131. številka.
Izdanje za soboto 31. oktob
(? Trsta« ▼ soboto zjutraj do« 31 oktobra 1890.)
Tečaj XXI.
»XIV
x«
Ithji p« trikrat n« teden r leatih is-đkojih ob tovkih, 6«trtklh in aobo«»h. Zjntranjo izdanje is* haj« ob 6. ari zjutraj, rečemo pa ob 7. ari večer. — Obojno isdanje stane : aa Jeden meaeo . f. 1.—, iivm Avstrije f. 1.50 n tri meeeo. , , 3.— , , ,4.50 ■a pol lete . . . 6.— . • • •a vae leto . . p 13.— , « . 18.— Narečni«« le plaievatl RiprtJ bi aaroib« km priložene aaroonlne te npravt ne •zlra.
Poianične iterilke ae dobirajo t pro-dajalnioah tobaka v lrutu po S btč. isTon Trata po • nrč.
EDINOST
Oglaai m račune po tarifa ▼ petita; aa naalove i debeliai Mial te plavajo
froator, kolikor obsega navadnih vrati«, oalana. oamrtnice in javna »hvale, do« ma^i oglaai itd. ee računajo po pogodb).
Vel dopiai naj ae poiTljajo uredniMvu nliea Caserma it. 18. Vaako pienao naii biti frankorano, ker nefrankovana ne •prejemajo. Rokopisi ae ae vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase spre-jenaa upravniHtvO ulio» Molino pit-oolo hit. 3, II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprto reklrnaa eije so proate poštnine.
GI
,f «NkmH f MM**.
VABILO na javni narodni shod,
ki ga sklicuje politično društvo „Edinost"
v dvorani gostilne „Bralnega druitva" pri Sv, Ivanu
v nedeljo dne I. novembra 1896. ob 3. uri popoludne
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Prečitanje zapisnika zadnjega shoda na Prošeku.
3.	Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico.
4.	Eventuvelni predlogi.
Tržaški in ekelieanaki Slovenci!
Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vaše občine, in po tem takem tudi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove, kar mu je na srcu. Politično društvo .Edinost" bode sklicevalo zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem Številu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa teli in zahteva ljudstvo.	Odbor političnega društva „Edinost*.
Javni shod na Prošeku.
(Zvršetek.)
Za poslancem Ivanom Nabergojem se je oglasil za besedo odvetnik dr. M. P r e t n e r. Govoril je približno tako-le:
Dovolite mi, da spregovorim tudi jaz par besed, ker so mi dobro znane razmere tu in drugod. Okolica je del tržaške dežele. To je dejstvo, katerega ne moremo spremeniti. Zato pa tudi nam ne more biti namen, da bi hoteli okolico ločiti od Trsta. Vprašanje je tu drugačno: ali hoče okoličan živeti v senci zvonika sv. Justa svobodno, ali pa kakor hlapec ? 1 Vidite, da vam ukazijjejo ljudje, ki so prišli od Bog vi kje, ki torej ne poznajo ne vas, ne vašega kraja, ne vaših razmer, ki ne poznajo niCesar. Domačini so tu k ve Ž emu poljski čuvaji 1 Višje se ne more popeti okoličan na svoji lastni zemlji. Kako pa je drugod, v drugih pokrajinah ? Poglejte le v sosednjo deželo goriško, v bližnjo občino Zgonik! Tam si sami volijo svojega župana, in Bami nadzorujejo svoje občinsko gospodarstvo. Tu pa ukazuje le magistrat in ti okoličan — molči! Okoličani bi morali delati na to, da bi si sami volili župane ali načelnike, kakor so jih nekdaj in kakor se to godi povsod drugod v državi. §. 96 mestnega statuta sam dovoljuje podžupane posamičnim vasem okolice; te nq bi si volili občani sami; in ti mo^e, neodvisni in izvo-
PODLISTEK.
18
Prijatelj Lom.
Črtica po resnici. — Spisal August Šenoa. Prevol C—č.
»Ali tudi trnje nima duše*, dodala je Malvina, »ker zna raniti človeka de duše".
.Trn je prosta rastlina, prezirana od vsakogar ; morda se maščuje nad svetom se svojo ostrino, ker jo je isti zavrgel popolnoma", odvrnil je Lovro.
.Jaz ne razumem od vsega tega, duše mi, niti mrvice. Ma foi, nič" l nasmejal se je predstojnik skozi nos. „Vajina rastlinska razprava mi je gola zagonetka. Razpravita stvar, kakor je vama drago, jaz si umivam roki, pa pojdem siknit čašo čaja". Gospoda predstojnika ni bilo več.
„Bodljivi moj gospod', započela je Malvina, .da vidite, da se vas ne bojim ni malo, tu je moja roka, popeljite me k glasovirju v drugi salon. Mar se bojite* ?
Ijeni od ljudstva, naj bi bili nekaki posredovalci med okolico in tržaškim županom, oziroma mestno občino I Tako ne bi trebali nikakih komisarjev za okolico. Sedanji komisarji stanejo mnogo denarja, dočim bi se po okolici gotovo naill požrtvovalni in rodoljubni molje, ki bi radi brezplačno opravljali ta častni posel. Potem se tudi občinski denar ne bi porabljal za take stvari, kakor se porablja sedaj, ampak za drnge resnične potrebe. Sedaj se slabo skrbi za okolico. Koliko je n. pr. „gmajne", do katere nimate nikake pravice, da-si je na vaših tleh!
To bi smeli zahtevati okoličani. No, daneB ne zahtevamo niti toliko, danes zahtevamo manje. Za sedaj zahtevamo le, da vlada odvzame magistratu takozvani preneseni delokrog. Ali to je čudno: drugod se občine morajo boriti za kolikor večo samostojnost; tu pa imamo redki slučaj, da država sama rada prepušča svojo lastno moč občini, da torej vlada noče imeti oblasti v svojih rokah, da-si bi tako zahtevala korist države. Ako torej zahtevamo mi, da se magistratu odvzame preneseni ali izročeni delokrog, je ta nala zahteva patrijotična in noben minister bi se jej ne smel upirati. [Resolucija polit društva .Edinost" za osnutje okrajnega glavarstva je torej vredna vsega priporočila. S tem, da vsprejmemo to resolucijo, pokažemo, da smo ne le dobri Slovenci, ampak tudi dobri Avstrijci! (Živahno odobravanje.)
„Bog čuvaj! Jaz poznam le lepo gospo predstojnico in nič drugega. Pa kakor je ta dama vrlo zabavna, slast mi je krajšati si čas kraj nje. Ona boluje na srečo na aristokratiški bolezni migrene, a jaz sem iz kmečkega rojstva in ne nmejem plesati. Les eztremes se touchent. Izvolite, tu je moja roka".
Lovro je sprovel mlado gospo do glasoviija. Malvina je sšla.
.Kaj naj igram, kaj naj pevam" ?
„Vse po vaši volji, milostiva gospa".
