Štev. 268.
V UnUlanl, t sredo, 22. novembra isit.
Lete XXXIX.
jtlM ^flffik ST M Itod^f	M	H	(72mm):
m . ■FH ■ M	M	■■	flHHH	»enkrat . . . . po U f
:: » rn^ m U m m ■	mT*	ssssr:::: :Sj
ssusas::Sz m ■ I 1||	pn	BH	mmm	m	"V6čkratprtnem^
W n. dom: .IB li	M	MM	T	■
u'— * ■iiii m	■ ^	h ■	h a 30
S- Mr aLA M V	Bdi	H m	mLA	8LJ	—«»1«=-.
HGZHM^r jSmINBHHI «HnV THMff	flnsHHkH^H	fflrat rara	mmamBam	jmiKSBKm	nit dan. Imemil aedelle la
prejeman iubsbcbo K1-90	flvm h	^HHP^	pramlko, ob 6. ari popoUao.
mr Uredništvo |« t Kopitarjeri nllol itov. 6/111. Rokopisi so no rrafiajo; noiranklrana pisma so ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Dprarnlltro (o t Kopitarjevi nllol mot. b. "bo
Avstr. poštne bran. racnn it 24.797. Ograke pošta« hran. račnn St 26.511. — Upravnlškega telelona SL 188.
Ali vas ni sram?
Pred par dnevi so prinesli listi vost, da jc ravnatelj goriške gimnazije, dr. Tominš%k, premeščen kot ravnatelj na mariborsko gimnazijo. To imenovanje oziroma premeščenjo rav-natelja-Slovenca jc samo ob sebi um-ljivo in čisto naravno. V Avstriji menda nismo še tako daleč, da bi spadalo k tistim lastnostim, katere mora imeti ravnatelj srednjih šol, tudi nemško po-kolenje. Ali sodeč po gonji, katero uprizarjajo nemški nacionalci zoper dr. Tominška, bo moral poleg svoje usposobljenosti vsak državni uradnik predložiti tudi izpričevalo nemškega narodnega sveta dotične dežele, v kateri bo nastavljen.
Današnji »Grazer Tagblatt« prinaša namreč uvodnik: »Was die Hogie-rung den Deutschen Marburgs zu bie-ten wagt«, v katerem se zaletava v vlado in dr. Tominška zaradi omenjenega nremeščenja na sledeči način:
»Imenovanje goriškega gimnazijskega ravnatelja dr. Tominška za ravnatelja mariborske gimnazije bo vzbudilo ne samo v Mariboru, ampak po celi Spodnji Štajerski opravičeno ne-voljo in gotovo ne bo pomnožilo simpatij do Stiirgkhovega ministrstva. Sedanji ministrski predsednik je kot naučili minister sicer svoj čas izjavil, da nn pozna niti nemških niti slovenskih uradnikov, ampak samo avstrijske. .Kako pa to »avstrijstvo« novoimenova-nega ravnatelja izgleda, sc razvidi iz govora, ki ga. je imel leta 1909 na ljubljanski gimnaziji povodom Gajeve slavnosti.
Gaj je bil hrvaški žurnalist, in po-lilik, ki se jc prvi boril za idejo jugoslovanske skupnosti in sc mora označiti kot odločen predhodnik trialistič-nih idej.
Dr. Tominšek se jc pri tej priliki tudi sam priznal kot somišljenika te ideje in jc izvajal sledeče: Nemški jezik je bil pred 50 leti jezik šolo, boljših slojev in pa plemstva. V tem žalostnem času jc nastopil rešitelj, združevalen Jugoslovanov, ki jih je osvobodil vpliva tujih narodov. On je prvi sprožil misel, da je treba Jugoslovane naj-prejc duševno zediniti, potem utegnejo šele priti do politične edinosti.
Slovanski rodovi, ki so jih dolgo let Nemci in drugi krivični narodi v prah teptali in njihov napredek ovirali, bodo vrgli te vezi raz sebe in si bodo krasno bodočnost priborili. Nikar nc vrzimo puške v koruzo. Naša parola bodi: vztrajati in se boriti! Samo z delom moremo naš jezik in naš narod ohraniti. Če. tako mislimo, smemo z upanjem v pribodnjost zreti in z gotovostjo reči: Slovenci ne bodo tudi v ti-,^oc letih izginili. Njim sije lepša bodočnost.«
Mislimo, da ho moral človek, ki bo
hotel v teh vrstah kaj »protiavstrijske* ga« najti, poseben mikroskop v roke vzeti. Mi nič druzega ne želimo, kakor 1 to, da bi imeli nemškonacionalni pro< fesorji po avstrijskih gimnazijah vsaj troho tistega patriotičnega in avstrijskega duha, kakor ga ima dr. Tominšek ali drugi naši profesorji. Nc gre se tukaj za osebo dr. Tominška, ampak gre se za način, kako se poizkuša slovenske profesorje odrivati. Kadar ne morejo nemški narodni sveti na slo< ■ venskih kandidatih nič druzega najti, i pa pridejo s tistimi trialističnimi na-> j zori in sumničenji.
Nemške nacionalcc bi pa moralo naravnost sram biti, da hočejo pod pretvezo »protiavstrijstva« slovenskega ravnatelja na. mariborski gimnaziji onemogočiti. Na Kranjskem ima 30.000 Nemcev dva nemška gimnazijska ravnatelja, dočini se hoče na Štajerskem 100.000 Slovencem edino ravnateljsko mesto na mariborski gimnaziji vzeti. Človek, če je tudi Nemec, ki more kaj takega zagovarjati, ne spada več med normalne ljudi, ampak mu jc narodna strast žc zdavnaj možgane razjela.
Zadnji čas pa je, da vlada vse ta-kozvanc narodne svete, ki popolnoma neopravičeno vtikajo svoj nos v vladna imenovanja, razpusti. Kadar bode narodni sveti uradnike plačevali, takrat naj pa odločujejo. Ivo bi narodni sveti v resnici pomirjevalno med na* rodi vplivali in l-azne prepome točke sporazumno med seboj reševali, bi se dalo še govoriti. Tako pa niso za dru« zega, kakor da narodnostni boj še bolj poostrujejo in da se narodi šc bolj sovražijo. Zato proč ž njimi! Takih institucij ne potrebujemo!
Državni zlHir.
Dunaj, 21. nov« Grof Stiirgkh II.
Grof Stiirgkh jc komaj dva tedna ministrski predsednik, pu je že moral svoje desno krilo pomakniti proti poljskim klopom. Odkar Bilinski vodi poljski klub, opazujemo v tej skupini raznih političnih struj mnogo več discipline. In disciplina je, prvi pogoj za vsako parlamentarno ;;vozo, ko odločujejo glasovi o važnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Ko je gro) Stiirgkh pridobil dr. Brafa za svoj kabinet in sedaj dva češka zaupnika vodita važni ministrstvi, jc Bilinski tudi za Poljake zahteval dve mesti. Večletna tradicija pa govori za Poljake, da imajo finančnega ministra. — Vitea Zaloški sicer šc ni na glasu izrednega finančnega veščaka, pa jc mož, ki s potrebno odločnostjo združuje mnogo znanja in spretnosti. Kot gališki mini-ster je začasno vodil železniško in poljedelsko ministrstvo. Pozna dobro ves
Današnja številka obsega 6 strani
..Preosnova."
Dr. Šusteršič jc v budgetni debati dejal, da ima vsaka avstrijska vlada ta program, kako bi prebila od četrtka na petek in od petka na soboto, dr. Krek pa je govoril o programu brezpro-srramnosti, ki je program vlade. Kar sc tiče parlamenta, je dr. Šusteršič izrazil misel, da počivajo v njem velike sile, ni pa vodstva, ki bi jih vzbudilo, jim dalo pravo smer in jih vdejstvilo, dr. Krek je konstatiral, da parlament niti pri najvažnejših vprašanjih ljudskega blagra nc kaže nobene energije.
Da je krivda večjidcl na vladi, jc jasno. Naše vlade nimajo ustavnega zmisla, ne čutijo prave potrebe delati skupaj s jtaiiamentom in so po svojem birokratiškem duhu in značaju v nesoglasju z demokratiško zbornico. V zbornici sami pa ni enotnosti, ni moči, ni solidarnosti, ni pravea. Vzemimo n. pr. draginjsko vprašanje. Koliko časa ■fo različni govorniki takozvanih meščanskih strank potratili s tem, da so dokazovali 1) da jc premalo domačega mesa, 2) da jc to meso drago, 3) da ga zategadelj ljudstvo nc more kupovati, 4) da se mase vsled tega preslabo pre-hranijo, 5) da je torej uvoz prekomor-skega mesa potreben. Ko jc vlada rekla, da se v tem oziru ne smo preko Ogrske ničesar skleniti, če se pa bo kaj sklenilo, se vlada ne bo na sklep nič ozirala, so bile te stranke seveda do skrajnosti ogročene in so žugale, da bo morala vlada demisionirati ali pa odnehati. Odnehale so pa stranke in danes se čuje, da bosta poslanca Urban in Stolzol predlagala, naj sc vlado pozove, da omogoči uvoz zadostne količine prekomorskega mesa. Koliko debat in dragocenega časa je bilo treba, da se jo rodil ta sklep, ki nič ne pomeni, ki ni nc črn ne bol, kojega vsebina je prazna!
Vlada pa te dni tudi uganja reči, o katerih človek ne ve, kakšen smisel imajo in imajo li sploh kaj smisla. Ker se profesor Braf celili 14 dni ni dal preprosti, cla bi sprejel portfelj poljedelstva, so si pomagali s tem, da so poverili vodstvo tega resorta. gospo.du ministru Zaleskemu, ki zna brezdvomno lepo brati govore agrarnega značaja, ki mu jih kak prijazni sekcijski šef sestavi, da bi pa sam ta resort poznal, tega si najbržeje niti on sam ne domišlja, Zdaj ko se je profesor Braf odločil, je saj poljedelstvo zopet rešeno. Seveda ni baron Stiirgkh letal dva, tedna za njim zato, ker je Braf strokovnjak, ampak zato, ker hoče dati Čehom še enega ministra, upajoč, da jih tako naveže nase. Toda, Braf je vendarle strokovnjak. Drugačna, pa je stvar pri finančnem ministru. Gospod dr. Bobcrt
LISTEK.
