Leto IV., štev. 212 V LJubljani, torek dne II. septembra 1923 Poštnina pavSolIraiiu. Cena 1*50 Din aml« ob 4 t|utr«|. gUiio meaečno 12-80 Din K inozemstvo 25-— B neobvezno Oglasi po tarifa. Uredništvo: gikloBičeva cesU št 16/1 Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Račun pri poitn. ieko*. zavodu Ste*. 11.842. Ljubljana, 10. septembra. po dolgih parlamentarnih počitnicah •e je danes sestal finančni odbor, ki je poklican, da razpravlja o proračunu in o davčnih zakonih. Vlada je obljubljala, da bo do današnjega dne že predložila redni budžet. Toda o tem najvažnejšem zakonu, s katerim so združena tako mnoga pričakovanja, ni duha ne sluha, pač pa je finančni minister dal v podrobno razpravo svoj projekt o povišanju taks in trošarine, r(dnosno o uvedbi novih indirektnih dajatev. Gre za ogromno povišanje ikoraj vseh dosedanjih postavk. Kakor pri zadnjem povišanju direktnih davkov (potom proračunskih dvanaj-stin), tudi novi zakon ne prinaša Izenačenja, temveč nove neenakosti. S kakšnimi argumenti operira minister, jo razvideti iz njegovega ekspozčja, v katerem utemeljuje povišanje s padcem naše valute tudi za one pristojbine, ki se odmerjajo procentualnol Sliko novega zakona dobimo najbolje, ako navedemo nekaj primerov iz košatega buketa gosp. Stojadlnoviča. Za kupoprodajne pogodbe jo dose-Janja enoprocentna pristojbina zvišana na 2 %, in to ne več od prodaj-ne, temveč od prometne vrednosti nepremičnine. Edinstvena je pa pri tem sledeča določba: Ako se zdi oblasti, da je označena prometna vrednost prenizka, sme lah te vati od občin-kega urala (!), kjer so nahaja dotična nepremičnina, da ji pribavi poročilo o «pravi> prometni vrednosti. Kjer bi se ugotovilo, da znaša «prava» prometna vrednost 15 % več nego je bila v pogodbi označena, morata kupec in prodajalec plačati trikratno takso od ugotovljenega viška. Z drugimi besedami: Gospod minister ali njegovi doglavniki bodo imeli pravico, pogodbe vseh svojih političnih ali drugačnih nasprotnikov pregledati in ako ho občinska uprava, ki bo dala svoje mnenje, njihova somišljenica, bo lahko S70je neprijatelje po svoji volji preganjala. S tem je eden temeljnih zakonov, da mora biti administracija države ločena od sodnijske oblasti, bodisi civilna, kazenska ali dohodarstvena sodnija, izpodkopan. Nadomestne prenosne takle (ekvivalento") bodo morale plačati razven dosedanjih obvezancev v bodoče tudi zadruge. Te takse bodo zna.5ale letno 4 od tisoč od prometne vrednosti. Društva (delniška itd.), kojih člani participlrajo na premoženju, plačajo letno 2 od tisoč od prometne vrednosti. Tudi najemnikov in obiskovalcev gostiln se je spomnil finančni minister. Prvi bodo morali plačati državno takso v mesečnem iznosu 2 % od najemnine, obiskovalci gostiln pa 20 par pri vsakem računu, in sicer na posebne tiskovine, ki 'ih kot računsko listke uprava monopola natisne za vse gostilne, kavarne, restavracije, hotele, vinotoče itd. v celi državi. Vsak gost se bo moral izkazati s takim listkom, kadar popijo le fošo piva! Kaj to briga finančnega ministra, ako bo uvedba, uprava in kontrola tega dohodka dvakrat, trikrat več stala, nego bo dohodek! Glavno je, fla izkaže, da so se dohodki povečali. Pravica je že danos jako dragocena stvar. Sedanje visoke takse pa se po zakonskem načrtu jako povečajo. Ve-5ina fiksnih pristojbin se podvoji. Tak-na prijavo stranskega intervpni-icnta se podesetori — od 40 na 400 Din. Takse glede prometa na železnicah in glede carinarnic se povprečno podvojijo. Ravno tako se ogromno povečajo pristojbine