„Mar Schubertovo pesem ? Ne, ne! Vem, da vam Nemci niso ljubi. Hočete-li Prešernovo „Luna sije** ?
.V tem hipu ne bi mogel slušati teh pesniških vzdihljejev".
.Torej* ? udarila je predstojnica uekako jezno po glasovirju.
.Ritolnel iz „Rigoletta"*'
„Ha, ha, ha', zasmejal* se je Malvina, .Bog
Tajnik pol. društva Makso C o t i Č: Dovolite mi, da vam tudi jaz navedem jeden izgled, kako se postopa v naši okolici, kako se dela na to, da bi se ista poitalijančila. Poročalo se mi je namreč te dni o nastopnem slučaju: V neki vasi okolice
—	za sedaj hočem zamolčati imena — je hotela neka mati vpisati svojega otroka v šolo. Dotični voditelj jo je vprašal: kako hočete, ali naj ga vpišem v slovenski ali v italijanski oddelek ? Mati je odgovorila: jaz bi deklico raje vpisala v italijanski oddelek, ali ona hoče v slovenski! Hitro je bil vodja pri roki z dobrim poukom: Kaj bode ukazoval otrok, vi tUnjegamati, vi ukaioto
—	in vpisal je otroka v italijanski oddelek! V tem slučaju je torej veljala želja materina.
Še istega dne pa se je obrnila bržola. Privela je druga mati svojega otroka k istemu voditelju. Zopet vprašanje: ali v slovenski ali italijanski oddelek ? Odgovor je bil ravno nasprotno kakor gori: otrok hoče vitalijanski oddelek,ajai bi ga rada dala vslovenski. — In zopet je bil hitro pri roki g. voditelj ae svojim poukom: Pustite otroka, kamor ga vleče eroe! (Smeh fin viharna veselost.) In vpisal je otroka — v italijanski oddelek.
V tem drugem slučaju ni več ukazala mati, ampak .volja* otroka je odločila. Ti voditelji padajo res vedno na mehko stran, kadar vpisujejo otroke v šolo: če hoče mati, da se vpiše otrok ▼ italijanski oddelek, tedaj velja materina, če pa otroka .vleče srce" v italijanski oddelek, tedaj pa velja otrokova! (Ponovna veselost.) Vi se smejete in stvar je res smešna, ali vendar britko resna za našo narodnost. Povdariti sem torej hotel, da tudi v šolskem obziru bi bilo jako potrebno, da pride država do nekoliko večega upliva, nego ga je imela do sedaj. (Odobravanje.)
Na to se je oglasil volilec in posestnik Jos. B a 1 a n č: Najbolji vzrok, da prosimo za osnulje okrajnega glavarstva, smo dobili že danes osem dni. Kajti samo okolnost, da je bilo na dnevnem redu utemeljevanje resolucije za okrajno glavarstvo, je bila menda vzrok, da so nas razpustili. Magi-strat nasprotuje torej tej nakani. A uprav zato, ker nasprotuje magistrat, mora stvar biti dobra za nas! Oni se vedno bahajo, koliko da žrtvujejo za okolico. V resnici pa plačujemo veliko več, nego nam občina daje. Ako menijo, da smo jim na škodo, ako nas res nočejo, zakq pa
vam odpusti ta greh! Bodi po vašem". Prebiraje tipke naglo, zapela je lepim, vznesenim glasom: .La donna 6 mobile Qual piuma al vento. M iita d* accento E di pensier"!
Lovro se je nasmehnil in je nadaljeval de-klamovanje polglasno :
.Sempre amabile Leggiadro il viso In pianto ed in riso".
.E — menzogner! Živeli I To vam gre od srca* !
„Fernande"! vskliknila je Malvina, poskočivši razsrjeao.
„Kaj zapovedaš, duša* ? oglasil se je hitro predstojnik.
„Pojmo domov. Lahko noč, gospod Lovro". Poklonila se je na lahko in odšla z možem.
.Klanjam se gospa predstojnica", se je poklonil tudi Lovro.	(Pride še.)
nas ne izpuste?! (Klici na vseh straneh : Tako je!) Resnica je le ta, da mi plačujemo mnogo, a nimamo prav nobene pravice! lu ker takemu razmerju mora biti enkrat konec, predlagam nastopno resolucijo:
Javni shod VI. okraja tržaške okolice dne 25. oktobra 1896. smatra sedanje upravne razmere v tržaški okolici neznosnimi in škodljivimi, toliko tržaški okolici, kolikor državnim interesom, in zato prosijo okoličani, zbrani na tem shodu, kakor avstrijski državljani, da blagovoli visoka c. kr. vlada odvzeti slavnemu mestnemu magistratu tržaškemu posle prenesenega in izročenega delokroga glede •kolice in ustanoviti posebno c. kr. okrajno glavarstvo za isto.
Predsednik M a n d i ć: Želi še kdo besede k temu predmetu ? Ker se ni oglasil nikdo, dajem na glasovanje po volilcu Josipu Balanču predloženo resolucijo. Kdor je za to resolucijo, naj vzdigne roko! Vsi zborovacl so vzdignili roko kakor jeden mož, resolucija je bila torej sprejeta soglasnof (Ploskanja in živio-klioi iz več sto 3 rl, daje moralo kar odmevati tja po kraški planjavi.)
Na vrsto je priSla zadnja točka dnevnega reda: eventuvelni predlogi.
Na poziv predsednika se je oglasil odvetnik dy. M. Pretner:
Iz skušnje vemo in iz današnje razprave je razvidno, kako povsodi vlada laški vpliv. Videli in čuli smo, kako da je v upravi naše okolice odločilno vprašanje : kdo si, kako misliš, kateri stranki pripadaš, kako voliš ? A sedaj so jeli to poitalijan-čevalno agitacijo presajati tudi na cerkvena tla. Povsodi vidimo le napadov na duhovnike, ako isti dado le najmanje znamenje od sebe, da so sinovi slovenske narodnosti. Potem sledi navadno strupena debata tudi v mestnem zboru. Ž i d je sodijo in obsojajo naše duhovnike. Taki dogodki se ponavljajo dan na dan. Vse to vtikanje italijanske javnosti v naše cerkvene zadeve ima le politiške namene. To nam je pokazalo tudi imenovanje župnika za župnijo rojausko. Dotični župnik je sam priznal te dni, da n e z n a slovenski. Ali more župnik natančno spolnovati svoje dolinosti, ako ne zna jezika svojih župljanov ? Torej tudi cerkev bi hotela italijanska gospoda zlorabljati za politične namene. Proti temu moramo protestovati, ker žali verski čut naSega ljudstva. Predlagam torej resolucijo:
Zborovalci, zbrani na javnem shodu političnega društva „Edinost", protestu jejo proti pogostemu napadanju katoliške cerkve in njenih duhovnov od strani mestnega zbora tržaškega in protestnjejo posebno proti tema, da bi se zlorabila cerkev za poitalijančevanje v Trsta in okolici.
Tudi ta resolucija se je vsprejela soglasno.
