57. Številka. Ljubljana, nedeljo 9. mami. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. S^fc^ftldL*!!^^ 'i'* VHJH »' S »V'*", I-'"'"-' ■ avH.ro. »ffe»ko /h r,lo loto is KM.t ,,t pol I hi S KL • « H r * ' • "B»t,,rJ eta~ Zh tuJ° toliko v,-,\ kolikor poAtnina izim**. - /.a iroapod« iiAiti«li« na ljudskih A o lah in iwui „„i !rSft^ *° °*nttn.,,° t>,,k.r.,lt t,."k.»: kr-.' ■« dvakrat, in I kr., č„ M„ tri- ali v,* k rat tiska. J n .„Vi°fK "W.iltVoltt t*rH,,kir»ti- - Kokopim ho no vračajo. - Uredništvo j« v Ljubljani v Fran,- Kolniniiovej hiAi flt. JI alodaliSka stolba« Opravnlatvo, na katero nuj „<■ bla|r»v„l.j» po*, jati naronun,-, rokbmuu-ij,, o,,,;,......, t. j.''»dmini»trat,vn, nSi, jo v „Narodnoj t is kar ni" v K ?t 1111 a 11 (»v cj hi«. Nehvaležnost nemške ustavoverne stranke. Na glasali smo uže ver k rat., kako črni nehvaložneži 80 na:' i nemskutaraki in nemAki UBtavoveie«. ()m, ki se imajo h a tu o vladi zahvaliti, da bo, ali da eksiatirajo, ztlaj vladi povsod polenu, pred noge mečejo. Tako ho .sina pr. še nadi neiuskutuički v Ljubljani v kazim javno zbrali pod predsedstvom penzijo ni ru nega Bvetovalea, župana Lase Imun, iu pod aBiatenco aktivnoga vodjo ustavoverne stranke gOHpoda Sci.bppla, ter gospoda viteza Kulten eggorja, in si upali vladi grajo uli n„llaa. billigung" izreči zarad okupaciju Bosne, in zarad politiko, od cesarja odobreue. To moramo naglaftati za to, ker ae &e zdaj nijsmo načudili, kako jo to, da nafti kazinski nem-Akutarji smejo »grajati" in ... . To nt hvaležnost nomAkutarjov in nemških UBtavovercev svojim dobrotiukoui hinu kousta-tirali oni duu, ko bo odstopajočeiuu knezu Auernpergu brco dolih, Iu dem s beremo zo pet uov dokaz nemško ustavoverne uehvalez-nottti v orgauu Štajerskih Nomuev in nemško, tarjov, v grafike) nTagespodUu od četrtka. Ta list govori o velikih posestnikih na Češkem, in piše o njih na konci dolžjega dru-cega uvodnega Članka, v katerem ue dokazuje, da nemško ustavoverni velikopotosluiki nemajo nobeuugu političnega in narodnega prepričanja, od besedo do besedo takole: »Kar ue tiče koncem u .s tavo ver nega plemstva na Čefikem, razvijalo je ono le tačau vočjo delavnost, kadar jo slo zaujegoveosobue in materijalno dobičke.u Tuko tedaj usta vose, run Btrauka v odli čuein organu ustavovi runu velikim posestnikom največjo političuo razžalitev v liot bruhne, 4>ueiiiu iBteiuu velikemu posestvu iz Ceftkcgu, katero je jediuo pomoglo uatavoveruej stranki do večino iu do vltulanja, m sicer vselej: pod Činerlingoin, pod Uiskro iu pod Auerspergom. JBrez glasov veheih posestnikov iz OeAkoga bi se ne bilo nikdar direktno volih o uvesti mogle, bi bila ustavoverua .stranka užo davno razpadla. A v zahvalo »a vse dobrote m za eksi steueo svojo, ne zna ustavoverua stranka dru Jtegu, nego iusultirati svoje velike posestnike iz Češkega! To se razumejo, da vsega tega no zabi-ljvžujouio iz uzroka kacega obžalovanja. Hog pas varuj! Se veseli nas, da take grdo lastnosti nemftke UHtavoveruo stranko na beli dan prihajajo, iu konstatiramo jih zato, da so glas o njih v očigled novih volitev eom bolj jo mo gočo moj ljudi razširi. Hrvati in Magjari so dan denos, v času ideje narodnosti, kakor ogenj in voda, to jo enkrat gotova istina, in jo naturna fctvar. Če si mej seboj v zborih in spisib dobrikajo ali komplimenti delajo, o •kupnih interesih govore, godi se to samo iz političnosti in diptomatčnoHti, a nijo nikdar istina in biti uo more. To ie gotovo, naj se potlej reče kar ae hofe. Mađari so — kakor jo Pnlncky rekel — trn v slovanskem mesu; torej o prijateljstvu ž njimi nij lehko v istini govoriti cd slovanske struni. Na|bolj odkritosrčno mej Magjari govoio skrajni levi carji ogernkega zbora, in ti so tudi narav-uoHt to isto sami povedali, jasno izrekli zopet te dni, kaj Magjar sodi o Hrvatu, tako, da so kar čudimo, čo se to ne ume povsod tako, kakor je v istini uiiieti potreba. Dud 3. t. ni. je namreč predložil ogernki finančni minister grof Sxapnry pefitanskeinu zboru proratun za hrvatsko avtonomno upravo. Ta svota, kakor jo jo lutauovil lin mu'ni odbor, iuiala 3,o.ni; vju gid. Magjar Daniei Iranyi je takoj popr-jol besedo, in povedal Hrvatom, da ne želi, da bi so od Odrsko odcepili, a k op ram