Elektrika iz pline in oseke.
Stoletje osvojitve zraka se pripravlja, da reši svojo drugo veliko nalogo, ni za človeštvo nič manj važna nego osvojitev zraka. Nedavuo je povzdignil •'den največjih živečih učenjakov, Wil-•lam Ramsay, svoj resni glas in opozoril tehniken celega sveta na skoraj izčrpane preniogove zaloge, iz katerih se vzdiguje pošast banerota mehanične ^ip. Naloga tehnike našega stoletja je '°rej, poiskati in izrabljati nemudoma nove vire mehanične sile. Taki viri so j1- pr. tekoče vode, veter, solnce, clek-'nka atmosfere, morski valovi in plima ter oseka. Akoravno so ti viri vezani na prostor, imamo v elektriki izborno sredstvo, da napeljujemo energijo teh virov v oddaljene kraje. Sedaj Poročajo časopisi o važnom koraku na (ern polju: nemški inženir Pein gradi
Meyer je moral kar črez noč demisionirati. Nam ni prav nič žal za njim; nam so vsi ti ljudje popolnoma tuji, naj bo ta li oni. Ampak vlada in takozvanc velike stranke so gospoda dr. Roberta Mcyerja do danes proglašale za edino sposobnega ministra za finance, za strokovnjaka nad strokovnjaki in našo vlade obstojajo itak iz samih nepristranskih in objektivnih strokovnjakov. Zdaj pa jo moi*al strokovnjak pobrati culo in iti, na njegovo mesto pa. je imenovan — gospod Zalcski, najpre-jc minister za Galicijo, potem za poljedelstvo, zdaj pa za finance . . . Pravijo, da je moral gospod Meyer za to odstopiti, ker se ni glede rešitve uradniškega vprašanja strinjal z grofom Sturgkhom. No, grof Stiirgkh še danes dobro nc ve, kaj bo naredil z uradniškim vprašanjem. V tem oziru je grof Stiirgkh vsak dan drugega naziranja. Gospod Meyer pa najbrže tudi ni tako konstitucionalno tenkočuten, da bi čutil potrebo odstopiti, čc pride v navskrižje z vsakokratnim naziranjem grofa Sturgkha. Ker je z imenovanjem gospoda Zaloškega za finančnega ministra postalo mesto poljskega ministra vakautno, jo bilo treba najti zanj primernega moža, katerega je vlada zasledila v gospodu Dlugoszu, ki ni znan po ničemer drugem, kakor cla je špekuliral s petrolejem in si s tem pridobil veliko bogatstvo, kar ga brez dvoma najbolj kvalificira za člana vlade, ki stoii prod problemom, kako urediti kartelstvo . . . Sicer pa je i-irecej vseeno, kdo jo minister za Galicijo, saj tako nobeden nc ve, kakšen pomen ima to ministrstvo za državo.
Kaj bodo posledice to znamenite »preosnove« vlade, ne vemo. Mislimo pa, da bodo približno iste. Kakor so sc šc vedno pokazale. Morebiti bo treba še enkrat ali pa šo vcčkrfll »presnav-ljati«. Samo to io križ, da ni mogoče v tom prcsnavljanju zaslediti nobenega pravega presnavljajočega duha. To so le duhovi nižje vrste. Ministrstvo je baje jjopolnoma uradniško. Nemški in češki parlamentarec no moro postati minister, Poljaki pa imajo kar dva ministra parlamentarca. Čehi imajo dva ministra uradnika, kaj so za tom skriva, kakšna, ic politična formula teh gospodov, ne ve nobeden; njihovo razmerje do čeških strank je neznanka. Medtem ko pa Stiirgkh prosnavlja, so trudi gospod Sylvestor z ustvarjanjem delovne večine, ki sc vrši tudi po posebnih principih. On misli sestaviti večino iz kolikormogoče več strank z edino nalogo, da reši vladni delovni program v tej seziji. Dve rešilni prosnavlja j oči akciji, o katerih se ne, v kakšnem medsebojnem razmerju sto. Morebiti sc še kdo loti naloge kaj ustvariti. Mi pa zelo dvomimo, ali bo sploh kaj iz tega.
pri Husumu v Schleswig - Holsteinu elektrarno, v kateri se bo izrabljala plima in oseka kot gonilna sila. Neizprosna tehnika vpreže v svoji prozaični brezobzirnosti tudi bledo luno, tiho zaveznico poetov in zaljubljencev, v svoj triumfalni voz. Vzrok plime in oseke je namreč luna, ki vpliva s svojo privlačno silo na morje, da šest, ur narašča — kar imenujemo plimo — in šest ur pada — kar imenujemo oseko. Zgodovinsko je dokazano, da so se pečali že izza leta 1438 s problemom, izrabljati plimo in oseko kot vir mehanične sile. Stari bakrorezi kažejo, kako so skušali to doseči s pomočjo mlinskih koles, katere naj bi poganjalo naraščajoče ali padajoče morje. Na slični način jc reši! inženir Pein svojo nalogo. Stara mlinska kolesa je nadomestil seveda z modernimi turbinami, ki omogočujejo spremeniti skoraj vso eneržijo tekoče vode, ki nam je na razj)olago, v mehanično silo.
Sedemnajsto leto so vf peča Pein s tem problemom in precl tremi loti ic
začel z delom mod Ilusumom in samotnim otokom Nordstrand, ki spada v skifpino Hallig. Prihodnje leto spomladi prične graditi elektrarno, ki bo preskrbela lota, 1913 schlcs\vig - hol-steinsko provinco, in sicer pokrajine Tondern, Flensburg, Schles\vig, Eckernforde, Rendsburg, Nordor- in Suddithmraschen, Eiderstedt. in Hu-sum s ceno clek. eneržijo za. vso potrebo. Pein zveže z jezi otok Nordstrand s kopnim in si napravi dvo velikanski vodni kotlini, eno za. visoko, drugo za nizko vodo, katero loči drugo od druge podolžni jez. Kotlina za visoko vodo meri 600, za nizko pa 900 hektarjev. Jako enostavno in bistroumno zasnovane zatvorniško priprave omogočujejo, da so pretaka voda mecl morjem in eni obeh kotlin tor ženo tako turbine. Plima in oseka povzroči, da so voda, v ka-tlinah dviga ali da pada. Med površino odprtega morja in eno obeh kotlin obstoja zmirom razlika, ki omogoča tok vode skozi turbinske prostore. S pomočjo jako pripravno uredbe ic dose-
gel Pein, da sc vrtijo turbine vedno -v isti smeri, naj točo voda iz morja v kotlino ali pa obratno, kar znatno olajša obrat elektrarno. Turbine gonijo dinav moelektrično stroje, ki pretvarjajo me-, hanično eneržijo v električno ter jo razpošiljajo po bakrenih žicah po celi deželi. 706 občin v zgoraj omenjenih pokrajinah Schleswig - Holsteinske bo preskrbela elektrarna v Husumu na ta način s ceno električno eneržijo ter dvignila brezdvomno njih gospodarsko blagostanje. Grez, ki sc morda pojavi, porabili bodo kot, gnojilo za goljavo, na katero učinkujejo kemična gnojila le malo. Vse kaže, da se bo stvar lepo razvila v korist cele dežele. Grajenje jezov jc žc pričeto in lepo napreduje. Celi načrt sloni na tako trdnih tehnič-. nih in znanstvenih temeljih, da mora* rao smatrati problem izrabljanja plime in oseke kot vir mehanične sile za rešen.
ustroj osrednje vlade in tudi zamotane parlamentarne razmere. Usposobljenost za finančnega ministra bode moral še dokazati. Lahka ne bode ta pi'e-skuSnja, ker državne finance že nekaj let niso v redu. Od leta 1906. izkazuje državni proračun vedno večje primanjkljaje, ki jih je vlada pokrivala z novimi posojili. Od leta 1903. je Avstrija napravila okroglo 1150 milijonov novega dolga. Letno obrestovanje in amortizacija znašata že nad 506 milijonov, torej skoraj šesti del državnih dohodkov. Za bodoče leto bi vlada potrebovala zopet do 400 milijonov več dohodkov, da pokrije razne nujne izdatke. Kje naj jih dobi? Že trije predniki sedanjega finančnega ministra so kroš-njarili v zbornici s finančnimi načrti, ki pa so ostali nerešeni. Tudi Zaleski ne bode počival na rožicah.
Dr. Braf je kot poljedelski minister za vlado srečna pridobitev. Mož je kot strokovnjak na svojem mestu, ako ga zopet ne izrinejo iz kabineta politične spletke. Četudi imajo Čehi dva svoja na odločilnih mestih, vendar si nasproti vladi ne bodo vezali rok, dokler premirje v Pragi ni gotovo. Do tega pa je še dolga pot. Novi minister za Galicijo, dr. pl. D 1 u g o s z pa je »bomo no-vus«, ki ne bode kalil vode, ako mu ne ukaže poljski klub.
Danes je grof Sturgkh zbornici predstavil nove ministre, katerim so čestitali mnogi prijatelji in znanci. Mej njimi so bili gotovo tudi taki, ki so v žepih stiskali pesti. Naj le potrpč, morda pridejo še na vrsto. V Avstriji se menjujejo ministrstva, kakor gostje v hotelih . . .
Draginjska razprava.
Zbornica je danes nadaljevala in končala razpravo o draginji mesa. Govorilo je pet govornikov, pa niti dva ne soglašata v nasvetih proti draginji. Jutri govorita glavna govornika. Glavni govornik proti »kolobociji«, ki jo na-svetuje draginiski odsek, je naš tovariš II1 a d n i k . ki je bil izvoljen v ožji volitvi proti nemškemu poslancu Hu-bru.