Predsednik M a n d i 6 : S tem smo izcrpili današnji dnevni red. Jaz mor&m le čestitati VI. okraju tržaške okolice, da je toli lepo zapričel našo akcijo za osnutje okrajnega glavarstva. Ako se izjavi VI. okraja istotako soglasno pridruži tudi vsa druga okolica, potem bode naš glas im-poniral vladi, da ustreže nam in državni koristi. Današnje zborovanje je najlepši dokaz, da smo mirni in da ne izzivljamo nikogar. Tu je zastopnik cesarske oblasti. (Viharno in demonstrativno ploskanje in živio-klici. — Komisar G a s s e r se zahvaljuje, dvignivši se s stola.) Njemu bode poročati o shodu. Prosim ga, naj natančno pove vse, kar je videl, čul in opažal. Poroča kako trezno in resno smo zborovali danes. Danes smo dokazali, da so zadnjič drugi postopali nezakonito. Proti svoji volji zbrali smo se danes na tem mestu. In da smo se mogli zbrati, zahvaliti moram o O ne ga, ki n as varuje svojomo-gočno roko in ki nam je dal zakonov, da se smem o s h a j a t i. Poživljam vas torej, da vskliknete z menoj trikratni ,živio* presvetlemu vladarju Frana Josipu 1.1
Po tem pozivu je nprav zagromel trikratni ,živiou.
Predsednik Matko M a n d i d: Zborovanje je zaključeno.
Zborovalci so se razšli mirno in v živih razgovorih.
Narodnost Istre.
Ker že naši nasprotniki z vso silo reklamu-jejo za-se to pokrajino istrsko, češ, da je to bila od nekdaj njihova last in da je Italijanom dolžnost delati na to, da v jednena stoletju ne bode nijed-nega Slovana več v Istri, vidi se nam umestno, da se spomnimo tu zanimive polemike, ki se je bila razplela nedavno temu med jednim prvih publicistov Italije, A t i 1 ij e m C e n t e 11 i j e m, in pa med urednikom tukajšnjega lista ,11 Pensiero Slavo*.
Tudi Centelli trdi to isto, kar trde naši tukajšnji nasprotniki, pa s to razliko, da italijanski publicist rabi elegantni rapir in se bavi mirno besedo in argumenti, dočim je našim tukajšnjim srditežem priročen le lopar in jim mesto argumenta skižijo grožnja, laž in nasilje.
Čujmo, kako je urednik lista ,11 Pensiero Slavo" dovel ad absurdum vse, navidezno toli vabljive argumeute publicista italijanskega !
Povod oni polemiki je dalo dejstvo, da je Centelli, opisuj^ razkritje spomenika Tartinijn, govoril o Istri nekoliko — po svoje. Urednik Jakič pa je v svojem listu odgovarjal na izvajanja Cen-tellijeva. Na to je poslal Centelli uredniku Jakidu »odprto pismo*. V tem pismu je skušal dokazati* svojo prvotno trditev, da je Istra italijanska po etnogra6ji, zgodovini in zemljepisju. Prvo trditev hoče dokazati s stavbinskim slogom, ki je po vsej Istri italijanski in spominja na Italijo, ter iz sloga stavb sklepa na narodnost. Drugo trditev podpira s tem, da so Rimljani zasedli Istro, ker je tam bival sorodni jim narod, ki se je po okupaciji udal i rimskim šegam, a pozneje da se je vrgla Istra dobrovoljno Benečanom v naročje. Tretjo svojo trditev, namreč italijanstvo Istre po zeuilje-pisju, izvaja Centelli iz okolščine, da so krajevna imena italijanska in da na vsem svetu, v nobenem atlantu ali zemljepisni ročni knjigi ni najti slovanskih krajevnih imen. Zaključuje zmagosvestno izrazom svojega prepričanja, da so na njegovi strani zgodovinarji in zemljepisci vsega sveta, na strani Jakičevi pa le kateri posamični geograf in zgodovinar iz jedne same dežele in iz najnovejše ddbe; za njim da so slavni, rušeči se spomeniki in dvajset stoletij plemenite zgodovine, na drugi strani pa ni niti jednega samega kamena. Centelli prihaja cel6 do trditve, da Italijani branijo svoje tradicije, svojo zgodovino, a Slovani da se ne zadovoljujejo s tem, da bi živeli v miru v onih delih Istre, kjer so naseljeni že od davna (da tempo), ampak hočejo, da bi si zasnovali nekako slo-vansko-hrvatsko kraljestvo ali cesarstvo, kateremu naj bila Istra obrebek. A predno bi se to zgodilo, da bi morali podreti vse hiše, uničiti arhitekturo, piekopati zemljo tako, da bi izgubila svojo na-ravno obliko, in uničiti vse atlante, zgodovine in zemljepisne knjige vsega sveta, a slednjič bi se upiral še zrak slovansko-pohrvačenim imenom, in »Kopar* namesto »Capodistria* ne bode odmeval nikdar. — Zadnji dokaz, katerega navaja Centelli, je pravi „trumf*. Pravi, da je cel6 „H Pensiero Slavo* prisilen izhajati v italijanskem jeziku, ako
hoče, da ga ljudstvo umeje.....
Na to »odprto pismo* je odgovoril urednik Ant. Jakid v 35. letošnji številki svojega lista ,11 Pensiero Slavo" tako-le:
ODPRTO PISMO ravnatelja „Pensiero Slavo* vitezu Atiliju C e n t e 11 i jn, publicistu v Benetkah. Presvetli gosp. Centelli 1 Da pokažem najobsežniso objektivnost in da dokažem, v koliko čast si štejem uljudno Vaše pismo, požuril sem se, da sem je priobčil ta zgoraj.
Odgovarjam Vam takoj iz dveh razlogov: Prvič mi to veleva stvar, kateri je posvečen »II Pensiero Slavo"; potem pa mi veleva to tudi obzir do odličnega tovariša, ki uživa toli zasluženega ugleda — do Vas, ki vsaj skušate biti objektivnim, dasi Vam se to ne posreča vselej. Vi torej, čestiti gospod tovariš, povrnivSi se predmetu, skušate navesti novih dokazov v podkrepljenje trditve, da je Istra italijanska zemlja etnografiški, zgodovinski in po zemljepisju.
Dozdeva se mi pa, da se Vaši dokazi ne dajo vzdržati pred nepristransko kritiko. Ako Vi ne oporekate temu, da je večina prebivalstva v Istri slovanska (hrvatako-slovenska), kako morete
potem trditi, da je dežela italijanska? A Vi pravite, da mesta dajajo deželam obličje in značaj. Ta trditev je uekoliko prenaglena, v kolikor se dostaje našega slučaja. V prvi vrsti niso vsa mesta Istre italijanska. Vrhu tega, čest. gosp. tovariš, velja Vaša trditev o mnogih takih mestih, katere Vi smatrate italijanskimi, le za zunanjost in na-videznost: so mesta, katera je p o i t a 1 i j a n č i 1 a le napačna politika.