imajo Magjari dosta povoda, da bi se Hrvatom h udov al i. dohodkov, in da |0 morajo Magjari vzdrževati. Govornik jo dejal, da mu je znano, da „takozvana" narodna hrvatska stranka goji jugoslovansko idejo, katere uresničenje se bo pa dalo lagl|0 ovirati, ako jo Hrvatska z Mugjarsko sklopljoua, nego če se od njo loči. Iz vsega [rtnvijevega govora se čuti to, da kljubu vsemu laskanju Hrvatom jim on ne more odpustiti, ker so Slovani — kolikor so. Na to vstane zuuroiii vladni Hrvat /iv-kovič, sekcijski sef hrvatske vlade, in tudi sam ovrže natolcevanje lrni.yijovo s tem, da nekako izjavi, da želje Hrvatov nijso nikdar dalje segale, nego jim Mgjuri dopuščajo, Magjar lU-la LukdGi predlaga, naj so prullog liuaučuega mimslra izroči linančuemu odboru. F, mer k h S/aby oglasi se in pravi, da ko ne bi bilo Hrvatske, bi Magjari imeli užo svojo samostojno eolnino. Ta njegova opazka mu jo naklonila sicer navidezen opomin od predstdnika, a Saalav jo fte nadaljeval: Hrvati so bili lmirom orodje kamarili. Alije mogoče ogenj in vodo združiti? ^.ivkovii1 pravi, da skrajna levica ni) sposobna za vlado. Ali takova tidilov mora se dokazati. Mi so uklanjamo zakonom, kadar postanejo zakom, ali delamo, da so premeno, in ako do scžoino neodvisnost, onda bo i Hrvatska do-Hegla svojo. Nas loči Od Hrvatov njih prija teljatvo do Rusije, ker oni govore diugače tukaj, drugače v Zagrebu. On ima rajši odkrito neprijatelje, zato ometa pre liminar za Hrvatsko. To, kakor jo S/.alsy govoril, je pravi izraz magjarske ljubeznjivosti, in tako mislijo vsi M i u jari, naj se to miAljenje od posainnih ma-giarskih potilancev v ogtrakom saboiu Ae tako prikriva Mavro Jokay, nianjarski posnik in pisatelj, trudil so je — diplomatičeu kakor /^iv-kov ć — v svojem govoru „slab vt s" izbrisati, kateri je moral v hrvatskih poslancih vendar Iu vzbuditi govor Szalayjev. Dejal je, da ga jako veseli, in da je za Migjnrsko sn-ča, ,da je ob njihovoj meji ra*ui nuroda poljBkega fte drugi slav j ansk i (!) živeli, ki toliko s svojo samostalno razvito narodnostjo, svojo književnostjo, koliko tuh radi svoje različne vere stoji kot naravni neprija-teli dnena občnega navala, ki je poznat pod imenom ruske propagando, in kot nas (ma> g arski !) naravni zaveznik. Jaz hrvatskega na« rola ne morem smatrati za nopniatilpi in verujem, ka pride £an, ko bolo na '^erskein magjarska narodnost le s svojo kulturo (!) gospodovala nad položajem, nad kojim gospoduje zdaj lamo h svojimi zakoni. Jae iz svojega staliAča moram iz prepričanja odbiti vsako rivalnost in tekmovanje, a osobito un-in podpirate!) ruske despotije. Torej tako zagovarja Magiar Hrvate, Je-li bi to trebalo, ko bi hrvatski poslanci vedno zastopali svojo slovansko stališče? Gotovo ne. Nafti Bloveu.ski čitatelji h — upamo da — tuli večina hrvatskega narodnega občinstva čuti, tla je .Jokajeva hvala Hrvatov sofji insult nam vsem , posobe pa Ae Hrvatom, nego pa odkrito psovanje Szalayjev Kakošnega društva nam Slovencem se treba? 11/,v. dopiH.j Vem, da mnrsikoji čitatelj pri tem nu-hIovu i glavo nevoljen zmaje, ko užo naprej čut-, da hodim novo drtlltVO nans-i toval, in si po pravici mi^li, da imamo Slovenci užo 'tak skoro preveliko dru-tev. — Za poapelovan|0 omikanega ilružabuega življenja mej Slovenci, y.a i/obražovan;o z čitanjem imamo Ae precuj-Hino Atevilo narodnih bralnih društev in „či-talniOtf| za književnost BABO inianio vrlo „družbo sv. Mohura" lo »SI. Matico", za gojenje dramatike „Dramatično društvo", za glasbo „(il.slu-uo Miitieo" itd. Poleg vsi b ti-li ilruštev uasvetoval bi jaz ie drugo društvo, kuturo ne bi bilo težko ozdrževati in katero se mi vsaki dan potrebnejAe zdi. Znano ie vsemu svetu, da ho v poslednjih letih noniAčina z vso močjo tudi v ljudsko ftolo vriva; da vsled tega pravo učenje in izobrnženje veliko ; kodo trpi, da se materinskemu jeziku krivica dela; na to'ae pa no ozira dosta; VBaj Be ■ neiiiskiui učenjem ravno Oai „viaoki politični namen" doseči hoče. Takov nemftki poduk v na h šolati in takov polunemSki duh v njih bode imel z o/i rom na naSo narodnost in narodno omiko ta jjlab nasledek, da bodo mlad nara&čaj le malo veselja imel! do sloveaske knjige, in se ne bode dosta trudil, da bi mu daftovna hrana