Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 31.
V LJUBLJANI, sreda, tl ne 10. februarja 1926.
Posamezna številka Din 1'—.
LETO III.
Ischaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po
pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 80-—-.
Jieadvlsem političen list.
UREDNIŠTVO IR UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi s# ne vračajo. — Oglasi po isrifti.
P is Sieni« vprašanjem naj se priloži znaaaka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.683.
Govor g. Korošca.
Preti pričakovanje je nastopil pri proračunski debati v imenu jugoslovanskega kluba njegov šef, g. dr. Korošec. Kakor je bilo dobre, da je vendar enkrat Povedal stališče kluba njegov šef, tako pa bi želeli, da bi ta govor govoril kak drug poslanec Jugoslovanskega »kluba. Zakaj izjave g. Korošca so šle deloma predaleč in zlasti zato, ker jih je govoril šef stranke.
Soglašamo, da je dr. Korošec z vso estreto fbscdil preebdačenje Slovenije in slabo upravo, ki je kriva te preobremenitve. In soglašamo tudi z izvajanji dr. Korošca, ko je zahteval, da se centralistična ureditev Jugoslavije opusti. Ravno tako pritrjujemo g. Korošcu, ko je Podarjal potrebo narodnega sporazuma 111 150 je zahteval združeno samoupra-
volnsSe.
Koncn.0 tudi ne moremo trditi, da j’ >! a krez podlage trditev g. Korošca, C‘:, 11101 a slovensko ljudstvo razmišljati ° .ein’ 'a';° da organizira na učinkovit 'ai 111 ( P°r proti sedanjemu preobre-n ei],,avanju Slovenije in proti sedanje^ ir,u izterjevanju davkov.
se e stvari drže in če bi dr. Korošec gov. n samo prvi dej mojega govora, J ga g<>tcvo Pc<ipiraia vsa Slovenija.
r ieba je jasno in odločno povedati,
(‘! P°®tale razmere v resnici ne-Xz r?'Ue *!) da more zagovarjati sedanje preebdačenje Slovenije samo tisti, ki Iioče, da se prične širiti med slovenskim narodom avstriakanščina. Takšna je ža-libog resnica in bilo bi nezmisetno to resnico si prikrivati. Slovenija je pri kraju svojih finančnih sil in če nočejo tega razumeti gospodje v Beogradu, potem se naj ne čudijo, če tudi v Sloveniji umira razumevanje za Beograd.
Ker pa Beograd nikakor noče razumeti te enostavne resnice, zato je prav, da je to dr. Korošec krepko in odločno Povedal.
Ni pa bilo prav in potrebno, da je šel • Sojini govorom preko mej, ki mu jih •H nalagal slovenski interes. Če bi po-ediioe dr. Koroščevega govora padle samo na njegovo stranko, če bi bila '» ed tega govora osamljena samo SLS, potem nas vse to ne briga, ker ni naša stvar, kako si nastelje SLS. Toda posledice padejo tudi na ves slovenski narod in zato moramo nekatere izjave g. Korošca odkloniti.
Prav je, če je konstatiral g. Korošec, da je vsa gene rali teta, diplomacija, žan-darmerija, carina, če ne popolnoma, pa v odločujoči meri v srbskih rokah. Toda v kakšno korist naj ho, če je vpletel v 1(- stvari še srbski rod kralja? S tem je dosege^ samo to, da je dal radikalom v •r,)ke en argument, sebi enega vzel.
. Prav je dalje, če je dejal dr. Korošec, ?a ie treba skleniti nov sporazum, da Je Politika pravega narodnega sporaz-'""a zopet na dnevnem redu, toda kaks-"f Potreba je bila javiti razpad opem-i)(°nalnega bloka, ki je igral tako odlič-(lla vloR°, da je misel sporazuma Sl ■ lla vsej črti! če smo Slovenci samo-da f vllar°dt iz tega še dolgo ne sledi, p ,(<,fiino postati pravi separatisti in niar n°^enega vzroka nimamo odkla-7‘ ^upno. pot z Davidovičem, če je Zat z^,ru*eno samoupravno Slovenijo, da je°K ''J' *e Wla tudi težka napaka, stičnega * *■" Kor°šeo prešel iz avtonomi-
Pred odločilnim sestankom Paflča z Radičem.
Beograd, 10. februarja. Minister za agrarno reformo Pavle Radič, ki je prispel včeraj dopoldne v Beograd, se je sestal z ministrskim predsednikom Pa-šičem dopoldne in popoldne. Svoj drugi sestanek je imel s Pašičem med 4. in 5. popoldnfe. Potem je bil Pašič sprejet na dvoru od Nj. Vel. kralja. Avdijenca Pasica je trajala od 5. do 6. — Pašič je informiral kralja o politični situaciji.
Tudi tokrat so ostali merodajni faktorji popolnoma reservirani in se z gotovostjo sodi, da ni bil storjen nikak sklep. Pašič se mora še sestati s Štefanom Radičem, ki pride danes zjutraj v Beograd.
RADIČ PRIDE DANES V BEOGRAD.
Zagreb, 10. februarja. Sinoči ob 9. se je odpeljal v Beograd z beograjskim br-zovlakom minister prosvete Štefan Radič.
PAVLE RADIČ V AVDIENCI.
Beograd, 10. februarja. Ministrski predsednik Pašič je po avdienci na dvoru konferiral s predsednikom radikalnega kluba Ljubo Zivkovičem. — Ob 7. zvečer je odšel na dvor Pavle Radič in ostal pri kralju v avdienci do pol 9. Po svoji avdienci se je Pavle Radič v ministrstvu prosvete posvetoval s svojim ožjim krogom.
SPORAZUM NI NOBENA STRANKARSKA ŠPEKULACIJA.
Zagreb, 10. februarja. Današnji ;>Dnm« prinaša informacije o posetu Pavleta Radiča pri ministrskem predsedniku Pašiču. Pavle Radič je pri tej priliki opozoril predsednika vlade na krivice, ki še niso odpravljene, ki jih na seljaški narod težko prenaša. Povdarjal je, da je srečen, ker uživa predsednik HSS toliko zaupanja v narodu, da narod veruje, da se bodo v duhu narodnega sporazuma tudi te krivice v bližnji bodočnosti po vrsti odpravile in da se bo doseglo spoštovanje ustave in drugih zakonov.
Razgovor se je tikal vseh važnih vprašanj naše notranje politike. Poročilo o tem razgovoru je predsednik HSS po svojem povratku -s potovanja sprejel ne samo z zadovoljstvom, temveč tudi z najiveojim navdušenjem nad modrostjo in dalekovidnostje predsednika vlade in nad njegovim mirom, s katerim zasleduje ves politični položaj. Zato je tudi Štefan Radič povsod poudarjal in na zborovanjih govoril, da se ljuto varajo tisti, ki mislijo, govore ali pišejo, da je narodni sporazum samo neka strankarska kramarija ali špekulacija, pri kateri bi ali Pasic hotel prevaliti Radiča ali pa Radič Pašiča. Povsod je naolašal, da gre za dobro premišljen in odločen korak k iskreni politiki skupnega dela in zaupanja med Srbi in Hrvati.
»BREZ HRVATOV NI USTAVNE VLADE«.
Za »Dom« je napisal članek, v katerem pravi med drugim: Celokupni hr-vatski seljaški narod je sedaj v eni organizaciji, ki stremi premišljeno, mirilo in sigurno za tako ureditvijo države, da bo narod to, kar je v resnici in kar določa j ustava, namreč edini izvor in zavetje vse oblasti. Zakaj se mi organiziranemu se-Ijaškemu narodu približujemo pod ue-cdoljivim dojmom notranje moralne sile in vseh zunanjih razmer in pa vsa naša čestita inteligenca, zlasti ona, ki je selja-škega rodu ali pa izhaja iz delavskih meščanskih krogov? Ves ta naš hrvatski val druži neka nevidna sila, ki se ji pravi duh časa, z istim ali sličnim valom v Srbiji in Sloveniji. In tako je povsem gotovo, da nad hrvatskim seljakom ne bo nikdar več zavladala obznana kot državna politika niti puškino kopito kot glavno sredstvo te politike. Hrvatsko selja-štvo je dandanes organizirano in politično tako zrelo, da se brez njega, kaj še le proti njemu, ne more sestaviti nobena ustavna vlada in da brez, njega ne more biti za delo sposobne parlamentarne večine.
Sestanek Male antante.
si /. oesedanv? , ,......................
stvo ni v bese? !U p,)zid'ie’ ko pa bi‘
venci hočemo, L *emvef v *tvarL Slu'
da so naše kuCneV^ T”, trebe zasigurane h gospodarske po-.	..	.	Ce	se	to doseže po
tem ah onem pnncvpu, je postranskega
Beograd, 10. februarja. Predvčerajšnjim ob 7. in pol je odpotoval na sestanek Male antante v Temešvaru minister zunanjih poslov dr. Momeilo Ninčič. Z njim so odpotovali češkoslovaški poslanik v Beogradu dr. Šeba, šef kabineta ministra zunanjih poslov Vukičevič, šef oddelka za Malo antanto Milan Antič in pomočnik šefa presbiroja dr. Erhartič. Na kolodvor sta jih spremila minister ver Miša Trifunovič, ki bo zastopal ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča v času njega odsotnosti, in Emandi, rumunski poslanik na našem dvoru. Z dr. Ninči-cem se j# odpeljalo tudi nekaj novinarjev, medtem ko so drugi novinarji odpotovali včeraj dopoldne.
MADJARSKA, GLAVNO VPRAŠANJE SESTANKA MALE ANTANTE.
Temešvar, 10. februarja. Včeraj je prispel sem rumunski minister zunanjih poslov Duea s šefom protokola in z več višjimi uradniki. V teku dneva se j.e pripravljal in prirejal material za delo Male antante. Na kolodvoru je pričakal
dr. Beneša in dr. Ninčiča. Konferenca se začne danes ob 9. in pol.
Dolečeni sta v celem dve seji. Po izjavah, ki jih je dal minister zunanjih poslov D uca nekaterim inozemskim novinarjem, bo glavno vprašanje razprave to, da se določijo odnošaji napram Ma-djarski. Občina bo priredila slavnosten obed.
VELIKE PRIPRAVE V TEMEŠVARU.