Poslovnik.
Da sedanji zbornični poslovnik več ne odgovarja razmeram, je že znana pesem. Kričači in razgrajači morejo vsak čas motiti in vstaviti razprave. Predsednik pa je brez sredsva in pomoči, ker poslovnik je bil sklenjen v času, ko pasji biči še niso bili v zbornici znani. Vlada je sicer predložila nov načrt poslovnika, ki bi vsaj omejil razne razvade in zlorabe, toda vedne parlamentarne krize so onemogočile tudi reformo poslovnika. Začasni poslovnik, ki je bil na predlog dr. Kreka sklenjen pred dvema letoma le za eno leto, koncem leta zopet poteče. Ker odsek ni izvršil celotne reforme, predlaga, naj se podaljša za eno leto vsaj začasna clelna prememba.
Proračunski odsek.
Danes popoludne je proračunski Ddsek nadaljeval razpravo.
Metliko io občinske volitve.
20. novembra 1911.
Metliški liberalni kolovodje so napravili že pred skoraj pol letom sami bilanco, da zmaga v Metliki Slovenska Ljudska Stranka, če puste oni razmeram naravni razvoj. Radi tega so sklenili to preprečiti, naj stane kar hoče. In ti liberalčki si od tedaj ne dajo miru ne podnevu ne ponoči, ampak delajo z vsemi tudi nedovoljenimi sredstvi. O tem nismo še govorili zadnje besede. Da so nekateri metliški liberalčki zelo razvajeni, je obče znano; čc se pa katerega teh ptičkov malo frkne, pa že kričijo o denuncijacijah, dasiravno znajo, da se baš v njihovih vrstah nahajajo taki individuji! Ko bi mi vse porabili, bi marsikateremu liberalčku zazvenelo po ušesih. To ti ljudje tudi vedo in računajo na našo prizaneslji-vost, s svojim programom: lagati in vse liberalne napake, ki jih ni malo, zvaliti na »klerikalce«. Dobro vedo, da mi niti ne grozimo, niti se nc poslužujemo nepostavnih sredstev. Vedo tudi, ali saj znati bi morali, da ne bodo nikdar nič koristnega za občino in njene prebivalce brez S. L. S. storiti mogli. Ali kaj to njih briga? Njih glavna skrb je kvarni egoistični liberalizem, gospod-stvo nad predmestnimi someščani in drugimi občinarji in povrh še to, kako bi če treba z loparjem po pristaših S. L. S. udrihali.
Tako so si v zadnjem »Slov. Narodu« št. 263 privoščili naše štiri može. Mesto da bi bili objektivno na zadnje članke v »Slovencu« odgovarjali, jih pa pavšalno po liberalni maniri psujejo in dan za dnevom obrekujojo.
Stvarni in logično misleči naši mestni liberalčki še nikdar niso bili. Da pa so tako trapasti, pa vendar ni-Ti nam namreč vedno svo-
je lastne napake kot egoizem, samo-ljubje, ošabnost, zavist, škodoželjnost itd. podtikajo ter nas povsod psujejo, potem pa pridejo z zahtevo, naj bi mi kar čez noč vse, kar Metlika potrebuje, storili, seve, da bi se potem ti gospodje liberalčki bahali in ljudi farball, kaj so vse storili v blagor mestne občine. No, ta bi bila lepa-!
Ob tej priliki ne smemo pozabiti pametnim Metličanom povedati, da bodo njihovi liberalni someščani kot bodoči občinski odborniki nekaj vendarle naredili, in to bo, kakor je gosp. dr. Weibl na prvem shodu v čitalnici rekel: »Stanovanje v občinski hiši bo-demo davkariji odpovedali in to porabili za liberalne sestanke.« No, to bode pa nekaj neslo, kaj ne?! Radovedni smo, kakšno korist bodo od tega imeli Strniščanje, Poževščanje, Hribljani in oni v Majlandu ter drugi davkoplačevalci?!
Vidite, Metličanje, tako se bode začelo liberalno gospodarstvo nadaljevati; vi bodete pa imeli čast molčati in plačati.
Koristolovstvo, ki ga nam očitate, je pri vas doma. O teA je vsak Metli-čan prepričan. Čudno jc, da ne pustite prosto misliti našim someščanom na Strnišču, Požegi, Hribu in Majlandu. Le vi na trgu hočete si vse gospodarstvo porazdeliti. Pa ne bode šlo! Tudi drugi hočejo sodelovati, ker so mogoče še večji davkoplačevalci, kot vaš Kosmatinec, kakoi' ga v »Slov. Narodu« nazivate. Metliški liberalčki in vsi oni, ki so v soboto ob 3. uri popoldne (uradna ura!) zarotno zborovali pri možu, o ko jem lastni pristaši nič kaj lepo ne govore, naj puste Metličanom proste roke, tako, kakor mi, in potem se bode liberalna bilanca uresničila, kar bode le v blagor vsega mestnega prebivalstva in liberalcem samim. To jc uvidel kot pameten mož gospod župan .Tutraž sam in vas zapustil. Gospod dr. Weibl, vam pa povemo, da dvomimo, da. vam bode lastna hvala kaj pomagala. »Lastna hvala se pod mizo valja«. Čudno je, da sc niste tudi pohvalili, kako sto Ber-čičanovega hlapca v .svoji veliki zagrizenosti brez vzroka butnili v konsum-nega društva ograjo. O Kosmatincu se ne izplača kaj govoriti. O gg. Br. in Pr. tudi rajši molčimo.
Dolgo je trebalo, da ste na »Slov.« št. 258 odgovorili, in sicer piškavo; a zato je bilo treba v Ljubljano osebno iti k uredniku. Ubogi »Sl. Nar.« mora za vse misliti, a mi mislimo pa vsak zase. Vedite, da bi bilo za nas zelo slabo znamenje, če bi nas »Slov. Narod« hvalil. Mi pošteni MetliČani in vsi pošteni Slovenci smo ponosni na umetnika gosp. prof. A. Gangla, ki iTam je ustvaril Vodnika itd. Takih mož bi rabili mi več. Seve vi ne, ker nimate nobenega smisla za kaj lepega. Kar smo že tolikrat povedali, moramo zopet ponavljati, da nekateri naši metliški liberalci nimajo nobene logike, ker pravijo, da jih bode deželni odbor pritegnil v omrežje belokranjskega vodovoda in jim naredil cesto poleg mlina; potem pa pravijo, da bodo to vse in še drugo, kar bodo rabili, brez »nas in naših poslancev«, torej brez deželnega odbora, dosegli. Ne bode šlo! Še nobenega posojila ne morete najeti, nc da bi ne bili zadovoljni mi in naša S. L. S. Torej vi ste tisti, ki farbate, in ne mi!
rajsnjim smo vrgli precej osamljeno italijansko levo krilo nazaj; sovražnik je izgubil 600 mrtvih in ranjenih. Zaplenili smo 9 topov, 11 zabojev muni-cije in 21 mul. Zasedli smo vse pozicije pri Bumeliani. Obenem smo zavrnili sovražni napad pri E1 Gerjni in zaplenili pri tem mitraljezo. V obeh bojih smo izgubili 82 mož, dvoje častnikov je lahko ranjenih. Bojišče je podobno jezeru.
Obstreljevanje Akabe.
»Vossische Zeitung« poroča: Lahi so obstseljavali Akabo 50 minut. V mesto je padlo 150 granat. Nekaj vladnih poslopij je popolnoma porušenih.
Lahi napovedujejo blokado v Arhiplu.
Italijanska vlada je obvestila Rusijo, da bo blokiralo laško brodovje v Egejskem morju neko točko, ki je za Turke zelo važna. O laškem brodovju se en teden ni ničesar čulo. Italijani so se ozirali na potovanje angleškega kralja in kraljico v Indijo. Laško brodovje se je odpeljalo v Tarent, kjer je naložilo premog in kjer so popravljali stroje. V Tarentu je bilo 14. novembra 45 laških vojnih ladij. V Cardiffu so naročili Lahi 300.000 ton premoga, ki ga prepelje 50 parnikov. Tudi na vzhodnem angleškem obrežju je nakupila Italija veliko premoga.
Carigrad, 22. nov. Italijanska vlada je sporočila ruski vladi, da prične italijansko brodovje v kratkem z blokado nekaterih za Turčijo posebno važnih točk v Egejskem morju.
Abesinija proti Italiji.
Iz Londona se poroča, da je zb a-nih 40.000 mož abesinske armade ob meji laške naselbine pri Massauau in da se je mobilizirala cela abesmska armada. Kakor znano, se je bila 1. 1895 in 1896 vojska med Abesinijo in Italijo. Lahi so bili pri Adui popolnoma poraženi, vsled česar se je odpravil laški protektorat nad Abesinijo. Abesinci hočejo zdaj združiti laško kolonijo z Abesinijo, ki je, kakor znano, krščanska država.
Avs'rljski ataše o leš' i armadi.
Tuji vojaški atašeji, med njimi tudi avstrijski podpolkovnik Remy, so zapustili Tripolis in se vrnili v Rim. Kakor so posneli iz njegovih izvajanj, laške čete niso nanj napravile dobrega vtisa. Zanikavati tudi ni mogel izgredov, dasi sc z ozirom na svoje mesto ni hotel in mogel izjaviti.
Vojska je draga stvar.
»Agenzia Štefani« poroča, da se ho kraljevimi dekreti dovolil za tripoliško ekspedicijo kredit 65 milijonov lir. Nadalje se pa zopet kljub vsem demen-tijem trdi,- da najame Italija v inozemstvu z ozirom na vojsko posojilo.
Turška*zmaga pred Homsom?
Caingrad, 21. novemb-a. Iz Malte poročajo z dne 20. t. m.: Dne 18. t. ni. smo napadli skupno z mikslatskimi rodovi 12.000 Italijanov pri Homsu. Italijani so izgubili 150 vojakov in dva častnika. Zaplenili smo zalogo orožja.
