•Tednilc* Izhaja pod tem fkrajia- nlm imenom od 24 oov 1961 da- ' Ije na predlog Občmslc.b odborov SZDL Ptu.l m Ormož - Udajs zavod »Tednik* Ptuj — Odgovor« nI urednik: Anton Bauman — j Uredništvo In uprava Ptuj, Lac- kova 8 ~ Tel «56 — St tek ra- Cuna: NB Ptuj «04-19-803-72 — Tiska Časopisno podjetje »Mari- borski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo — Celoletna naro&nlna za tu2en^vo 2000, za tnoeefnstvo 3000 din ŠT. 36 PTUJ, dne 10. septembra 1965 Din 40 Letnik XVIII Nad 3 milijarde šiiode ob zadnji poplavi v ponedeljek zjutraj, 6. septembra 1.1., si je prebivalstvo z obdravskega poplavnega območja oddahnilo, saj ga je v času 1 meseca 2-krat obiskala (2. avgusta 1965 prvič) in močno prizadela narastla Drava, ki se je 6. septembra 1965 zopet spravila v svojo strugo in je pustila za seboj opustošenje iu blato ter žalost iu iievoljo prizadetih občanov in kolektivov. Tokrat znaša skupna škoda nad 3 milijarde dinarjev. Zadnja poplava nam je pustila poleg škode resnejše opozorilo, da imamo na obdravskem poplavnem območju v ptujski občini okrog 5.00» ha površin in več ogroženih stanovanjskih in gospodarskih poslopij, nekaj ])odjelij in pomembnih komunalnih objektov in da bo potrebno ob vseh bodočih poplavah posvečati temu območju posebno skrb. To območje ni primerno za graditev butanih hiš z nizkimi temelji in s kletmi, zlasti i)a ni primerno za večje gospo- darske objekte, da je na njem težko reševati ljudi in njihovo premoženja, živino in krmo za njo, če ni izrabljen čas za evakuacijo in če ni pravilno ocenjena bližajoča se jim ne- varnost ali če te sami ne upoštevajo ter se iie pokoravajo ukrepom za preprečitev škode. Pogled s ptujskega gradu na poplavljcjio območje vzhodno od cestnega mostu čez Dravo. Y sredini slike so objekti farmo v situaciji, ki je bila v nedeljo zjutraj, ko so bili vsi objekti farme v vodi. (Posnetek S. Kosi) Tudi v iionedeljek, 6. septeni- i bra, se je sestui štab za pre- prečevanje elementarnih in j drugih nesreč pri občinski i skupščini Ptuj iu je določil i nujne ukrepe za podrobno ugotovitev škode v mestu in na podeželju, za razkužitev po- plavljenih prostorov, za i)rc- gled zgradb, za katere ni pri- poročljiva vselitev zaradi ne- varnosti, da se bodo porušile, /a zaščito živine jired obole- lostjo itd. Do 6. septembra je razpola- gal stal) s podatki, da je bilo pod vodo 2.895 ha zemljišč, njiv, travnikov in vrtov, da je vdrla ])oplavna ali talna voda v 529 stavb, da je bilo v vodi do te- meljev ali do oken nad 100 hiš, da je 105 hiš težje poškodova- nih in da se je porušilo pet sta- novanjskih hiš, da je nastala večja materialna škoda na ob- jektih in napravah perutni- nurske farme in zaradi potopi- tve Mečjega števila perutnine, da je našla tudi ta poplava pšenico v skladišču mlina na Bregu, ki jo morajo sedaj prati in sušiti in da je voda zopet zalila objekte TAP na Bregu. Večjo škodo je utrpelo tudi ri- bištvo v občini. V Ptuju so na poplavnem ob- močju hiše ob Dravi in <)b Mlinski ter Mariborski, in Za- grebški cesti ter ob Spolenjako- vi cesti, hiše iu objekti med Dravo in Studenčnico vzhodno od nasipa k novemu cestnemu mostu ter vzhodno od železni-; škega nasipa, v okolici pa nižji deli Pobrežja, Šturmovec, Bu- dina, Zabovci, Markovci in No- va vas, Bukovci — Siget. Stojn- ci. Muretinci, Mala vas iu For-j min. Ob Mlinski cesti na Bre-; gn — Ptuj se je podrla Zupa- ničeva butana hiša, ki je bila (l(» oken v vodi. Ista nevarnost Je pretila še dvema sosednima hišama, zato so se morali 6, septembra vsi izseliti. IVa po- plavnem območju so se podrle še 4 butane hiše, obstaja pa j resna nevarnost, da se jih i)o podrlo še več, zato pregledu- jejo firadbeni strokovnjaki vs<' le hiše in ugotavljajo, katere od leh so vseljive in katere niso. štiri ekipe štaba so odšle v ])om'(lflj('k. 6. septembra, na tr- teii z določenimi nalogami, l.kipa za zdravstveno zaščito razkužnje studence in poplav- liono lileve. Prizadeti čistijo dvorišča in poplavljene prosto- re. kjer jc poplava pustila mulj in pesek ter ostalo nesnago. tej preventivi gre za za- ščito zdravja ljudi in živine ter za ponovno usposobitev prostorov za spravljanje pri- delkov. Vse to je storjeno v upanju, da nas ne bodo dole- tele letos niti prihodnja' leta enake iu podobne nesreče. Eki- pa za popis škode popisuje vso škodo, ki so jo utrpeli občani i 11 gospodarske organizacije. Prvotno pavšalno ocenjena ško- da okrog 5 milijarde dinarjev bo to številko prav gotovo pre- segla. Vse, kar se je dogajalo v ogroženih iu poplavljenih pre- delih občine med 2. in 6. sep- tembrom 1965, je pokazalo, da je našla poplava kljub vsemu obveščanju po telefonu, radiu in tiskn, pa tudi s strani šta- ba iu njegovih ekip, ko je do- segla najvišjo stopnjo, marsi- koga nepripravljenega in ne- močnega. Npr. v breškem mli- nu je tudi druga poplava za- lila vagonske količine pšenice, ker vodstvo podjetja ni dalo pravočasno naloga za odstrani- tev pšenice iz ogroženega skla- dišča. Sedaj morajo voziti pše- nico na pranje in sušenje, da bi zmanjšali škodo iu se obva- rovali pred odgovornostjo. Kjer pač vodstvo podjetja ni dalo pravočasno naloga za izpraz- nitev ogroženih objektov in skladišč, je moralo nujno pri- ti do milijonske škode. Vsi sku- paj smo se zanašali, da se po- plava, kot je bila 2. avgu- sta 1965, kmalu ne bo ponovila ali da prve ne bo presegla. Zdaj po katastrofi vprašamo, kdo bi moral biti v podjetju tako preudaren in drzen, ki bi si upal na svojo odgovornost zapovedati izpraznitev objek- tov iu zagovarjati stroške, če bi se pozneje izkazalo, da stro- ški za evakuiranje niso bili po- trebni. To vprašanje ostane tu- di za bodoče. Nimamo zagoto- vil, da se s takimi poplavami, kot so bile tri minule, zaradi navala pohorske vode (Dravi- nja), domače deževne vode (Drava 2. avgusta) in avstrij- ske deževne vode (Koroška) ne bomo več srečali nadaljnjih 50 ali 100 let. Organi za notranje zadeve in člani štaba, pa tudi sama predsednica občinske skupščine Lojzka Stropnik, ki so se zani- mali za vse, kar je bilo storje- no na njihova navodila in pri- poročila za preprečitev večje škode, so lahko ugotovili, da so bili tokrat v mlinu in pri :»Pe- rutnini« prepričani, da se bo 5. septembra Zvečer vodostaj znižal, ne pa dvignil do kritič- I ne višine. V tem novem nepri- j čakovanem stanju je bila res ' vsaka pomoč prepozna in za- man. ker je voda opravila svo- I je. Farmo je zalila voda, razen valilnice. Kolektiv si več ni mo- gel potnagati, niti druga pomoč ni mogla biti