Teinešvar, 10. februarja. Za konferenco Male antante, ki se prične danes 10. t. m., so bile izvršene velike priprave. Celo mesto je okrašeno s slavnostnimi zastavami. Načelnik mestne občine je izdal na mestno prebivalstvo proglas, da naj ministrske goste zavezniških držav sprejme najprisroneje. Dr. Beneš in dr. Ninčič bosta gosta rumunske vlade. Konferenca sama se bo vršila v dvorani magistrata, ki je najsvečanejše dekorirana. Veliko število novinarjev iz Bukarešte, Dunaja in Budimpešte je dospelo v Temešvar, da zasledujejo delo Male antante.
pomena. Glavno je, da bo krivic konec in da jih bo čim pnej konec. Zato ne siliti s stvarmi, ki morejo biti aktualne šele čez leta, ko pa je vso polno nujnejših.
Kar je zgradil dr. Korošec s svojim prvim delom govora, to je podrl z drugim delom. In sicer tako temeljito, da je
Nemški odgovor Mimoliniiu-
Berlin, 9. februarja. Gospod Mussolini je za blamažo bogatejši. Hotel je groziti Nemčiji, pa je dobil odgovor, kakor ga je zaslužil. Na seji berlinskega parlamenta je odgovoril na Mussolinijev govor zunanji minister Stresemann.
Poudarjal je, da si Nemčija nikdar ne pusti vzeti pravice, da brani pravice nemških manjšin. Italija je svoje dni svečano in epetevano obljubila, da bo te pravice spoštJfala, sedaj pa hoče za vsako ceno italijanizirati Južno Tirolsko.
Zaradi tega je nastalo v Nemčiji gibanje za bojkot Italije. Nemška vlada nima niti najmanjše zveze s tem gibanjem in Mussolini pozablja, da se v Berlinu ne more tako ko v Rimu omejiti svobodo časopisja.
Nemčija bo čuvala pravice narodnih manjšin in tudi zato je stopila Nemčija v Zvezo narodov. Grožnje Mussolinija pa Nemčija odločno odklanja.
Nato so voditelji vseh strank podali slične izjave in končno je bila sprejeta izjava, v kateri parlament enodušno in odločno zavrača Mussolinijev napad ter izjavlja svojo solidarnost z manjšinami.
Za triumfe si bo moral g. Mussolini že izbrati Grško.
izgubil tudi svojega dosedanjega zaveznika Davidoviča.
> Splendid isolation se razgrinja nad SLS. To je efekt dr. Koroščevega govora. Da se ta ne razgrne tudi nad slovenskim narodom, mora biti dolžnost nas vseh in tudi — SLS.
NOVI PREDLOGI JUGOSLOVENSKE DELEGACIJE AMERIKI.
Washington, 10. februarja. Tu se je vršila tretja plenarna seja ameriške in jugoslovenske komisije. .Jugoslovenska komisija je na včerajšnji seji predložila novo ponudbo za ureditev dolga v višini od 66 milijonov dolarjev. Ameriška komisija bo novi predlog še proučila. Podrobnosti tega predloga niso bile objavljene. Včerajšnja ponudba je bila sestavljena kot rezultat cele vrste posvetovanj med Windstonom in šefom jugoslovenske delegacije.
MASARYK PRIDE V BEOGRAD.
Praga, 10. februarja. Z zanesljive strani poročajo, da bo predsednik republike Masaryk v začetku pomladi službeno posetil Beograd in Atene.
ČEHOSLOVAŠKA ŽE PRIZNALA SOVJETSKO RUSIJO.
Praga, 10. februarja. Službeni akt, s katerim je Čehoslovaška de jure priznala sovjetsko Rusijo, je bil predvčerajšnjim odposlan iz Prage.
TAJEN PAKT MED ANGLIJO IN ITALIJO.
London, 10. februarja. Izjava Macdo-nalda o tajnem dogovoru med Angleško in Italijo je vzbudila v političnih in diplomatskih krogih veliko senzacijo, tako da je bil ministrski predsednik Bald-win prisiljen v parlamentu izjaviti, da se ni sklenil noben tajni dogovor niti o vprašanju Mosula niti o aspiracijah Italije v Sredozemskem morju.
VSTOP NEMČIJE V ZVEZO NARODOV.
Berlin, 10. februarja. Nota, s katero •prosi Nemčija za sprejem v Zvezo narodov. je bila takoj po seji ministrskega sveta odposlana nemškemu generalnemu konzulu v Ženevi, ki jo bo danes izročil generalnemu tajniku Zveze narodov. Besedilo note bo objavljeno 12. t. m., ko se sestane Svet Zveze narodov.
RADIČ UREDNIK »DOMA«.
Zagreb, 10. februarja. Predvčerajšnjim in včeraj je imel Štefan Radič po svojem povratku s potovanja več konferenc. V glavnem je posvetil svojo skrb urejanju Doma .
Nedopusten pakt.
Čeprav .~nio vseiekozi za miroljubno politiko, objavljamo vendarle ta čtahek, da vidi naša vlada, kako sodi ljudstvo o .njeni politiki.
Objavljamo pa članek tudi zato, da vidi tudi italijanska vlada, kake sadove rodi njena politika do naših bratov v Primorju. Kri ni voda in slovenski narod ne more biti ravnodušen, kadar se njegovi bratje na tako nezaslišan način preganjajo.
Če je Italiji res do tega, da živi z nami v prijateljstvu — in v interesu miru bi bilo to želeti, potem je nujno, da spremeni svojo politiko do naših bratov v Italiji.
Naj ne bo naš apel zaman!
Pod tem naslovom je priobčila zadnja >Or-jjuna:« članek, preko katerega ne sme iti molče naša javnost. Redno Sitom »Orjuno«, a se z njenim pisanjem čestokrat ne strinjam, posebno ne v onih poglavjih, ki poglabljajo in razžigajo naše žalostne domače spore. Nujno potrebujemo idealnih ljudi, ki naj bas te spore blažijo in pripravljajo narod na veliko Besedo, ki jo bo treba spregovorita za našo zasužnjeno zemljo, List »Orjuna« se mi zdi, da se orientira zadnje čase v drugačno, to je v pravilnejšo smer. Mnogo dobrih stvari Ima v poslednjih številkah, oni članek pod gorenjim naslovom pa podpišem z obema rokama, in z mirno zavestjo trdim, da ga podpiše vseh sto tisoč bivših slovenskih soških borcev, da ne rečem tudi onih dvesto tisoč Dalmatincev in Bosancev. Naj dodam k omenjenemu članku nekaj misli, ki izčrpneje •tolmačijo naše stališče k tajnemu jugoslovansko-italiijanskemu paktu.
V našega človeka, ki je prenašal skozi 42 mesecev nečloveške napore in muke v do-berdobslkih in soških linijah, se je zajedel gnev do samogoltnega italijanskega imperializma tako močno, da ga ne more izruvati noben še tako sladek in zahrbten pakt. Nasi politiki bi morali, če bi bili količkaj možje, , prej ko sklepajo take pakte, proučiti dušo
i narodu, ld se pod nobenim pogojeni ne more : sporazumeti z Italijo drugje kot za dobrdob-j .skimi obronki in pod Matajurjem. Slab poii-' tik in državnik je, ki sklepa račun v zasmeh težkim stotisočem svojih bojevnikov. Danes j uas je nekdo .slekel do nagega, zatrl nam nad i pol milijona duš, jutri pa naj gremo in mu I pomagajmo, da si uropa še nadaljnji plen.
| Kdor tako dela, ni le najzanikrnejši rob, j temveč norec! Beograjski diplomati so skovali z Mussolinijem tajen pakt, po katerem 1 naj bi šli mi za Italijo v ogenj, da si obdrži nemški Brenner, mi da bi. pljunili na pol milijona svojih zasužnjenih bratov in se šli pretepavat za Mussolinija. Gospodje, ki so se med svetovno vojno Sedali po (Parizu* vedo prav malo o krvavem 'historijatu Kajmnkča-lana. še manije o strašnem peklu dobvdob-»kih in soških front, pa se rogajo narodu, ki je v obilni meri pripomogel, da so si zalomili nekoč Mussolinijevi heroji svoj skrhani meč ob trdih kraških skalah in niso poplavili vse naše zemlje. V Gorici in na Krasu, Gabrijel in Soška dolina in vsi krvavi vrhi — odpo-vsod nas kličejo krvavi spomini in od vsepovsod nas kliče rod v okovih ...
Narodu, kar je narodovega! Nas boli Primorje in boli nas Koroška, za katere izgubo nosi' lepe porcije zaslug Italija. Nemce pa skeli južna Tirolska. Mi, ki vemo, kaj je_ suž-nost, jim tega ne privoščimo, ampak občudujemo njih trdi in odločni boj' in jim želimo zmage ... Privoščimo jim njih sveto zemljo, kakor želimo tudi sebi našo ljubljeno Koroško, katere pa nam ne bo nikdar dal kak Si rol;! >u' tih Mussolini. Andrej Hofer kine m ali ne bi bito umestno, da premišljujemo, kako in kdaj izrabimo priliko, da skrhamo vsaj nekaj zob vsemogočnemu »kajzerju današnje dobe?!	.	,	,
Naši v Ameriki so pričeli, kakor cujem, veliko akcijo proti fašistovskemu nasilju, mi pa sklepamo s tem nasiljem m z današnjim _ »kajzerjenu tajne jfekte, ki pa ne morejo biti podpisani od naroda.
Bivši' soški borec.
dov v brzovlak K rakovo—Varšava. Cestnim železničarjem se nameravajo pridružiti tudi elektrarna, plinarna in vodovod, tako da bo Varšava slepa in gluha, hroma in suha in še bolj umazana kot poprej.
»Brez srajčke danes je gospa je naslov najnovejšega godbenega komada v kabaretih in na daneingih in seveda tudi na ulici. S podjetnim naslovom vabijo tudi naslednji komadi letošnjega pusta: »Gospa, stanuješ sama?«, »Bojim se sama spati«, -Ona nekaj 'mn, nekaj skritega«, itd. Brezdvomno bodo te pesemce vzbudile mnogo čustva v prelepih plesalkah im stokih kavalirjih, vendar če bo iz teh ljubezni nastalo mnogo sreči)ih zakonov, če razporek in rodbinskih prepirov, pokaže Jele konec karnevala.
Dr. Božena Kokalj.
Politične vesti.
Pismo iz Poljske.
Varšava, 4. februarja 1920.
žir. r s
fCtk" m	jev - Brez srajčke danes je gospa.
Mi,k, ^ *-***;£ | S IS.U* USE
sredstev; izvrše se te ta dela, vsled katerih
je®a obstoja. Osem let borbe za urobtev mlade’ države, za utrditev gospodarskega ravnotežja leži za njo. osem težkih let naporov in kriz. Leto 1925. mi bilo .prav nie baje ort najtežjih povojnih tet. V avgustu leta 19-0. je ziačel padati dotedaj ustaljeni poljski zlatnik.