Na morju.
London, 21. novembra. Porta je izvedela, da sta Angleška in Severna Amerika protestirali proti razširjanju italijanske akcije na Rdeče morje. Povod za protest je dalo bombardiranje Akabe.
lialHonsko-iurSka vojsko.
Lahi pred Tripolisom zopet poraženi?
Berolinski »Lokalanzeiger« poroča iz Carigrada: Turški vojaki so junaško napadli Lahe pred Tripolisom, jih vrgli nazaj in osvojili kavalerijsko in artiljerijsko vojašnico. Nadalje so turške čete osvojile postojanko pri vrtu Ahmed Mirce. Lahi so imeli velike izgube. Turki so napravili velik plen. Lahi izvršujejo še naprej nasilnosti in so strašno mesarili vjetnike. General Caneva pa poroča, da razdeljujejo Lahi med tripoliško prebivalstvo žito, riž, kruh in obleko. Pri nekem napadu Arabcev na prvi in drugi grenadirski polk so bili vrženi Arabci nazaj. Izgubili so 20 mož, Lahi niso imeli nobenih izgub. Lahi so metali iz petih aeropla-nov bombe na .sovražnikovo taborišče in so zažgali več objektov. Vojna ladja »Carola Alberta« je bombardirala kraja Armrus in Henni. »Berliner Tage-blatt« poroča iz Carigrada, da je zadnja povodenj presenetila bataljon la ških pionirjev, ki je gradil utrdbe. Re šilo se je zgolj 30 mož, ostali so utonili. V Tobruku je obstreljevala laška artiljerija dve utrdbi arabskega taborišča. Ena arabska utrdba je porušena. Arabci so pobegnili. V Derni se je bil ponoči živahen boj. Sovražnika so vrgli Lahi nazaj.
Carigrad, 21. novembra. Vojno ministrstvo je dobilo včeraj zjutraj naslednjo vest: Dchibat. 19. nov. Prcdvče-
INVESTICIJE V BOSNI.
Vlada je predložila bosenskemu saboru predlogo, po kateri naj sc najame za investicije 182 milijonov kron posojila proti 4obrestim. Pokrilo naj bi se v 80 letih. Zgradile naj bi se proge Tuzla—Brcka s postransko progo Bjelina, Banjaluka—Jajce in Novi— Bihar, kar bi stalo 82 milijonov. Za zboljšanje sedanjih železnic potrebujejo 35 milijonov, za ceste 5, za sanitetne zadeve 3, za šolstvo 9, za zgradbe 8, za finance 5, za pravosodje 6, za izboljšanje poljedelstva in gozdarstva 29 milijonov kron.
GROZEČA STAVKA ANGLEŠKIH ŽE-LEZNIČARJEV.
Iz Londona se poroča, da vlada v Sixdwalesu med železničarji bojevito razpoloženje za stavko. Nad 90 odstotkov Tall-Valer proge sc je izjavilo za stavko.
REVOLUCIJA V MEHIKI.
Iz Mehike se poroča, da mobilizira Mehika ob severni meji 25.000 mož, ker nameravajo Zedinjene države napasti Mehiko, da končajo vedne zmešnjave v republiki.
VOJNA NEVARNOST RADI MAROKA.
»Neues Wiener Tagblatt« poroča, da so se francoski, angleški in nemški generalni štab dejansko pečali z možnostjo vojske glede na Maroko. Pogodba med Anglijo in Francijo ne obsega določil za vojsko, marveč zkoU
določila, 'da državi podpirata medse-bojne koristi v Egiptu in Maroku, a konkretnejših določil ni. Po drugih poročilih je preprečila vojsko edino hladnokrvnost angleške admiralitete.
ANGLEŠKA KRALJEVSKA LADJA V VELIKI NEVARNOSTI.
Ko sta so peljala angleški kralj in kraljica na jahti »Medina« na potovanju v Indijo skozi Biskajski zaliv, je prestala jahta Velikansk vihar. Krov so oblivali visoki valovi. Voda je vdrla v kraljičine prostore. Morska bolezen je hudo gospodarila, a dasi so vsled morske bolezni bili prizadeti vtrjeni stari mornarji, jc ostal kralj Jurij popolnoma zdrav.
UMOR PREDSEDNIKA REPUBLIKE SAN DOMINGO.
O tem se še poroča: General Ramon Cazeres je bil umorjen v soboto. Napadla sta ga dva moža. Bežal je v poslaništvo Zedinjenih držav, a napadalca sta mu sledila in streljala nanj. Eno uro po napadu je umrl.
KITAJSKA REVOLUCIJA.
Narodna skupščina in Juanšikaj ne postopata složno. Juanšikaj se ne ozira na sklep parlamenta, ki hoče konec vojske, in je odposlal prvo man-džursko brigado proti jugu. Parlament je sklenil, da naj se vrši konferenca deželnih zastopstev, ki naj sklepa, ali ostane Kitajska monarhija ali se pa iz-premeni v republiko. Vstaši province Šanzi se zavzemajo, da postane predsednik prve kitajske republike Juanšikaj. Misionarji poročajo, da je bila umorjena v Sinanfu ravnateljica šole Beckmann in pet. otrok inozemcev, kakor tudi veliko kitajskih deklic. Nadalje jc bilo v Sinanfu umorjenih 7000 Mandžuancev. Mati kitajskega cesarja je pobegnila z nekim gledališkim igralcem. Glavno mesto Sarzija, Tajy-nenfu je popolnoma porušeno.
Dnevne novice.
+ Izjava grofa Stiirgkha glede dalmatinskih železnic in zagrebške univerze. Na tozadevno vprašanje poslanca dr. Šusteršiča jc ministrski predsednik grof S t u r g k h v budget-nem odseku dne 21. t. m. odgovoril sledeče: »Kar sc tiče vprašanja dalmatinskih železnic, je kolikortoli-ko gotovo, da bo to vprašanje storilo prihodnje leto korak naprej. Pogajanja, ki se vrše glede mesnega vprašanja med Avstrijo in Ogrsko, so zaupna in se bodo v kratkem nadaljevala, zato ni mogoče o podrobnostih poročati, vlada pa lahko izjavi, da pri tem dalmatinsko železniško vprašanje nc bo ogroženo. Kar se tiče priznanja izpitov, položenih na zagrebški u n i v e r -z i, je sicer treba priznati, da se zagrebška univerza prizadeva uvesti discipline, ki jih mora avstrijski jurist poznati, vendar pa šc ni storila v tem pogledu vsega, kar je treba. Morebiti se bo to vprašanje dalo povoljno rešiti, ako bi se zagrebška univerza prilagodila specialnim potrebam avstrijskih dijakov iz Istre in Dalmacije. Kakor se vidi, je odgovor ministrskega predsednika kaj malo jasen. To, kar je povedal, so dejansko samo ve9 ali menj prazne fraze.
+ Dekanijski shod izobraževalnih društev idrijskega okraja. Iz Idrije nam pišejo: Dne 26. t. m. se vrši dekanijski shod vseh naših izobraževalnih društev in njih odsekov v našem mestu. Program dekanijskega shoda je: Ob devetih predavanje profesorja dr. J. Pregclja: » o potrebi in ciljih fantovske organizacije«, katerega naj sc udeleže posebno Orli polnoštevilno in pravočasno. Ob tričetrt na deset: Manife-stacijski obhod k sveti maši. Ob desetih pridiga in sv. maša v župni cerkvi sv. Barbare. Po sveti maši obhod iz cerkve v dvorano Didičevega hotela, kjer bo pripravljeno kosilo. Ob pol 1. uri zborovanje vseh izobraževalnih društev naše dekanije. Pri tem zborovanju je želeti, da nastopijo in se oglasijo k besedi možje posameznih društev, pa tudi fantje in dekleta. Naj bi se v to že poprej poskrbelo v društvih! Popoldne ob pol štirih bo pa: javno predavanje dr. Jan. Ev. Kreka: »Kako se je razvil socializem«. — Posebno k temu predavanju še posebej vabimo vse naše misleče. Apeliramo za obilno udeležbo, ker bo ta dekanijski shod veliko pripomogel k nadaljnjemu razvoju in pro-cviiu naših društev v dekaniji.
— Pasivna rezis'.enca poštnih urad« nikov? Iz Prage poročajo: Glasilo čeških poštnih uradnikov napoveduje v svoji zadnji številki pasivno rezistenco pri pošti. List opisuje razmere poštnih uradnikov, slabo napredovanje v službi itd. ter izjavlja, da bodo poštni uradniki, ako ne bo vlada izpolnila njihovih zahtev, gotovo imeli pri svoji akciji, ki sc bo pričeia žc v nekaj dneh, sim-
patijc interesentov kakor tudi cele javnosti na svoji strani. — Zaupniki nemških poštnih uradnikov in uslužbencev so sklenili, da če so vlada v 10 ali 14 dneh ne izjavi povoljno o časnem napredovanju, bodo o Božiču izvajali posledice, t. j. pasivno rezistenco.
—	Ponudba »Slovenske Straže« »Slovenskemu Narolu« oziroma njegovim urednikom. Na notico, v kateri se »Sl. Narod« v svoji včerajšnji štev. zaletava v posredovanje pri prodaji srečk na obroke v korist »Slovenski Straži», bodi le to-le povedano: Predvsem »Slovenska Straža« ne prodaja in ne določuje cen srečk, ampak le posreduje pri prodaji in za to dobi od dotič-nih bank provizijo kot jo dobe drugi posredovalci. Kar se pa tiče zaslužka, ki ga je »Narod« nasanjal za vsakih 100 turških srečk po 8500 K, odstopi ga »Slovenska Straža« »Slovenskemu Narodu« oziroma njegovim urednikom že za okroglih 1500 K. — »Slovenska Straža bo pri tem napravila briljantno kupčijo, še več pa bo zaslužil »Slovenski Narod«, namreč celih 7000 kron. — Če torej »Slovenski Narod« v svoje sanje verjame, mu je »Slovenska Straža« za navedeno kupčijo na razpolago, Od svoje nevoščl.iivosti pa nima nobene koristi.