učinkovita. Prejš- nje dni so storili vse, kar je bilo potrebno storiti glede na situacijo, ki je bila takrat. No- bena nova podobna nesreča jih več ne bo presenetila, tem manj, če se bo nanjo čas pri- praviti in odstraniti iz objek- tov, kar se da odstraniti. Kljub vsej tokrat nastali ško- di iu vsemu pa je potrebno pri- znati vsem ljudem v občini in iz občin Maribor, Celje in Ljubljana, zlasti pa še pripad- nikom JLA iz ptujske in dru- gih garnizij ter gasilcem in pri- zadetim, skratka vsem, ki so jim prišli na pomoč, da so z vso svojo požrtvovalnostjo sto- rili vse, kar je bilo v njihovi moči, da ne bi bili v tej stiski sami sebi prepuščeni. Na klic na pomoč so prihiteli v akcijo. Štab je bil z občutkom odgo- vornosti vse dni nesreče buden nad ogroženim območjem in je hitro reagiral na vsa opozorila ter na spreminjajoče se stanje. Poplave v dnevih od 2. do 6. septembra 1965 so tudi po- kazale, da ni dovolj samo to, da imamo v občini požrtvoval- ne ljudi, temveč je potrebna za reševanje ob poplavah tudi pri- merna oprema. Sredstev v te namene v bodoče ne bi smeli več drobiti, ker se izkaže v si- li, da je najučinkovitejša udar- na in dobro opremljena pomoč, zato jo ob nesreči vsi tudi te- lefonično dosežejo, ko jo kli- čejo na pomoč. Ekipe štaba bodo skupno z ugotovitvami oh svojem delu na terenu zbrale vse podatke iu- ugotovitve, kaj vse je bilo ob teh poplavah prav storjeno in kar se v bodoče ne bi smelo ponavljati. Štab bo vse te pred- loge dobro preučil in bo po njih usmeril tudi svoje bodoče delo. Tudi dokončne ugotovitve v zvezi s sedanjim stanjem nam bo štab rad odstopil za objavo z namenom, da si bo vsakdo izbral iz njih vse, česar se v tej stiski ni mogel spomniti. V. J. Pri cestnem mostu v Ptuju so valovi dosegli vrh nosilnega stebra, pri železniškem mostu pa ni bilo več daleč do vrha. NA ORMOŠKEM OBMOČJU SO ZADNJE POPLAVE POVZROČILE PRIBLIŽNO ZA 1 MILIJARDO DINARJEV ŠKODE POPLAVE SO ZAHTEVALE ENO SMRTNO ŽRTEV, VODA JE POŠKODOVALA 1> ZGRADI'. IN POPLAVILA 1493 ha KMETIJ- SKIH POVRŠIN. NA POPLAVLJENIH OBMOČJIH JE KROM- PIR DOBESEDNO TMCEN, PRIDELEK KORUZE. FIZOLA IN SLADKORNE PESiS PA ZMANJŠAN. POPLAVE SO ZAJELE ŠTIRI KRAJEVNE SKUPNOSTI. TAKIH POPLAV PREBIVALCI NE POMNIJO. ^kladišče kmetijskih pridelkov v Ormožu v >odi. Prejšnjo soboto zjutraj je Dra- va tako močno narasla, da je po- plavila levio obrežja na Ormo- škem območju. I'rebivalci take poplave ne pomnijo. Zajela je skoraj vsa nižiniska kmetijska ob- močja. Pri teiiTi ni prizanesla kmetijskim kulturam, odnašala je les, poškodovala ceste, izpodkopa- la nekatere mostove in odnesla rodovitno zemljo. Otok pri Veliki Nedelji je bil pod vodo. Vdrla je v dvorižča, klea in btanovanja, da £0 morali ponekod ljudje za- pustiti svnje domačijo. V Oloku je bilo vseh 22 hiš v vodi. Kva- kuirali so živino in na suho so odnesli vse, kar jp bilo mogoče. O prvi letošnji poplavi smo že poročali, da je na ormoškem ob- močju pvovzročiLi 1V7 milijoriov dinarjev škode. Prizadela je ko- ruzo, krompir, sladkorno peso, otavo, pokožene pa je precej od- nesla. Prva poplava ni uiti za peUrto napravila škods, kot jo .ie zadiija. Voda je bila na nj'vah, travmkih, pašnikih, na vrtih in v rtanova- (Nadaljevanje na 3. stram) OD lNDljSKO-P.\KISTANSKEGA SPORA O KASMIRU DO PRAVE VOJNE Stare težave Indijsko-pakistanski spor za- radi himalajske deželice Kaš- mir (ki meri skoraj toliko ka- kor naša država) se je sprele- vil v pravi vojni spopad. Indij- ske čete so* vdrle na pakistan- sko ozemlje proti mestu Laho- re, pakistanska letala pa so bombardirala indijsko glavno mesto Novi Delhi, ki jo odda- ljeno od meje več kot poldrng sto kilometrov. Indijski padal- ci :gospo gih visokomolekularnih polietile- nov. Znatno večji plan proizvodnje Pred tremi leti je bilo v to- varni 80 zaposlenih in so dosegli 124 milijonov dinarjev letne proizvodnje. Lani so povečali plan za 100 milijonov, letošnji pa znaša 600 milijonov dinarjev. V tovarni je zaposlenih okrog 215 ljudi. Letos so dodatno zaposlili 39 ljudi, kar je bila ena izmed bistvenih napak. Gospodarska reforma je povzročila pomanj- kanje surovin. To je podjetju povzročilo precej težav in ovir v proizvodnji. Pridne roke je treba nagraditi Predsednik delavskega sveta tovarne »Jože Kerenčič« je dejal, da so primeri v tovarni, da dva delavca delata pri istih strojih in z istim materialom, vendar sta njuna uspeha docela različna. Boljši delavec je zaslužil 40 ti- sočakov mesečno, slabši pa samo 22. Važno je, kako se delavec zavzema na svojem delovnem mestu. Izboljšanje tehnologije Strokovno usposabljanje ztiposlenih Izboljšanje tehnološkega po- stopka proizvodnje tapet je bila ena izmed pomembnih notranjih rezerv v tovarni. Samoupravni organ tovarne je sklenil, da gre tehnološka izboljšava postopka v prid uvajanja 42-urnega ted- nika. 7-urni delavnik je pravica vsakega zaposlenega in zato je treba zvišati produktivnost prib- ližno za 12 odstotkov. Delavski svet in spravni odbor sta na svo- jih sejah večkrat razpravljala o skrajšanju delovnega časa. Sa- moupravni organ podjetja je imenoval 5-člansko komisijo, ka- tere naloga je preučiti gospodar- jenje in ugotoviti pogoje za skrajšanje delovnega časa. Ko- misija je že doslej opravila pre- cej dela in kot kaže, bodo zapos- leni v tovarni ob pričotku pri-j, hodnjega leta prešli na sedem- urni delavnik. Strokovno usposabljanje ZAPOSLENIH Lani je tovarna pripravila te- čaj za polkvalifikacijo. Od 50 prijavljencev jih je tečaj uspeš- no končalo 15. Tudi letos bodo pripravili tečaj za polkvalifika- cijo kovinske in plastične stro- ke. Precej delavcev ni polkvali- ficiranih in kvalificiranih, kar pa je razumljivo, saj njihovo de- lo ne zahteva strokovne usposob- ljenosti. Med te sodi pakiranje in čiščenje volanov. Tovarna ima 5 štipendistov IKŠ, 6 v STŠ in 2 na VTŠ. Motiv iz tovarne >Jože Kerenčič« v Ormožu, Osi ali do&odki (Nadalievanle s 1. stranic Gospodarsko sodelovanje obeh dežel je v razvoju in ga je mogo- če razširiti na kooperacijo, skupne nastope v odnosu na tretje dežele itd. Izmenjava politične, gospo- darske. kulturne in druge narave je dokaj živahna. Razveseljivo je, da se posebno levičarske stranke danskega političnega življenja ze- lo zanimajo za jugoslovanske pri- jeme v družbenem razvoju. Sami razgovori v Beogradu bodo po- temtakem želi lepe uspehe in bo- do utrli pot še tesnejšemu sode- lovanju dveh tradicionalno prija- teljski držav. POPLAVE Pretekli teden so bile naše mi- sli obrnjene na notranjo katastro- fo — poplave, ki