za odobrenje gradbenih načrtov in za kolavdacijo izvršnih zgradb. Vsi Uradniki, sodni, politični, poštni, železniški, bodo morali plačati za izpite trikrat, štirikrat večje pristojbine nego doslej. Tudi takse M izpite civilnih nameščeneov, ki jih morajo delati pred državno komisijo, i- pr. pomorščakov, bodo povečane. Na šolah se uvedejo neznosne pristojbine. Edini napredek v tem zakonskem Projektu je ta, da se ne opredelujejo Poedini kraji po njih nazivu, to je Srad (mesto), varoš, varošica in selo, "oko da. se klasificirajo kraji po šte-vilu prebivalstva. Pripomniti pa mora-»o ,da so radikalci še spomladi tega eta ovrgli to zadnjo kvalifikacijo krajev o priliki, ko je šlo za razrede, v *n,je_ se je uvrstilo uradništvo, tako da )e bila n. pr. občina Trbovlje, ki ima 10.000 prebivalcev, uvTŠčena v "Sji razred, nego razne «varošice», ki "e Šteiejo niti 1000 duš. Glede trošarlnskih postavk danes le načelno pripombo. Mesto « ie minister nrezentiral zakon, ki bi Pred odločiivifo o Reki PAŠICEV POVRATEK. - POMEN PRIHODA MARŠALA D' ESPE-REYA. - POROČILO KRALJU. Beograd, 10. septembra, p. Nocoj ob 20.35 sta prispela v Beograd francoski maršal vojvoda Franchet d' Esperey in ministrski predsednik Pašič. Na kolodvoru so jih pričakovali namestnik ministrskega predsednika Vellzar Jankovič, pomočnik ministra za zunanje stvari Ga-vrllovič, komandant mesta, župan in poseben sprejemni odbor, dalje kraljev ad-jutant general Hadžlč ter francoski poslanik Clemens. Posebna vojaška četa je maršalu izkazala čast, dočim je godba svirala marzeljezo. V sredo po večerji na dvoru odpotuje vojvoda de Esperey s posebnim vlakom v Skoplje In od tam v Bitolj. Maršala bodo spremljali ministra Jankovič in dr. Kojič ter poslanik Clemens. Pariz, 10. septembra. 1. Francosko časopisje živahno komentira skupen odhod maršala d' Espereya in g. Pašlča v Jugoslavijo. Maršalovo potovanle tik pred 15. septembrom se splošno smatra kot lasno opozorilo na adreso Italije. Franci/a bo odkrito stopila na stran Jugoslavije. ako bi Italija poskušala izvršiti kakršnokoli presenečenje. Trdi se, da je Poincari to povsem odkrito izjavil Italijanskemu kabinetu. Pariško časopisje je pričelo nekoliko energlčnejše pisati o gr-ško-laškem konfliktu ter povdarja, da je Italija obvezana takoj evakuirati Kri, čim le Grška sprejela pogoje veleposlaniške konference. Beograd, 10. septembra, p. Takoj po prihoda v Beograd se le g. Pašič na izrecno željo kraljevo javil na dvoru, kjer je poročal kralju o uspehu svojih pariških konferenc. Kakor doznava Vaš dopisnik je g. Pašič dobil v Parizu dragocena zagotovila. Francija bo tu,U v nal-kralšem času realizirala posojilo Jugoslaviji v znesku 300 milijonov frankov. Glede Reke le situacija Jako težavna. Italijani vztrajalo pri svojih zahtevah. Glede vprašanja arbitraže izgleda, da naša vlada še ni zavzela definitlvnega stališča. Vest o posredovanju Polncarčja se ponovno širi. Vendar ne gre za oficijelno intervencilo, temveč se smatra, da bo francoski ministrski predsednik porabil svoje osebne stike, da pripomore k sporazumni rešitvi spora. Prihodu maršala d' Espereya se pripisuje v političnih krogih velik pomen. Jutri se vrši sela ministrskega sveta, na kateri se bo razpravljalo o nadallnili korakih naše vlade. Beograd, 10. septembra, p. Danes dopoldne je tukajšnji italijanski poslanik Summonte posetil pomočnika zun. ministra g. Ljubo Nešiča. Kakor doznava Vaš dopisnik, je italijanska vlada ponovno stavila predlog, da paritetna komisija na-dallule pogalanja. O tem bo Jutri razpravljal ministrski svet. Grško-ifalijanski konflikt poravnan GRŠKA SPREJELA ZAHTEVE VELEPOSLANIŠKE KONFERENCE. ITALIJA MORA ZAPUSTITI KRF. Dr. Korošec na razpoffu ALI PAŠICEV POMOČNIK. ALI RADlCEV NAMESTNIK? Beograd. 