—	Odborova seja »Marice Slovenske« dne 17. novembra. Predsednik se spominja pokojnega ustanovnika in odbornika »Matice Slovenske«, dr. Jos. Vošnjaka., ter poroča, da so od zadnje odborove seje zborovali gospodarski, knjižni, tehniški in znanstveni odsek (v juridičnem, literarnem in zemljepisnem pododseku) ter da se je dne 16. novembra vršil prvi literarni sestanek. — Za leto 1911 je plačalo 2630 članov, kakih 50 poverjenikov še ni poslalo članarine. Za pokritje stroškov manjka še vsaj 2300 K. Za hišna popravila se je izdalo 1539 K. Nekemu zavodu se prepusti denarna vloga brezobrestno. — Odobri se misel, »Letopisu« dodajati primerne inserate. — Tisk letošnjih publikacij se bliža koncu. — Rokopis »Avijatika« se vrne pisatelju v eventu-elno preuredbo. — Sprejme se novela »Hudodelci«. »Pesmi Potepuha« se odkažejo recenziji. Za »Jurčičevo spomenico« »Matici Slovenski« ne bo na razpolago Jurčičeva zapuščina. Predlog o izdanju Jurčičevih uvodnih člankov se odkloni. Avtor šolske »Somatologije in higijene« se opozori na »Šolsko Matico«. Obeta se »Matici« prevod bolgarskega romana »Pod jarmom« (Vazov). Razpisuje se natečaj za beletristični slovenski spis, ki bi ga ob dvojnem ho-noriranju za leto 1912 skupno izdali »Matica Slovenska« in »Matica Hrvatska«.
—	Novice iz Metlike. Iz Metlike se nam piše: Pri nas v Belokrajini je tako loplo, da cveto po solnčnatih krajih ob potih jagode. Tudi klinčki na vrtovih cveto. — V nedeljo, dne. 19. t. m., je pogorel Franc Kifnarjev pocl in hlev. Škode je čez 2500 K, ker mu je zgorela tudi krma in pa nekaj zrnja. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Začelo je goreti ob tri četrt na 12. uri.
—	Dr. Pero Magdič, ki ga je ban Tomašič od županstva v Varaždinu odstavil, jc bil suspendiran na podlagi obtožnice državnega pravdništva, ki mu očita več zločinov zlorabe uradne oblasti, nasilja in razžaljenja, ki jih je učinil zoper več svojih političnih nasprotnikov pravašev in za katere se določa ječa od 1—5 let. Dr. Pero Magdič se zoper te obtožitve v »Obzoru« brani, stvar pa ni jasna. Da je nekega svojega političnega nasprotnika oklofutal, sam priznava. V svojem zagovoru se zopet v pravaše zadira, kar dokazuje, da je skrajno zagrizen strankar. Seveda je tudi to jasno, da jc glavni razlog, cla jc obtožen, to, ker je banov politični nasprotnik, ker na Hrvaškem zapira oblast rada oboje oči, tudi čc gre za največje škandale, cla je dotičnik lc vladinovec. Dr. Pero Magdič ima družino 10 otrok. Ni izključeno, da mu vzamejo tudi odvetništvo.
—	Supilo pri prihodnjih volitvah v hrvaški sabor ne bo kandidiral. Namestu sebe priporoča dr. Antc Paveli-<;a, ki je bil prej pravaš, združenju pravašev pa ni pristopil, ker jc »antikleri-kalcn«. Pavclič je kandidaturo odklonil.
—	Petinsedemdesetletnica. V pone-dcljek je praznoval gospod Anton K1 o d i č vitez S a b 1 a d o 1 s k i, c. kr. dvorni svetnik in deželno-šolski nadzornik v pokoju, rodom od Klodičev fia Beneškem, svojo sodemdesetpetlct-nico.
—■ Nemci in volitve v hrvaški sabor. v Rumi kandidirajo Nemci pan-Mrmana Franca Moserja iz Zemuna. Pangermani so imeli tudi sestanek v inkovcih, kjer bodo tudi postavili nemškega kandidata dr. Wester-«iayerja iz llumc ali dr. Thomana iz Vir&ovca.
— Res je, da bi morala naša društva naročati le tamburice, ki sc prodajajo v korist »Slovensko Straž c«. Da je to njim samim v prid, svedočijo na slednja priznalna pisma: »...da smo popolnoma zadovoljni z bisernicami. Imajo lepo obliko in šo lepši zvok, glas. Zato Vas priporočamo tamburaškim društvom.« — »Morem Vam sporočiti, da sem z bračem prav zadovoljen. Ima čist glas in strune se lahko drsajo, kar sem pri več drugih pogrešal.« — Tamburice so tucli zelo primerna darila za Miklavža in Boži č. Naročila sprejema: Ivan Vrečko, Katoliška tiskarna, Ljubljana. Zahtevajte cenikc!
—	Smrt pod vozom. V Budanjah pri Vipavi se jo zgodila v soboto velika nesreča, katere žrtev je bil 171etni mladenič, ki jc moral leči v prezgodnji grob. Imenovanega clne je namreč 17-letni France Šelj poganjal vola, ki sta bila uprežena v s senom naložen voz. Na nekem klancu jo mladenič hotel voz zavoriti. a v svojo nesrečo je padel pod kolesa, ki so mu šla črez glavo. V žalostnem stanju so ga našli in prepeljali v goriško bolnišnico, kjer pa je nesrečni mladenič umrl v nedeljo.
—	Čez en četr! milijona kron za 4 krone 75 vinarjev zamore dno 1. decembra t. 1. zadeti, kdor kupi turško srečko! Več je razvidno iz zadevnega oglasa »Slovensko Straže« med dnevnimi novicami v »Slovencu« od sobote 18. t. m.
—	Inteligentna kokoš. Dne 21. t. m.
je šla nest kokoš posestnika v Šmarju. Ko pa pricle do gnezda in vidi v njem samo eno jajce (nese že dalje časa!), jezna razbrska vse gnezdo in vrže iz njega še edino jajce ter se hiti kregat pred vrata stanovanja. Ko se jej jc nato pobralo jajce in priložilo temu še drugo, prišla je k gnezdu nazaj in zdaj potolažena znesla tretje jajce.
—	V piskru je uloni a. V Podkraj-niku pri Cerknici je padla 20 mesecev stara Antonija Svetova v velik pločevinast pisker, ki jc bil napolnjen deloma z vodo. Ker je bila v tistem hipu brez nadzorstva, je utonila.
—	Morilec vrgel svojo žrtev na železniški tir. Poročali smo na kratko, da so našli na železniški progi pri Gore-njah v bližini Sežane truplo železničarja Grželja. Storjen je bil umor. Morilec se imenuje Ivan Čeh, jc star 21 let. in doma iz Gorenj. Stoi-il je umor iz ljubosumnosti. Udaril je Grželja s kamnom po tilniku in ga vlekel na tir, češ da se bo sodilo, da je ponesrečil. Čeh se je z ranjkim večkrat kregal radi dekleta, katero je ljubil on in pa tucli rajnki. Umor jc globoko pretresel vse tamkajšnjo prebivalstvo.
—	Umrl je v Mahnicnu pri Karlov-cu župnik J. Š a š e 1, navdušen hrvaški pravaš.
—	Slovenska poroka v AmeriM. Minulo soboto sta sc poročila v slovenski cerkvi v Calumetu Anton Selak iz Bukovega, okraj Cerkno na Goriškem in Jožefa Stariha iz Črnomlja.
—	Premestitev nemške ljudske šole iz Zadra v Dubrovnik. Dubrovniško zborno poveljstvo sc je obrnilo na vojno ministrstvo, naj premesti vojaško ljudsko šolo iz Zadra v Dubrovnik.
—	Sarajevski občinski svet pri baronu Burianu. Člani sarajevskega občinskega sveta, župan Fehim ef. Cur-čič, oba podžupana, dr. Nikolaj Man-dič in Risto Hadži Damjanovič, kakor tudi mestna svetnika višji stavbni svetnik Jožef pl. Vancaš in Ivan Pe-šut, so bili 20. t. m. v avdijenci pri skupnem finančnem ministru Burianu. Deputacija jo prosila ministra, naj da vlada mestnemu svetu gotove? množino lesa na razpolago, da ga razdeli v toku zime prebivalstvu za nizko ceno in se tako nekoliko odpomore tudi v Sarajevu vladajoči draginji. Baron Burian je izjavil deputaciji, da bo vlada želje mestnega sveta v toliko upoštevala, v kolikor dovoljujejo to koristi države.
—	Za uradniško naselbino v Zagrebu so se začele graditi hiše na Her-cegovački cesti. Za sedaj sc sezida 24 hiš. Kanalizacijo in ulico izvrši stavbeno podjetje, ki zida hiše, Bencdik i Baranjai.
—	Slovenski slikar Tratnik, ki biva sedaj kratko časa v Gorici, se je udeležil kolektivne razstave češkega društva »Manes« v dunajskem Hagenbun-du. Dunajska kritika g. Tratnika jako hvali.
—	Tujci v Opatiji. Od 1. januarja do 8. novembra 1911 je obiskaio Opatijo 37.634 oseb; poleg teh še 5757 pasan-tov, skupno 43.391 oseb. Ocl 2. clo 8. novembra 1911 je na novo došlo 318 oseb. Dne 8. novembra 1911 jc bilo navzočih 1408 oseb.
: Naročajte Jlsveir"'
štajerske novice.