V iuliiu 1. 1925. 'je znašala cena dolarja v iS 5.18, V novembru 1.1925.	;
Padcu valute so se takoj pridružili njegovi nedeljivi tovariši: draginja, šc veČje^ za kredit, naval na banke, mrzlična Spekulacija V decembru 1. 1925. je izdala država poostrene odredbe glede trgovine z devizami. Skozi (i tednov je bil ves devizni promet omejen te na poljsko banko. Posledica se je kma: lu pokazala. Danes notira dolar na varšavski borzi spet 7 zlatnikov 30 grošev.
•Davki «o v preteklem letu neusmiljeno narasli. Medtem ko je pred vojno znašal celokupen davek na glavo 28 ztetoikov pripada v 1 1925. na vsakega državljana ze 4o «atm: kov. Ker so s takim obdačenjem
Tvnliedelci, je v decembru 1. 192o. izdala država zakon o pobiranju davkov v kmetijskih pridelkih. L. 1925. pa je prineslo tudi važne Lremembe v državnih monopolih. PolKka je oddala v najem tujim državam
ŽUTežke čase preživlja zlasti poljska indu-
inventarjem v Romunijo. Nadaljnje preseljt 3?Sih tovarn v Romunijo je preprečila romunska država na ta način, 3 nrhi svoje meje za rabljene tovarniške »trote Ker večina lodzkih tovarnarjev ne more kupiti novih strojev, so nekateri izmed njih
vsled nove odredbe utrpeli vehko_ škodo, ker
so .po nepotrebnem izvozih svoje *troe v Romunijo. Vendar pa pričakuje poljska industrija skorajšnjega izboljšanja svojega položaja V Moskvi se namreč nahaja detegau a tod/kih industrijalcev ki razpravlja o narm čilih tevjetov v lodzkih tovarnah. Razprave potekajo ugodno. V najbližjem času pričaku-fejo v Lodži za nekaj milijonov dolarjev sovjetskih nakupov, in sicer predvsem nunm fakturnega blaga. Tudi na Poznanjskeni dc-ilajo tovarne -skoraj izključno le z.i izvoz
R NaSdovanju poljske industrite pa je todi krivo splošno obubozanje poljskih drž.rvlja nov Tukajšnji prebivalec kupuje veliko manj kot nrnl vojno in izdaja denar te za najpotrebnejše stvari. Kako šfedljyd »o postali n.
pf: driavljant, je najbolj pokaznln sdvestrova statistika. V največjih restavracajto so nam reč v Silvestrovo noč izpili (»vprečno le ka kih sto steklenic čiste vodke (4.),« alkohola), kakih 50 steklenic likerjev in vina m le^nekaj posameznih steklenic šampanjca. A Sev letu 1924. je tekel šampanjec v širokih potokih in zamaški so pokali prav do belega
dTrogram vlade za I. 1926. se da izraziti z •eno samo besejjo - varčnost. Nameravajo odpraviti ministrstvo za agrarno ref mino Stroški za parcelacijo posestev so znašali v preteklem letu 600 zlatnikov za hektar ter bo zdaleka presegali vrednost zemlje. R«*« odpraviti tudi ministrstvo javnih del. \ leta
je država že sklenila pogodbo in ki jih zato brez večje škode me more opustiti. Redukcija uradništva 'je v polnem teku. V-sa.k dan romajo nove trope iz zakurjenih pisarn v mrzlo bodočnost. V parlamentu zahtevajo, da se odpravi glavno policijsko poveljnislvo. Tudi maj se zniža število policajev na štiri na občino. Varšava n. pr. 'ima razmeroma naj-večje število policajev izmed vseh evropskih mest. Ce pomislimo, da mora vsak policaj v Varšavi napisati vsaj 40 protokolov mesečno, si lahko predstavljamo,, kakšna nadlega je to za varšavske meščane in koliko imen je po nepotrebnem ovekovečenih v policij, ni lu-vu Policija ne da miru- Varšavljanom niti podnevi, niti ponoči. Niti poštenemu meščanu, ki odpočiva na poti domov na tlaku po vzgledu starih Bpa-riancev, niti demokratični umetnici, ki poje mesto v kabaretu enkrat pod cestno svetiljko in zastonj! Vse vidi, vse zabeleži, vse tira do komisarijata. Zato pa se Varšavljani upravičeno veselijo -tistega dne, ko bo varšavska policija zaprla nekaj 'izmed svojih brezštevilnih oči.
Od nekaj dui molče telefoni v milijonski metropoli. Strajk je izbruhnil vsled opustitve blagajničarke. Blagajničarka namreč m olačala izrednih doklad eni izmed telefonistk, temveč je prekazala denar varšavski zvezi telefonistk. .Dotična telefonistka namreč m iorpadala k tej zvezi, za kar jo -je hotela zveza terorizirati na gori omenjeni način. Telefonska direkcija je naravno takoj odpustila blagajničarko, dasiravno je starala preti a kazilo te pod prjtiskom zveze telefonistk. IJaimkaž^o solidarnost z odpuščeno tovarišico so telefonistke takoj nastopile takozvn-ni laški štrajk; to se pravi, prihajajo sicer polnoštevilno na delo, toda ne delajo. . p bi bil morda že poravnan, ko bi se položaj predvčerajšnjem zopet ne bi bil na nove' Zapletel Eden izmed preveč gorečih ravnateljev je hotel s silo zabramti vstop strajkujo-cim telefonistkam do telefonskih dvoran. I rj-šlo je do rokoborbe med nalašč m to najelt -mi vratarji in telefonistkami. Nekaj deklet je dobilo histerične napade, nekaj črne od tiske na rokah, iz vsega pa je nasta
kanski škandal.	.	. ..
iSkoro istočasno s telefonistkami so začeli štraikati tudi varšavski uslužbenci cestnih železnic. Hočejo novo pogodbo z -magistratom M naj zviša plače. Mesto ne more na noben način ugoditi njihovim zahtevam, ker ne more podražiti voznih listkov. Vozni^ stek stane namreč 20 grošev, kar odgovarj. približno cen i pol kilograma belega kruha-5 grošev znaša pri tem davek za brezposelne. Ker je to edini dohodek varšavskega mngi-strata za brezposelne, -so s štraj-koni prmde-t predvsem brezposelni, vsled cesar se je bat. norih konfliktov. Poleg vehke večine P«e-hivalstva (o kateri ta sploh ne govorim), so nemite prizadeti tudi varšavski tramvajski tetovi Jih je v Varšavi okrog 500, kjer m * olajševanjem tujih žepov vsak dan sluzijo Tepe vsote Vsled brezposelnosti v Varavi i,h je 50 odpotovalo na gostovanje v Krako-' o Tam so z velikim navdušenjem in uspehom začeli v umetnih gn ječah tipati prsa krakovskim meščanom. Toda ne dolgo! Krakovska organizacija žeparjev se je kar najbolj energično uprla varšavski konkurenci in je v,e goste povabila pred svoje sodišče, lam so Mm povedali, da naj nemudoma za puste Krakovo ali pa jim dajo z nožem v. trebuh. Še isti večer je sedlo 50 elegantnih gospo-
— Preil otvoritvijo vladne krize. Napetost v politični situaciji postaja vedno večja. Med radikalnimi poslanci raste nezadovoljnost z Radičem. Nekateri radikalni poslanci so že celo zahtevali, da se naredi z Radičem tako, kakor z ministrom Radojevičem. Ta misel pa je bila zavržena, ker je Radič šef stranke iii bi tako nekvalificirano postopanje moglo roditi najslabši uspeh. Tako postopanje pa je tudi nemogoče vsled tega, ker je velika večina radikalnih pofslancev sicer za to, da gre St. Radič iz vlade, da pa ostane HSS v vladni koaliciji. Če bo mogoče ta načrt izvesti, je seveda drugo vprašanje. Sicer pa se čaka na prihod Št. Radiči, ki se ima danes povrniti v Beograd. Odločilnega pomena za nadaljni razvoj situacije bodo izjave Radiča o svojih govorih. Nekateri upajo, da bo s temi izjavami ves spor likvidiran, toda splošno prevladuje bolj pesimistično naziranje. Če konflikt ne bi bil poravnan, potem se misli, da bi tiiogla vladna kriza izbruhnili že v četrtek. Nad vse resna nevarnost je, da se v tem slučaju obnove plemenski spori. Skrajni desničarji v radikalni stranki, tudi že govore o srbski tromti in da imajo Srbi, ker so v večini in vrhu tega ker da so ustvarili to državo, vso pravico da vladajo nad Hrvati in Slovenci.
Če bi to naziranje med radikali prodrlo, potem smo na pragu težkih dogodkov za državo. Ker nobenega dvoma ni, da talco Hrvati ko Slovenci ne bodo trpeli nobene ma-jorizacije, tembolj ker Srbi sploh niso v večini. Zato je upati, da bodo ti skrajneži doživeli popoten polom, kakor bi bilo želeti, da bi doživeli polom vsi oni, ki bi hoteli med Slovenci in Hrvati razvneti plemenski fanatizem.
— Nezaslišan falzifikat. Kako resna je nevarnost, da se oživi plemenski boj in sicer v vse hujši obliki,, ko dosedaj, kaže falzifikat, ki je bil priobčen v »Beogradio: in nato tudi v drugih beograjskih listih. Dopisni urad »Beogradio« je namreč poročal,, da je imel podpredsednik HSS dr. Maček v Jastrebarskem velik shod HSS, katerega se je udeležilo do 7000 ljudi. Na tem shodu da je dr. Maček dejal, da se radikali ne drže sporazuma. Toda Radič bo poskrbel, da bo hrvaški narod zaščiten. Zato ne bo proračun sprejet in v juniju bodo nove volitve.
— Tako je poročat »Beogradio«, a vse skupaj je ena sama velika laž. V Jastrebarskem v nedeljo sploh ni bilo shoda in dr. Maček ni bil v JaSirebarskem že leto dni. Shod in ves dr. Mačekov govor si je torej nekdo čisto navadno izmislil, da bi na ta način povečal nasprotja in oživet plemensko fronto. Kadar so mogoči tako podli falzifikat i, tedaj je jasno, da mora nekdo imeti zelo veliko škodo od politike sporazuma in mu zato noben© sredstvo ni dovolj slabo.