Glejte! V Vaši Capodistria in v mojem Kopru je bil pred francoskim gospodarstvom samostan bratov, katere imenujemo mi „glagolaši"; to je bratov, ki so obredovali slovansko s slovansko liturgijo. In še dandanes se imenuje cel del tega mesta ,Božedraga* — pristno hrvatsko ime.
In vendar kljubu temu imenu, ki govori tako jasno; kljubu temu, da je bila slovanska liturgija vdomačena v mestu, kaže isto dandaues italijansko lice ? In zakaj ? Zato, ker mu je bila i t a-lijanizacija usiljenal	(Pride še.)
Politiške vesti.
V TRSTU, dne 80. oktobra 189«.
Državni zbor. ProraČtnski odsek je vsprejel ftočko dispozicijski fond s 25 proti 9 glasom. Proti sd glasovali Mladočehi, Malorus Romančuk, 1 nemški nacijonalec in 4 nemški liberalci. Ostali nemški liberalci so glasovali za dispozicijski fond. — Tu jih imate! Ali nismo rekli že pred par dnevi, kako bodo postopali nemško-liberalni invalidi ?! Nekaj jih bode glasovalo proti že radi reputacije, drugi bodo pa glasovali za, ker bi drugače — ako bi namreč padla ta točka — ategnilo priti do dogodkov, ki ne bili baš ljubi nemško liberalnim maroderjem. Začetek koncu je že tu, razpuščenje zbornice pa bi bilo — kunec koncu. To vedo gospoda, za to so tako glasovali v odseku in istotako bodo glasovali v plenumu. Nemškoliberalni želodci niso za trdi kruh opozicije.
Shod pri Rebku. O tem shodu nam je došlo nastopuo poročilo i
Na poziv podpredsednika društva »Sloga* zbralo se je v nedeljo popolndne na Goričici pri Rebku okolo €00 moi, cvet vipavske doline. Zbra* uih je bilo največ županov, podžupanov in svetovalcev vseh občin, kakor tudi veljavnih in vplivnih mož krasne vipavske doline, med temi več duhovnikov in i^čiteljev. Zborovanja so se udeležili razun sklicatelja še sledeči poslanci: Grof Alfred C o-ronini-Kronberški in dr. Gregorčič, katera sta prišla zato navlašč z Dunaja, potem dež. poslanci dr. Rojic, dr. Turna, profesor B e r b u č in župan K1 a u č i č; vlado je zastopal okrajni komisar P r i n č i 6.
Ko je sklicatelj ob uri otvoril zborovanje, imenovali so navzoči vsklikom dr. Gregorčiča predsednikom shoda. Prvi je govoril šempasski župnik Grča obširno o delovanja slovenskih poslancev v minolem zasedanju deželnega zbora goriškega. V svojem, z mnogimi dovtipi zabel j enem govora je rekel, da Lahi mislijo in govore, da smo se zbrali tukq, da postavimo kandidata namesto nmrlega kneza Hohenlohe, a motijo se; zbrali smo se jedino zato, da se pomenimo o naših lastnih zadevah. Njegov govor se je naslanjal na knjižico „Deželni zbor goriški", v kateri je zabeleženo vse, kar zanima goriške Slovence, torej nam tudi ni potrebno, da bi dalje sledili govorniku. Omenimo samo še, da je govornik rekel, govorč o povišanju učiteljskih plač, da so slovenski poslanci storili, kar je bilo mogoče. Naj bi tudi laški učitelji naganjali v tem obziru laške poslance, potem bi se delo lahko kaj doseči; drugače pa pojde težko, kajti poslapci obeh narodposti so v ravnotežju in Lahi nasprotujejo z vsemi silami povišanju plač učiteljem.
Posl. dr. Tuna je govoril prav obširno, temeljito in popularno o vipavski železnici; njegov govor, katerega naj topleje priporočamo, prinese
.Soča* v prilogi. 11
Ker se ni javil nobeden drugi govornik, je predsednik, ko se je poslancem izreklo popolno zaupale na njih neumornem in tudi vspesnem delovanju, zak^učil javni shod in povabil na zaupen pogovor zastopnike občin in drage veljake, kakor je nasvetoval dr. Turna, dovršivši svojo razpravo.
Zborovalci so se podali v gorenje Rebkove prostore, kjer so se živahno pomenkovali. Po dalj-iem medsebojnem razpravljanja je predlagal po-
slanec Grča, naj bi se pooblastila državna poslanca grof Alfred Coronini in dr. Gregorčič, da naprosita v imeuu vse doline za podelitev koncesije za zgradbo vipavske železnice. Ona dva sta se toliko trudila za železnico in jo tudi srečno dobila, ona dva tudi gotovo doženeta vso to stvar nam v prid. Dovoli naj se jima, da pokličeta v ta odsek še drugih veljavnih mož.
Vsi seljaki so obkolili grofa Coroninija in dra. Gregorčiča, prosš ju, naj vsprejmeta ta posel. Po daljšem pogovarjanju se je oglasil dr. Gregorčič, rekoč: Zahvaljujem se vam na izkazanem zaupanju ter vam naznanjam, da vspejmeva vaš nalog; trudila se bodeva, da stvar dovršiva častno. Vi pa morate imeti tudi nekoliko potrpljenja, ako no bi šlo vse, kakor bi hotela; uverjeni pa bodite, da bodo vse najine moči naperjene le v to, da koristiva vam. Da bodo v odseku, ki bode prosil koncesije, dostojno zastopani tudi veljaki vipavske doline, pozvala sva še druge gospode, naj se nama pridružujo in sicer te-le : veleposestnika C a s a-g r a n d e-a iz Ajdovščine, svetokriskega župana Trpina, dornberškega župnika I v a n č i č a, bilj-skega tovarnarja Z a v n i k a in dr. T u m o kakor pravnega konsulenta. Naznaujam vam nadalje veselo vest, da je g. grof Fran Coronini, ki je že toliko daroval goriškim Slovencem, dal za zgradbo vipavske železice svoto dva tisofi goldinarjev. Urnebesni živio-klici so zaoreli v dvorani po tej izjavi. Pevski zbor svetoktiški je zapel, a vmes je bilo čuti vsklikatye: .Živio oče vipavske železnice".
Kmalu potem so se poslovili poslanci med navdušenimi pozdravi. Pevci so stopili na piano ter zapeli v odhod cesarsko pesem, med tem ko so orili nepopisljivo radostni kjiei i* uavdušenih prs vipavskih narodnjakov.
Ta shod je možno označiti najbolje, ako ga imenujemo .ljudska sodba", kajti na njem je obsodilo naše trezno ljudstvo javno in svečano vse spletke Italijanov, ki so bili napeli vse močr, da bi dobili v svoje kremplje tudi isto vipavsko železnico, kateri so le nasprotovali vedno in za katero niso žrtvovali niti vinarja. Ljudstvo, in to razumno, je obsodilo vse nakane naših nasprotnikov in uničilo njih spletke, četudi stojć za njimi mogočne in uplivoe osebe, ki jih podpir«yo v njih sebifinih namenih. Čast in hvala našim neumornim poslancem, a čast in hvala tudi ljudstvu, ki jih podpira v trudapolnem in mučnem delovanju!