š Volilcem celjske okolice. Šc par
dni vas loči ocl zopetnih volitev zastopstva v vaši občini. Zagospodarili bi radi v vaši občini nemški celjski meščani, kateri v mestu skrajno slabo gospodarijo. Protestant in slovenski re-negat dr. Ambrožič, bi rad vas, slovenski okoličani, dobil pocl svoje kopito. Volilci! Kakor ste pokazali pri lanskih volitvah, da no marate v občini gospodarstva raznih nemških in nemškutar-skih privandrancev, tako pokažite tudi letos, svojo jekleno voljo, da se nc pustite komanclirati in izsesavati ocl nem-škutarjev. Pokažite vsiljivcem vrata, da se jim nikoli več no bo ljubilo se vsiljevati naši slovenski okolici. Trdno kakor jeklo naj udari vaša slovenska pest narodne zavednosti in n-ospodar-sltega prevdarka po nasprotniških načrtih. Kandidate za občinsko volitve smo žc objavili. Slovenski volilci! Boj bo težaven posebno v I. in II. razredu. Vsakteri mora storiti svojo dolžnost, da enkrat za vselej pokaže objestnim, vašega kruha sitim zatiralcem Slovenstva, da nimajo v okolici ničesar iskati. Zadnji dnevi naj bodo posvečeni vztrajnemu agitacijskemu delu!
š Sprememba na kandidatni listi za občinske okoliške volitve v Celju. V drugem volilnem razredu mora biti Jakob Mimik po domače S v e d e r č , posestnik, M c d 1 o g, mesto Anton Mirnik po domače Kos, Mcdlog.
š Orel. Iz Teharja pri Celju se nam piše: V nedeljo 19. t. m. se je ustanovil pri nas telovadni odsek Orla. Vkljub slabemu vremenu se je zbralo v društveni dvorani precej občinstva, posebno fantje, med njimi 23 izvršujočih članov novoustanovljenega odseka. Č. g. dr. Hohnjec nam je v prisrčnih besedah razložil pomen naših mladinskih organizacij posebno telovadnih odsekov. Nato se je konstituiralo novo predsedstvo. Predsednik je brat Ivan Razbor-nik, načelnik brat. Ivan Koštomaj, tajnik brat Franc Dimec, blagajnik Štefan Rebov, namestnika Leopold Aram in Mihael Gajšek, odbornik Vincenc Kovač. Nato se je igrala igra »Za križ in svobodo«. Novi Orel je že tu pokazal, da ima v svoji sredi vrle in nadarjene igralce. Dal Bog, da bi bil dan 19. novembra res začetek boljše dobe za Teharje, ko bo vsa naša krščanskomisleča mladina zbrana v naših izobraževalnih organizacijah. Igra se ponavlja v nedeljo dne 26. t. m.
š Iz Celja. Dramatično društvo nam je priredilo v nedeljo 19. t. m. svojo drugo predstavo »Zlodjeve skale«. Igra se je igrala precej dobro, tudi dvorana je bila precej napolnjena. Dramatičnemu društvu bi svetovali, cla bi nam v prihodnje priredilo kakšno narodno igro slovenskega ali vsaj slovanskega izvora, da ne bomo gledali in »futrali« samo nemške dramatike. Saj imamo dosti slovanskih dol. Narodne igre so tudi bolj privlačne.
š Skioptično predavanje pri »Belem volu« v Celju so je, prav izborno obneslo. Vrtna dvorana je bila nabito polna mestnega in okoliškega občin-Gospod profesor Cestnik nam jo v lahko razumljivih besedah predaval o potovanju v Rim. Gospod dr. Jehart nam je razkazoval s skiontikonom mesta Benetke, Florenco, Pizo in druga mesta Gorenje Italije. Peljal nas je v duhu tudi v Rim. Gledali smo slike starega in novega Rima.. Bili smo v duhu v cerkvi Sv. Petra, Sv. Pavla, Vatikanu, na starem rimskem forumu. Videli smo tudi rimski amfiteater, ka-koršen je bil nekdaj in kakšen jo sedaj. Nazadnje smo se podali tudi v katakombe. Ob prizorih v katakombah in amfiteatru je bilo ginjeno srce marsikateremu poslušalcu. Gospodu profesorju se iskreno zahvaljujemo, da nas jo tako ceno in hitro seznanil z večnim j mestom. Želimo si v kratkem zopet kaj I sličnega.
š Od Sv. Martina ob Paki. Na Martinovo nedeljo je občinski svet imenoval častnim občanom našega veleza-služnega župana g. Martina Pirtovška. Navzoč je bil tudi g. poslanec dr. Ver-stovšek, ki je imel nagovor na navzoče. 01» tej priliki sc jc nabralo 150 K za ob« činske uboge.
š Razpelo razbil. Zaradi motenja vere se je moral zagovarjati pred sodiščem soclar Anton Veternik iz Trbovelj. Najprvo je hotel izsiliti z grožnjami ocl poduradnika Nikolaja Putriha da bi mu dal 40 vinarjev za žganje. Nato je šel v neko kapelo in s palico razbil razpelo. Bil jc obsojen na 13 mese« cev težke ječe.
š Dve sovražni vasi. Dne 17. sep* tcrnbra so se v neki gostilni v Stranicah pri Vojniku stepli fantje iz Stranic in Frankoiovega pri Vojniku. Najprvo so so med seboj prepirali in iz prepira je nastal pravcati pretep. Obdelovali sc se z noži, latami, sekirami in z vsem kar jim je prišlo pocl roko. Na obeh straneh so bili težko in lahko ranjeni Obsodba se glasi: Ivan Potočnik, posestnikov sin, je obsojen na 9 mesecev, Franc Kangler, posestnikov sin, na 8 mesecev, posestnik Ivan Potočnik star na. tri mesece, Jožo Marinšek in Anton Fijavž vsak na clva meseca, Franc Šte-borna k na 6 tednov.
š V tovarni ponesrečil. Iz Vuzenice se nam poroča: V tovarni za steklo se jc 18. t. m. ponesrečil učenec Vincenc Kinreih. Prijela ga je transmisija in ga vlekla okoli. Drasiravno je bil takoj oproščen, je vendar zadobil nevarne poškodbe, katerim je podlegel 19. t. m.
š Nevarno se je opekla 17. t. m. vi-ničarska hči Terezija Šef v ptujski okolici. Mazala si je pri luči lase s petrolejem. Prišla je leščerbi preblizu, na kar so se ji vneli lasje in bila je naenkrat vsa v ognju. Zadobila jc zelo nevarne opekline.
š Urina verižica mu je rešila živijo* nje. Dne 17. septembra so se stepli v Pivšli pri Mariboru fantje dveh sosednih vasi ob polnočni uri. 261etni posestnikov sin Jožef Pintar se jc spustil v beg. Več fantov je hitelo za beguncem, ko pa so mu bili žc preccj za petami, se je Pintar naglo okrenil in ustrelil na svoje zasledovalce iz revolverja. Krogla jo zadela Avgusta Kovačiča, ali je obtičala v členu verižice in ni Kovačiča prav nič poškodovala. Kljub temu je obsodilo mariborsko sodišče Pintarja na šest mesecev težke ječe zaradi nameravano težke telesne poškodbe.
Ljnuijonske novice.
lj Javno predavanje S. K. S. Z. Včerajšnje predavanje primarija g. dr. V. Gregoriča o »Ljubljani pred in po potresu« se jo. zaradi številno došlega občinstva moralo vršiti v veliki dvorani »Ljudskega Doma«. Gospod predavatelj je pokazal okolu 100 slik Ljubljane precl in po potresu. Ta zbirka g. primarija je najpopolnejša zbirka, kar jih imamo o Ljubljani. Tudi zanamci bodo hvaležni gospodu prima-riju, da je z izredno ljubeznijo do rodnega mesta s svojimi žrtvami rešil pozabil ost i prizore iz prejšnje Ljubljane. To delo posameznika globoko osramoti mestni magistrat, ki bi bil takrat v prvi vrsti poklican rešiti, kar se rešiti da. Občinstvo je zanimiva izvajanja g. primarija spremljalo z izrednim zanimanjem ter se mu koncem govora za predavanje iskreno zahvaljevalo.
lj Predavanje v Trnovem sc vrši jutri v četrtek dne 23. t. m. ob pol 8. uri zvečer v društveni sobi Izobraževalnega društva za Trnovo-Krakovo, Konjušna ulica št. 4 (pri Repniku). Predava g. dr. Fr. J e r š e. K obilni ude-, ležbi vabi odbor.
lj Liberalno gospodarstvo na magistratu. Slavoj Škrl, znani organizator mladine in ena glavnih opor »Jutra«, napravil je mestni zastavljalnici, kakor se po mestu govori, okoli 500 K škode. Zastavljal je med drugim svoje stvari in jih precenjeval zastavljalnici
v škodo, ker n« "dražb"! ftifiitf teK sflf»i
kupiti noRe. Prosimo deželni od« \bor, da se za stvar zanima, ker mestna zastavljalnica vendar po takih Hribarjevih talentih nc sme trpeti ni-kake škode.
lj Kurz za liberalne »govornike« sc vrši sedaj v Ljubljani. Vodi ga prof. P e s t o t u i k. Liberalci so že dosedaj mnogo preveč govorili, za resno delo pa niso bili in tudi po kurzu prof. Pc-stotnika ne bodo.
lj Umrl je v Novem mestu nagle smrti, zadet od mrtvouda znani sodni svetnik in iurhlični pisatelj gosp. Ed. V o 1 č i č.
lj Poročil sc je v ponedeljek dno 20. t. m. g. Josip L a v r i č , trgovec na Glincah z gospico Viko Tončič iz Kamnika. Čestitamo!
lj Napaden je b'l v nedeljo urednik »Gostilniškega Vrstnika« gosp. Alfonz Mencinger pred gostilno pri fajmoštru od dveh članov liberalne inteligenco, ki se zadnji čas sploh odlikuje z napadi. Toliko v pojasnilo »Narodovim« urednikom, da obligatne liberalne surovosti ne bodo pripisovali drugim, kakor so to zopet včeraj storili.
lj Jubilej slovenske igralke. Dno decembra ima gospa Avgusta Danilova svojo 251etnico. Igrala se bo Sar-douova. »Fedora«.
lj Umrli so v Ljubljani: Leon Lot-rič, sin železniškega delavca, 5 mesecev in pol. — Uršula Zgonc, delavka, 78 let. — Gustav Šašelj, krojač, 31 let. •— Barbara Mavrin, občinska uboga, §6 let. — Elizabeta Aškerc, postrežnica, 14 let. — Frančiška Dolinar, kuharica, 11 let.
lj Društvo inženirjev v Ljubljani.