— Ljuba Jovanovič proti plemenski borbi. Vstop Stjepana Radiča v vlado je imel ta namen, da nastopi v vsej državi plemenski mir. Zato je svoje dni Ljuba Jovanovič z vso svojo avtoriteto podpiral politiko sporazuma in končno dosegel, da se je za njo izjavil tudi radikalni klub. Vsled zadnjih Radičevih govorov pa je nastala resna nevarnost da bo naša država zopet vržena v vrtinec'strankarskih bojev. In zato je nastopil na predzadnji seji radikalnega kluba-Ljuba Jovanovič, da gromko povdari, da ne pade vsa krivda na Radiča. Napake, ki jih je storil g. Radič, so težke, je izvajal Ljuba Jovanovič, toda odgovornost ne pade samo na njega. Odgovornost nosijo tudi oni radikalni ministri, ki so s slabim vzgledom prednjačili Radiču in mu dali vzrok da je krenil na drugo pot. Zlasti ministri, ki niso oazili da se vlada v duhu ustave in sporazuma in ki niso dovolj spoštovali zakona. Tudi ti so slabili avtoriteto države. Pristaši Ljube Jovanoviča so uverjeni, da vseeno zmaga politika spravljivosti, ker so tudi najbolj merodajni krogi za to politiko in ker bi vsaka druga resno ogrožala državo.
— Odgovor Uzunoviča Korošcu. Takoj po govoru (ir. Korošca je vstal namestnik finančnega ministra Uzunovič in odgovoril dr. Korešcu z daljšim govorom. Dejal je da obžaluje, da ni prisostvoval dr. Korošec že prejšnjim sejam, ker bi bil dobil že tedaj odgovor. Dejal je dalje, da ima Slovenija najin antje povoda ogrevati se za avtonomistično ali federalistično ureditev države, kei bi morala Slovenija v tem slučaju vse vrn’-ti, kar je prejela od drugih pokrajin. •-venija, da je z ujed in jen jem S06|I>™. silno pridobila in država je 'telo d g slovensko industrijo. Nato je Pf. „ ■ ,ia 1 itift.no polje in izjavil, da ni niti • R’adj(.,
! se vidi iz tega, ker je bil pripravljen pod~
I pirati vse vlade in tudi g. Dav.idoviča, ki je odločno proti federalizmu. Končno je dejal g.. Uzunovič, da to nič ne pomeni, če so Srbi na odločilnih mestih. Srbi so se 9 let borili za to državo in se izkazali za 'to državo. Toda morem tudi reči, da je baš v mojem mestu načelnik štaba moravske divizije Slovenec Lupnik in ta dela čast Sloveniji.
= Dr Maček o Radičevem potovanju. Dr. Maček, podpredsednik HSS se je izjavil o potovanju Štefana Radiča med drugim takole: Štefanu Radiču se njegovo potovanje 'po Bosni in Dalmaciji zamerja na način, kakor se to po mojem mnenju ne bi smelo zgoditi. Radič je šel na potovanje enostavno zato,, ker je na ponovne pezive volilcem iz teh krajev že mnogo prej obljubil, da bo po-se-til te kraje, kjer še ni bil cd začetka vojne cir 1 je. Razen teh razlogov, ki so ga pripravili na pot, je bil tudi interes, da čim bolj ojači svojo stranko med. narodom. Radiču v glavnem '.ninerjajo, da je šel na potovanje z namenom, da ustvari hrvatslco fronto. Za nas zveni to kot absurdno. Sem mnenja, da Radičeve potovanje ne more imeti nikakih posledic, in sicer tem manj, ker v vrstah HSS nihče ne misli na volitve in ker je sedaj našemu seljaškemiu ljudstvu največ do tega, da se sprejmejo zakoni ki jih narod v prvi J vrsti od sporazuma pričakuje. To so zakon i © občinski samoupravi, zakon o reviziji segregacije, o šumah itd.
= »Delavski politiki« prijateljsko svetujemo, da še enkrat prečita svojo včerajšnjo notico, morebiti se ji bo potem te posvetilo, kakšno »duhovitost i je napisala.
= (Ibičajni izrazi. Včerajšnje Jutro poroča prav zanimive stvari iz neke razprave, ki se je vršila te dini pred zagrebškim sodiščem. Minister Pavle Radič je namreč tožil odgovornega urednika zagrebške samc-stoj-amdemokratske »Riječi« zaradi razžaljenja časti oziroma klevete, ker je »Riječ- imenovala ministra Pavla Radiča republikansko agrarno ničlo«, »političnega analfabeta , »vidovdanskega skorojeviča«, in mu očitala, da je »bivši agent Singerjevib strojev« in »prodajalec muholovcev«. Obtoženi odgovorni urednik se je zagovarjal, »da so taki izrazi v novinarskem žargonu običajni (!!’.)• kadar se ostreje kritizira delo javnega delavca. — Ni treba še posebej omenjati, da so zgoraj našteti izrazi izlivi prostaške surovosti in dostojni ljudje vseh stanov zlasti časnikarji, ki nekaj drže na svojo čast, se takih izrazov izogibljejo do skrajnosti. Zato bi bilo tudi od »Jutra« lepše, če bi bilo ne-’ navadni zagovor svojega somišljenika pokrilo s plaščem krščanske ljubezni, ako že ni meglo najti vsaj milega izraza za obsodbo te vrste pisave. N._______________________________
Dr. Albin Ogris:
POLITIČNE STRANKE.
Ljubljana, Samozaložba.. 270 strank Velja : po pošti nepriporočeno 42, po pošti 45, za dijake 35 dinarjev.
iPod tem naslovom j« izdal naš odličen publ icist dr. Albin Ogris knjigo, ki Je vsled njene globoke vsebine naravnost kulturen dogodek za Slovenijo.
Spis obravnava na podlagi obširnega gradiva najzoprnejša in najkočljivejša vprašanja notranje politike ter skuša v strnjeni obliki podati sistematično sliko sodobnega političnega strankarstva in v glavnih potezah orisati socialno tehnologijo moderne demokracije!.
Knjiga je izšla v neznatni nakladi in utegne biti radi tega kmalu razprodana. Njena cena je za sedanje razmere na našem knjižr nem trgu izredno nizka.
Vsebina: Predgovor. — Uvod. i. poglavje: Sociologija političnega strankarstva. 1 .Vita/d in perspektive. 2. Socialna kontrola. 3. fivnost in funkcionalnost socialnih Pri1"®, t. Pojem stranke. 5. Kaj je država? 6. Df nosi med državo in politično stranko, k Ktrankotvorni činitetji. — II. poglavje: Idejna in tehnična organizacija politične stranke-1 A. Idejna organizacija: 1. Strankina ideolo-• gija kot pravec in merilo socialnega dogajanja. 2: Programi. 3. Strankarska disciplina-4. Javno mnenje. 5. Tisk kot sredstvo socialne ekonomizacije. — B. Tehnična organizacija: 1. Strankarska organizacija kot pogoj parlamentarne organizacije. 2. Agitacija i« propaganda.. 3. Strankini vodniki, oligarhi h* birokrati. — IH. poglavje: Funkcije političnih strank v pravotvornem procesu. 1. Metode in stopnje pravotvornega procesa. 2. Vo- j lil n a funkcija in njene metode. 3. Parlament kot realizator močahske volje političnih s strank. 4. Zakonodaja, njene metode in njenaj reforma. 5. Politično strankarstvo v držnvn«;
upravi.	,	.	„	,,,	..	/	:
Knjigo zelo toplo priporočamo. Zlasti p» naj bi segla po njej naša akademidua ©mladina.
S
Ulično polje m izjavit, ua n «»» sp Radi(i bi Srbi pristali na federacjo.	R-idiče-
strinja s Koroščevim komentarj Korošca
vih Sovcih, pole«. «0»^
,1« tudi 10	talioiiu takoj
sprotno bi Kodai“K, ', sedanie politike m prenehala, ker P^d'af?reimij0Tjje naroda za federalizem, tem ‘ na rodil im edinstvom,
popolnim d’ ' inonarhizinu, dinastiji, enpm poosebljenim v mon ^ ^ _ po ^
zakoncidajnem^f	roči, da g. Koro-
s-«*«.«-«' ™	^
Akademija vpočaššenje Prešern« voga opomina ob 125 letnici njegovega	<lirajudo, dne 10. rebruarja t. 1- priredita	.
skeni gledališču Društvo slovenskd nikov in Narodno gledališče v Ejubtian aka dem i'jo v počaščene Prešernovega spomuia
 jica, treemra *• »’•	‘ 7? j
Dr. Benjamin Ipavic: Nezakonslm matu, pojU • Božena 1'otučkova. 4. Prešeren: a) V spom* Andreja Smoleta, b) Orglar, recitira Oton ZJ pančič. 5. a) Hajdrih: Luna sije, b) Jenkf Strunam, c) Adamič: Zajiuščena, poje »Sf venski kvartet« (Banovec, Pečenko, Završan Zupan). Odmor. 6. Prešeren: Nova 'pisanP' Pisar: Fr. Albrecht, Učenec: Joža VidnDj,
7. a) Michl: Pcvt.u, b) Gea-bič: Kam, c) Bate ka: Oči sem večkrat vprašal, poje Julij a tetto. 8. Jeraj: Lepa*Vdda, melodram, go p, Vida Jerajeva, pri klavirju Karel "er4M'ra-Prešeren: Sonetje nesreče, recitira Oto" c(.-pančič. 10. Vilhar: Mornar, poje JuhJ tetto, pri 'klavirju Niko Štritof. Zfaceto p; 110 ob osmih zvečer. Predprodaja v,j ^ pri dnevni blagajni v operi. Cene »o
1f-<;
.>a
V**
»BOGATA SLOVENIJA«.
G. minister Uzunovič je čutil zopet potre-bos da ponovi svojo staro frazo o bogati Sloveniji. In prepričani smo, da ta bajka še ne bo utihnila, ker pač tako dobro ustreza beograjskim gospodom, da kar ne morejo biti brez nje.
Preobdačenje Slovenije! Nemogoče. Vsaj je vendar Slovenija bogata, Srbija pa čisto razdejana od vojne! Tako se argumentira v skupščini, tako se s frazami in bajkami argumentira.
Med tem pa poje v Sloveniji boben in lansko leto ni bilo nič manj ko 48.000 eksekucij.
Med tem pa se zadolžujjejo naše kmetije in lansko leto so se zadolžile naše kmetije za desetine in desetine milijonov.
48.000	eksekucij, 50 milijonov doilga, to so številke iz »bogate Slovenije«! »Revna Srbija teh številk k sreči ne- more pokazati.