Dopolnilna volitev na Kranjskem. Na včerajšnji volitvi jednoga poslanca v deželni zbor kranjski namesto pok. poslanca Kluna za volilni okraj Kočevje-Bibnica, je bil izvoljen kandidat narodne stranke, g. sodnik V i š n i k a r z 44 glasovi. Kandidat konservativne stranke, Ignacij M e r h er, je dobil 34 glasov. — Mi se nismo hoteli utikati v to volitev iz poznanih razlogov. Tudi danes se hočemo omejiti le na par kratkih opazek, da povemo, kar nismo hoteli reči pred volitvijo. In še tega najbrže ne bi rekli, da nam ni došla vspod-bqja za to iz konservativnih krogov kranjskih. Danes povemo naravnost, da nau* je popolnoma prav,$ da je bil izvoljen Višnikar. Ne zato, ker morda soglašamo s tem gospodom — to je znano, da ne soglašamo — ampak zato, ker vendar ni nikake primere med obema kandidatoma, ako ju sodimo se stališča potrebne kvalitete poslančeve. Konservativna gospddaso bili to pot jako nesrečni v izbiranju kandidata; to menenje je zavladalo tudi v velikem delu konservativne stranke. Priznavamo, da v deželnem zboru morajo biti zastopani vsi stanovi in najmanje bi si hoteli mi do-tekniti osebne časti g. Merherja, ali to rečemo, da vsaki stranki je dolžnost imeti pred očmi, da deželni zbori so parlamenti, v katere sodi le cvet posamičnih stanovi In grajati treba vsako stranko, ki spušča izpred očij to potrebo. Torej ne iz po-litiških ozirov, ne iz ozirov na naš domači prepir, ampak se stališča stvarne kvalitete obeh kandidatov smo zadovoljni, da se je volitev izvršila tako. kakor se je.
Volitev na Ogerskem. Dosed^ je znan vspeh 364 volitev. Voljenih je 249 liberalcev, 89 narodne stranke, 42 košutovcev, 8 Ugroriove skupine, 16 ljudske stranke, 12 tacih, ki ne pripadajo nobeni stranki. V 8 okrajih treba ožje volitve; Liberalci so na dobičku za 61 mandatov. Znamenito je, da je propadel znameniti pisatelj Moric Jokai, dasi je bil kandidat vladne stranke. Ali je morda to kazen za to, da je bil njegov programni govor nekako zmeren ? 1
Različne vesti*
Njegovo Veličanstvo, presvetli cesar, povrnil se je na Dunaj sinoč, potem, ko je mesec dni bival v Budimpešti. Na kolodvoru zbrano občinstvo je navdušeno pozdravljalo vladarja.
Mestni svet triaiki. Predsinočna, XXVI. javna seja našega mestnega zastopa je vredna, da jo zabeležimo v zgodovino tržaških Slovanov. V mestni dvorani tržaški se je dogodil že marsikateri škandal, a dogodki v poslednji seji niso le škandalozni, ampak oni pričajo glasno opaševanju izvestnih elementov in pa o tesni zvezi, ki vlada med prvaki žido-liberalizma in pa — mularijo na galeriji. „Liberalna" večina občinskega zastopa se je drznila sesti na sodni stol, pred katerega je pozvala svetovalca Goriupa in mu izrekla grajo, a mularija na galeriji je tulila samega veselja: „foraiščavil* A gospod župan-predsednik ? No, kakor znano, ima gospod župan tržaški z galerijo mestnega sveta mnogo potrpljenja; dobra duša je, ki tudi drugim privošča nedolžnega veselja. O tej .potrpežljivosti* gospoda župana izrekel je cel6 njegov čestilec .Mattino" ostro grajo A seja je bila znamenita —■ tudi po tem, da je večina loputnila v obraz katoliškemu čutstvu.
Prisotnih je bilo 41 svetovalcev. Po odobrenju zapisnika XXV. seje je priobčil župan, kako sijajno so ga vsprejeli in počastili v Tridentu, ko je bil nesel tja tisti bronasti venec .v imenu mesta Tržaškega" za Dantejev spomenik. Povdarjal je pobratimstvo Trsta in Tridenta ter izjavil, da se je zasebno že zahvalil občinskemu zastopu ti'identinskemu, toda želi pooblaščenja, da bi to • smel storiti tudi službeno. Zbor mu je dal se- ' veda od srca rad zaželjeno pooblaščenje. — Nadalje je priobčil, da je poljedelsko ministerstvo rešilo vprašanje o dovoljenju za napeljanje Bistrice in sicer povodno za tržaško občino.
Nadalje je priobčil župan, da je katoliško društvo tržaško dne 11. t.m. pismeno protestovalo proti temu, da se mestni svdt ni udeležil procesije v čast Materi Božji in da dotičnega dne mestna palača ni bila odičepa. Predsedništvo omenjenega društva prosi, da bi se ta protest priobčil mestnemu svetu samemu, kajti društvo si je gotovo, da ni daleč dan triumfa katoličanstva. (Hrup in kričanje na galeriji.) Spregovoril je svetovalec B e n u s s i. Trdil je, da je katoličan tudi on, a da vendar ni s takimi katoliki, k^or so oni, ki protestnjejo. Kajti isti predstavljajo le same sebe, sa^jar^o o oživljenju posvetne vlade papeževe in zapravljajo denar za sijane obhode in dragocene procesije. To je le mala gruča oseb, med qjimi je tudi takih, katere pokriva duhovniška suknja. V svojem protestu govore o zmagi krščanstva. Tudi govornik želi te zmage, kmjti potem bodo uničeni prav oni, saj je tudi Kristus spodil kupčevalce iz tempeljna. Vlada lahko uloži svoj „veto" proti sklepom zbornice, a ni dovoljeno komur si bodi, da bi arogantno sodil naše ukrepe. Taki ulogi ni smeti dopuščali časti, da bi bila le za trenotek v mestnem arhivu. Zatorej predlaga, da naj se ta protest odbije in se ga vrne katoliški družbi. Ta predlog je obveljal z večino glasov. Galerija je ploskala in kričala od veselja. A mahoma je navstal mir, ko se je prijavil za besedo svetovalec in znani .patrijot" dr. Spadoni. Toda, koj ob uvodu njegovega govora, koje omenil, da so bili dne 18. t. m. na shodu .nekega slovenskega društva" na Prošeku tudi štirje svetovalci zastopniki okolioe, navstal je zopet hrup in žaljivo kričanje zoper zastopnike okolice. Župan je posvaril galerijo in zagrozil, da jo da izprazniti, ako bi se še pojavila nasprotstvovanje proti komurkoli. Dr. Spadoni je nadaljeval, rekši, da je svetovalec Goriup na omenjenem shodu jako ostrimi besedami napadal mestni sv6t in žalil kolego dr. Veneziana (kričanje: .Viva Venezian I"), katerega spoštujeta in visoko cenita on in ves mestni za-stop. Zatorej je prisotnost svetovalca Goriupa nemogoča v tej dvorani.... Pri teh besedah je navstal na galeriji strašen ropot in vrišČ. Besna fakinaža je tulila: .Fora Gori upi" .Fora i ščavil" In ker ploskanje in kričanje ni hotelo nehati, ukazal je župan izprazniti galerijo. Izprazneqje se je pa vršilo zeI6, zel6 počasno, in med tem je dr. Venezian nadaljeval in dovršil svoj govor. Stavil je nujni predlog : n Mestni svit izraža svojo pohvalo občinskemu /unkcijonarju gospodu Vtdussiju na njegovim ener-
gičnem in korektnem jtostopanju, v tem ko obsuja nespodobno vedenje svetovalca Goriupa m shodu na Prošeku proti občinskemu zastopa«. Fakinaža na galeriji, ki je, kakor rečeno, jako počasno ostavljala svoje .vzvišeno stališče4, je pozdravljala ta predlog zopetnim ploskanjem in tuljenjem.