Danes se vrši pri »Zlati kaplji« na Sv. Petra cesti 11 izredni občni zbor z na-laljevanjem dnevnega reda I. izrednega občnega zbora.
lj Sam se kaznoval. Ko je sinoči čevljarski pomočnik Alojzij Krogel v izkuhu Pred škofijo zahteval čaia. in jedil, mu jih je izkuharica, ker baje ni imel denarja, ni hotela dati. To ga jc pa tako raztogotilo, da je začel razsajati ter naposled treščil z levico po steklenih vratih, kjer je razbil šipo, a se pri tem tako obrezal, da ga je moral stražnik odvesti na policijsko centralo, kjer je zadobil prvo pomoč, nakar je bil prepeljan z rešilnim vozom v deželno bolnico. — Sinoči je prišel v neko gostilno na Poljanski cesti hlapec Franc Mikec ter začel tam brez vsakega povoda upiti in razbijati s kozarci po mizi. Ker se v gostilni nahajajoči hlapci niso hoteli v prepir vmešavati, so se odstranili na dvorišče. Ta se je pa naglo napotil za njimi, tam pograbil nek kol ter začel z njim tako razbijati po vežriih vratih in klicati na »ko-rajžo«, da so poklicali stražnika, ki je rogovileža odvedel v zapor.
lj Skrb za zimo. Sinoči jc prišel mimo neke trgovine v Kolodvorski ulici nek neznan človek, tam snel z zida zimsko suknjo in jo odkuril. Nek trgovski pomočnik je to opazil in stekel za tatom. Ta je pa vrgel suknjo proč In izginil nekam na Sv. Petra cesto.
lj čegava je nra? Pred nekaj časom je prinesel nek mlad fant k urar-ju. Debevcu na Marije Terezije cesti novo niklasto uro v nakup, češ, da ga je poslal oče. Ko ga jo urar vprašal po imenu, je deček pobegnil, popustivši uro tam. Lastnik naj se oglasi pri policiji.
Rožne stvari.
Pasivna resistenca poštno-hranil-nlčnlh uradnikov. V Budapešti sc zadnje dni opaža, da vlada med poštno-hranilničnim uradnišlvom pasivna resistenca. Gibanje je nastalo, ker so bile prošnje za zboljšanje plač brezuspešne in ker sta bila dva višja uradnika, ki sta se udeležila akcije, prestavljena no deželo.
Sadno drevje na vojaških vežbali-Sčih. Vojno ministrstvo je ukazalo, da naj se nasadi po dvoriščih vojašnic, po vežbališčih in drugih zemljiščih vojaških objektov sadno drevje na korist moštvu.
Velikansk škandal v Parizu. Zaprli so izdajatelja »Lanternc«, Flacho-na. ker je onečastil veliko (do 300) mladoletnih deklic.
Z vinom pogašen požar. Y Lonori je vzbruhnil velik požar. Ker je zmanjkalo vode, so pogasili požar z moštom.
V hipnozi zažgal? V spominu jc še veliki požar dne 28. julija, ki jc divjal v lesnih skladiščih dunajskega severnega kolodvora in čegar povzročitelj uradnik Franc Sehottek je bil aroto-van in priznal svoj čin. Dunajsko sodišče se peča sedaj z vprašanjem, ali je Sehottek zažgal iz prostega nagiba ili v hipnozi. Sehottek. ki jc videl svoje rase boljše dni in je bil premožen človek, si jc nazadnje služil kruh kot medij nekega poklicnega liipnotizerja,
Ža Efff ifita i2i;eclfte ziiibživosti kot se je dognalo. Sehottek izjavlja sodaj, da so mu vzroki, zakaj je zažgal skladišča popolnoma neznani in svojega dejanja tudi ni storil vsled maščevalnosti nad želcznico, kot je utemeljevala zločin policija. Nadalje trdi, da so njegovi prijatelji dostikrat izkoriščali njegove zmožnosti kot medij in uganjali ž njim šale, ter meni, ne da bi trdil, da mu je kak tujec zločin sugeriral. V kriminalistični literaturi so znani slučaji, da so bili storilci po hipnotičnem potu prisiljeni k zločinu. Dunajsko deželno sodišče polaga važnost samo na Schottekove lastnosti kot medij. Opazujeta ga vodno dva sodna psihiatra dr. Raiman in Bischof, ki morata o njem izreči svoje mnenje. Čuje se, da bodo s Schottekom priredili par hipnotičnih poizkusov, da bodo na ta način ocenili, • kako vpliva nanj sugestija. Proces proti Schotteku sc bo vršil šele' januarja pred porotniki.
Nočni čuvaj zadel glavni dobitek. V Bruselju jc živel g. Colostin Depassc kot nočni čuvaj. Pred 27 leti je izreklo sodišče, da sme živeti »razdraženo« ne pa »ločeno« od svoje žene. Razdraženo ne pa ločeno, in to je sedaj za g. Depassc usodno. Pred nekaj dnevi so pa prinesli časopisi vest, da je dobil čuvaj Celestin Depasse glavni dobitek bruseljsko razstavne loterije. Ko so drugo jutro oblegali časnikarji srečnega pol-milijonarja, so videli, da so oni bili bolj razburjeni kot pa stari čuvaj. Povedal jim je. da se misli najprej pošteno naspati, ker mu radi nočno službo dosedaj to še ni bilo mogoče. Nato je vzel kovčeg in se podal k banki, da bi v njem prinesel domov tisto nove bankovce, ki jih je zadel. Kako se jc pa začudil, da so mu vsota ne izplača, ker jo njegova žena, tekom 27 let pozabljena žena Ana, po odvetniku si zagotovila sopravico na to vsoto. Mož se jo razljutil in ua vso strani protestiral. Seveda mu vse ni nič pomagalo, ker jo bil od žene le razdražen, ne pa ločen. Radi toga ima žena pravico do polovico zadetega denarja.
Ruski odplralci pisem. Italijanski cenzorski uradniki bi se v odpiranju pisem lahko marsikaj naučili od svojih ruskih kolegov. Na Ruskem so uradno odpre in pregleda povprečno vsako deseto zasebno pismo. Kakšno spretnost imajo v to določeni uradniki, naj pričajo sledeči slučaji. Navadno pismo so dene v paro. da odjenja lep, na kar so prečita in zopet za tvori. Pri zapečatenih pismih se najprej napravi s strjenim kruhom odtisek pečata, ki se ga potem skoraj popolnoma jednakega napravi. Če pa vsi ti načini niso mogoči, tedaj se dene pismo v stiskalnico, cla gleda le en milimeter roba ven. Ta se potem drgne in moči, da se raztrže. Ko se je pismo prebralo se zopet z neko belo. gumijasto maso zaceli. V sto slučajih se more le v enem slučaju s prostim očesom opaziti, da je bilo pismo otvorjeno. Seveda so vrši to odpiranje pisem z dovoljenjem cenzure.
V kolikem času pride brzojavka okoli sveta? Zanimiv poizkus so pred kratkim izvedli v New Torku, da bi dognali, koliko časa rabi brzojavno poročilo, da pride okrog sveta. Izhodišče in zadnja postaja brzojavke je bila v uredništvu lista »New - York Times«. Brzojavka je imela devet besed, ki so pojasnjevale namen poročila. Brzojavka je šla najprej v Honolulu, potem v Manilo, od tam v Ilonkong, Singapur in Bombay. dalje v Suez, črez Gibraltar, mimo otoka Fayal in se vrnila na postajo izhoda. Depeša jo šla po 28.613 angleških milj rlolgi poti in se vrnila v ltiinpol minutah, čeprav so namenoma ni. prijavilo, cla bi so rta 16 križiščih skozi katero je morala iti, pustih;, žico proste. Vendar to Še nt rekord. Ko so jo otvoril pacifiški kabol je brzojavka, obšla isto pot. v devetihinpol minutah. Seveda, je bila takrat cela proga prosta, medtem ko jp sedanja brzojavka kot vsaka druga bila odposlana na pot krog sveta.
Darežljivost bosanskih Mohame-dancev. Iz Sarajeva poročajo: Akcija, ki jo io pričel bosanski deželnozborski klub »Združenih mohamedanskih organizacij« v svrho denarne zbirke za turški »Ililali Ahmer« (Rdeči Polume-soc), ki ima iste namene kot naš Rdeči križ, je imela v teku prvih treh dni impozanten uspeh. Kot izjavljata voditelja mohamedanske organizacije posl. Sulojman Rifat-beg Pašič in Mustaj-beg Mutevelič, ie dobilo predsedstvo kluba dosedaj 96.000 K. Mnoge žcnC bogov in ag so znaten dol svojega kinčd, sestavljenega iz dukatov, darovalo ra-dovoljno v ta namen. Nabrano vsoto so dno 20. t. m. poslali turškemu »Hllnli Ahmer«.
Zadnje poročilo umirajočega. Turški listi poročajo o junaškem činu mladega turškega častnika, ki so ie dogodil v bojih pri Derni. Poročnik lbraliim
bej je dobil namreč povelje preiiesti važno poročilo z ene operacijske točke na drugo. Ker je bilo poročii6 velike važnosti in nujno, je hotel častnik skrajšati svojo pot, pri čemur pa je prišel v bližino sovražnih čet. Nek sprednji italijanski kavalerijski oddelek je opazil turškega častnika ter ga pričel zasledovati, šlo so je za življenje iu smrt. Poročnik Ibrahim bej jc naganjal svojega konja k skrajnosti in posrečilo se ie obema, da sta prišla krvaveča iz Številnih ran v tabor Enver beja, kjer je z zadnjo kretnjo izročil važno poročilo. Nato so jc mlacli junak zgrudil s konja v roke okoli stoječih vojakov ter izdihnil. Ta junaški čin je menda pripomogel k zmagi Turkov pri Derni, ker je omenjeno poročilo odkrilo četam Enver beja namero Italijanov, napasti Turke za hrbtom.