Amipak g. Uzunovič bo vseeno govoril o bogati Sloveniji, ker bo tudi za to svojo ne-venjetno bajko dobil sekundante v Sloveniji.
In to dejstvo je najbolj žalostno!
i
— Italijanske knjižnice v Dalmaciji. Pred kratkim je izdala faši-stovska vseučiliščna narodna federacija pod geslom »Alere F la nimam*- poziv na vse Italijane, da priskočijo na pomoč Italijanom, ki še ječijo pod tujim jarmom na drugi obali Jadranskega morja. V otvoritveni seji zbornice je Uuce (Mussolini) izjavil, da se morajo spoštovati dogovori, da se pa ne more ustaviti zgodovine narodov. Da se dela ta zgodovina, da bodo resnično vredni, zato je naša naloga, da skrbimo, da ne izumre italijanski duh Dalmatincev. Najbolj učinkovito sredstvo v to je vzbu-ditev knjižnic, ki so danes zaprte radi pomanjkanja knjig. V imenu Dalmatincev, ki brezmočni morajo zapustiti svojo deželo, kjer so -videli tujo soldatesko kako je uničila Beneškega leva na stoletnih stolpih, ki ga je ouvala celo Avstrija, simbol pretekle civilizacije, ki ne bi smela več oživeti, kličemo mi 5°™-*- vere, ki ne ugasne, zatrdno prepričani, km n ? 'P°magali vsi, ki so preživeli in čutili ii «~j} . **ie: I>ajle knjige Dalmaciji, dajte da ne izumre ljubezen do -italii-c6v 'X -t ™°vine v srei!l ln,adih Dalmatin-jim čutiti, da niso prepuščeni -sa-
io bori a i ?,z ve6i° vero in z vei;i01,iUibezili-
U ne mod,?bitnad;llieV;Vl,i b0J d° Zmage’
_	1	Dltl iztrgana,
dežela	,Cianlek	./^Iandija,
šnie >Jnitr?,’ kl 8a .<e objavilo vceraj-
»Berline^TLebflf1 g' H6,hregl
 	¥„	.i_,v	.
k p v 9 ’avu<- služb«. Za policijske uradni-Sreokio' And?etf i,"?; kategorije so imenovani
EtanU- J,trus,K-1 1,,&K irui’ u‘ *'	•	i'!.«	ir,,.-
rirje 'lraa ter naperjen »oper sovjet.
vasi .R1,110'' otroka i/. praznoverstva. V. ’K’k!
sPomI y°i'v°dini Lodz se je pripetil »li0*in.’
veka na ni’jho,,j lenme &,se srf,niJ^i
Bil ul	.^metu	Lavadovskju se	je	rodil	sin.
«e	'zr®dno	močan: tehtal	je	15	funtov in
St 4?	1,1	-Poplaviti	takoj po rojstvu na »»•
f,če je mislil spričo it e moči, da ie	v	njegovem sinu	Antikrist,	zato
-	la^klro	lor ga ubil.
na smrt. r,{01>M»i »Kitajski kralj« obsojen v Evropi i^^ah-tam, majbogatej&i Kitajec kralj«: je bil !,n?Uv.an »Loverpoolski kitajski umoril svojo 5,Z°^n te dni '*» smrt, ker je je poslušal .g >« «voji <lve hčerki. Sodbo šal sodnik, Če im« Č ,m,!ron'- Ko ga je vpra-z glavo. Bil je prijat',;1 °™eniti, Je odmajal ka kitajske republik’1 %***&&■ predsedm-glasitvi sodbe je bila s^^rana nabito
C J i;
polna Kitajcev obeli spolov. Ženske so dvignile roke, povesile glave ter se zatopile v molitev. Mnogo jih je bridko jokalo. Zagovornik je predlagal, da se proglasi toženec abnormalnim, ker je epileptik.
— Poizkus samomora i/. nenavadnega vzroka, Leposlava Gjorgjevič, učenka trgovske šole v Beogradu bi postala rada operna pevka. Te dni je konsultirala glede svojih zmožnosti in svoje bodočnosti nekega grafologa. Nekavalirski mož ji je dejal, ko je »preštudiral« njen rokopis, da ima več daru za perico ali kaj podobnega kot pa za operno pevko. To je vplivalo na deklico tako porazno, da je zavžila večjo količino lizola, vendar pa upajo zdravniki, da jo ohranijo pri življenju. Grafologa so poslali odgonskim potom v njegovo domovinsko občino.
— Poskusen samomor drugošolca. Dijaka 11. gimnazijskega razreda v Sarajevu Mreza-niča je spodil profesor v klop ter mu prisodil zasluženo »nezadostno«. To je dečka tako razburilo, da je pograbil svoj žepni nožič ter si ga potisnil v prsi. Ker je bil nožič kratek, se ni zgodilo za enkrat nič hudega. Fantiča so obvezali in izročili očetu.
Vlomilec, ki noče zlata in srebra. V stanovanje obrtnika Viljema Volkersdorfer-ja v Zagrebu je bil izvršen te dni vlom. Svedrovec je odnesel za okrog 700 Din jugoslo-venskih' novčanic, 100 komadov madžarskih kronskih bankovcev ter 6 srebrnih kron, do-čim se zlatnine, srebrnine in treh kilogramov srebrnega denarja ni dotaknil, dasi so se nahajale vse te stvari tik ukradenih.
1’illlllllllllllliiillilllillllilllillilllllllilillllllllllllllllllllllllllllHlliH
^“j,, Um Fink <
...v. Internacionalna radio kenlcrem-a se ‘»i one 2a. marca v Ženevi. V glavnem se razpravljalo, o doloSitvi dolgosti valov.
Železniška nezgoda v Radovljici. Uradno se nam 'poroča: Dne 26. januarja 1926 je smrtno [»onesrečila v Radovljici Kristina Žnidaršič iz Save pri Jesenicah. Ponesrečenca je bila po opravkih v Radovljici, katere je izvršila do tri četrt na 11. uro. Ker ie imela doma važna opravila, se je odločila, da se pelje z mešanim vlakom št. 942, kateri prevozi postajo Radovljico brez postanka, na Jesenice in s tem pridobi dobro 1 uro na času. Prihod vlaka je pričakovala na južnem koncu 'Postaje. V trenutku, ki so vozili osebni vozovi mimo Žnidaršičeve, je.poskusila skočiti na 4. osebni voz za službenim vozom, kar se ji Pa ni posrečilo. Poizkus je na tem osebnem yozu obnovila, pri tem je prišla pod vlak in Ii® “dobila tako težke poškodbe, da je po 2 ni i umrla- Potujočemu občinstvu naj bo tragična nezgoda svarilo, da ne gi-a?e odnosno iz vožečih vlakov in opu-■ ■I tudi opasno in zabraujeno razvado vstopanja oziroma izstopanja iz vozov, dokler se M se pomikajo. Zleezniški organi imajo nalog, da vsako kršenje železniškega obratnega reda prijavijo direkciji odnosno politični oblasti.	1
...— Kot junak ropal in moril — kot bojazljivec umrl. Te dni je bil radi številnih grehov', ki jih je zagrešil kot komitaš, ekspedi-ran na drugi svet Trajiko Donevič iz sela Priča v strumničkem srezu, liil je pred svojo aretacijo velik junak, pred katerim so se tresli vsi prebivalci teritorija, na katerega je vpadal on .in njegova četa. Lansko leto so jih dobili ni egov i ‘tovariši, makedonski lopovi Pošteno po”grbi. Bežali so kolikor so jih ne-noae Doneviea pa je zadela nesreča, da vjet in obsojen na smrt. - Možakar, tel 16 itnti n., vesti toliko junaških pohodov, ^orov ,in mni)v je plakal na morišču kot ^VrtffivilVzadniep trenutka po-
.Kiinioru sovjetskih kurirjev. Iz Moskve
Pavški odsek „GRflFIKA“ v Ljubljani
priredi
na pustno soboto 13. februarja 1926 v dvorani *KAZINE“
ZABAVNI VEČER
s petjem humorističnih zborov, kupletov ter plesom s sodelovanjem muzike Dravske divizije.
Z četek ob 20. uri. Vstopnina Din 15-—.
iiiiilllllllllllllllllllllllllllllllliHIlillllllllllllHIIIIIIHIIlilHHHiiliilil
— Služkinja pobegnila s plesno toaleto
svoje službodajalke. Gospa Eileonora Rajič v Beogradu je prijavila te dni na policiji, da ji je odnesla njena služkinja Marija Kelevai .plesno toaleto, ki si jo je nabavila gospa Marija K le v ar za dvorni ples. Policija služkinje doslej še ni izsledila.
— Mieteu »globetroter«, Na Sušaku je aretiral te dni neki policijski stražnik 141etnega dečka, misleč, da je napravil bogve kakšen lov. Vestni stražnik je opazoval fanta, ki se je smukal okrog neke stojnice. Nenadoma mu je izginil deček izpred oči. Zato je stražnik šel ter pogledal v stojnico. Tam je videl dečka, ki je spal »panje pravičnega. Seveda ga je takoj zbudil. Ko je zagledal deček policijsko uniformo, je jel jokati. To mu seveda mi pomagalo: Stražnik ga je peljal na policijsko stražnico. Tam je povedal Rusiem Beno svojo zgodovino. Pravi, da je bil v Srbiji — tam nekje pri Kičevem. To življenje mu pa ni ugajalo. Zato se je domenil s svojim tovarišem Milanom Todoroviecm, da sta šla po svetu. Ker nista imela denarja, -sta prodala par ovac in tako sta spravila skupaj 1000 Din. Šla sta v Skoplje. Očaran od krasote mesta je osial Milan tam, Rastema pa je gnalo srce naprej. Peljal se je v Beograd itd. ter prišel končno v Gruž. Tam mu je zmanjkalo denarja. Zato se je vtihotapil na neko italijansko lad i jo ter prišel na ta način V Trst.
Tam se ga je usmilil neki -slovenski trgovec, o katerem ve samo toliko, da mu je bilo ime •Janez . In >Janez ga je vzel za hlapca. Deček pa ni dolgo zdržal, lioteto se mu je potovanja po svdtu in tako je prišel na Reko in SuSak, in sicer peš. Tam ga je doletela nesreča, da ne bo mogel nadaljevati več svojega potovanja. Poslali ga bodo namreč odgon-skim potom domov. V hribih, pri ovčicah, bo lahko sanjal o krasotah sveta, ki bi jih bil rad še videl, a/ni bilo mogoče.