t svojem materinskem jeziku v roko prišla. — Vesel bodem, ako se to moje prorokovanje ne bo izpolnilo. Pa kaj bonoo gledali v bodočnost, opazujmo rajSe sedanjo it. A i naft kmet ski in drugi priprosti ljud dovolj Čita nafte novine, nafte knjige? Pozitivno odgovoriti nn to pitanje je prav težko, ali toliko pa lehko rečemo, da bi s- utegnil fte mnogo več I nafto knjigo baviti, lB da se bode moral naS narod fte vet učiti iz naSih knjig in novin, da se bo tako zavedal svoje narodnosti, da ga tujec izneverili ne bo mogel. Zakaj se v dovoljnoj meri pri nas ne Cita? Knjiga, časopis stane gotovih novcev, in teh naft prosti ljud nema, vsaj za knjige in časopise dcanr,a nema, in za to blago jih radi tega no potrosi ker mu ne pozna njegove notranie vrednosti Je sicer tudi res, da jo marsikatera knjiga za na pega kmeta predraga, zlasti pa velja to o naSih čaBOpiBih. Jedini „Slovenski Gospodar" v Ma riboru ima pravo ceno (8 gold. na leto, pa izhaja vsaki teden) za nafte ljudstvo, zato pa ima tudi toliko naročnikov. Kakor je treba mlademu otroku jed ponujati, da začne jesti tako je treba tudi naftemu kmetu knjigo po nujati, da začne po malem čitati. „Slast dobi človek mej jedjo", je znan nemšk pregovor, in velja posebno v tem slučaju. Zato ravna mnogo slovenskih domoljubov takd, da svoie tasopise in knjige ljudem brezplačno posoju jejo in podarujejo. Na takov način se pa kmet ali rokodelec tako privadi na čitanje, da si sam knjigo ali novine iz lastnih novcev na roči. Pisatelj teh vrstic je to sam pri mnogih ravhahjt * večkrat "opeftajo, in kakor sem bil jaz uže v zadregi, s čim bi svojim neplačujo-čim naročnikom vstregel, tako se je morebiti tudi drugim uže zgodilo. Nasprotno ho pa zopet taki domoljubi, kateri imajo sicer obilo knjig in časopisov za tako razpolaganju, pa nemajo prilike ali časa, ali pa jim tudi stan (uradniški) ne dopuftča, da bi se s takim brez plačnim razdeljevanjem knjig in časopisov bavili. Zato bi jaz nasvetoval osnovanje slo renskega društva za brezplačno razli rje van je domačih naših knjig. Tako društvo ne bi bilo ,,unicumu v Evropi; Numc imajo tuka druUva pod imenom „Flugschnfteo rerein", Poljaki na Pruskem izdajejo svoje poljske ftolske knjige za uboge otroke svoje narodnosti, kateri v šoli besede materinske ne čujejo. Delavnost takega društva pri nas bi obsegala: nabiranje drufttvenine, darov v de-narji, knjigah in časopisih ter brezplačno razpošiljanje po vseh kotih slovenske domovine. Pri ugodnem stanji naj bi se tudi knjige, ča Bopisi kupovali ali pa celo tudi zalagali. Društveniki naj bi bili delajoči, kateri po magajo glavnemu odboru (n. pr. v Ljubljani) knjige razftirjevati, in podpirajoči, kateri k novci ali knjigami pripomagajo. Društvenimi naj bi znašula samo 10 kr. na leto, da bi se moglo prav veliko udov nabrati in se ne naložilo novega narodnega davka. Po vseh kotili Slovenije naj bi imelo društvo poverjenike ali delajoče u ie, n. pr. duhovnike, učitelje, žu pane. Tem naj bi glavni odbor poftiljal na Bvoje stroške bralno blago. Kadar g« ta dobi T rok**, naj bi se javno ljudstvu naznanilo: Dobili smo brezplačno knjige in časopise, kdor jih želi čitati, naj se oglasi pri poverjeniku jj.. N. — V mojem predlogu je marsikaj smešnega, toda nam Slovencem je treba premišljevati in premišljevali, kako si b odam o 'svoj narodni obstanek zagotovili. ■ \>lilk'ni rattgkil. to t rit n H' V Ljubljani H. marci. Predvčeranjem je avstrijska ilelet/noi ju glasovala zi naknadni kredit za diplomatičue za-stopo v Romuniji, Srb ji in Črnej gori. -Olsfk njen je sprej I resolucijo, p> katerej se 6ni denar, ki se je namenil za okupacijo Bosne, ne sme obrniti za administracijo in za stavbe v Bosni. Drug ustavoveren na svet Sturmov, naj Be za stavbe in administracijo sploh nič ne dovoli, je padel. Minister Ilofinan je rekel, da komisija za Bosno Se ob stoji na Dunaji. 