so prizadejale tokrat tudi našo neposredno oko- lico in terjale težke milijarde škode. Hudo je bila prizadeta tu- di sosednja Avstrija, posebno Ko- roška in Tirolska. Tudi Italiji ni povodenj prizanesla. Tako je bilo italijansko glavno mesto skoraj odsekano od zaledja. O poplavah pišejo iz Mehike. Iz Vietnama poročajo, da so ameriške čete uporabile solzivec, da bi tako izgnale iz skrivališč žene, otroke in moške, za katere so sumili, da so sodelavci osvobo- dilnega gibanja. Sicer so pozneje trdili, da »ZDA ne dovoljujejo iiporabe plinov« in da je povelj- nik ravnal po lastni odločitvi, pri čemer niso škodovali nikomur, toda tak poseg slednjič ni bil pr- vič in tudi ne bo zadnjič. Nami- govanja, da Američani uporab- ljajo južne Vietnamce za poskus- ne zajčke, postajajo vse bolj res- nica. Pomagali smo v nesreči Sobota, 4. septembra, ni obe- tala ničesar posebnega, vendar to zatišje v jutranjih urah ni dolgo trajalo. okrog 6. ure so zabrneli telefoni s klici na pomoč v mlinu in farmi »Perut- nine«, ki jo je to jutro voda resno ogrozila. Cez nekaj minut so hiteli vo- jaki in njihov starešina po še mirnih ptujskih ulicah na po- moč na Breg. Marsikdo se še v mestu ni zavedal, da je Dra- va naglo naraščala. 180 voja- kov in starešina je bilo kmalu pri mlinu in pri farmi, kjer je bilo potrebno okrepiti in po- višati nasip, ki so ga zgradili pred 2 dnevoma. Že po prvem naporu se je vi- delo, da so se lotili vojaki ta dan važnega in odgovornega dela, saj je bilo potrebno za- ščititi okrog pol milijona pi- ščancev in zaloge krme za pi- ščance, ki je bila v objektih v ogroženem pasu. V minutah je moralo biti vse nared za hitro akcijo in za dogovor z vod- stvom podjetja »Perutnina«, ki je bilo na samem kraju. Vse je potekalo v redu do trenutka, ko se je podrl novo- zgrajenbeton.ski most čez potok Studenčnico. Vodostaj je po- stajal vedno višji in delo vedno težje. Vedno težje je bilo pre- našanje vreč za nasip, polnih peska, ki so bile potrebne tudi za zapiranje kanalizacije po objektih. Vojaki so zabredli do pasa v mrzlo in deročo vodo in so prenašali težke vreče na- polnjene s peskom. Njihov na- por je bil brez primera. Boj z vodno gmoto je bil vedno težavnejši. Kjerkoli se je pojavil najmanjši curek proti objektom, so ga takoj za- dušili s peskom. Vsi so bili v hipu na najbolj ogroženem kraju. Voda je stalno narašča- la in vedno bolj se je bližala nevarnost, da bo prišlo do naj- hujšega, do preplavitve vseh ob- jektov in do uničenja perut- nine, ki je ostala v objektih. Ta boj se je nadaljeval vse do 5. ure zjutraj v nedeljo, 5. sep- tembra, ko je dosegla poplava kritično točko in je zalila far- mo, d'a ni bilo več mogoče po- magati z nobene strani. Dalje niso mogli pomagati. Zmanjka- le so vreče s peskom. Voda je preplavila tudi pomožni most, kjer se je dalo priti z obrežja do farmo. Čezenj ni bilo več mogoče priti na drugo stran. Preostalo je samo še, da so razporedili vojake okrog ob- jektov, da bi rešili potapljajo- če se piščance. Tudi prostor s krmili za perutnino je naen- krat zalila voda. V tej težki si- tuaciji je bilo potrebno najti nekaj rešitev za zmanjševanie škode. Ta bi bila še večja, če se ne bi lotili reševanja okrog 20 dni starih piščancev. Vojaki in člani kolektiva so lovili pre- plašene piščance in so jih od- našali iz ogroženih objektov v objekte, ki še niso bili tako za- liti. Prizadevnost vojakov in so- lidarnost s člani kolektiva, ki jih je ta nesreča enako priza- dela kot vse člane naše skup- nosti, je najzgovornejše potr- dilo, da so pripadniki JLA ra- di storili vse, kar se je storiti dalo tudi ob tej priliki. Vod- stvo farme si je prizadevalo storiti vse, kar mu je velevala situacija. Direktor, ekonomist, veterinar in tehniki so bili ves čas boja z vodo pri farmi in so poskušali storiti čim več za rešitev farme. Nekaj članov ko- lektiva je prekinilo dopust in je prihitelo na pomoč. Ogromna materialna škoda nedvomno ne bo strla morale članstva kolektiva »Perutnine«, ki si bo prav gotovo prizadeval storiti vse, da bo farma na Bre- gu čimprej usposobljena za na- daljnje obratovanje in da bo premagal vse težave pri od- pravljanju poškodb objektov in naprav. Kapetan I. klase. Milislav Pejovic Pripadniki JLA so hiteli utrjevati nasip, ki ga je razjedal deroči, tok, ki je že prej podrl novi cementni most. Posneto v soboto, 4. septembra, ko je še varoval farmo nasip iz peska. Promet trgovine na drobno v zadnjih treh mesecih v primeri z istim obdobfem 1964 Ptujsko občinsko območje oskrbuje mreža trgovin na drob- no treh ptujskih trgovskih pod- jetij: Panonije, Izbire in Mer- kurja, če ne upoštevamo posa- meznih prodajaln nekaterih ve- likih proizvodnih podjetij izven občine: Varteks, Borovo, Peko, J. Kras, Alpina itd. Podatki o prometu na drobno v mesecih junij, julij in avgust letošnjega leta nam v primerjavi s podatki o tem prometu v lan- skem letu mnogo povedo. Trgovsko podjetje Panonija je zabeležilo v letošnjem juniju 279 milj. din realizacije v pro- metu na drobno, v juliju 259 mi- lijonov in v avgustu Ž66 milijo- nov din. V oklepaju navajamo iste podatke za iste mesece lan- skega leta: (190, 188 in 212 mili- jonov din). Trgovsko podjetje Izbira je prodalo v svojih poslovalnicah v juniju za 240, v juliju za 216 in v avgustu za 202 milijona din blaga (156, 154 in 158 milijonov), medtem ko je prodalo podjetje Merkur v juniju za 187, v juliju za 148 in v avgustu za 140 mi- lijonov din blaga (144, 131 in 143 milijonov din). Promet vseh treh podjetij v juniju letos je znašal 715 mili- jonov, v juliju 623 in v avgustu 608 milijonov din, v istem ob- dobju lani pa junija 490, julija 473 in avgusta 513 milijonov din prometa. Rekorden promet je bil oprav- ljen torej letošnjega junija (715 milijonov napram 490 milijonom lani), čeprav je bil tudi promet v juliju letos za 150 milijonov din večji kakor lansko leto. Pro- met letošnjega avgusta pa pre- sega promet lanskega avgusta le za 95 milijonov din, kar pomeni, če upoštevamo velik porast cen letošnjega julija, da je bilo pro- dano mnogo manj blaga. Gospo- darska reforma spravlja torej potrošnjo počasi, vendar temelji- to v realne okvire. »PANON!JA» SE SEL! V NOVE PROSTORE^ Trgovsko podjetje »Panoni js« Ptuj .se je v začetku tega me- seca končno preselilo iz seda- njih upravnih prostorov v Ulici heioja Jožeta Lacka 8 v nove prostore, v novo zgrajeno po- slovno stanovanjsko zgradbo na oglii Ulice lieroja Jožefa i.