IZREDNI OBČNI ZBOR JlftrOSL ČEŠKOSLOVAŠKE LIOE V LJUBLJANI
se vrši
dne 24. februarja 1926 ob 7. uri »večer v mali dvorani »Kazinec,
Dnevni red:
Naznanila predsedstva.
Udeležba nujna.
Ljubljana, 9. februarja 1926.
Glavni odbor.
tas^saannaRiisaHaRiiB»H«EBst
— Sovjetska špionaža na Poljskem. Iz Varšave poročajo: Organi politične policije v G rodi eku so aretirali uradnika tamkajšnjega finančnega urada Szuruka, v -čigar stanova-n‘.i an našli šifrirano tajno korespondenco 9 sovjetsko vlado. Szuruk je bil svoječasno oft-
(‘’ILrp£jcc1*<Jrevolverjem v roki. Te dni je j nrišel na neko plesno ««bavo v Mera.ru zidar Antonio Cortella. Na prvi pogled ee je zalju- . Jn v neko deklico, ki je plesala s svojim za-
s.: st fist s»u«n, * i* h.«
prisilili deklico z revolverjem v roki, da bi bila šla ž njim plesat. Ta nasilnost pa je razjezila ostale plesalce, ki so mu iztrgali samokres, ga ekspedirali j. brcami iz dvorane in ga oddali zunaj policiji.
— Svojo soprogo hipnotiziral in odposlal v krsti. »Corrfiere della Sera« poročil o nenavadnem ■znanstvenem eksperimentu. Profesor Avelos v Savoni je hipnotiziral svojo soprogo ter jo položil v kataleptičnem stanju v krsto, kli jo je skrbno zapečatil. Nato jo je hotel poslati po železnici v Genovo. Ker je železnica .transport .odklonila, je poslal krsto v Genovo z avtomobilom. Poizkus se je posrečil: Dama se je v Genevi prebudila čila in čvrsta.
— Finančna delegacija objavlja, da izide »izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri regula.tivnih hranilnicah v Sloveniji za IV. četrtletje 1925« v eni prihodnjih številk Uradnega lista. Prirastek v lem kvartalu znaša okroglo 35.8 milijonov dinarjev.
— Idijot. sloviti roman svetovnoznanega ruskega pisatelja Dostojevskega v slovenskem prevodu dr. VI. Borštnika, katerega I. del je pravkar izšel v okvirju »Splošne knjižnice« založba Zvezne knjigarne Ljubljana, Marijin trg št. 8, se dobi. za ceno 32 .Din, za broširan in za vezan izvod 40 Din.
VII. trgovski velesejm v Bruslju. V Bruslju se vrši VII. trgovski velesejm od 7. do 21. aprila t. 1. Pogoji za razstavijalce so interesentom v pisarni zbornice za trgovino, ohrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
Ljubljana*
1— Občni zbor realčnega podpornega društva v Ljubljani se vrši v petek, dne 12. svečana ob tri četrt na 17. v posvetovalnici realke.
1— Podoficirsko podporno društvo ljubljanske garnizije priredi v soboto dne 13. februarja i. 1. ob 20. uri v prostorih ljubljanskega »Narodnega doma« »Podoficirski ples«. K obilni udeležbi prireditve, se vabijo vsi bivši dl. sl. podoficirji, rezervni in upokojeni oficirji, nradništvo in drugo cenjeno občinstvo. Ker je čisti dobiček prireditve namenjen samo za dobrodelne namene, se predplačila hvaležno sprejemajo. Vstopnina na osebo je 15 dinarjev.
I— Društvo »Treznost« priredi v sredo, dne 10. t. m. ob 19. uri zabavni večer v prostorih brezalkoholne točilnice v Lattermano-vem drevoredu v Ljubljani. — Vabljeni so vsi prijatelji treznosti.
I— Društvo »Treznost« v Ljubljani poziva vse abstinente širom Slovenije, da se vpišejo v naše društvo. Pridejo v »zaupniško sekcijo« ter imajo nalogo, da organizirajo, vsakdo v svojem kraju, abstinentsko društvo, čim zberejo okoli sebe najmanj 10 članov. Brez organizacije ne bo zmage! Posebno važnost polagamo na abstinentsko učiteljstvo osnovnih in srednjih šol, da zamoremo imeti v vsakem kraju voditelja naše abstinentne mladine. Zalo naj se nam abstinentno učiteljstvo posebno .pridno oglaša. Abstinenti naj se javljajo br. dr. Mikiču ali br. Puharju, Ljubljana, higienski zavod. — Odbori
Reklame ne potrebuje { O.BERNATOVIČ |
v	f
ker se blago radi svoje kvali- * lete in cene samo priporočal g
Maribor.
Stanovanjska beda in deložacije brez konca in kraja v Mariboru. Pri mariborskem stanovanjskem uradu je bilo to leto do IS. januarja vloženih 50 stanovanjskih odpovedi, od katerih je pri devetih potekel rok dne 26. januarja t. 1. V letu 1925 je bilo vloženih 659 prošenj za nakazila stanovanj; pri okrajnem sodišču pa je bilo vloženih 1/6 stanovanjskih odpovedi in ena zahteva deložacije.
V ilustracijo stanovanjske bede v Mariboru naij navedemo par konkretnih slučajev.
Podnajemnica v Ribiški ulici št. 4, Marija Vošnik, je morala zapustiti svoje stanovanje, ker je šla njena najemnica v hiralnico in ker je bilo nakazano njeno stanovanje železničarju P. Vošinik je hotela priti v Dravsko ulico št. 15, kjer je bila razpolago prazna soba. Tega ni mogla doseči, ker je hišni go-spadar zahteval za sobo 350 Din mesečno in 2500 Din kavcije za to, da se obveže plačevati po tej ceni. — V Ciril Metodovi ulici št. 1.8 v Studencih je hišni gospodar zahteval za dve prazni sobi s kuhinjo vred 250 Din, čeravno je bilo to stanovanje cenjeno le na 124.50 Din. Delavec Anton Kocuvan v Melju št. 24 je bil 28. januarja deložiran in je sedaj brez stanovanja. — Hišni posestnik v Srnčevi ulici št. 120 v Krčevini ima eno sobo in kuhinjo prazno, stanuje pa v hotelu Beograd v Slov. Bistrici. Sedaj je vzel v svoje stanovanje nekega dijaka. — V Cvetlični ulici št. 8 — hišni gospodar R. stanuje v Gradcu — so dobile stranke Perkovič Amalija, Klančar Neža, Valentan Julija, ki imajo vsaka po ose4be, od stavbenega urada ukaz, da morajo zapustiti stanovanja, ker so trami trhli in zato stanovanja nevarna. Vse tri stranke so prosile za druga stanovanja, toda do sedaj brez uspeha. — Delavec Mohor Štefan v Gajevi 5 je bil deložiran 1. februarja. Nakazano mu je bilo stanovanje na Po-brežki cesti št. 32, kamor se pa ni mogel preseliti, ker je hišni gospodar zahteval stanovanje zase, hišni gospodar iz Gajeve ulice mu je rekel: »Zdaj ne dobite stanovanja, pustite svoje mobitije pri meni, da jih jaz rabim, dokler ne dobite stanovanja.« — Obč. nameščenec Verbost Ob brodil 14 je bil dne
i 24. novembra deložiran radi razžaljenja hišne gospodinje in stanuje sedaj v odprti drvarnici. — Rodbini Remer in Hasenmali (šest oseb) v Novi vasi in v Slovenski ulici 18 stanujoča rodbina Škerbinc sta sedaj brez stanovanja. Remer je sicer dobila streho pri svoji teti Reiter na Koroški cesti 34, toda hišni gospodar je Reiterjevi zagrozil s sodni jsko odpovedjo, ako bo imela Remerjeve pri sebi. — Delavka Marija Gorju.p stanuje v Smolniku št. 38 v hiši Ane Woschnagg, vdove .tovarnarja žigic v Rušah. Woschnagg pa ima sicer v Smolniku 38 iz 9 sob, kuhinje in drugih shramb obstoječe stanovanje, toda ga ne uporablja, ker stanuje v iz dveh sob, sobice in kuhinje obstoječem stanovanju v graščinii na Fali. V to stanovanje je pa vzela, zato da ji stanovanja ne vzamejo, 3 stranke, od katerih ne zahteva najemnine. — Rodbina Fuchs (7 oseb) na Težil u 108 je bila deložirana 29. januarja. Rodbina stanuje sedaj v gostilni Holzknecht, pohištvo ima pa shranjeno v šupi pri Očku na Teznu. — Sodar Jos. Janžič v Pristaniški ulici 3 stanuje in spi v delavnici, ki je bila doslej odprta šuipa za slamo. Tu je plačeval 25 Din mesečno, 15. oktobra 1925 mu je gospodar zvišal niajemnino na 100 dinarjev — gospodar sam pa plačuje dlavcem manj kakor pred vojno, primeroma seveda.
Radi teh vnebovpijočih in žalostnih razmer je društvo najemnikov prosilo velikega župana za pomoč.
mmmim mb	minnmiBii i n— i iwiiiMfiniiiiiir~i—imvur r ~ '
NAŠI PREKO MEJE.
ZOPET NASILJE PROTI NAŠIM ŠOLAM.
Za božič je izšel odlok, katerim so odpravili takozvane dodatne ore, kjer so učenci nižjih treh razredov še slišali materinski jezik v šoli in sicer dobesedno samo slišali, ; kajti prepovedano je bilo pisati ali čitati v teh dodatnih urah. Sedaj pa je izšel nov odlok, ki je stopil tudi takoj v veljavo in ki pravi: V ljudskih šolah novih pokrajin, ki niso bile še pretvorjene v smislu člena 260. edinega teksta zakonov za Ijudskošolski pouk, odobrenega s kr. odlokom od 22. januarja 1925 št. 438 se doseže pomakniiev v višji razred samo na podlagi posebnega izpita i« italijanščine. V to svrho .se bo italijanski jezik v normalnem urniku poučeval v najmanj petih tedenskih urah po. načinu, ki jih bo določil kr. šolski skrbnik. Kjer ne bo drugače mogoče, bo le-ta lahko nastavil v to svrho provizorične učitelje, katerim lahko poveri pouk v več krajih.
Po domače pravi zakon: Slovenski učenci in učenke, ki pohajajo letos še ostale slovenske razrede od četrtega dalje, bodo morali koncem šolskega leta položiti poseben izpit iz italijanščine, sicer bodo morali ponoviti razred. V to .svrho se bo povečalo^število tedenskih ur za italijanščino na račun ostalih predmetov.