Ko se je slednjič galerija vendar izpraznila, dobil je besedo svetovalec Goriup. Rekel je po prilici: Svetovalec Spadoni je rekel, da jaz nisem vreden sedeti v tej dvorani. A v katerem službenem porečilu o tem shodu pa je čital moj govor ? Mar je siguren, da ono, kar ^e mu je sporočilo, točno odgovarja mojim besedam ? Moj govor je bil od besede do besede objavljen v tukajšnjem listu .Edinost". Morda ga poznajo gospčda. (Glasovi: Ne! Ne!) No, to je bil moj govor in zadati morem svojo pošteno besedo, da nisem rekel ničesar več. Nikdar me ni pretrgal občinski komisar g. Vidusso, dokler sem govoril o občinskem svetu iu o občinski upravi; pretrgal mi je besedo le tedaj, ko sem govoril o peronosperi in o škodi, ki jo je provzročila ter sem dolžil magistrat, da ni storil potrebnih korakov za odpis davkov. — Kar se dostaje gosp. Veneziana, nisem rekel ničesar žaljivega o njem ; res je, da sem rabil besedo „Žid", to priznavam, a to sem storil, ko sem govoril o žaljivih besedah, ki jih je bil izustil svetovalec Venezian v mestnem svetu o Slovencih. Globoko v spomin so se mu utisnile besede, da eo predniki Slovencev priili tem doli kraat in poiigat. Po dra. Spadoniju navedeni odstavki niso prav prevedeni. Gospoda naj si da prevesti „Edinost" in tam najde vse ono, kar sem rekel.
Svetovalec Spadoni je odgovoril na to, da si je dal prevesti .Edinost" (!) in da je našel, da je rabil svetovalec Goriup za izraženje besede .Žid* neki izraz, ki ima v slovenščini jako zanič-Ijiv pomen. Nadalje da je rekel Goriap, da se je bil izrazil svetovalec Venezian: .Slovani so narod tolovajev, ki so došli semkaj, da ščuvajo In kradejo", a Venezian da tega ni rekel nikdar.
Svetovalec Goriup se je na te trditev oglasil protestovaje, da to ni tako in da je prevod pogrešen.
Na to se je oglasil K. R a s c o v i c h. Ta .liberalec" je zatrdil, da je svetovalec Goriup rabil besedo „Žid" in da je ta beseda vsakako žaljivega pomena z ozirom na današnje politiško položenje. Nadalje je rekel, da Slovani v svojem sovraštvu proti Lahom niso nič kaj izbirčni v sredstvih, in to da je nov dokaz, da Slovani niso čuvarji svoje narodnosti, ampak le zagriženi sovražniki italijanske narodnosti. Ž njimi ni možen vitežki boj na ograjenem polju; oni imajo z a-sta vo kl eri kalstva in temote; kjer je izkazati čast verigam in palici, tam [gotovo najdeš Slovana (!!). Zato priporoča, da zbor sprejme Spadonijev predlog.
Zatem je izjavil svetovalec Venezian, da ne more stopiti tako nizko, da bi ga užalila beseda, ki jo je rabil svetovalec Goriup. Dasi seje odpovedal veri svojih dedov, se nikakor ne čuti žaljenega, ako ga kdo zove .Židom", ker previsoko ceni svoje roditelje. — Zahvalil se je Rascovichu in Spadoniju, da sta se tako kolegijalno potegnila za njegovo stvar. Sled-ujič izjavlja, da ne bode glasoval o Spadonijevem predlogu. (Kakovo kavalirstvo, ko je vedel, da bode itak večina na njego vi strani! Op. stavčeva).
Oglasil se je zopet svetovalec Goriup, izrazivši svoje obžalovanje na tem, da občinski uradnik v svojem službenem poročilu ni povedal resnice. Naj se pozove Vidusso pred župana in uaj se mu (Goriupu) stavi lice v lice. — Govornik je potrdil, kar je bil izjavil poprej in je dodal le še to, da, ako bi mu bila tudi v naglici ušla kaka ne povsem premišljena beseda, bi ne bila na tem kdo zna kakšna težka, niti nova stvar.
Svetovalec Schellander je na to izjavil, da mu se vidi predlog Spadonijev prenaglen. Predno se obsodi tovariš iu izreče pohvala občinskemu uradniku, treba je stvar preiskati. Zatorej predlaga, da naj se imenuje v ta namen posebna komisija.
Župan je dal na to Venezianov predlog na glasovanje in je isti bil vsprejets 24 glasovi proti 15.
Svetovalec G o r i u p je v očigled temu glasovanju izjavil, da polaga svoj mandat kakor svetovalec in je šel iz dvorane.
Kmalu za njim sta šla iz dvorane prisotna okoli-čanska svetovalca Dolleaz in V a t o v e c.
Seja je nadaljevala. Pričela je razprava o vodovodni ponudbi inženirjev P. in B. Schick. Po kratki razpravi pa je predlagal svetovalec Morpurgo, da naj se seja pretrga, ker je že pozno in naj se nadaljuje naslednjega večera. Ta predlog je vsprejel zbor soglasno, vsled česar je župan pretrgal sejo.
Opomba. To poročilo smo sestavili po poročilih italijanskih listov, kajti našemu poročevalcu absolutno ni mogoče priti ni v dvorano niti na galerijo, ker so bile vse vstopnice oddane za naročene razgrajače. Obljubljeni pa so nam avtentični podatki v popolnjenje tega poročila.
Radi praznikov bode imelo današnje večerno izdanje prilogo. V tem izdanju prinesemo tudi obširneje poročilo o razpravi gospodov dr. Abvam in doktorand Slavik proti župniku Juroi in navodila za reklamacijsko postopanje proti volilnim listam za tržaške volitve.