>acka ir Trstenjakove ulice. Novi prostori pomenijo za »Panonijo« združitev oddelkov uprave, ki so bili prej na raz- nih mestih, pa tudi izboljšanje delovnih pogojev za zaposlene v raznili oddelkili. Pred tem je bilo voč oddelkov v enem pro- storu, kar je neugodno vpliva- lo na razpoloženje pri delu, ker so nehote motili drug dru- gega 7, ropotanjem pisalnih in račnnskili strojev in razgovori strank, ki so prihajale k bla- ga in ičarki po opravkih. V novih 18 prostorih bodo odflelki inodsobojno ločoni. Sa- mi prostori so manjši, vendar topli in svetli ter na lepem kra- ju Ptuja. Prostore jim bo ooslovne pro- store v II. nadstropju magistra- ta na Trgu mladinskih delovnih brigad, se je preselil v začetku tega meseca v novo stanovanjsko -poslovno zgradbo pri ho"telu Petovio, kjer je dobil nove pro- store, prejšnje pa je prepustil občinskemu sindikalnemu svetu ■Ptuj. Prostori slednjega pa so namenjeni v druge svrhe. Kmetijski kombinat Ptuj je očistil Panoramo, kjer so čakale na zadnje ure stare breskve. Nji- hova življenjs.ka doba je bila enaka življenjski dobi človeka — 120-letnika. Na njihovo mesto bodo zasajena nova sadna dre- vesa, vendar ne več breskve, ki jim ta teren ni najbolj ugajal. Ptuj je zopet postal živahen, odkar so odprte vse ptujske šole, in sicer gimnazija, ekonomska srednja šola, administrativna šo- la, osemletke »Ivana Spolenja- ka«, »Franca Osojnika« in »To- neta Znidariča-« ter otroška vrt- ca na Bregu in v mestu. Trgovsko podjetje Petrol Ptuj je dalo tudi te počitnice možnost za počitniško zaposlitev nekaj dijakom in študentom iz Ptuja, ki so delali pri servisu. Mnogi vozniki motornih vozil, ki so jih dijaki in študentje pa tudi stalni delavci podjetja lepo sprejeli in jim postregli po želji, so se o ser- visu Petrola Ptuj lepo izrazih. Naselje ob Mariborski cesti v Ptuju se dalje širi zlasti na stra- ni vzhodno od Mariborske ceste, kjer so še prej bi'],a deteljišča in travniki. Graditelji se zavedajo, da je na tem terenu visoka talna voda, zato ne kopljejo svojih kle- ti in temeljev globoko v zemljo, ker bi to ob deževnih letih glo- boko obžalovali. Parcele nad Ma- riborsko cesto in Studenčnico so že skoraj vse pozidane, zato se bo nadaljnja gradnja stanovanj- skih hiš v tem predelu nadalje- vala v smeri Hajdine in se bo tam spojila z vasjo. V času, odkar posluje okrep- čevalnica Haloškega bisera v Ptuju na Trgu mladinskih de- lovnih brigad, si je pridobila pre- cej gostov, stalnih in prehodnih, dopoldne največ zaradi enolonč- nice, popoldne pa pri razgovoru s prijatelji. Osebje tega lokala si zelo prizadeva, da bi postal ta lo- kal privabljiv in da bi se v njem mlajši in odrasli gostje čimbolj ugodno počutili. VRABL SAMO DVAJSET MINUT V Liegu se je sestalo 1600 znan- stvenikov iz 35 držav na V. med- narodnem akustičnem kongresu. Proučili bodo vse vidike uporabe zvoka, prav tako pa tudi more- bjtno zaščito pred pretiranim hrupom. Toda nobeden izmed go- vornikov ne bo smel govoriti dalj kot 20 minut. V primeru, če bo kdo prekršil to pravilo, mu bodo mikrofon izključili, poslu- šalcem pa zaigrali Haydnovo sim- fonijo št. 101, imenovano Ura. Pravijo, da se je ta sistem pri prejšnjih priložnostih odlično ob- nesel. UMRLA DOROTHV DANDRIDGE Znano hollywoodsko igral- ko Dorothy Dandgridge so našli včeraj mrtvo v njenem stanovanju. Smrt je odkril igralkin manager Earl Mills. Ker se v stanovanju nihče ni javil, je vdrl vanj in na- šel igralko mrtvo na tleh kopalnice. Po izjavi predstavnika po- licije bodo vzrok smrti spo- ročili šele po avtopsiji. 47-letna igralka je bila posebno znana po svojih vlogah v filmu Porgy in Bess ter Carmen Jones. Snemanje filma na ptujskem gradu Catherine Spaak in Marcello Mastroianni v filmu >Mož s petimi žogamic (Nadaljevanje s L strani) radi teh zahtev se je zavlekla vojna, ki se je pričela leta 1618 med katoličani in luteran- ci — kar na 30 let. Iz Češke se je prenesla v Nemčijo in kma- lu je izbruhnila v evropsko vo^no. ko se je boj zanesel v sever- no Nemčijo, so protestanti na- šli pomoč pri Dancih. Leta 1630 je stopila v vojno še Švedska kot pomočnica protestantov. V bojih z Rusi in Poljaki so Šve- di pridobili del ozemlja. Nem- ški vojskovodja Wallenstein je odigral na katoliški strani veli- ko vlogo, toda njegov poseg v zgodovino ima črne strani. V letih 1635 do 1648 je di- vjala švedsko-francoska vojna, ki je pustošila po Franciji. Šve- di so osvajali tudi drugod, za- sedli so celo del Prage in pri- drli blizu Dunaja. Tridesetlet- no vojno je končal "VVestfalski mir v Osnabriicku in Miinstru. Z mirom so postali protestanti enakopravni katolikom. Držav- ni stanovi so dobili dovoljenje za sklepanje trgovskih zvez. Nemčija se je razdrobila. Ugled sta pridobili Švedska kot prva sila Severne Evrope in Franci- ja. Obe sta razširili svoje ozem- lje. Nizozemska in Švica sta bi- li priznani za samostojni dr- žavi. Ta' film bo prikazal le košček te zgodovine in tedanjih raz- mer, ko je domovala v Evropi vojna in lakota, dve množični morilki, ko je nazadovala tr- govina, obrt in je bila ogrože- na javna varnost. Cvetelo je medsebojno sovraštvo in zara- di njega medsebojno obračuna- vanje, cvetelo jo popivanje, ro- pi, kvartopirstvo; sodili in pre- ganjali so čarovnice. Vendar film kljub vsemu gor- ju tistega časa ne bo žalosten, ampak veder, poln peripetij glavne junakinje (K. Spaak), ki mora zbežati zaradi vojne iz svojega doma iz nekega gra- du in se preoblečena v fanta znajde med vojaško posadko. Sprejmejo jo medse. Ona se zaljubi v francoskega kapetana (Hoseina). Nazadnje se razkri- je, da je simpatičen mladenič mlado dekle in srečno se kon- ča film z medsebojno izpoved- jo ljubezni. Film so snemali v barvni teh- niki širokega platna v Breži- cah, Otočcu, Škof j i Loki, Pred- jamskem gradu. Planini. Rib- nem pri Bledu.'' v Radovljici, v starem delu Ljubljane in v ljubljanskem muzeju ter na- zadnje na ptujskem gradu in pred borlskim gradom. Ti kra- ji bodo gledalcem pričarali 16. stoletje v srednji Evropi, kjer se je odigrala filmska zgodba. V. R. Gasilsko slavje v GorišnicI Gasilsko društvo GORIŠNI- CA bo slavilo v nedeljo, 12. sep- tembra, spet enega izmed svo- jih velikih uspehov — svojemu namenu bo predalo nov gasil- ski dom. Končno se bodo le uresničile vse mogoče in nemogoče napo- vedi, članki, objave, ki so ob- ljubljali otvoritev novega do- ma že za lansko leto. Opravi- čiti moramo vrle gorišniške ga- silce zaradi celoletne zakasnit- ve, saj so naletavali pri tej gradnji na vse mogoče in ne- mogoče težave, kot so pomanj- kanje gradbenega materiala, finančnih sredstev, delovne