10. septembra, pd. Dejstvo, da je prišel v Beograd dr. Korošec tik pred dolazkom g. Pašiča se komentira v tukajšnjih političnih krogih tako, da hoče vodja klerikalcev s šefom vlade direktno nadaljevati na Bledu započeta pogajanja za vstop, evcntual. samo zs. podpiranje vlade. Danes dopoldne se je dr. Korošec sestal z ministrom Janličem, ki mu jo obljubil, da bo v tej stvari jutri posetil ministrskega predsednika. Dr. Korošec je tekom dopoldneva posetil tudi predsednika skupščine Ljubo Jovanoviča, kateremu je posebno veliko ležeče na tem da pridobi klerikalni klub za kooperacijo v parlamentu. Končno je posetil dr. Korošec tudi ministra dr. Peleša ter protestiral proti odpuščanju klerikalnih uradnikov pri oddelku za socialno politiko v Ljubljani. Napram novinarjem je dr. Korošec izjavil, da Ljuba Jovanovič ln Vellzar Jankovič nista bila pooblaščena, da ž njim na Bledu pregovarjata, pogajanja da se bodo nadaljevala, ako bo Pašič smatral to za potrebno. Dr. Korošec se je kazal zelo ozlovoljenega. Njegovo nezadovoljstvo izvira po njegovih izjavah v glavnem od tod, da je bil dr. Smodlaka imenovan za poslanika na Vatikanu brez vednosti klerikalcev. Dr. Korošec Je dejal, da ne veruje, da je sploh mogoče, pogajati sc z radikali, ker gazijo vsako pogodbo. S IiRSS, da le vezan po federalističnem bloku, ki po njegovem mnenju sedal šele prav mora obstojati. Dr. Koroščeve izjave se razlagajo jako različno. Eni mislijo, da bo Korošec odšel v Zagreb ter bo tamkaj stopil na mesto Radiča na čelo federalističnega bloka, odkoder naj bi se pričela jačja demonstracija proti Beogradu. Drugi so zopet mnenja, da drži vlada dr. Korošca dobro na uzdi ter da je njegovo nejevoljo smatrati le kot taktično potezo, ki naj izblje za klerikalno stranko čim največ koncesij od vlade, ki radi spora z džemlje-tom ni baš v rožnatem položaju. Kraljeva zahvala Beograd, 10. septembra, p. Kabinet ministrskega predsedništva razglaša: Nj. Veličanstvo kralj ln Nj. Veličanstvo kraljica sta ob rolstvu prestolonaslednika prejela mnogobrojne čestitke od vseh strani lz države ln iz inozemstva. Predsedstvo ministrskega sveta po nalogu z najvišjega mesta tem potom izjavlja zahvalo vsem onim, ki so o priliki rojstva prestolonaslednika predložili svoje čestitke. Finančni odbor Novi zakon o taksah ln o trošarini. Beograd, 10. septembra, r. Finančni odbor je danes pretresal zakon o taksah. Ta zakon je bil že v prošli seziji sprejet v načelu ln se vodi sedaj razprava o po-edinostih. Pred prehodom na dnevni red se je razvila debata naj se li razpravlja o zakonu člen po člen kakor je to predlagal finančni minister ali pa da se dela po tarifnih številkah, kakor je zahteval v imenu demokratov Svetislav Popovič. Po daljši debati je bil sprejet predlog finančnega miuistra ter seja zaključena. Prihodnja se vrši jutri dopoldne. po svojem sistemu in metodah odgovarjal današnjim prilikam, se je poslu-žil primitivnega sredstva •■izenačenja* potom proširenja starih, deloma znatno antikviranih srbskih predpisov na celo državo. Projekt, zakona o taksah in trošarini je prava slika državniške umetnosti današnjega režima. Kakor vse, kar nam servira radikalska vlada, je tudi ta zakon reakcijonaren in skrojen brez razumevanja za prilike in potrebo c e-iokupnega našega narodnega gospodarstva. In akoravno on navidezno