,Pripomnimo samo, da je bil pouk v italijanščini dosedaj poverjen zanim noiteljem-spe-cialistom in nova odredba je le najlepši dokaz, da vsa dosedanja šolska politika ni prinesla zaželjenih uspehov. Z novim odlokom stvar gotovo ne bo šla na boljše kar se tiče šolskega uspeha, temveč kvečjemu na slabše, ker se bo poveril tudi ta dodatni pouk ljudem, ki ne poznajo ne jezika, ne duše našiti otrok.
Opomba. Z novim odlokom se bistveno šolsko vprašanje ne iapremeni, ker se je že v preteklem isto vse to že praktično izvrševalo, dasi ni bilo -tozadevnega zakona,
—0—
še nekaj o dodatnih urah. Kakor znano so bile dodatne ure za slovenščino odpravljene. Šolske oblasti sicer niso še .razposlale tozadevnih okrožnic tako, da se po večini pouk praktično še dalje vrši. Le v nekaterih krajih so pregoreči šolski ravnatelji ali premlač-; ni Slovenski učitelji samovoljno ustavili ta | pouk. Za obisk tega pouka so morali učenci začetkom leta predložiti posebno izjavo. Ka-' ko se je to praktično izvršilo, smo že prej 1 poročali. Danes hočemo omeniti zanimiv slučaj iz Zgonika na Krasu. Ko so otroci zaSel-i kom leta predložili zahtevane izjave, jih uči-■’ teljtea ni hotela sprejeli, češ, da nima nobenih tozadevnih navodil. Otvoritev šole se je nekoliko zakasnela. Tedaj je večina otrok zopet .predložila izjave, le nekateri so pozabili to prvi dan storiti. Drugi dan pa niso hoteli več sprejeti izjave. Zanimivo je sedaj sledeče: Katehet bo smel druge učence poučevati v slovenščini. Onim 15 pa, ki so zamudili rok, bi moral naznanjevatl Božjo besedo v italijanščini, ker s teni, da niso predložili izjave, so pokazali, da so Italijani.
—o—
Iz Trsta. Po javnih lokalih so zopet, začeli delati sitnosti slovenskim gostom. Tako *:> fašisti v kavami »Mdramar« že v .tretjič pri večernem koncertu zahtevala, da zasvira godba »Giovinezzo« in kričali »fora i ščavi«. Do osebnih napadov dosedaj ni prišlo.
Šport
Svetovno mojstrstvo v umetelnem drsanju za dame se je začelo 7. februarja in,w» je zaključilo v pondeljek, vendar pa izid še ni znan. Favoritinja je, kakor, smo že poročali Avstrijka ga. Herma Jarocz-Saabo.
V zvezi s to prireditvijo so se vršili mednarodni teki, pri katerih se je odlikoval Dunajčan Pollaczek, čeprav je pri teku na 10.000 metrov zasedel samo 2. mej4o. Doseženi rezultati »o: 500 m Prvi: Norvežan Oskar 01-sen 47'/i«; drugi Finec Belevvitz, tretji No> veži;n Balangrand. — 1500 m: 1. Balangrund 2:293/io, 2. Norvežan Eveason, 3. Norvežan Stefmsen, 4. Dumajčan Pollaosek. — 5000 m:
1. Balangrund 9:12a/i„, 2. Evenson, 3. Pol-lacsek — 10.000 m 1. Balangrund 18:24/,..,
2. Pollacsek, 3. Stefeason.
V smuškem skakanju v LahtisunaFin-skem je na-jdalje skočil Norvežan Thoms ui sicer 39.5 m!
Sedanja prvenstvena tabela dunajskih nogometnih klubov je sledeča:
	zmage	neodl.	. porazi
Aniali nji:	9	2	1
SI(>V;l ii :	7.	2	3
Rapid:	7	1	.i 1T
Admira:	' 7	0	i)
Sportklub	6	1	4
W A C:	5	3	4
FAC:	5	o	5
Simmering:	5	•>	5
Hakoah:	4	3	5
Viemia	4	2	5
\Vackesr	4	2	6
Rudolfshugel:	0	5	i
Hertha:	0	3	9
Vsi klubi so igral	i po 12	iger, samo	Sport-
klub in Vienua po	11.		
V lahki altetiki	je zaznamovati nov sve-		
tovni rekord Hoffa.	Dcčini	se Houben	prot)
vsemu pričakovanju v Ameriki ni uveljavil, je bil Hoti srečnejši. V skoku ob palici je dosegel, in to v dolgih hlačah, 3.987 m ter s tem postavil t nov svetovni rekord v za-prteim prostoru. Niegova nasprotnika Engle in Norton sta skočila samo 3.80 m. — Hoff se je udeležil tudi teka na 6G0 vardov. pa je dosegel/ samo 3. mesto za lleliferiehcm (1:: 12.7) in Gibsonom. — Veliko senzacijo , pa je prinesel tek na eno miljo (1609 m). Ri-toln je bil v finishu poražen od Kirbyja v 4:17; seveda je bila ta proga veliko prekratka za slavnega Finca. — Tudi v štafetnem teku (440 X 220 X 440 X 220) so bili gostje (Iloff, Houben, Paulen in Kanadčan Coaffee) poraženi. — V skoku v višino je zmagal Osborne z 1.94 m.
Znamenita avtomobilska tekma za '..-veliko darilo Evrope za 1. 1926 se bo vršila 25. julija v Lasart. pri S. Sebastiami na Španskem. Dirkališče ima dolžino 17.315 km in je bilo v to svrlrc popolnoma prenovljeno, Adaptaciirka dela so veljala 1.5 milijona pese! Znani francoski strokovnjak ^Charles Faroux pravi, da se s tem dirkališčem nobeno drugo ne da primerjati, ne ono v Brescii, niti v Long Islandu za Vanderbil-tovo tekmo. Tribune bodo lahko sprejele več de-settmoč ljudi in v garažah bo prostora za
12.000	avtomobilov.
Susana Lenglen in Helen \Yilis. Suzan i Lengletn se bo vendar udeležila igre posameznikov na velikem mednarodnem lenis-turnirju v Cannes. Upa, da bo igrala tudi preti Helen \Vellsovi, čeravno je ta udeležbo doklej odklanjala, češ da še ni vajena francoske žoge. .Match se bo vršil sredi februarja.
Gospodarstvo
PREGLED CARINSKIH DOHODKOV.
la statistiki, -ki -jo objavlja :-Beog-radio . so znašali carinski dohodki, brez dohodkov m račun tujih držav, od leta 1919. do 1925.
Izvoz: 20,885.373 165.439.132 172,315.933 123,542.314 353,075.266 217,600.911
15,122.408 14,857.076 20,143.864 18,024.476 27,417.348 i 6,033.705 11,344.942 11,914.966
KUŽNE BOLEZNI ČEBEL.
Velik; župan mariborske oblasti razglaša:
Vsako leto se pojavljajo v posameznih krajih mariborske obiasti kužne čebelne bolezni. Ker obstoja nevarnost, da se imenovane bolezni pri nas razpasejo, Vas opozarjam na ministrski ukaz o zatiranju čebelnih kužnih bolezni.
Ponatis tega zakonika, kakor tudi navodila k "ko spoznamo in zatirajmo kužne čebelne bolezni, bo objavljen v 3. štev. »Slovenskega čebelarja« t. 1.
•Po tem ukazu je vsak čebelar, .pri katerem se pojavijo kužne čebelne bolezni, pod kaznijo dolžan to nemudoma javiti županstvu, to pa po politični srezki oblasti.
sledeče:	
	Uvoz:
1919	68,698.821
1920	130,081.203
1921	427,050.496
1922	760,453.907
1923	1.079,951.416
1924	1.153.713.275
1925:	
januar	91,580.037
februar	102,720.543
marec	124,051.977
april	121,165.471
maj	129,545.109
junij	107,440.345
ju-ilij	137,139.406
avgust	148,353.164
V interesu uspevanja našega čebelarstva je, da odbori čebelarskih podružnic skrbe, da se vsak slučaj kužne bolezni takoj javi pristojni oblasti, ki bo odredila, tla se okuženi predmeti uničijo in razkužijo. Prosim vse odbore čebelarskih podružnic, da na prvem sestanku o nastopnem obvestijo vse čebelarje okoliša. V smislu navodila jih je opozoriti na to. da naj v slučaju pojava te ali one kužne bolezni to takoj javijo pristojni oblasti, ter da je neumestno, da to prikrivajo ali da sami skušajo bolezen zatreti, ker je skoro gotovo, iia bolezni ne bodo zatrli pač pa bodo z neprevidnim postopanjem okužili še druge zdrave panje in tako utrpeli še mnogo večjo škodo.
LJUBLJANSKA BORZA,
torek, 9. februarja 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 76, bi. 78; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 279, bi. 282; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 204; Ljudska kreditna banka, Ljubljana den. 200; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 102, zaklj. 102; Slavenska banka d. d.. Zagreb den. 50; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne 'in livarne d. d., Ljubljana bi. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 90, bi. 100; »Se-S-ir-, tovarna klobukov d. <1.. Škofja Loka den. 115, bi. 120.