1>fter*tei „Pest. L'oyltt, ki vČasi služ AndrasVy,u, prinafta 5 marca članek, v katerem ostro prijemlje vojnega ministra, čeft da v delegae jah nij resnice govoril, ker je Pisni bilo IGO 000 ne pa samo 145 000 mož v ognji. List pravi, da viftji krogi nijso dovolj podučeni, da je najvišje vojno vod Btvo zmeftano, kar je vse vznemirjevalno za nafto vojaško bodočnoBt, če pride do evropske vojne. Viitaiijo flr£tav<». Dn6 4 t. m. je polkovnik Thbinel izročil r^rnor/or«(centu knezu smja pisma, ki ga poverujejo za avHtrijsko^a ministerskega rezidenta v C tinji. Thbnel je v svojem ogo-voru naglaad, da mu je od svojega cesarju naloženo, i/rnziti, da avstrijski cdsar veliko važ-n« Be javlja: Na borzi je ftirjena govorica, da je tuli minister din^ton dal ostavko (demiujo) da Cr raz-VVad Potem bi na NajnovejAi telegram poroča: DasiraVno so ministri izrekli, da nijso za to, da bi se delo ono ministerstvo, ki je vladalo po IG. maji (Fortou-Broglie) v zatožno stanje, vendar je odsek sklenil z 21 glasi proti 7 nasvetovati, naj se deno na obtožbo. To utegne novo krizo roditi. 1$ .J/ana, naj poskrbi, da se bodo naredili odtoki za odtvjnnje vode iz utiO bVi/.u trnovsko cerkve, G. Rigali pa fte opo« zorja, da je v Ljubljani čedalje več tujih beračev, ki ljudi po hiftah nadlegujejo. Župan obljubi v obeh slučajih, da bode kar mori storil. — (P o s k D S a n s a m o u m o r) Predvčeraj-nem o polndne jo skočil v tukajšnjem koltzeji z druzega nadstropja skozi okno na tlak Janez Luksenbauer, poprej baje v službi pri Kozlerjf, ker nij imel kaj živeti in služba nij mogel dobiti. BI je ves pretrt prenesen v deželno bolnico, a umrl užo popoldne. — (Nemftk utarski pedagogi v Mariboru.) Pred mariborsko c. kr. okrajno sod-nijo sta stala 5. marca dva mariborska Šolnika: dr. Anton E l Sni k (ali Elschnigg), vodja učiteljske pripravnice, in pa Alojz llahi janič (llubianitsch), vodja dekliftke Sole, oba hud4 nemftkutarja, da Bi rojena Slovenca. Prvi je dru'.ega tožil pri sodniji, da ga je v njego-vej kanceliji klofutal in te pol. Ali priče (mariborski župan, podžupan in dr.) so dokazovale, da direktorju Kliniku nij nič kaj verjeti, ker on rad iz osobne intrigantnosti druge ljudi preganja, in da je tudi direktorja Habi'aniča takć preganjal, ker ta nij njegove hčerko veB kot pomočne učiteljice potrebovati hotel. Sod-o- tx*idJ*AlAfi in nrW***' i,oR noge Eiftniku, pa mlo Elšnika odbila in odvrnila z njegovo tožbo. Cel Maribor je bil h terti razsodilom prav zadovoljen. C. kr. deželni namestnik pa je pisal sodniji, naj se mu izroča" vsi akti te „pedagogičneH pravde, da se bode proti Elftniku disciplinarno postopalo. 8 tem je menda izrečeno n;egovo prisilno penzioniranje. To posnemljemo po „Gr. Tagea-posti", pa He čudimo, da nam izmej mariborskih rodoljubov nij nihče nič o vsem tem p< ročaf. — (Živinsko kugo imamo zo|>et na mejil) Kranjska deželna vlada razglafta včeraj, da se je živinska kuga zopet pokazala v hrvatskoj vasi UrneticHi poleg Karlovca. Zatorej je ukazano, da se nafta meja na Hrvatsko zapre za vso živino, za odpadke in kozo, za nenrt in slamo. Tudi ljudem iz okuženih krajev nij dovoljen prestop na Kranjsko. Dolenjci pazite, da ne za nesete poftast k sebi t — (Strel na sv. KriSčevo razpelo.) Tukajšnji cerkveni list je bil oni teden prinesel novico, da je neki lovec na ljubljanskem moČ> virji, na ižanskej cesti, raztrelil razpelo ali KriSčevo podobo, ki stoji tam ob cesti. Ta vest, od onega lista v Bvetem ognji komentirana in mej ijuii potlej ftirjena, je vzbudila t*ko voliko razlrazeoje, da hi morda no bilo varno ljubljanskim lovcem b jiuftko hoditi ns kmete v tej okolici. Zato tudi mi bilježimo, da „Zgodaja Danica" predvčeraoj-m sama tO svoje poročilo preklicuje v dopisu z Iga, v katerem so pravi, da je Bicer res, da je naftel neki Janez Kikelj, it. Danske Loke hiš, fttev. 11, na svojem svetu polt g cesto, ki itržf iz L.ubijane na ižanski svet, obstreljeno Kri" Sčevo podobo b ftretlji., Ali „Daničm" dopis- •u'k pravf dalj«: .Preskrbe! sera sr podobo križanoga Jerausa obstro^eno. in sem takoj na jrvi pogled videl, da nij hudobnež strelil na podobo, temufi, da je lovec zelo od daleč po neBreČi zadel podobo. Ta podoba je iz mehkega lesa in uže zelo stara, in posebno glava je zelo razpokana. Ko bi bil streljal na podobo, bi bil strelil od blizu, in podoba bi bila vsa zdrobljena in vsa preluknjana. Ako bi bila svinčena zrna padla iz puške le 30 korakov daleč, bi bila vkup ostala in bi se bila komaj za jeden pladenj ra/Sirila; v resnici so pa tako raztresena, da njih krog meri po č<5z gotovo 30 palcev; to