sile in drugega. No, sedaj so vse težave in nevšečnosti prebro- dene in Gorišnico bo krasila spet ena javna zgradba več. O potrebi sodobnega večjega gasilskega doma v Gorišnici se je razpravljalo že več let. Kot nekak subgravitacij^ski center je Gorišnica sicer zaenkrat iz- padla iz plana (!?), življenjska praksa pa kaže, da so plani eno. življenje pa drugo. Goriš- ničani pač znajo, morejo in ho- čejo. Kot nekako središče Spod- njega Ptujskega polja bo pri- dobila Gorišnica s tem novim gasilskim domom (in s sodob- nejšo gasilsko opremo — gasil- sko avtocisterno) spet točko več pri razpravah, ali je ali ni spo- sobna igrati vloge centra svo- jega okoliša. Poleg precej velike garaže, oziroma orodjarne je v domu tudi dvorana, ki bo služila v različne namene. Tako dvora- no je Gorišnica že precej časa pogrešala. Dvorana bo namreč nekaka vaška soba. ki bo na razpolago vsem društvom in or- ganizacijam Gorišnice in oko- liških vasi. V dvorani bo tudi šolska učilnica. Povedati mora- mo, da so gorišniški gasilci z velikim razumevanjem ugodili prošnji osnovne šole in zgra- dili dvorano tudi zato, da bodo v njej lahko našli naši učenci gostoljubno streho. Kaj čudno sicer zveni, res je pa le, da gradijo gasilci učilnice in re- šujejo s tern težak problem, ko ga nihče driig ne more. Koliko težav je bilo potreb- no prebroditi, koliko kilome- trov prehoditi, koliko besed iz- govoriti, koliko rotiti in prosi- ti, koliko tega in koliko onega je bilo potrebno, da je dom v okras Gorišnici, bi vedeli pač povedati gorišniški gasilci, ki so le našli toliko časa in volje in veselja, da so žrtvovali nič koliko prostovoljnih ur. Naj- več zaslug ima pri tem domu predsednik društva Janko Zni- darič, ki mu moramo izreči za to njegovo veliko delo vse pri- znanje in zahvalo. Da bi dali otvoritvi doma tudi zunanji svečan videz, bodo priredili v nedeljo popoldne ob 15. i.ri pri- merno slovesnost, kot je to na- vada ob takih praznikih. Po otvoritvi in kulturnem progra- mu bo prava gorišniška domača veselica. K otvoritvi doma vabijo vse gasilce in prijatelje gasilstva ter vse občane, saj bo slavnost spet dokaz več, kako žilavi in neomajni smo Gorišničani in z njimi vsi delovni ljudje naše domovine. -In- Odnesla ga je voda Dne 4. septembra ob 13.30 je odšel z doma 66-letni Andrej Kaučič iz Cvetkovec 31, da bi si ogledal škodo na poplavljeni njivi. Takrat se je narasla Dra- va stekala v strugo Pesnice in mnoge njive in travniki so bili poplavljeni. Ko je prišel Kaučič na pesniški most, se je po nasipu napotil na Otok. Zaustavil se je približno 1200 metrov pred Dra- vo, kjer si je sezul čevlje, kolo naslonil na nasip in stopil v ja- rek, ki je bil na videz ozek in nenevaren. Vendar je bil tok ta- ko hiter, da ga je potegnil v glo- bino, -kjer je utonil. Nekateri so slišali, da je klical na pomoč, vendar je bilo že prepozno. Voda je njegovo truplo odnesla prib- ližno 250 metrov od kraja nesre- če, kjer se je ujelo v precep dre- vesa. Tri dni potneje. ko je voda od- tekla. so našli nonesrečenca. Drago Lugarič Drago Lugarič, doma z Brega v Ptuju, ki je bil sekretar občin- skega komiteja ZKS v Lendavi, je tam pred dnevi tragično pre- minil in so ga v torek, 7. septem- bra, tam poleg svojcev in sorod- nikov spremila na zadnji poti tu- di mnogi funkcionarji, prijatelji in znanci iz Lendave in okolice. Vest o tem, da je v Lendavi tragično preminil zvezni posla- nec Drago Lugarič iz Ptuja, ki je živel in delal v Lendavi in je bil zelo priljubljen, je globoko od- jeknila tudi v Ptuju. O njegovi priljubljenosti so govorili ob slo- vesu pri domu TVD Partizan in ob odprtem grobu predstavniki oblastnih in političnih forumov iz Lendave in iz občin nekdanje- ga mariborskega okraja, kjer so poznali pokojnika kot poštenega in agilnega političnega delavca. Pogreba se je udeležilo ogromno ljudi iz Lendave in okolice, ne- kaj pa tudi iz Ptuja, kjer še ima svojce ter mnoge znance iz časa šolanja in službovanja. O ugledu, ki ga je užival po- kojni v kraju svojega udejstvo- vanja in življenja, v Lendavi, so mnogo povedale tudi mnoge so- žalne brzojavke, ki so jih po ve- sti o njegovi tragični smrti pre- jeli pokojnikovi svojci. Te sta po- slala tudi Zvezna skupščina in centralni komite ZKS Ljubljana. Drago Lugarič ni odšel daleč od doma, v Lendavo, na svoje delovno mesto, vendar je znal tam s svojim lepim zadržanjem, z nesebičnim delom in tovari- štvom tako uveljaviti, da ga ne bosta pozabila Lendava niti Ptuj. U TANT V KARAČIJU Časopisna agencija AP po- roča, da je generalni sekre- tar OZN U Tant prispel da- vi ob 5.15 po jugoslovan- skem času v Karači. Po kraj- šem postanku na letališču je z letalom nadaljeval pot v Ravalpindi, kjer se bo sestal s pakistanskim predsedni- kom Ajub Kanom. NA ORMOŠKEM OBMOČJU SO ZADNJE POPLAVE POVZROČILE PRIBLIŽNO ZA 1 MILIJARDO DINARJEV ŠKODE V Mihovcih 65 je voda vdrla tudi v hišo. (Nadalievanie s I strani) njih štiri dni. Prizadeti so rešili živino, perutnin?, .svinje in dru- ge domače živali, vendar je voda iiapravila precej škode na zgrad- bah, pohištvu, posteljnini tpr na drugi opremi. Ljudje so se na po- plavljenih področjih prevažali s lesenimi bruni, v koritih m s čolni. Na poplavljemh območjih so nekateri zapustil' svoje doma- čije, drugi pa so se preselili v podstrešne sobe. Otroci in matere so boječe opazovale naraslo vo- do, možje in mlacima pa so imeh polne roke dela. Skrbeli so za prehrano živali, ugotavljali višino vode, skrbeli 2.a zvezo s sostdi m drugo. Tako vis>sa voda je ljudi presenetila in škodo, ki jo je pov- zročila, je težkt> o.r>Isati. Ormoški dravski mest. ki je bil zgrajen pred 20 leti, je letos doži- vel največjo preizkušnjo. Carrav je voda s sabo prinašala izkopa- na drevesa tn les, je oital most nepoškodtjvan. V Ormožu je voda oblila skladišče kmetijsk, h pridel- kov, dravske mline nekaj hiš na Forminu, v Cvetkovcih, v Mihov- cih in drugod. V času poplav je bila sreča, da se niso o.stale reks m potoki raz- lili iz svojih stru.? Ce bi do tega prišlo, bi poplav i.