Ribe zadržale parnik. Kapitan londonskega parnika »Durango« je poslal pred dnevi iz Halifaksa poročilo o svoji zadnji vožnji, v katerem pripoveduje, kako so velike množine rib ustavile njegov parnik na visokem morju. Kapitan je med vožnjo opazil, kako je parnik plul skozi večjo jato rib, a ni pripisoval temu posebne važnosti. Parnik je med tem plul dalje z vse manjšo brzino, dokler se ni naposled popolnoma ustavil. Kasneje se jc kapitan moril, da so vse dovodne cevi vodnih sesalk zamašone z ribjimi trupli ter so jih morali prej očistiti, da je mogel parnik nadaljevati svojo pot.
Telefonsko io brzojavno poročila.
LJUBLJANSKE OBČINSKE VOLITVE PRED UPRAVNIM SODIŠČEM.
PRITOŽBA ODBITA.
Dnnaj, 22. novembra. Upravno sodišče so je danes pocl predsedstvom senatnega predsednika Marquis Bacque-hema bavilo s pritožbo dr. V. Pegana in tovarišev zoper odločbo kranjske deželne vlade glede občinskih volitev v Ljubljani. Referent je bil dvorni svetnik Malnic. Pritožitelja je zastopal advokat dr. Vaijavec. Referent se jo glavnem skliceval na poročilo kranjske deželne vlade, katera je izjavila, da, beli kuverti v obče niso bili bolj prozorni kakor barvani. Kar sc tiče druge točko pritožbe, izvaja deželna vlada, da se svoboda glasovanja na ženskem volišču ni omejevala, kar dokazujejo tudi ženske kot priče. Dogna-no je, da so sc zlasti ob prihodu Uršu-link in šolskih sester godili izgredi, da sc je pisknlo in se jc množica dotič-nim volilkam rogala tako, da je bilo treba z žandarmerijskim kordonom volilni lokal obdati in red napraviti. Ros je tudi ,da so se te volilke dejansko insultirale in da so nanje pljuvali; toda to bi moglo biti predmet kazenskega postopanja, niso pa ti izgredi vplivali na veljavnost glasov. Zakaj clotične niso bile dejansko ovirane pri tem, da so svoj glas oddale, če pa katera svojega glasu nI oddala, ni dokazano, cla tega ni mogla zaradi tega storiti, ker so se vršili proti njim izgredi. Deželni vladni komisar dr. Matthias in orožniški stražmojster sta clala na protokol, da so se tudi storile vse odredbe, da se niso ovirale pri oddajanju glasov šolske sestre. Voza, v katerem so sedele šolske sestre in gdč. Stupica, niso ustavili namreč demonstrantje, ampak orožniki, ker je dr. Mathias odredil, da se morajo volilci podati peš skozi kordon k volilnemu lokalu. Prednica šolskih sester in gdč. učiteljica Stupica sta izjavili, da sta svoj glas dejansko oddali. Zastopnik obtožbe dr. Valjavoc najprej opozarja na to, da so gotovi listi žo naprej izjavili, da sc bo pritožba odbila, on pa popolnoma zaupa nepristranosti upravnega sodišča. Vlada se je pregrešila zoper § 24., občinskega vol. reda za mesto Ljubljana. Ta paragraf namreč, določa, da sc ima pri kuvertih rabiti močan in neprozo-ren papir. To se je zato določilo, da bi se varovala za vsakega volilen absolutna tajnost, Dejansko so pa jo volilna tajnost prekršila, ker je predsednik komisije mogel skozi bele kuverte spoznati, koga je kdo volil. Dognano je, da je deželna vlada naročila dotične kuverte pri firmi, katera je nasproti na-ročitelju izjavila, da nima tako močnega papirja, kakor se zahteva, kljub temu si je pa vlada slabši papir nabavila. V slučaju Čepon je predsednik volilne komisije mogel natančno spoznati, katerega je dotični volil. Ker so vse stranke rabile za glasovnice vsaka različne oblike, je mogel predsednik žc s tem, da je skozi belo kuverto potipal, spoznati, za katero listo je kdo volil. Če bi pa bili vsi beli kuverti enako močni, hi bilo to nemogoče. V tem trenutku pa, ko kakšna oseba, in naj ho tudi predsednik, s tipom ugane, j1-" volilna skrivnost prekršena. Kar se se pa tiče prekršenja volilne svobode, je dejstvo, cla je veliko oseb zaradi in-
šultdv mitožiče ižgtibilo tfogtim Se> riniti skozi demonstrante k lokalu in so se rajši odtegnili dolžnosti glasova, nja, kakor da bi jo bile izvršile in sicer zato, da se izognejo insultom. Zastopnik pritožitelja predlaga, naj se odločba deželne vlade .kot nepostavna zavrne.
Zastopnik vlade se na kratko sklicuje na poročilo kranjske deželne vla-de, in prosi, cla se pritožbh zavrne. Po enournem posvetovanju se vrne sodni dvor v dvorano in proglasi, da se je pri. tožba zavrnila. Marquis Baquehem izvaja nekako sledeče: 5. odstavek 8 24. ljub. obč. voliv. reda zahteva močan papir za kuverto, ne zahteva pa takega, ki bi ne dopustil vsacega prodiranja svetlobnih žarkov. Volilna tajnost se omejuje na to, da vživa volilec postavno varstvo od trenotka, ko svoj glas odda. Sodni dvor se jc po natančnem preiskavanju volilnih aktov in kuvert prepričal, da se v teh mejah ni zgodila^ nobena prekršitev volilne tajnosti. Če pritožitelj pravi, da se je že zgolj s tipom moglo dognati, za katero stranko je kdo volil, je treba pripomni-ti, da se niso od strani oblasti izdale nobeno glasovnice, ampak cla so jih izdale vsaka stranka zase. Volilci bi bili morali tedaj v svrho varovanja volilne tajnosti svojo listo zapisati na tak papir, da bi ne bilo iz različne oblike glasovnic, katerih ni oblast kriva, mogoče spoznati, katero listo so volili. Varova-nje volilne tajnosti od strani oblasti ne gre namreč tako daleč, cla bi mogla vlada preprečiti, čo se od strani volivca samega stori kaj, kar jo v nasprotju z namenom tajnosti. Tajnost jc namreč v interesu volivca, ne oblasti.
Kar se pa tiče prekršitve volilne svobode, se je sodni dvor po natančnem študiju volilnega akta prepričal, cla se ni nihče pri oddajanju glasu ne s silo no z grožnjo tako^oviral, da bi ga ne bil mogel oddati, ker je varstvena oblast storila zadostne odredbe, da se je svobodni dohod k lokalu omogočil.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 22. novembra. Zbornica je danes končala draginjsko debato. Kot generalni govornik contra je najpreje govoril poslanec Hladni k. Izvajal je, da bi dovoljenje za uvoz argentinskega mesa imelo za posledico konkurenco, katere bi avstrijsko kmetijstvo ne moglo vzdržati. Proti argentinski velereji živine je avstrijski kmet brez moči. Avstrijsko kmetijstvo pa se mora tudi izjaviti proti povišanju srbskega kontingenta, kakor seveda tudi zoper vsak uvoz žive živine iz Balkana. Nato je govoril poslanec W i n t e r contra. Nato je sledil kup »stvarnih popravkov«, med njimi »stvarni popravek« poslanca dr. Heilingerja, ki je govoril zoper § 14, Ko je govornik izpil kozarec vode, mu je cela zbornica ironično klicala: Prosit Heilinger! Nato so podali svoje predloge referenti draginjskega odseka in manjšinska referenta Renner ter Waber. Med splošno napetostjo je nato sledilo glasovanje o različnih draginjskih predlogih. Predlog poslancev Renner in Lecherja, da naj zbornica izjavi, da Avstrija glede na uvoz argentinskega mesa, v kolikor ne gre za veterinarne pomisleke, ni na Ogrsko vezana, je bil sprejet. Nato se je začelo glasovanje o predlogu Ren-nerja, da se ima argentinsko meso neomejeno uvažati. Glasovanje še ni končano.
OBČINSKE VOLITVE V DOBRE-POLJAH.
Videm, 22. novembra. Pri občinskih volitvah v Dobrepoljah je zmagala S. L. S.
STAVKA NA ZAGREBŠKI TRGOVSKI AKADEMIJI.
Zagreb, 22. novembra. Povodom tragične smrti gojenca trgovske akadf; mijc zagrebške, Šcerbaka, so gojenci podali ravnateljstvu memorandum, v katerem razlagajo svoje želje ter so zapustili šolo za toliko časa, da dobe odgovor. Profesorski zbor ima danes c tem sejo.
ITALIJANSKA BRODOVNA AKCIJA V EGEJSKEM MORJU ODGODENA
Rim, 22. novembra. Nameravana akcija laškega brodovja v Egejskem morju se je z ozirom na potovanje a'1' gleškega kralja v Indijo odgodila.
SARA BERNHART SE MOŽI,
London, 22. novembra, Anglež časopisi poročajo, da se svetovnozii«11' tragedinja Sara Bernhart namoraVi poročiti z 261etnim igralcem TolU'gf rom. Sara Bernhart je stara 65 let in J' večkratna stara mati. Vest učinkuje1 umetniškem svetu kot velikanska sen zacija.
SAMOUMOR LAŠKEGA GENERAL*
Lodi, 22. novembra. Tu se je vsk' rodbinskih razmer ustrelil 60 let star general Vigoiji.