Blago: Deske 13 mm, 4 m dolge, m on. e. fco meja den. 580; deske 55 mm, 4 m dolge, monte, fco meja den. 530; deske 60 mm, 4 m dolge, monte, fco meja den. 530; deske 28 mm, 4 m dolge, monte, fco meja den. 550; hrastovi plohi. L, II., .od 2.50 m, 80, 90, 100. 110, 130 mm, fco meja den. 1000; bukova drva, suha, fco nakl. postaja den. 21: trami monte, fco naklad, postaja bi. 270; bukovi plohi, od 70—90 mm, od 35 do 60 cm, od 4 do 5 m dolž., z nekaj kosi od 2—3 m, fco vag. nakl. postaja bi. 480; bukova drva, cepanice, j fco nakl. post. bi, 22 bukove deske parjene, 27, 38, 50, 60, 80 mm,* L; It., z nekaj kosi od
UL, od 14 cm napr. 2.25 m. fco naklad, postaja bi. 750; pšenica bačka, 76 kg, 2% prim., Fco bačka postaja bi. 295; pšenica ban. 76/77 kg, fco nakl. post. bi. 298; pšenica dom., fco vag. prekm. post. bi. 315; pšenica sremska, fco vag. nakl. post. bi. 290; koruza času prim. suha, gar. zdrava do namemb, postaje v Ve-neciji, dobava v marcu, fco Postojna tranz. 2 v.ig., den. 160, bi. 160; koruza, čas-u prim. suha, z gar. zdravega prispetja do slov. post., par. slav. post. 1 vag., den. 120, bi. 120; koruza inzulanka, več kot času prim. suha, fco vag. prekm. postaja bi. 167.50; koruza drobna, fco. vag. med-jim. post. bi. 167.50; koruza drobna, fco vag. banatska postaja, za III. bi. 140; koruza, um. suš. fco vag. bačka post. bi. 142; koruza umetno sušena, fco Postojna tranz. bi. 182.50; koruza stara, par. bačka postaja bi. 153; ječmen, 62 kg, fco vag. bačka postaja bi. 155; ječmen spomlad, pivovarn., 66/67 kg, -par. Ljubljana bi. 260; oves srbski, fco Ljubljana bi. 215; ajda domača, fco vag. prekm. post. bi. 260; rž domača, fco vag. prekm. postaja bi. 210; proso rumeno, fco vag. prekm. post. bi. 210; proso rumeno med-jim., fco Ljubljana bi. 220; otrobi drobni, pšenični, fco vag. nakladalna postaja Vinkov-ci bi. 115; otrobi drobni, pšen., par. Ljubljana bi. 140; jezice, zlatorumene, fco vag. dol. posl. den. 250; slivovka bos., gar. 2.*%. 100-črtna, neotrošar., fco vag. postaja Brčko bi-3200; slivovka srbska, gar. 50%, fco vag. Postojna tranz. (sod posebej) bi. 1600; I t Port-landcement »Salona-Tour«, fco vag. Solin: v jutavrečah po 50 kg bi. 40; v papirnatih vrečah po 50 kg bi. 45; v sodih po 150, 180. 200 kg bi. 52.50.
BORZE.
Zagreb. 9. februarja. Devize: Newyork ček 56.7—57, London izplačilo 276.18—277.38, Pariz 210—212. Praga 168.22—109.22, ček 168.1 do 1691, Curih ček 1093.75—1097.75. Milan izplačilo 28.48—229.68, ček 228.28—229.98, Berlin 1352.5—1356.5, Dunaj 7995—8035, ček 799—803.
Curih. 9. februarja. Beograd 9.145, Ne\y-york 519, London 25.25, Praga 15.375, Pariz 19.20, Milan 20.90, Bukarešta 2.255, Dunaj 73.05. Sofija 3.165, Berlin 123.60, Budimpešta 0.00726.
Jack London;	8
Tedajci se je zgodilo nekaj silno presenetljivega. Kapitan je vzrojil nad mrtvecem, iznenada kot strela z jasnega neba. 1/. ust sc mu vrele kletvice v neprestanem teku. In to niso bile tiste navadne, prazne kletvice ali nedostojni izrazi. Vsaka beseda je bila bogokletje; in takih besedi je bilo obilo. Vršele in pokljale so kot električne iskre. Nikdar v. svojem življenju nisem slišal kaj podobnega, niti mislil nisem, da bi bilo sploh mogoče. Ker sem sam bil precej zmožen in nadarjen za književno izražanje in sem imel neko nagnjenje za bolj silna rekla in podobe, .,em cenil, lahki rečem, kot noben drug poslušalec posebno živost, silo in popolno bogokletnost njegovih besedi. Vzrok vsega tega preklinjevanja, kolikor sem mogel razbrati, da je mrtvi, ki je bil prvi mornar na Indiji, pred odhodom iz San Francisca šel krokat in je bil drugi dan tako neroden, da je umrl na počelku vožnje in pustil W< lfa Larsena brez prvega mornarja.
Nepotrebno je omenjati, vsaj mojim prijateljem, da me je ves prizor silno pretresel. Kletvice in grde besede vsake vrste so mi bile že od nekdaj zoprne. Obšla me je neka potrtost, srce mi je upadlo in lahko rečem, da se mi je kar v glavi vrtelo. Zame je bila smrt vedno nekaj svečanega, dostojanstvenega. Bila je nu-robna v svojem nastopu, sveta v obredih. Ampak smrt v grdih, strašnih okolncstih je bila nekaj, kar mi je bile dotle nekaj docela neznanega. Kakor pravim, dasi sem cenil silo groznih kletvic, ki so \ie e iz Lar šenov ih ust, me je ves dogodek vseeno neizrek-
ljivo pretresel. Tisti žgoči hudournik je makine lahko osušil obličje mrvega trupla. Nemalo ne bi bil presenečen, akc bi tista mokra črna brada vzplamtela v plamenu in dimu. Teda mrtvi se ni zmenil za nič. Režal se je dalje s sardonskim nasmehom, ciničnim roganjem in kljubovanjem. Ril je gospodar položaja.
Tretje poglavje.
Woli' Larsen je iznenada nehal preklinjati, kakor je bil pričel. Prižgal si je zopet smotko in se ozrl okrog sebe. Zagledal je kuharja.
»No, kuhare? je pričel z neko vljudnostjo, ki je bila mrzla in kakor jeklena.
»Da, gospe d. v se je kuhar žumo oglasil s pomirljivim, opravičljivim, pokornim glasom.
»Ali ne misliš, da si skoro že dosti iztegoval tisti svoj vrat? Nezdravo je to, saj veš. — Prvega mornarja ni več, in iako ne moremo vtrpeti, da bi izgubi! še tebe. Dobro, dobro moraš paziti na svoje zdravje, kuhare. Razumeš?«
Zadnja beseda je bila izgovorjena v značilnem nasprotju z mi robu ostjo prejšnjih besedi in je poknila kot vrvica biča. Kuhar je vztrepetal pod njo.
»Da, gospod,« se je glasil krotki odgovor in glava je izginila v kuhinjo.	f
Spričo ukora, kakršnega je bil dobil kuhar, se ostali mornarji niso več zanimali za minuli dogod-Ijaj in so se lotili dela. Vendar se je več mož, ki so postajali po palubi med kuhinjo in lino in ki po vsej priliki niso bili mornarji, še nadalje tiho raz-govarjalo med seboj. Bili so lovci, kakor sem po-
gosped? je Da, da, go-
zneje doznal, ljudje, ki so streljali merske pse, ljudje, ki sc se šteli za vse več od navadnih mornarjev.
J< hansenl je zaklical* Wolf Larsen. Na ta klic je p-okerno pristopil nek mornar. »Vzemi dlan pa šivanko in zašij tistega berača. V shrambi za jadra dobiš nekoliko stare jadrcvine. Debro nafedi!«
»Kaj pa naj mu obesim na noge vprašal mornar po običajnih besedah: spod!«
»Za to že poskrbimo, je odgovoril Wc!f Larsen in povzdignil svoj glas v klic:	Kuhar!
Tom Mugridge je pokukal iz sveje kuhinje liki hudiček iz škatlje.
»Pojdi dol v ladijo in napolni kako vrečo s premogom.«
»Ali ima kdo izmed vas sveto pismo ali kak molitvenik?« se je glasilo nadaljnje vprašanje kapitana, ki se je to pot obrnil do lovcev, ki so postajali po stopnicah, vodečih v kabino.
Odmajali so z glavo in eden njih je naredil šaljivo opazko, ki je sicer nisem slišal, ki pa je vzbudila
splošen krohot.
Welf Larsen se je obrnil z istim vprašanjem do mornarjev. Sveto pismo in molitveniki so bili nepoznano blago, kot je že vse kazalo, vendar se je eden mornarjev ponudil, da ga gre iskat v ladijo k straži, vrnil se je kmalu z obvestilom, da nikdo nima zabeljenega. t
Kapitan je skomizgnil z ramo. Potem ga spustimo pač brez vseh komedij v morje, razen če nas rešene«, ki je videti kakor duhovnik, ne zna na pamet nogrebnih niolite-v.
■ * ...........
Vrtnarske zadeve
posreduje
3oikova „Vrtnarska šola“ v Kranj
 , ------------   ----r”"”"”-TTrT* K * r
KOKS • tol!
'Mnlfcva UHra 1	-	Trk-fnn	jr
MALI 06F.ASI
oglasom do 20 bosed Din 5'—. vsoks rodovna bestda 50 por.
I
Kut prsHiksnt	„„
lini vstopiti h kakemu ljubljnn- j	rfovrte šole	išče	mesta	kot^Takemu podjetju. Imam pisarniško j	vantinja. —	.. . j
■akso tor seui popolnoma zmožen! 'Uta pod: »Praktikanhnja . »igovodstva, korespondence, stro- j	Ctolf'OMO
pisja, stenografije, vešč sem per-	_	„
ktno slovenskega in hrvatskega ! ftrešno opeko	imajo	»talno v	m
sika. Ponudbe prosim na upravo, logi Združene opekarne d. < • lista pod; Marljiv«	Ljubljani.
fiircoadifo?'’
išče mesečno sobo s separatnim »hodom. — Ponudbe na upravo pori »Soba«.
(5**nnH
kateri je nbsoiviral trgovski tečaj ter -ima eno leto pisarniške prakse, išče službe. Gre tudi eden do dva meseca brezplačno. — Ponudbo prosi na upravo lista pod »Dobra moc .
„QROM“
tftjfcBIMHCO M9BBBNISK* IN	AUtU.AU
IpmKJANA, KOLODVORSKA ULSCA •«-
■■uu* l»rnK>Jnvfcm»,	Tatufon
Uw«. ***■
PODBHŽNICIIt Maribor, J«#enlce, rnK®1*-
 	__ .	pO*IO
▼ w> mtrc»V»;% §p«(t	<■<■>£!*
1* p*« kuiutmim1
u /kV.««* eo«»n«e.
Žonitpuj
Da si deliva zakonske dobrote in težnje (na boljšem posestvu) naj telesno in duševno zdravo, pošteno in pridno kmetsko dekle — v »vrbo seznanitve z istobvkim mladeničem — pošlje tozadevni dopis na upravo Nar. dnevnika« pod: »Gruda«.
(forgnjctafia krnmokta
večje ali manjše množine postavi na dom. Pišite dopisnico na upravo lista jkkI:	1.35	Din .
- Oglašajte v ..Narodnem Dnevniku"1 - *
A	si	10 ko izbolJša svojo eksistenco
s pravilno uporabo najboljših bivalnih stroje
'n »Adler
šzASsrssr* »»ubied '
x si nabavi pod ugodnimi pogoji edino pri tvrdki
JOSIP PETELINC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi levo.
vM<vr len rt v Liubliani Andrej Sever Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER 2KLHZNIK AR. _ Z« tiskamo »Merkur« j J