-) tudi nekatere ostale kraje. Iz Otoki pri Veliki Nedelji je bilo evakuiranih prc- cej družin. Nekao- polnoma uničila 59 ha krompir- ja, preplavila 120 ha koruze in 62 ha ostalih jesenskih pridelkov. V Cvetkovcih in v Osluševcih je Drava poplavila 400 ha zem- ljišč, od tega 370 ha v zasebnem sektorju. Celotna škoda po po- plavah na območju krajevne" skupnosti Podgorci znaša 208 milijonov dinarjev. Na območju krajevne skupno- sti Središče je bilo poplavljenih 420 ha kmetijskih zemljišč. Na vseh poplavljenih območjih je voda precej poškodovala ceste, z njiv je odnesla rodovitno zem- ljo, potlačila koruzo, zblatila otavo, odnesla nekatere brvi, po- škodovala nekatere mostove in divjadi je voda uničila približno za 3,5 milijona dinarjev. Po trenutni oceni je voda po- plavila 1495 ha kmetijskih zem- ljišč, poplavljenih je bilo 15 zgradb, poškodovanih nekaj cest in mostov, voda je odnesla nekaj brvi. krompir je po mnenju kmetijskih strokovnjakov popol- noma uničen in ostali kmet!.: ki pridelki so hudo prizadr-ti. Ko je voda odtekla, je za seboj pu.=iti]a zblatene pa.5nike in trav- nike, poškodo«;ala coiskala zvezo z razni- mi aktivisti OF mariborskega okrožja. Spomladi 1943 je odšla v ilegalo in delala na Ptujskem po- "iju in v Halozah. Za OF je pri- dobila veliko mladincev pa tudi odraslih. Boža je i)ila Članica okrožnega odbora SKOJ in ZSM za ptujsko okrožje. Cvetka Praprotnik-Stefka je je prihajala leta 1943 v ptujski okraj najprej občasno kot dele- gatka PK KPS za Štajersko. V zgodnji jeseni 1943 pa so jo posla- li v ptujski okraj za stalno kot sekretarko okrožnega komiteja KP. To svojo dolžnost je oprav- ljala do januarja 1944, ko je mo- rala iz Ptuja na novo dolžnost. Štefka omenja v svojih spomi- nih, da je morala naprej na novo organizirati OF, ki jo je okupator z aretacijami leta 1942 skoraj uni- čil. Štefka je obnovila nekatere stare jav^ke OF na Ptujskem po- lju, v Halozah, in v Slovenskih goricah. Veliko se je zadrževala pri Vidovičevih blizu hajdinske postaje, kjer je prenočevala v podstrešni sobici. Hišna gospodi- nja ji je bila v veliko oporo. Štef- ka je postala v jeseni 1944 sekre- tarka PO OF za vzhodno Štajer- sko, ki so ga ustanovili, da bi se OF v tem predelu bolj okrepila. Z drugimi člani tega odbora je potovala po ptujskem okraju in nato dalje v druge predele. Po- vsod je vodila konference z akti- visti OF. Štefka je povezala že spomladi 1943 z OF mlado Štefko Kolarič- Grozdano iz Zabjeka pri Ptuju, ki je bila zaposlena pri šiviljskem podjetju v Ptuju. Štefka je po- vezala z Osvobodilno fronto mla- dinke dijakinjo Anico Kolarlč iz Nove vasi, ta pa svojo prijatelji- co Veleno Osoletovo iz Ptuja, ki je hodila pred vojno na učitelji- šče: Štefka je pridobila za OF še Maro Plohlovo in njeno sestro Slavo ter Irmo Severjevo — vse štiri iz Nove vasi. Začele so zbi- rati za partizane in za partizan- ske tehnike. Veliko sanitetnefia blaga so dobile iz ptujske bolnice. Štefka je pozneje odšla v ilegalo. Kdaj, ni napisala v svojih spomi- nih. V ptujskih zapornih knjigah je_ napisano, da so Stefko-Groz- dano aretirali 1. septembra 1944 in jo izpustili 23. septembra. V zaporu so jo mučili. Ker je mol- čala o vsem, kar je vedela o OF, je odvrnila tudi sum, da je dela- la za svobodo. Nemci so jo izpu- stili. Štefka se je vrnila k parti- zanom-terencem. Izvolili so jo v komite SKOJ z? ptujski okraj. Osole Velena, ki jo je povezala z OF Kolaričeva, se je rodila leta 1925 v Celju. Oče, geometer, se je že pred letom 1930 naselil v Ptuju s svojo številno družino. Vsi so bili zavedni Slovenci. Stanovali so na Ljutomerski cesti 22. Po če- trti gimnaziji je odšla Velena na učiteljišče, kjer jo je v drugem letniku dohitela vojna in okupa- cija. Okupator jo je zaposlil na uradu za delo. Ko so jo povezali z OF, se je kmalu uvrstila msd najbolj aktivne mladinke. Zbirala je sanitetne potrebščine, denar in drugo blago za partizane ter razširjala osvobodilni tisk. Bila je tudi kurirka do Zasavja. V St. Jurju ob Voglajni se je oglašala na javki. V domačem okolišu je hodila k aktivistom Zenki, Olgi Cehovi in drugim. Tesno se je po- vezala s prijateljico Anico Kola- ričevo iz Nove vasi. Ker so se pri Anici ustavljali kurirji 14 TV postaje in tudi komandant IV. relejne linije IIL sektorja — tov. Jelen, se je povezala tudi z njim. Zaradi izdaje so prijeli Nemci Veleno februarja 1945. Najprej so jo zaprli v ptujske zapore, nato pa odpeljali v mariborske po- možne zapore v frančiškanskem samostanu. Ustrelili so jo 12. aprila 1945 pod Pohorjem. Padla je skupaj s prijateljico Vidko Aličevo, o kateri bomo pisali pri- hodnjič. Velena je padla v cvetu svojih let za svojo domovino. V. R. (Dalje prihodnjič) Pri čebeljem pikti pomaga koc- ka sladkorja, enako tudi. če nas piči osa. Kocko nekoliko navla- Žimo in jo položimo na pičeno mesto. Sladkor potegne iz rane mnogo tekočine, z njo pa tudi precej strupa, ki je pri piku za- šel v rano. Potem nas hitro neha boleti. Ce nam pa pičeno mesto hudo zateče m nas začne greti vročica, takoj pokličimo zdravni- ka. Ce nas obletavajo čebele ali ose, se pikom najlažje ognemo ta- ko, da ostanemo popolnoma mir- ni; žuželke pikajo le, če mahamo okoli sebe in se čutimo ogroženi. Pekač nikoli ne pomivajmo z vodo. ker se sicer jed v njih rada prime dna. Najbolje bo, če jih takoj po uporabi osnažimo s soljo in papirjem. Letos v Ptuju tudi varstvo šolskih otrok v Ptuju se je zaradi vse več- jega zaposlovanja obeh star- šev pokazala velika potreba po organiziranem varstvu šolskih otrok. Pred leti je bilo to var- stvo v okviru predšolske var- stvene ustanove, vendar to ni bila najboljša rešitev. Šolski otrok se razlikuje od predšol- skega otroka po igri in vzgoj- nih potrebah, zato je to varstvo lahko najbolj uspešno le ob šolah. I udi letos so starši zaskrb- IjcMio spraševali učitelje po tem varstvu. V času odsotnosti staršev so otroci preveč sami, učenci nižjih razredov pa so premalo samostojni. Ze vrsto let ugotavljajo šolska vodstva, (hi je veliko šolskih otrok brez pravega varstva, prosti čas pre- živijo v neorganizirani igri, ra- di zaidejo v slabo druščino — slabi učni uspehi in vzgojni problemi pa se z leta v leto stopnjujejo. Starši, vzgojitelji, skratka vsi želimo, da bi se vsi otroci do- bro učili in bi bili dobri in vzgojeni ljudje. To pa lahko dosežemo le, če bomo vsi za otroke več storili. Družinska in šolska — družbena vzgoja morata biti enotni, to pa mora čutiti tudi otrok. Osnovni šoli >Toneta Znidari- ča« in »Franca Osojnika« sta v dogovoru z Dijaškim domom sklenili organizirati varstvo za otroke L, II. in III. razreda v okviru šol, za učence od IV. razreda dalje pa bo varstvo v Dijaškem domu. V tem času bodo učenci pisali domače na- loge, vključeni pa bodo tudi v interesne dejavnosti in organi- zirano igro. Učenci bodo imeli malico v šolah, kosilo pa v Di- jaškem domu. Skupino mlaj- ših otrok bo vodila na, kosilo vzgojiteljica. Cena varstva s kosilom in malico je 7.000 din. Kosilo v Dijaškem domu stane dnevno 200 din. V sorazmerju s seda- njimi cenami tudi domača eko- nomska izračunica ne bi bila drugačna. Prepričani smo, da bodo starši zadovoljni s to var- stveno obliko, saj bodo otroci deležni tudi vsestranske vzgo- je. Res, da bo treba v nekate- rih ^ družinah omejiti mesečne prejemke za najnujnejše po- trebe, med katere prištevamo v prvi vrsti otroke. Z večjo pro- duktivnostjo se bodo zvišali družinski dohodki, prav tako pa bodo tudi delovne organiza- cije imele več sredstev, s kate- rimi bi pomagale delovni dru- žini. Delovne organizacije so or- ganizirale malice oziroma top- le obroke za delavce. Prav ta- ko je potrebno zagotoviti vsem otrokom malice in tople opol- danske obroke, če hočemo, da bodo otroci zdravi in da bodo lahko postali zavedni delavci in dobri državljani. Ziberna Angela ST.