kaže, da je bil strelec d a I o c od te svete po dobe, morebiti več kakor 200 korakov, tudi 300 korakov. Da je daleč stal od te sv. podobe, kaže tuli to, ker so se svinčena zrna le m a Po vrinila v Btari in prepereli mehki les; jedno zrno je celo odletelo ali odpadlo ker je s tako slabo močjo priletelo, da fte nij moglo v tem imhkcm lesu obtičati. Ako pa je gotovo, dk je ta Htrelec daleč stal od1 te sv. podobe, je gotovo stal na močvirji, a nikakor ne na cesti; prej ko ne je ptico streljal, in fte morebiti videl nij sv. podobe, ker bila je daleč od njega; znabiti da je ptiča ustrelil, pri tem pa tudi po nesreči zadel po dobo, in fte vedel nij za to.u — (V Kranji) je G. marca medni od bor volil narodnega deželnega poslanca, apo-tekarja Knrla Šavnika za župana; za sve tovnlce so bili voljeni gg.: Fr. Dolence, To maž Pavftler in Janez Marenčič. Zvečer je Sla godba po m"sttt. — (Ljubljančan) g. Ileinricb Penn je dobil od cesaria zlato medaljo za svoj hi atorični drama „Mara". ,— (Imenovanje.) Okrajni sodnik v Mariboru na levem bregu Drave Alojz Ceh (T-chech) je imenovan za deželne sodnije svetovalca v Ljubljani. — Za okrajnega sodnika v Šofttanj je imenovan celjski sodnijski adjunkt Anton pl. Wurmser. — (Odlikovanje.) Polkovnik v gc-neralfttabnem koru Alfred Valenčič (Valentsits 1) rodom Notranjec, je dobil zarad svojih zaslug pri okupaciji Posne orden železne krone 3. reda. — (NaS rojak) g polkovni zdravnik dr. Franc Ljubic je premeščen k 12. hu zarskentu polku. — (Tržaftki volilci III. i n IV.okraja!) Đenes popćludne po boftjej službi bode v dvorani rojanske čitalnice volilni shod za III. iu IV. okraj; udeležite se v mnogobrojnom Številu shoda, da se- postavi kandidat za pr.ho I-nje volitve. Darko v Ij a ni iz Grete in K>jnnci, Verdolci, Kolonci in Škorkljani, pridite v obilici k shodu, pokažite, da znate svojega na roda interese varovati, da Bte zreli v politiki, da si zberete domačina a ne kakega tujca, ki ne umeje našega jezika in ne pozna nagih potreb. Zjedinjeni in složni ne poslušajte sladkih obljub nasprotnikov, izberite si moža ki bo čast delal vašemu okraju. — (V Gorico) je prišel predvčeranjem francoski prestolni pretendent princ lleurik Dourbon. — (Dva ministra v Gorici.) Gori Rka ,,Sočau pifte: Ponedeljek zvečer bo je pri peljal E6m z vlakom priSedM iz Trsta min »ter trgovstva Chlume/ky N.ogova soproga stanuje uže nekoliko času v Gorici. Tudi nančni minister baron Pkct;s biva te dni mej nami. Dobro sta jo zadela; saj si nij misliti Jepftega vremena, kakor num ga je marcij pri rmael — po skoro petih mesecih neprestanega de>evanja. MatfdSji' #&č*iriafo cvesti, pa tudi po osojnih grivah se oživlja narava. — (Tudi v Ljubljani smo imeli zadnje Štiri dni prav lepe aolnčne. Ur.) — (IzDosne) ne nam poroča, da je imenovan za knjmakama aH krajnega' poveljnika v Panjaluki, kier ie u*e več Slovencev naseljenih v trgovini, kapitan Fiidurovid od 27. polka, v Mostam stotnik Miloft T odoro v ič od 70. petervardinskega polka, v Sarajevu pa noki major; vsi trije so Hrvatje. Neslovan se nobeden več v službo ne jemlje. — (Mariborski okrajni za s top) je imel 5. t. m. sejo, v knterej se je sprejel proračun za to leto Ta okrajni za*tt>p, V ka t*rem gospodari uže toliko let glaRovit' penz stotnik Seidl (kateri je Bam Hebi uže vse /agospodaril in i Drandstetterjem menjioe ie-/daril). ima dohodkov 721)0 pold., a Rtroftkov 20 704 gold., — torej 22.407 eold. pnmani kljaja ali deficita. Od kod se bode ta pokril V \f. novih davkov priklado 10 percentne. — (Hudič pred hlevom) Iz ljubljanske okolice «e nam pifte 7. mnrca: Sinoči okolo 0 ure pride nek možiček, kateri sicer nii na slabem glnsu, nekoliko vinjen domov. Pred hlfto pa začne upiti in razgrajati, kar je sosede hitro nn noge spravilo in veliko' rado vednežev privabilo, kateri so se pa dobrovoljnomu možu le smijali Na to pride tudi nek uospod, kateri je skeftal vzburjenca potolažiti in odvrniti ga od preklinjevanja, rekoč: „Ni-kar so ne jeziti in pjklenftčeka dražiti ; ker je ravno post, sveto leto in pa fte kvaterir tuden bi ne utegnilo pripetiti, da se res prikaže." mož ga zavrne: „Nič no de, in če tudi k va ter ni hudič pride, imnm dosti koraiž** in se ga nič ne bo;im." Mej