Beseda v spravo. Iz Trsta nam piše rodoljubka: Veseljem pozdravljam mislitrodoljubkinj, izražene v .Edinosti* št. 128. Narod slovenski potrebuje v resnici takega lista, ne le radi ženstva samega, temuč v prospeh vsega naroda. V „Slovenki* naj se izražajo misli, nazori, težnje, potrebe ženstva, in Slovenci naj potem premišljajo, sodijo in pomagajo. Nihče ne more ustreči vsem ljudem. Dal Bog, da bi „Slovenka* ustregla vsem pravičnim! Potem bode gotovo imela dovejj podpore in življenje bilo bi jej zajamčeno, kqti podpirali in priporo-čevali bi jo vsi pravični listi. Tn gre za vzvišene ideje v blagor človeštva, upam torej, da bodo tudi strogo konservativni listi priporočali toplimi besedami našo „Slovenko".
Tudi „Ricreazione* bi storila s tem le svojo sveto dolžnost in bi dala tako zadoščenja pravičnemu listu „Edinost*, zoper katerega se je pregrešila že večkrat, morda ne iz hudobije, temveč iz človeške slabosti. Čitam „Edinost", čitam „Ricreazione". Prva je pisana v katoliškem duhu, druga je katoliški list. Iz obeh listov veje krščanska ljubezen. Oba lista težita po enem in istem idejalu — po popolnosti. Na svetu pa ni nič popolnega, torej se tudi najpravičnejši lehko pre-greži po Človeški slabosti. Grešiti je človeško; a odpuščati je krlčansko. Pametni ljudje naj razsodijo, v katerem listu je več krščanske ljubezni: ali v onem, ki piše „na ogenj žnjim", ali v onem, ki mu to odpušča? Poreče morda kdo, da je to le hinavstvo, kar piše „Edinost". Za božjo vojjo, vsakdo naj Čita „Edinost*, naj premišlja in sodi ter naj se prepriča, veje-li v tem listu krščanska ljubezen ali ne! Pustimo osebne mržnje, ko gre la vsvišeno idejo, katera ne pozna maščevanja, spravlja sovražnike in ki daje vsakemu jednako
pravo.	T.
Doetavek uredništva. Radi smo dali
prostora spoštovani dopisateljici, ker vidimo, da jej je lep namen. Ali povedati jej moramo, da elabo pozna ljudi, ki si prisvajajo ulogo predsta-viteljev katoliške misli med tržaškimi Italijani. Ti Jjudje nočejo sprave, ker jim tega ne dopušča njih laški fanatizem. Nočejo sprave, ker ved6, da sprava bi bila mogoča le na podlagi jednakopravnosti: pripoznati bi morali Slovencem vsa prava 1 Tega nočejo, ker jim je v prvi vrsti do širjenja italijanske propagande! Mi smo pokazali povodom procesije Matere Božje, da smo pripravljeni v spravo in da umemo tudi pozabljati in — odpuščati! Najstrožji sodnik nam mora pripoznati, da je bilo naše postopanje najkorektneje s katoliškega stališča. Mi smo ponudili roko, a oni ?! Ne le, da niso hoteli seči v našo roko, ampak še udarili so prav po nekrščanaki po tej spravljivi roki. Mi smo hoteli, da bodi ona cerkvena slavnost velika ukupna manifestacija verskega čutstvovanja, a oni so jej prav demonstrativno pritiskali na čelo tudi znak italijanske demonstracije. A tudi to nas ni moglo odvrniti od naše poti; grajali smo sicer, ali ostali smo dosledni v službi plemenitih namenov našega vladike. In ponavljati moramo zopet in zopet, da je po velikem delu zasluga našega življa, da je došlo vendar do sijajne manifestacije! Oni okoli „Amica* in .Ricreazione" pa bi bili izvestno raje videli manjo manifestacijo, da bi le bila — brez Slovencev. Taki so, taki ostanejo in ne spremeni jih tudi vaša spravljiva beseda. Mi si umivamo roko, sklicuj^ se na resnico, da tudi najmiroljub-
neji človek ne more živeti v mirn, ako teg)a noče njega sosed.
Zopet noka| s pošte. Iz Gorice naa pišejo: Neki Slovenec iz Gor. Cerova pri Kojskem na Goriškem ima brata v Montevideo v Ameriki. Hotel mu je poslati uekaj denarja. V ta namen je šel na goriško pošto, da povpraša tamkaj, ako pošta sprejme denar za omenjeni del sveta. Poslušal je, izpolnil nakaznico in jo vročil pošti. To se je dogodilo dnć 12. oktobra. Nekaj dni pozneje je dobil vabilo, pride v Gorico po svoj denar, ker ga Goriška pošta ne more naprej odposlati. Prišel je v Gorico dnč 19. oktobra in vprašal za virok ; odgovorili so mu, naj pošlje denar v z a -pečate nem pismu. Storil je, kakor so mu velevali in potrosil 48 nč. za znamke. Zadovoljen je odšel domov t Dnš 22. oktobra pa je dobil od poštnega urada v Kojskem nekak „aviso" vnem-ško-češkem jeziku. Razumel je le toliko, da je denar še vedno v Gorici. Prišel je v Gorico duš 23. in šel na pošto, da se prepriča, za kaj da gre. Na pošti je govoril slovenski, uradnik pa je zahteval, nej ^govori italijanski. Seveda se mož ni dal ugnati v kozji rog, nego je zahteval, naj mu povejo, zakaj niso odposlali denarja? Odgovorili eo mu, naj le gre na Kojsko, kjer ga čaka pismo z denarjem, tam da zve vse. Šel je torej na Kojsko. Tam je dobil pismo polno poštnih pečatov — eden je nosil ime „Bologna" in opazko v it al ijansko-francoskem jeziku, katere mož ni razumel. Opazka se je glasila v italijanskem jeziku „Al mittente perchš V Urugnay non partecipa al cambio assicurato*. Ne vemo, da-li je bila opazka prilepljena v Gorici ali pa na katerem dragem poštem uradu. To pa znamo dobro, da je mož imel veliko stroškov in zgube časa, ker mu poštni uradnik v Gorici ni znal povedati, da-li je dopustna taka pošiljatev v inozemstvo ali ne. Ako torej sami poltni uradniki ne ved6, kaj se sme pošiljati v ta ali oni del sveta, Česa moremo potem zahtevati od priprostoga čevljarja-odpošiljalca iz gor. Cerova, kateremu ni potreben zrelostni izpit, kakor poltnemu uradniku! Poštni uradnik je moral povedati mož(i precej, da niso dopustne v ta del sveta ne nakaznice, ne denarna pisma, in mož bi si bil prihranil zraven potrošenega denarja tudi zgubljeni čas!
Odbor akad. druitva „Slovenija" sestavil se je v svoji prvi seji tako-le: predsednik inr. Anton Nagode; podpredsednik iur. Valentin Žun ; tignik inr. Franc GoršiČ; blagajnik : phil. Ivan Košnik; knjižničar: phil. Hinko Vodnik; arhivar: iur. Franc Novak; gospodar: med. Josip TiČar; namestnika: iur. Franc Vindišar; iur. Josip Ferjančič.