\RnI, VPIŠITE OTROKE V sOLSKO VARSTVO! PRIJAVE SPREJEMAJO SOLSKA VODSTVA. Novili 18 vajencev v izobraževanju TAP Center za usposabljanje va-1 jencev in delavcev kovinske! stroke v Tovarni avtoopreme v Ptuju je sprejel v 1. letnik 14| vajencev iz Ptuja in okolice. V j redni vajenski dobi 3 let bodo na teoretičnem in praktičnem! izobraževanju v centru, kjer bodo pridobivali teoretično in praktično znanje po programu, ki ga je pripravil Zavod SRS za strokovno izobraževanje v Ljubljani za kovinsko' stroko. Poleg tega bodo redno obisko- vali vajensko šolo za lesno in kovinsko stroko v Ptuju. Po končanem šolanju bodo postali orodjarji, strugarji, rezkarji in specialni delavci pri raznih spe- cialnih strojih, ki jih potrebu- je tovarna za svoj proizvodni proces. Pogoj za sprejem je bila osemletka s prav dobrim uspe- hom in opravljen sprejemni iz- pit s testiranjem. Prijavilo se je vokrog 60 kandidatov, spre- jetih pa je bilo 19, 14 za TAP Ptuj in 5 za Podjetje JZ za popravilo voz v Ptuju. Vsi spre- jeti so iz delavskih družin ra- zen dveh, ki sta iz nameščen- skih družin. Ker ni bilo dovolj prijavljenih s prav dobrim uspehom, je bilo sprejetih ne- kaj učencev, ki so imeli dober uspeh in ki so pri izpitu po- kazali zadovoljivo znanje. Pouk v centru je začel 1. sep- tembra 1965 in je v centru, ki ima svoje prostore v Mlinski ulici na Bregu. Center je opre- mil na novo delavnico s potreb- nim inventarjem in z učnimi pripomočki. V delavnici dela 1. letnik dnevno 7 ur, 2. letnik 7,50 in 3. letnik pa 8 iir. Vmes so tudi ure za teorijo, ki je po- trebna za praktično delo. Lansko leto sprejeti vajenci so sedaj v II. letniku, v 111. pa so 4 vajenci, ki so bili sprejeti že pred 2 letoma in so že pred koncem vajenske dobe. Center ima na razpolago slede- če inštruktorje: predavatelja za ročno delo Marjana l.ubcca, pri strojih jih poučuje inštruk- tor Jančič Leopold, inštruktor za priučevanje na delovnem mestu pri strojih v proizvodnji za novo sprejete delavce pa je Milan Meglic. Ta jih poučuje po metodi i)oučevanja praktič- nega dela. Vsi imenovani so strokovni delavci tovarne. Zavod SRS za strokovno izo- braževanje vajencev v Ljub- ljani je več let zbiral primeren material za metodo praktične- ga pouka v proizvodnji, ker se je z leti pokazalo po svetu in tudi pri nas, kakšno teoretično in praktično znanje potrebu- jejo strokovni delavci na svo- jih delovnih mestih. Tako se- daj odpade različnost toza- devnega šolanja mladega ka- ^ dra in dobiva naša proizvodnja med svoje delavce zaželen profil strokovnega delavca, ki naj ne bi v ničemer zaostajal za strokovnim delavcem v dru- gih deželah. Po izjavi vodje'centra Janka Zabovnika je TAP pokazala za tozadevna vprašanja vse razu- mevanje. Dala je potrebna sredstva in tudi vajencem ugod- ne pogoje, da se lahko neovi- rano izšolajo in da lahko po- tem kot strokovni delavci ko- ristijo skupnosti in sebi. V. J. V novo urejeni delavnici centra v TAP v Ptuju, kjer se vadijo vajenci praktično delati in uporabljati orodje. Delajo pod strokovnim vodstvom inštruktorjev. Valentin Katajev V C I I IC I HI G 1 Paška Kokušin je tisto nedeljo pohajkoval po semnju. »Dajte, da vam prerokujem z roke, lepi, mladi gospod! Napovedala vam bom vašo usodo. Samo deset k3- pejk mi plačate za to.« Paška se je premišljal. »Vede- ževanje je neumnost in bedasto praznoverje. No, pa daj vseeno. Začni, pa čeprav mi boš nakva- sal cel kup laži.« Ciganka je spravila denar v žep svojega preživo pisanega krila m pokazala svoje piškave zobe. »Ča- ka vas prijetno srečanje, mladi gospod,»toda to srečanje vam bo prineslo mnogo trpljenja. Star mož vam je napoti, a se ne bojte. Samo noža se varujte. Z nožem boste imeli mnogo opraviti. Ne bojte se prijateljev, bojte se va- ših sovražnikov, in zeleni papa- gaj vam bo prinesel srečo.« »Ne laže slabo, stara čarovnica,« je rekel Paška, ji pomignil, se glasno zasmejal in šel svojo pot. Naposled je prišel do lesene lope, na katero je bil nenavaden naval. Pred njo se je gnetla množica ljudi in že od daleč si lahko sli- šal žvenket in glasen smeh. »Kaj pa je tu?« je vprašal Paška majhnega vojaka, ki se je preri- val naprej. »Tu mečejo obroče. Igra za spretneže. Ce dobro zade- neš, utegneš dobiti celo samovar.« Paška se je s komolci prerinil dalje. Cela zadnja stena lope je bila obita z rdečim blagom. Spre- daj so bile tri vrste nožev, s ko- nico zasajeniih v tla iz desk. Med noži so bili razstavljeni vabeči dobitki. Cisto spredaj pisemski papir, sladkarije, lect; v srednji vrsti budilke, lonci in čepice. In v zadnij vrste še posebno zape- ljivi predmeti, kot dve balalajki, samovar iz tulskega srebra, m- meni škomji, laška harmonika, ura s kukavico in gramofon. Maj- hen star mož s srebrnimi naočni- ki na nosu je stal za plačilno mi- zo in dajal nekomu obroče. Štiri- deset metov je stalo petindvajset kope j k. Paška je položil klobuk na preč- nik, odrinil s kontiolci ljudi, se postavil, kot je treba, in pome- ril — toda iznenada mu je padel obroč iz roke. Stal je kot okame- nel. Na stolu zraven predalov je sedela spodobno prekrižanih rok mlada, čedno oblečena deklica, katere lepota mu je jemala vid. »No, kaj pa je narobe? Začni že, da boš dobil samovar,« so kli- cali radovedni gledalci za njim. Paška se je ovedel in začel me- tati obroče enega za drugim, ne da bi videl kaj drugega, kot po- vešene obrvi dekleta in njena sr- časta usta. Obroči so leteli mimo cilja. Ko je zapravil že cel rubelj, ne da bi enkrat samkrat zadel, je Paška odšel. Bil je ves zasanjan. »Ciganka ti je prerokovala ...