tem pa prav po n a k 1 j u eb i neki črn dimnikar mej radovedneže pride, kateri ie bil tudi zidane olje in Se bo'j s sajami namazan kakor po navadi. Da bi tudi on kaj pripomogel in gledalcem več smeha pripravil, prevzame brž improvizirano rolo hudiča, stopi proti „ko-rajžnemu* možu in vzdigne na dolgem dratu natakneno omeo ter neznano renči. Tolažnik dimnikarja zapazivši, hitro odstopi, „Vorajžni" mož pa z nenavadno urnostjo skoči v hlev, se notri zapre, ter tako močno vrata tiftči in Doga pa mater božjo na pomoč kliče, da je motal poprej hudič odjenjati, kakor on. Koliko smeha |e to mej glodalci vzbudite, to Bi lehko vsak misli. — (Za pevce.) Iz Gorice se nam pifte: ,.SIavjaiikau, imi/.urUa, uglashil Srečko Carli in za glasovir uredil Anton Hribar, je prišla ravnokar v čednem kamnotisku na svitlo in se dobiva pri g. Hribarju v Gorici po 20 kr vsak iztis. Kdor pozna prelepi mešani zbi.r „Jaz nijsem Taljanka", se bo gotovo rad na ročil na „Slavjanko". — Tudi „Slovenka", katero je uglasbil g. AntOn Hribar za mešan zbor ali za glasovir, dobiva se pri g. sklada telju po znižanej ceni 20 kr., dokler je Se kaj i/tisov. Pas8anante je bil potlej na smrtob-soj • n. * (Iz Dlajberga) na Koroftkern poroča temo'ter g. Kahftmk dunajskemu fajraoStrn: Pustni vtorek je snežni plaz z Dobračat n« Blaiberg zvalil se Plaz je bil 180 metrov Širok in 12 metrov visok. Škode je 24.000* g?* kar je poslopij posutih, a 50 000 v gozdih. 30 osob je mrtvih, 10 hift podrtih in 7 oftk< -lovanih. „Tu je StraSna beda, prosimo pomoči." * (NaSa cesarica) prebiva zdaj na Irskem, na gradu Sumerhiil Ilouse, v grofiji Meat, pri lordu L mgfordu, kjer je na lovu na jelene, kateri se proganjajo tam na konj i bi Cesarica sama je ba|e Htrastna prijateljica lova sploh, posebno lova jež na brzonogo jelene. * (čuden testament) je naredil nek t uho ven v Soloturnu v S/u|ei. Oa je namree svoje malo premoženie zapustil trem mogotcem na svetu: papežu, cesarju avstrijskemu idr cisarju brazilijanskemu. Oba eusarja sta s«* odjmvedala, da neeota njun* namenjenega de-leža, temin'-, naj se da testatorjevim sorodnikom. Papež pa nij fte odgovoril, kakor poročajo novine. Z itorej mu je soloturnska sudnja pečat jioslala, naj pride povedat, ali sprejmi volilo v testamentu ali ne. Najbrž ga ne bodeV v &vnjco zarad tega. * (1J m o r in samo u m o r.) Pustni vtorek? io v Magy ir-Itii;k Julijo Ilorsos na pleaV Po plesu je dejal, naj gre ona z njim na njegov5 dom, in ko sta tja pn*la, prere/.al jej je Zdg-moii 1 vrat s koso. Na tb je fte sam sebe večkrat ranil, ker pa rane nl|80 bile smrtonosne,-— obesil se je. Uzrok temu činu je bil ta, ker mu* njegovi starši nijso pustili, da bi Julijo Borko! vzel za ženo. * (Podgane sne d le.) wO leskij Vjest^ nik" sledeči dogodjiij pripoveduje: Dne* 20. februarjt je Sel delavec Jegor Stepčenko \tt Odese za rana t jutro na svoje navadno delo, doma puk je pustil svojo mater, bolno tako. da se nij mogla i/, postelje nikamor ganiti. Vrnivfti se zvočer domov, stopi k postelji avojef matere m jo vpraša, kako da se uže počuti: Holmca ničesa ne odgovori; vprafta glasneje, vse zastonj. Mi.sleč, da mati spi, stopi blize k postelii, nague se črez njo, a strahovit prizor pokaže se njegovim očem: mati nij imela* več obraza. Oči, nos, sjmdnie čeljusti do je^ zika, — vse so podgano požrle. Hn/iiie vesti. * (Kraljev morilec.) V Nenpolji se je 5. t. m. začela pravda zoper onega delavca P«R nnante, ki je hotel italijanskega kralja umoriti Passannnte se nič ne kesii iu se kuže U i -1 ii postelj svobode, in mirno pričakuje, da bo na smrt obsojen. — Kakor najnovejfti telegram 7. t. m. poroča, rekli so italijanski porotniki v pravdi Passanante „kriv4*, in nijso pripustili nobenega olajSalnega uzroka l*owliaiao. Izvrstno ugodni razsodi ve lo in jiriporočovalnf atesti O koristi It o r £ «• r i o v i h izdelkov od Kino lo pri vseh bolih na pljuAati in v vratu, od kanit smo užo mnogo v tom lintu jih priobčili, opro-' AiVijo ioih, da nam nii potreba na dolgo m široko? pi iporočuvati teh i/.kušmih izdnlkov. Vaoin i'mim, ki čojo itvril.no uplivajonn idravljonjo z i/.dol k i od hiiioIo uporahljovati, no moremo dooi nvotovati, naj rabijo jedinu I o Horgorjovu izdal ko od .h moli«, in v lekarnah jatno lo to zahtevajo. Jeden ilakon Bergerjevlh kapeljev od amole mano 1 ({Id., jedna puaku od koaitara /. Horgorjo« vimi pantilanii od ainoln f>0 kr. S odnjo ao Tabko> prebavljivo, iu koristijo vsakomu. Glavna taloga v ijuMjuni pri g. *iuwinn§*±' lekarnarju. _(68 — *■,'» B marca. v - rno pngrafieuo —i snu. I .uoi m dri. dolg v bankovcih . <>3 gld. 40 not m dri. dolg v srebru . . 