daje državi novih sredstev in tako zasleduje cilj, ki jo koristen, pomenja v svojem bistvu vendar oškodovanje državnih interesov. IBc&l^srske avanture Beoprad, 10. septembra, p. Ob naši juž-nosrbski meji se koncentrirajo bolgarski polki, ki stoje v zvezi z makedonstvuju-ščiini. Ugotovljena sta 45. in 46. polk. Makedonstvujušči odkrito govorijo, da gre za ustvaritev (neodvisne Makedonije*. Na popoldanski seji je ministrstki svet razpravljal o teli pojavih, odložil pa je sklepanje na jutri. JUGOSLAVIJA IN MADŽARSKA. Beograd, 10. septembra, r. Zunanje ministrstvo je prejelo Iz Ženeve poročilo, da so se tamkaj sestali dr. Ninčlč, grof Bethlcn in dr. Daruvary, da se posvetujejo o pripravah za pogajanja o ekonomskih In trgovskih pogodbah med Jugoslavijo in Madžarsko. REDUKCIJA OFICIRJEV. Beograd, 10. septembra, pr. Radikalska vlada je pričela s sistematičnim reduciranjem oficirjev, ki so prejo služili v avstrijski armadi. Brez ozira na strokovno, moralno in nacionalno kvalifikacijo so odpuščajo, odn. penzijonirajo taki oficirji pri vseh formacijah. Dne 30. avgusta, je bil podpisan veliki ukaz, v katerem so prizadeti tudi mnogi slovenski častniki, danes je bilo penzijonlranih v novosadskem zrakoplovnom oddelku 15 takih oficirjev.. SLADKOR ZA VINO. Beograd, 10. septembra, r. Poljedelsko ministrstvo je odklonilo vse prošnje gospodarskih korporaclj za carine prosti uvoz sladkorja v svrho izboljšanja vin, češ da Imamo itak dovOlj dobrega vina. ČEŠKI MINtgTER SOC. POLITIKE ODSTOPIL. Praga, 10. septembra, j. Ker državna konferenca rudarjev ni odobrila njegovega stališča napram rudarski stavki jo minister Bocialno politike Habrman podal ostavko. Minister Ilabrinan pripada socialistični stranki, Atene, 10. septembra, r. Včeraj dopoldne je Izročila grška vlada francoskemu, angleškemu In Italijanskemu poslaniku odgovor nn zaključke konference ambasadorjev. Grška sprejme vse zahteve, zahteva pa takojšnjo izpraznitev Krfa. Pariz, 10. septembra, r. Mussolini je poslal italijanskemu poslaniku sledeči telegram v izročitev konferenci amba-sadorjov: »Prosim, da se sporoči konferenci ambaeadorjov, da italijanska kraljevska vlada vzame na znan jo in odobrava noto, katero je konferenca ambv sadorjev izročila Grški. Tem prilikom ona ponovno naglaša svoj sklop, da bo evakuirala Krf in sosodno otoke, čim bo Grška v polni meri Izvršila vse zahtevane reparacije. Pariz, 10. septembra, s. Veleposlanl-ška konferenca je vzela danes dopoldne italijanski ln grški odgovor nn znanje. Boograd, 10. septembra, p. cNovi list> poroča iz Pariza, dn je grškn vlnda poslala albanski vladi ultimntum, v katerem zahteva, da albanska vlada v petih dneh naznani imena onih oseb, ki so ubile italijansko delegacijo. Ženeva, 10. septembra, J. Na včerajšnji popoldanski tajni seji Zveze narodov, na katero je bil povabljen tudi grški delegat Politis, se je razpravljalo obširno o griko- itniljnuskom konfliktu, vendar pa se ruje o rezultatu najstrožja tajnost. Kakor se zatrjuje, je zahteval Mussolini imenom italijansko vlado kot pred po. goj zn izpraznitev Krla, da Grškn sprejme pogoje veleposlauiške konference ln plfv Ca stroške za okupacijo Krfa, ki znašajo 15 milijonov lir. Ponoči je poslala Zvex4 narodov veleposlaniki konferenci brw javko, v kateri potrjuje prejem njene no. te ln Izraža nado, du bo Mussolinijevo m-držanje pripomoglo k mirni reiltvl kon* flikta. Rim, 10. septembra, J. Vsi italijanska časopisi komentirajo izravnavo grSkoV Italijanskega konflikta kot zmago Musso. linija, ki da Je prUUil celo Anglijo