« si je dejal sam pri sebi, preden je zaspal. Cel mesec je hodil Paška vsako nedeljo k tisti leseni lopi. Zaigral je ves svoj zaslužek in je bil ves prismojen. Dekle mu je vsa- kikrat pobešenih oči prodajala obroče. Samo včasih se je tiho nasmehnila. Nekoč je Paški le uspelo, da je za trenutek sprego- voril z njo. i »Ali smem vprašati,« je rekel Paška in srce mu je utihnilo, »kako vam je ime?« — »Ljudmi- la,« je zardela šepnila deklica. »In vam?« »Pa^ka. Ali se ne bi mogla kdaj sestati?« — »Nemogoče. Oče me ne izpusti izpred oči. Mati je pa še slabša. Stanujemo v Prosvirin- ski ulici, nedaleč od tu. Številka dve, na dvorišču levo, če pride- te.« »Kaj le naj napraviva, Ljudmi- ločka?« »Nič ne moreva napraviti. Hi- tro. Metajte obroče! Oče prihaja,« Tako je moral Paška oditi, ne da bi kaj opravil. In ko je slede- čo nedeljo spet prišel tja, je bila lopa zaprta in zagrajena. Paška se je napotil v Prosvirinsko uli- co. Prišel je tja — do hišne šte- vilke dve. Sredi dvorišča se je oglasila lajna. Na njej je čepel zelen papagaj z rdečim repom in je ogledoval Paško z okroglimi drznimi, s črnimi vekami zakriti- mi očmi. Ob istem času se je od- prlo v drugem nadstropju majhno okno, pokazala se je nežna roka in vrgla v papir zvit novec na dvorišče. Paška je zagledal Ljud- milo. Veselo ga je gledala, naslo- nila svoja lepa lička na okno, mu s svojimi nežnimi, majhnimi prsti dajala znamenja, iztegnila svoje roke, zamajala z glavo — nista se mogla razumeti, kaj je mislila. Paška je ravno začel govoriti z rokami: »Pridi dol, ne poslušaj staršev. Ne morem živeti brez te- be« — toda ta hip je debela, br- kata ženska v turškem šalu odri- nila Ljudmilo v stran, trdo zapr- la okno in Paški požugala s pr- stom. Paška se je zvlekel domov In prebil dva mučna tedna. Tretjo nedeljo si je osnažil suknjo in hlače z ohlajenim čajem, si za- vezal rožnato ovratnico, osnažil čevlje, da so se kar lesketali, in šel naravnost v levji brlog — da bi ponudil srce in svojo roko. Ljudmila mu je odprla, ga osu- plo gledala in se z roko prijela za glavo. Toda Paška je šel kar mimo nje v sobo, kjer so sedeli njeni starši ra\Tio pri čaju, »Dober tek in oprostite, očka, pa tudi vi, mamica, toda brez Ljudmile mi ni mogoče živeti. Tu sem pred vami, izučen sem za kovača, sem član sindikata, ne pijem, ne vzdržujem nikogar, ta- ko da tudi glede tega ni nobene ovire.« »Nisem noben očka za vas,« je kvakal stari mož, »in moja žena ni njena mamica. Ste me razume- li?« »Kaj se to pravi, postajati po dvorišču in kot tujec kar planete v hišo?« je z debelim glasom pri- stavila žena. »Imamo drugačne snubce, kot ste vi. Kovaški po- močnik! Prosim, zapustite takoj naši hišo.« »Samo s svojo lopo zaslužim ti- soč rubljev,« je pripomnil oče bo- jevito, »ne glede na to, da so sa- mo dobitki vredni štiri sto rub- ljev. Ljudmili je potreben mož, ki ima denar, da lahko povečam svoje poslovanje.« »Torej mi je nočete dati?« je obupano vprašal Paška. »Ne,« se je zadri stari. »Prav!« je rekel Paška grozeče. »To ni bila še mo- ja zadnja beseda. Vam bo že še pokazal. Zbogom, I.judmila, vzdr- ži in čakaj name!« Sel je naravnost na Suharov trg, kjer si je kupil velik, koni- čast kuhinjski nož. Doma se je zaklenil. Prišla zima in minila tudi. Ob večerih so slišali njegovi sosedje tih, zveneč šum, ki je prihajal iz njegove sobe; morda se je učil igrati kitaro Ko je sonce postalo topleje in so ozele- nela drevesa, je hodil Paška ne- deljo za nedeljo na semenj, da bi videl, če je lopa že odprta. Bila je še zmerom zaprta. Neke nedelje pa je bila lopa odprta. Radovedna množica se je gnetla pred njo. Paška je vljudno stopil k blagajni. Ljudmila je zbirala obroče. Ko ga je zagleda- la, je vsa prebledela. Oči so ji bile temne in njena majhna uste- ca niso bila več kakor češnja. Oče je popravil naočnike in sto- pil za korak nazaj. »Dovolite,« je rekel Paška na- taknjen in potisnil v stran fanta, ki je ravno vrgel obroč, in ne da bi starega pogledal, je dal dekle- tu znamenje. Izročila mu je obro- če. Dotaknil se je njenih hladnih prstov in ji odrinil novec za tri rublje. »Cizo bi bil pripeljal s sabo!« so se mu hihitali ljudje za hrbtom. Ne da bi pogledal okrog sebe, je prijel Paška obroč, in ga ne- marno vrgel. Zaslišal se je kra- tek udarec. Obroč je zdrsel čez nož, ne da bi se ga sploh dotak- niL Stari mož se je vihravo po- praskal po nosu in negotovo po- stavil škatlo medenjakov pred Pa- ško. Paška jo je potisnil v stran in vrgel drugi obroč prav tako pri- bližno kot prvega. Padel je lahno in sigurno na drugo rezilo. Stari je komajda utegnil pricapljati do predalov, so že trije naslednji obroči zleteli po zraku in skoraj neslišno obkrožili tri nože. Mno- ži.ca je onemela. Stari se je z obrazom obrnil k Paški in meži- kal. Paška pa se je lagodno opiral na prečnik in se igral z obroči. »No, očka, kako je zdaj z Ljud- milo?« je mirno vprašal. »Ne dam je vam,« je odgovoril oče koma.i slišno. »Torej nočete. Ze pravi Hej, ti,« je zaklical nekemu fan- tu, »pojdi mi po cizo, dobil boš za to samovar. V stran, očka!« Paškov obraz je bil kakor iz kamna. Noži so brneli in peli pod udarci obročev. Gledalci so kri- čali in divjali. Od vseh strani so pritekli ljudje k lopi. Paška se niti ni dosti trudil, kadar je me- ril. Niti en obroč ni zadel v pra- zno. V petih minutah je bilo vse opravljeno. Paška si je z roka- vom brisal čelo. Množica se je umaknila. Pred lopo je nekdo pri- peljal voziček. »Naloži!« je rekel Paška. »Kaj boste s tem?« je vprašal stari ves iz sebe. »Kaj bom na- pravil s tem? No, v vodo bom vrgel, če me bo volja. Vsa ta ro- potija je moja. Nisem je ukradel, ampak pošteno pridobil. Vso zi- mo sem vadil in nisem zatisnil očesa. Zdaj lahko napravim s tem, kar hočem.« Navdušena množica je šla za vozičkom do vode, Paška je vzel rumene čevlje s kupa in jih vrgel v vodo. »Stojte,« ie kričal stari, »Nehajte, za božjo voljo, niče- sar več ne vrzite v vodo.« Paška je položil roko na svoj plen in mirno rekel: »Zadnjikrat, očka, govorim z vami odkrito ka- kor mož z možem. Vsi tukaj naj bodo priče. Dajte mi dekle, pa je ta ropotija lahko spet vaša, in obljubim vam, da vam ne pridem več pred oči, dokler bom živ. Ali pa poženem v zrak tole vašo lo- po. Ne en sam dan ne morem več živeti brez Ljudmile.« »Vzemite jo!« je spravil starec iz sebe. »K vragu — vzemite jo!« »Ljudmila,« je rekel Paška. Bil je bled. Ona je stala poleg njega in si v zadregi z rokavom zakri- vala obraz. Celo njene drobne ro- ke so ji zardele od sramu. »Predstave je konec, ljudje,« je rekel Paška in prijel dekle tako previdno pod pazduho, kot Ja bi bila iz porcelana. stran 3 »TEDNIK« — petek, 10. septembra 1965