Proti mali loteriji. Dunajski poluslužbeni „Fremdenblat" poroča: V finančnem ministerstvu proučujejo, kak6 primernimi odredbami omejiti malo loterijo. Med ostalim nameruje se skrčiti število loterijskih nabiralnic in pa število žrebanj. Dandanes se vrši žrebanje, kakor znano, v osmih loterijskih uradih in sicer na Dunaju, v Lincu, Gradcu, Brnu, Pragi, Lvovu, Trstu in Inomostu. Govori se, da bode bržkone odpravljeno žrebanje v Trstu in Inomostu.
Lakota — grozen gost. Ta grozen gost se je naselil v Simli, v b r i t i š k i vztočni Indiji. Umirauje od lakote: to je najstrašneja obsodba za vsako upravo. A ta gost se je kaj rad naselja po onih krajih Azije, lqer gospodujejo Angleži — pohlepni kramarji brez srca. To nam tudi pojasnuje, zakaj da v Aziji rasteta vsporedno popularnost Rusije in mržnja da Angležev l In ta prikazen je velikega pomena za vso mejnarodno politiko.
Koledar. Danes (31.): Volbenk (Volfgang), škof. — Jutri (1. novembra): XXIII. pobinkoštna nedelja. God vseh svetnikov. — V ponedeljek (2.): Just muč. (Vseh vernih duš.) — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 6. uri 42 mie., zatoei ob 4. uri 45 min., — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 16 stop., ob 2 pop. 19-5 stop. C.
Najnovejše ve a ti.
Dunaj 30. Poslanska zbornica je vsprejela domovinski zakon v tretjem branju. (Pohvala in ploskanje.) Potem se je vršilo drugo branje vladne predloge radi uildajnnja soli za živino po znižani ceni.
Rim 30. Kardinal knez Hohenlohe je danes, umrl. Zadela ga je kap.
Budimpešta 30. Dozdaj je voljenih 256 liberalcev, ki so pridobili 57 volilnih okrajev, večinoma od narodne stranke in Ugronove skupine. Poslednja je skoro uničena. Ugron sam je podlegel. V obče se mir ni kalil, le v dveh občinah so bili spopadi. Orožniki so streljali in so ubili dve osebi, dve pa težko ranili.
Bukarešta 29. Mesto je ▼ zastavah za prihod kralja srbskega. Kralj dospe jutri popoludne.
Lizbona 29. Na obali portugalski so bili silni viharji. Neka ladija je šla pod vodo in ae je potopilo 14 oseb.
Trgovinske braojavk« la va«tl.
Hnalmp&ita. Pienica *a jesen 7'85 ?'S6 rsemcn r« spomlad 1898 .— do *— —.—. Oves za pomlad 5'95—5'97
Bi za jelen —'— —• — Koruza za nept.-okt. —•----
PJonioK nova od 78 kil. f. 7 80-7*85 od 7» kilo. 7.90—7 95.. od 80 kil. f. 795—800 od 81. kil. f. 8-05 8-10 , od H8 kil. for. -.——.—. Ječmen 5'10—8 — proao 516 - 5 30.
Pieniea: Ponudbe pri omejenem povpraševanju. — Prodaja 10.000 me«, atot. Vreme : oblačno.
Praga. Nerafinirani sladkor for. 12'10, oktober« december 1U17'/, mirno
IlTN. Kava Santoa gooil average m oktober 64'7K ca februvar 64.80. mlačno.
Prajra. Contrifagat novi, poctavljne v Trat a carino vred odpoiiljatev precej f, 84'— 84*25 Coneaaa« 86*25—'—•—Četvorni 88'—''-•-.V glavab aodih 87*60—
Batt^nrg. Santoa good average za oktober 52.75 lil dec. 68*50. za maro 1897. f. 68.76 mirno.
Iiumjakm bo
Driavni tiolg
v papirju „ „ v arebru , 4vatr^jaka renta v zlatu . . v kronah
Kreditne akcije London 10 Lat. Napoleon. . . 80 mark 100 italj, lir
»ktobi
včeraj
101.05 101*10 122 — 101.15 966.90 119.75 9.53 11.74 41.42
» iae
danes 101.10 101.05 122.— 101.15 365.50 119.75 9.68 V, 11.74 44.40
Idatniom uradnlštvm.
Nedavno nam je plaal nekdo is Barkovelj v imenu — kakor pravi — mnogih Barkovljanov, da ae jim čudno zdi, da tako malo piiemo o zavarovalnici proti nezgodam. Potem pa je dodal jako — čudno zahtevo, da nai bi Sli mi poisvedovat o slučajih, ko ae Slovencem krivica godi v onem zavodu. Nočemo pripovedovati) g. dopisniku, kako skromno ao odmerjene sile v našem {uredništvu — tako skromno menda ne pri nobenem slovenskem listu v razmerju i delom —> ampak povedati mu moramo, da nima pravega pojma o dolžnostih javnih glasil. Nam ni dolžnost, da U iskali konkretnih slučajev za splošno trditev, ampak ob* činstvu je dolinost, da nam prijavlja take s luč a j e. a nam je potem dolinost, da jih priobČujemo v liatu. Le ne preveč zahtevati od airomaSnega slovenskega urednika1
T. T. t Tnta, Ne amatrajte našega m »lka kakor
f režiranje. Saj vidite, koliko narodnega dela je sedaj, 'rosimo malo potrpljenja. 8rčen pozdrav.
Prva tržaška tvornica dvokoles
spojena m mehanično delavnico
A. B. FANO
TRST - "Via Nuovn O - TRST.
TVORNICA iglfe DVOKOLES
po pravem angleškem tvoru in snovi
Ta tvornica popravka in izdeluje povsem nova kolesa, n i k i I i r a in ferniži jih na ogenj. Sprejema se liikiliranje koles vsake snovi na električno oksidicijo zlatenje, srebrenje, ko-tlovinanje in galvaniziranje. V zalogi so vedno kolesa lastnega izdelka po najnižjih cenah.
Vbo druge potrebščine za kolesa po tvornej ceni gg. skladnikom in prekupčevalcem prodaja se po odbitku na ceni.
ANTON ZIGOJ
brivec t Trstu, ulica Mon it 1 (v kili g. F. Zifta)
se priporoča najlepše slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk. Ima razpolago vsakovrstne vonjave.
na
praško domače mazilo
iz le k arne B. Fvagner-ja v Pragi
je staro najprej v Pragi rabljeno domačo zdravilo, katero olinini rano čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. — V pullcah as in 2» nč. Po poiti « nc *eć RazpoillJ*	ton.
Vsi deli embulažo imajo zraven stoječo zakonito deponovano varstveno znamko.
B. Fragner,
lekarna „pri črnem orlu-, v Fragi_
Malu stran, vogel 8pomer-jeve ulice 203,
Lastnik kensorcij lista .Edinost«. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.