6D Oata rntna...... . 76 StiO dr*., p« i ho. ji lo......11<> Vkeijo narodno banke .... 7111 <. rod it no A,koi|« .......'2U1 ,ondou........ . llii tnd.ro..........— r> kr.; |o6mnn 4 iflfl 89 kr.; — ovoa B gld 7» *r.{ — aj !a 4 gld. 89 kr.; — proaO 4 gld. 89 kr.; - korota 4 ^old. 'JO kr.; krompir 100 kilogramov* '2 ,f.d 85 kr.; — fižol hoktolitor 7 gl. — kr.; mani • 1 kilogram - gl. 9S kr.; — ui.« u — Kld- 7ti kr^ —R tpob IriSbu — gl. b4 kr.; — Spoli povojou — gl.'70 k.; j — jajon po l»/t kr.; — ml«ka IUer"7 kr.; — g ,v. dami Kilogram :>•! ur.; — tolotuiue 50 kr; — fviujak.» 'nogo 48 kr.; — aotia 1O0 kilogramov l gld. 87 kr. Blain'6 1 gold. bi kr.; — drva trda 4 kv. metrov 7 gold. bo kr.; — mobka b gld. — kr. Tujci. 7. marca: Pri Slonu i Mazek, Lavrič iz Oslico. — Polak Is Dunaja. — pl. Ganaroli iz Senožeč. Pri I»h* urnkeiu Utoru : Hpcranzon iz Trebiza. Bolečine v zobeh vsake vrste ozdravijo ae br/.o in gotovu s pravo dr. Popp-ovo aiiaterimno vodo za usta, kar Bkdeće vratice z uova Bvedoč jo: Gospodu «lr. *I. i*4>|i|»«u. c. kr. il v ornemu zdravniku za zobe na Dunaju, Siadt, liognergasso št. 2. Dolžnega h« čutiin, da vam poročam o vašoj alavnoznantj anatcrininvj rodi M uxt(t, kajti ona je vae mojo Dadaj« prukosba. Uporab jovanjo anahrinine vode za usta zadostuje, da umori najhujše W«ViV/c p zobih, in da so več ne povrnejo V korist trpečega človeštva priporočam anatcnniiio ustno vodo dozdaj kot najboljšo zoper vse tuiiko v zobeh in ustih. Pooblaščiijem vas, da to vrstico po svojoj volji poraluto, tur ostajoin z visokim Štovanjem l»r. 1Coiiiiih1«1o llt-llich, m. p. V Trstu, 18, mana i«72. (4o—l) Zalogo imajo v I .j nI »I jjt n i. vso lokami* kakor tudi gg Ant, Krinper, Jul. Alahr, J. Karinger, F. M. Sclintitt, V. FttnHčf L. 1'ir-kar, J'. j,a.s.mikt Tercek in Nelerep; v 1* o-11 0 j n i : J. Kupfemchmidt ; v fikofjej Loki; C. Fabiuni; v Kooovji: J. Draune; na K r s k o in : F. liSmehes; v Idriji;*/. Warta; v Kranj i: A'. Šavnik; v Litiji: Muhluenzvl, lok ar; v Metliki: Matterjvvi nasledniki; v Novom mostu: l>. Jiizzoli in J. Ikrgmann ; v B a d o v 1 j i c i : A. lioblek; v K a iu n i k u : J. Močnik; v Črn umij i ; J. Jilazck; v Vipavi: A. Deperia, 1 Gostilna „pri pivnem vrelcu" (BierqueHe) V II 1» I J »lil, tik Valvasorjeve kavarne, vhod za vodo na Francevom obrežji cza zidom) št. 9, in iz apitalskih ulic v Šrajerjevej hiši. Najboljšo graško marčno pivo iz pivovarno Schreinerjeve, dobro vino, ua-miztio in v butoljah, okusno kosilo v prijaznoj na novo oprav lpmuj gostilni ali na J dom jemano, zajuterk, zvečer raznih £ jedil na izbčr, vse to po najnižjej coni • iu ob najskrlmejšej postrežbi. • 1'ost no —1) • M———M——t——1 Mark« !Wir Bmjifelilon: geictiatit. alt Bestes und Preiswiirdlfl»te» Die Regenmantel NVageiuleckeii (PlaHim), Bfllrinlagen, Zfllsiulfc der k. k. pr. Kabrik von M* J. Elsinger &. Soline in Wien, Naubau, Zollergawse 2, l.iefct anten 4ea k. unal k. Krie^sminlsteriumi, Sr. Maj. I Krlefamarln«, vleler HuminUlUanitiIten ttc. ttc. | Solide Firmen als Vertreter ervuucht. Služba zdravnika v ttinarjl pri Jelftah, z letno plato 500 goldinarjev, se s tem razpisuje. Prosilci naj blago vole svoje prošnje v -1 <«'rinili pri okrajnem zaHtopništvu sni atrijskem tBc:y,irksvertretung St. Mtrein boi Kr-Uchstein) vložiti. (72—2) Okrajni zastop v Šmarji, dne 2G. februarja 1879. V najem se vzame hišo v trgu ali v velikoj farnej vasi, pripravno za štucuno in krčmo s potrebnimi kletmi iu magauini na Ktanj-Hkrm ali Štajerskom. (73—2) Ponudbo naj so pošiljajo administraciji „Slovenskoga Naroda" pod „št. 3379" do kouca t. in. Nove vozne liste za železnice prav po n i z k e j ceni priporoča „Narodna tiskarna" v Ljubljani V „ N a r ml ne. j tiskarni" v Ljubljani je Ušla in bo dobiva: Trije javni govori. Govorili prof. Pr. Š u kije, lv. Tavčar in prof. Fr. W in al bal ur v Ljubljanski čitalnici. 