U> umiku. NOV INCIDENT V ATENAH. Atene, 10. septembra, s. V neki tukaj-šnji restavraciji jo prišlo do pretepa medC italijanskim vojaškim atašejem polkovnikom Perrone in mornariškim atašejem Matteuzzijcm na eni ter med grško publiko ua drugi strani do pretepa. Polkov« nik Perrone je oklolutal nekega Grka, nakar so Italijani zapustili lokal. Italijan, ski poslanik je radi incidenta vložil pra. test pri grškem zunanjem ministrstvu, ki je Izrazil svoje obžalovanje. Pred kapihilacifo Nemčije POINCAREJEV GOVOR. — POGAJANJA MED NEMČIJO IN FRAN* CIJO SE PRIČNEJO TE DNI. — ZLATA VALUTA NA NEMŠKEM. RENSKA REPUBLIKA. Berlin, 10. septembra, J. Francoski po-slnnlškl odpravnik se Je zglasll danes popoldne v zunanjem ministrstvu. Ta poset Je v zvezi t oticijclnlm pričetkom direktnih pogajanj med berlinska in pariško vlado. Splošno se domneva, da so pred-pogajanja med Berlinom in Parizom ie končana. Pariz, 10. septembra. Prilikom odkritja spomenika padlim borcem v občini Damvillers v meuskem departementu je držal Poincarč velik govor, v katorem je dojal: Ze več kot štiri leta so potekla, odkar je podpisan mir in mi šo vedno čakamo, da nam Nemčija plača dolgove. Ona tega noče storiti in namesto da bi plačala reparacijo, razsipa milijone v Poruhrju, da podpiljuje delavstvo k odporu. Od okupacijo Ruhra jc nemška marka padla za 1500 pošto. Temu je krivo trošonje onih vsot, ki jih je požrla borba za Ruhr, in so Bi toroj Nemci sami krivi svoje nesreče. Čujom da nam Stresemann nudi kot garancijo nomške železnice. Pa mi imamo rajši vrabca v roki, kakor goloba na strehi. Garancije, katere nam nudi, no bi povečale obseg hipoteke, ki jo imamo že v rokah. Vzo-to zaloge no damo iz rok, doklor ne bomo izplačani, ker nove garancije bodo držale samo na papirju. Vprašanje, ki zahteva pažnje pred vsemi drugimi, jo vprašanje obnovo razdejanih krajev. Ko bomo videli, da so je Nemčija resno odločila to vprašanje uroditi in dati druge garanoije, ne samo obetanja, tedaj bomtf brez vsako rezorvo zaključili tudi ekoi nomske pogodbe. Ali Neinoi so zadnji čas pač spremenili ton, a pesem jo šel vedno isti. Nemčija jo sedaj na križpo. tu. Ima šo čas da so spasi, a nko vztraja v svojih metodah, izzvala bo kata. strofo, za katoro bo mogla odgovornosti nositi sama, Berlin, 10. soptembrn. s. Nomflka vlada jo žo pričela pogajanja s Francijo gledo ureditve reparacijskega vpraSanja, Državni kimcclar Stresemann bo ie pri. hodnjo dni odgovoril na stališče Poinca. r6ja. Gledo Poruhrja. se bodo vrSila po, gajanja samo s Francijo in Belgijo, gle. de obnovitvenih dajatov pa z vsemi za»t vezniki. Pariz, 10. septembra, s. Kongres renska republikanske stranke v Bonnu Je zalito, val uvedbo renske valuto ln ustanovite*; samostojne republiko, ki bi bila neodvisna od vsakega vpliva. Berlin, 10. septembra. J. Državni ka. binet, jo sklonil na svoji današnji soji uvedhto nove valute. Gre za emisijo zla. tih bankovcev, ki jih bo izdala posebna od državno banke popolnoma neodvisna omisijska banka. Pariz, 10. septombra. s. Ka tahtovo genorala Degoutta ostane 93 tisoč francoskih vojakov letnika 1921., ki bi morali biti te dni odpuščeni in se nahajajo Poruhrju, še nadalje v službi Posledice japonske katastrofe London, 10. septembra. 1. Uradno je ugotovljeno, da je bilo pri potresu na Japonskem porušenih 316.087 hiš, ubitih in težko ranjenih pa 1,336.470 ljudi. London, 10. septembra, j. Kot posledico japonsko potresne katastrofe so občutili danes v Kalkuti močen potres. Prebivalstvo je v paničnem begu bežalo na cesto in iz mesta. Stvarna škoda jo znatna. Pariz, 10. septombra. s. Po poročilih lz Tokija se je Japonski otok Ošlma, ki Je med potresom zginil v morju, pojavil zopet na površju ln z njim nov vulkan, ki Je živahno v akciji. London, 10. septembra, j. Ob kalifornijski obali je zaradi velikega viharja neki poštni parnik zavozil na suho. Prihitelo mu jo na pomoč 15 ameriških tor-pedovk. Nckatoro izmed njih so zadelo v obmorsko čeri in so potopile. Pri tem je utonilo 25 mož. Domneva se, da je nastala nesreča vsled tega, ker so se zaradi japonskega potresa pojavilo v morju nove čori. IRSKA V ZVEZI NARODOV. Ženeva, 10. septembra. |. Irska je soglasno sprejeta v Zvezo narodov. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA. Pariz, 10. septembra, s. Po poročilu iz Vladivostoka je včeraj pri Oinsku sko- čil ekspresnl vlak s tira in je bilo pri tem 81 potnikov ubitih, 150 pa ranjenih. Inozemske borze 10. septembra: CURIH: Berlin 0.000012, New-Yor\ 550, London 25.22, Pariz 81.25, Milan 24.80, Praga 10.60, Budimpešta 0.03, Bukarešta 2.50, Beograd 5.85, Sofija 5.85, Varšava 0.0023, Dunaj 0.007.825. TRST: Beograd 24.60 do 24.80, New-York 22.85 do 23. Dunaj 0.083 do 0.034. Dinarji 24.70 do 24.90, carinski Irankl 89.25 do 89.75, dolarji 22.80 do 22.95. DUNAJ: Beograd 703 do 767, Berlin 0.1150 do 0.1350, Budimpešta 875 do 885, Bukarešta 817 do 819, London 821.800 do 822.800, Milan 8092 do 8104, New-York 70.981 do 71.185, Pariz 8972 do 8988, Praga 2115 do 2125, Sofija 658 do 662, Varšava 0.255 do 0.265, Curih 12.755 dO 12.805, dolar 70.560 do 70.960, marke O.ll1 do 0.13, funti 819.500 do 821.100, francoski franki 8925 do 3955, lire 8068 do 3088, dinar 754 do 760, poljske marka 0.245 do 0.265, leji 800 do 310, švicarski Irankl 12.640 do 12.720, češkoslovaška krone 2092 do 2118. PRAGA: Dunaj 4.65, Berlin 0.0065, Rim 147.25, Budimpešta 17.87, Pariz 191.25, London 152.25, New-York 33.80, Curih 010.75, Beograd 87, Ure 148.25, avstrijska krone 4.68. BERLIN: Dunaj 71.620, Praga 1.610.200, Pariz 2.848.8(10, London 220.425.000. Ne\v. York 50.578.250. Curih 0.077,250, 0&S®tni«» kongresa Žavmih radnlka v Zsgrefoas Včeraj je minulo leto, odkar se je r. ogromnim pompom vrnil v Zagrebu kongres javnih radnika v Zagrebu. Slovenski Narod« jo takrat poročal, tla se je vršil »velikanski zbor tisočero ,-avnih delavcev vseh treh plemen in iz vseh krajev, ki so v čudoviti soglasnosti manifestirali za resnično državno in duševno edinstvo, za uveljavljen je svobodo in reda v naši skupni domovini.« Shodu je predsedoval g. dr. Smodlaka, ki jo vabil na kongres med drugim z naslednjim uvodom: »Opca nesolidnost u ja-vnom životu. vodjcna po ličnim interesima. postala je značajna i za razvoj naših narodnih i državnih prilika.* Od Slovencev so se shoda udeležili kot vodi-'elji slovenskih javnih delavcev dr. liavnihar, dr. Dimnik, dr. Triller in g. Deržič. »Slovenski Narod« je po kongresu pisal, »da je ta kongres političen dogodek prve vrste, ki nemara v resnici •.nači preokret v državni politiki.