8° 9 pol. Cona 30 kr. cd P. T. odpretja krojaškega poslovanja. Udanu podpisano prodstojništvo ima čast uljudno naznanjati, da so jo osnovala družba, in otvorila b firmo na kongresnem trgu slov. 7, v liisi banke „Slovenije", krojarnico za izdelovanje obleke za gospode. „Unija krojačev" ima dobro poslovanjsko zveze, izvrstno delavsko moči, ter bode za jako fino delo in najmodernejšo figODO stavila lo niske ceno ; v zalogi imela bode vedno lepo i/.hcr modernoga, tor izvanjskoga blaga, in so bodo trudila, da bo z reolno in solidno postrežbo opravičila zaupanje p. n. naročnikov. JNadojajoč so mnogih prijaznih naročil, priporoča so z visokim spoštovanjem (68—3) predstojništvo „krojaške unije". CD <0> CD XT©tetrLO-vljexio 1858. Na dunajskej Bvetovue) razstavi 1873 odlikovano z medalijo za napredek in v Lincu &b Htebrno medalijo 1U75. K raj za namievanjo vo/eniiie otl /lata in leikvi-nili paraiiu'ntev. Štefan Berlyak, meščan, izdelovalec oerkveDib. pararaentov, pripoiočujo so za izdelovanje vseh vrst cerkvenih del, kasul, pluvialov, baldahinov, mrtvaških prtov, oblačil za cerkvenike in ministrante, cerkvenega perila, kakor tudi duhovenske obleke, abeeskih sukenj, reverend, ko8mečkov itd. Karolina Berlyak pripoiočujo so za vozonje od zlata m svile: Kasule, baldahine, mrtvaške prtu, stole, bandera, zastave za pevska in veteranska društva. Oma* i ho rado sprejemajo za li«'iraiijM'. (1H T/ I "I * Vezenine, za katero se dajo tudi tvai ina, so prevzamejo * " [Id/. Iv * * . jra uioiiiiranjo, in bo bodo najskrbuejšo izvršilo, na vsako vprašanje se takoj odgovori. ^74_j\ Fahrik mul Nlederlage: Siadt, (irtiiiaiigergasue Nr. 12, vIm-u-vIm kom, ili« ta Jedi od britainja-siobra, m d kom. onacih £11« »a kavo, skupaj IA komadov, stale so prejo gld. ti, zdaj pa vtt«h 12 koiimdov MkuptaJ 6 n iiniiiixiiilk uoiev od britanija-srobra, z angioskimi ostrinami od jekla, nadalje ti kom. ouacib vilic, skupaj V2 komadov, ki so prejo veljali gld. 9, zdaj vneli 12 koukatlov Hkupikj .... 1 B»Jeuinlee zn auleko, teške kvaliteto, prej gld. 3, se«Ia| 1 ■ m jubo* najtežje vrsto, od najboljšega britanija-srobra, prejo gld. 4, sUnJ ..... 6 i»«mI*ih> kov ih noie od britamja-srebra, projo gld. *J, »•■»J • ...' V. i ,..... 1 kles«« od britauija-srebra za sladkor, prejo gld. 1, z«lujj Kazen toga še elegantne namizne svečnike, par gld. 1.—, 9,—, a.50, ; taso, a kr. 00, 70, 80, gld. 1.—, 1.40; vrčki za kavo, a gld. 2.—, '2.&0, 3.—, 4.— ; sladkorne pusice, a gld. 2.—, 2.80, 4.—, 5.60, 7.— ; sladkorno sipnice, h kr, 26, 40, 76, yo, gld. 1.—; karaundolj za kis iu oyo, B gld. 2.60, i.HO, 3.50, 4.7b, 6.—; pušie.o za surovo maslo, a kr. 76, yo, gld. 1.70, 2.b0, 3.25, 4.— ; Čašo za juho s podstavkom, a gld. 1.60, 2.60, 3.— Neverjetno po ceni! in za vsako gospodinjstvo posebnega priporočen ja v rednu jo sledeča Mkltftd, obstoječa iz :i;t koiuaflov i»i uk lunili, lir UuhIiii» i/.tl«'.iinili HlvnriJ, naiojonili iz najlinejšuga briianija-srubra za no-verjeiiio uiaio cono lu glcl. tt.lS in sicer: 6 kum. vrle dobrih uuiulziilh uoivi, z ročuikom od britamja-srebra, s pravo angleškimi srebrno-jokleuuui ostrinami. G „ jako liiuli vili«;, britauija-srebro, izjodnoga kosa. 6 „ teškili tli« ku j«'tii ud britauija-srebra. ti „ aliv za kmu od britamja-srebra, najboljšo kvaliteti. 1 iiiiisiini /iiitiimitc za mleko od britanija-srobra. 1 le.sKi zajvaiialei; za Julio od britauija-srebra. ii koiu. ptMiNim ko« mi Untamja-srobra za uuiv. 1 izvrstne It I «>*«*«■ ud britanij«,-srebra za »la«lkor. iia kom. Vse to reči bo izdelano iz iiajfiuojšega britanija-srobra, ki je na colom svetu jedina kovina, katera ostane večno bula, in so od pravega siubra tudi po 201etuum labljonju no moro razločiti, za kar h« icaram uje. Naj so todaj vBakdo z naročili kolikor mogoč) pobiti, ker pri tako izreiluej oenosti so bo kiualu vso poprodalo. (OU—2j Naslov in jedini kraj za naročila v c. kr. avstro-ogorskib provincijali: General-Depot der Britannia-Silber-Fabriken: JIIhii *V° 14uaii9 Wieii, 1. Elisabelhslrasse Nr. G. 13 .o V rt (m S — a ... ^, a rt 10 4> .-T trt p • > M » ao »ur « _ rt IzdateJj in urednik Jotop j u rti c. l»uHtni«ta iu fclBk „Narodne Uskarn«*".