* — «,Jutro* je ob kongresu in za njim pihalo, da ima kongres v glavnem tendenco, razbiti demokratsko stranko ter ■»avesti državo še v neznosnejše razmere. — Zagrebška »Riječ« je pisala: Te veseloigre »Navaden človek«, po predstavi pa je bil prijateljski vočer v hotelski dvorani, pri katerem je imel komandant major Radoslav Kojič lep, priliki prime ren nagovor na občinstvo. Občinstvo ji njego.emu nagovoru pritrjevalo z navdušenimi vzkliki visokima roditeljem! in rojeneu ter naši jugoslovanski armadi. — Konstatiramo, da na cerkvi tuili ob tej priliki ni bilo zastave, kakor ;< ni bilo na Vidov dan, dasi jo ponosiK vihrala z zvonika ob priliki letošnjeg-' tukajšnjega orlovskega tabora; opazil pa smo, da so nekateri naši narodnost no preveč naklonjeni občani imeli svoj hiše prav lično okrašene. VUHRED. V petek dne 8. septorobr smo položili k večnemu počitku slover sko mater dravske dolino go. MarijoPs hernik, veleposestnico v Vuhredu, ki j nenadoma izdihnila v 75. letu svojo st> rosti. Kako priljubljena je bila pri vse slojih, je pokazal .veličasten pogreb, ki kršnega maronberški okraj še nI vide Poleg mnogoštevilnih sorodnikov so b li zastopani požarna bramba, Sokol, pe ski zbor, okr. glavarstvo v Slovenjfirai cu, šola, šolska mladina, razni uradi nepregledna množica ljudstva iz celc; okraja. Pred hišo žalosti in na groi je zapel pevski zbor dve v srce seg joči žalostinki, Sokol pa jo nudil časti spremstvo. Pri odprtem grobu so se P slovili od blage rajnke domači ž«Pn prof. Mravljak iz Celja, ki je kot dom čin z iskrenimi in globokimi beseda proslavljal njena dobra dela ter nadu tolj Hren v imenu CM družbe. Pri I Bameznih govorih je tisočera množi spremstva neprestano plakala in hipoi je bil rodbinski grob ves v cvetju in ! lenju ter pokrit z venci. Kdor je sal enkrat užival znano gostoljubnost h Pahernikove in se seznanil z vrlo blaf pokojnico, jo ohrani v častnem spoain Posebno hvalo ji pa dolguje sloveni dijaštvo in šolska mladina, katero j« ko rada podpirala z ljubečim srcem z darežljivo roko. Čast njenemu s mlnu. Prva priloga „Jutru" Št. 212, dne 11. aeptemora 1923. III. ljubljanski velesejem Zaključek Ljubljanskega velesejma Živahen poset zadnja dva dneva. Nedelja in pondeljek, zadnja selmska dneva, sta Imela lepo solnčno vreme. Zato Je bil v nedeljo kljub temu, da je bil prejšnjega dne radi znižanih dnevnih vstopnic glavni naval gledalcev, živahen obisk sejmišča. Bilo Jih je pa vendar mnogo manj nego na Mali Šmaren, ko je bil gotovo rekordni dan obiska, kar se vrše ljubljanski velesejmi. število posetnikov v nedeljo se ceni na 20 — 23 tisoč. Včeraj Je znašal obisk okrog 14.000. Sejem so posetlll včeraj večinoma nakupovale! srednjih slojev, ki so prišli, pozvani od posebne izdaje »Velesejmskega Vcstnika*, nakupovat razstavljene vzorce, zlasti ker se je dobilo marsikaj po znatno nižjih cenah nego običajno. Včeraj dopoldne je posedla sejmišče soproga ministrskega predsednika ga. Pašičeva. V njeni družbi sta se nahajali njena snaha (soproga nlonega sina g. Ra-deta Pašlča) in njena nečakinja. Po sejmišču Jo je spremljal ravnatelj g. Ml-ian Dular. Oospa Pašičeva je potem obedovala v sejmski restavraciji g. Dol-nlčarja. Pred sejmsko pisarno sta pozdravila soprogo ministrskega predsednika predsednik velesejma g. Bonač in predsednik ljubljanske trgovske In obrtniške zbornice g. Knez. Qa. Pašičeva se le o sejmu izrazila najpovoljnejše hi obljubila, da bo drugo leto obiskal sejem tudi njen soprog. Na sejem je prispel nadalje bivši praški poslanik dr. Vošnjak. Tudi zadnja dva dneva so se sklepale znatne kupčije v raznih strokah. V nekaterih strokah so se sklenilo večje kup-Jije še le zadnje tri dni, tako n. pr. v jedilnem orodju. Razstavljalcl domači in tuji so z Izidom sejma večinoma zadovoljni. Pred vsem povdarjajo, da so napravili letos mnogo več kupčij nego lani. Istotako splošno zatrjujejo, da radi velike denarne krize niso pričakovali tolikega uspeha. Volje za nakupovanje je bilo med posetniki mnogo, vendar pa se na odprt račun niso sklepale velike kupčije. Dobre uspehe izkazujejo zlasti vse nove industrije, ki so bile ustanovljene lani In letos, kar značl, da Jih je taktično rodila potreba. Ino.vmci, ki so posetili Ljubljanski ve-(ikl sej\u, so zatrjevali, da kaže Ljubljanski sejem brezdvomno na večje uspehe, nego Jih Imajo velesejmi na Dunaju, v Gradcu, v Pragi in drugod. Ljubljanski velesejem je torej letos ponovno pokazal, da je potrebna institucija. Drugo leto se namerava sejem vršiti v večjem obsegu in se nameravata pritegniti v večji meri obrt in poljedelstvo, kar je gotovo pozdravljati. Uprava velesejma bo delala na to, da bodo drugo leto vse stroke zastopane. Glede organizacije velesejma, o kateri so se inozemcl kakor Srbi In Hrvatje izražali zelo ugodno, zasluži uprava gotovo vse priznanje. H koncu še omenjamo, da nI bilo dobro, da so mnogi razstavljale! pričeli pospravljati svoje blago že dopoldne, ko je bilo še precej interesentov na razstavnem prostoru. Sejem se je zaključil ob 19. url In ie bilo mnogo posetnikov še prav do zadnjega na sejmišču, ki je dobivalo .vedno bolj prazno in pusto lice. Časopisni glasovi o Ljubljanskem velesejmu O letošnji prireditvi Ljubljanskega velesejma so razen redkih izjem pisali v3i jugoslovanski listi simpatično in piiznal-no. V naslednjem prinašamo kratke iz dečke nekaterih listov. «Jugoslovenski Lloyd», gospodarski inevnik v Zagrebu, ugotavlja med drugim, da jo sejem pokazal, kako se v Sloveniji industrija povoljno razvija, mogočo no toliko v kvantitativnem smislu, kakor bolj v kvalitativnem, tako da se moro že večina produktov blo/enako industrije uspešno meriti z inozemskimi proizvodi, katoro v marsičem oolo uad-kriljuje. Mnogo državo namreč, na katerih produkte jo bila naša konzumentBka publika navajona, proizvajajo radi raznih kriz, ki so jih zadele, vedno slabše blago, dočim so produkti naše industrije v Sloveniji kakor tudi v drugih pokrajinah naše državo vedno bolj izpopolnjujejo in popravljajo. (Podobno so se izražali tudi švicarski in francoski posetniki. Op.) Organizacija in aranžma tretjega Ljubljanskega velikega Bejma sta tudi sedaj pokazala, da Imajo Slovenci od vseh nas v Jugoslaviji največ smisla za složno in organizirano delo, ki mora dovesti do uspeha. «Rlječ», demokratski dnovnik v Zagrebu, piše med drugim: »Tretji Ljubljanski veliki sejem jo napravil na našega urednika, ki je sejem posetil, veličanstvom vtis. Prvi dve prireditvi Ljubljanskega velikega sejma sta nudili možnosti gospodarskim krogom iz ostalih krajev države, da se vpoznajo z industrijo Slovenije in stopijo z njo v poslovno zveze. V tem poglodu so prejšnji dve in sedanja prireditev popolnoma uspele. Slovenci imajo odlične organizatorske zmožnosti ter razumejo pripraviti na posetnika najboljši vtis. Ljubljanski veliki sojem se moro smatrati za največjo trgovinsko podjetjo v naši državi, ki so razvija n« samo radi impozantno propagando, kakršno Zagrobački zbor no zna napraviti v svrho privabi,»enja producentov in konzumentov, temveč tudi zato, kor jo Ljubljana taktično postala trgovinsko središče industrijske Slovonije, in to zlasti radi svojih dobrih prometnih zvoz z inozemstvom in z ostalimi pokrajinami naše države. Važen činitelj so istotako razstavljalci sami glede na svojo solid-nost in realnost, po kateri slovi Ljubljana.« List je daljo tudi zavračal razna hujskanja političnih listov ter toplo priporočal gospodarskim krogom poset v čim večjem štovilu. «Trgovinskl Glasnik*, gospodarski dnevnik v Beogradu, hvali istotako organizatorsko zmožnosti Slovencev in poudarja, da po svoji organizaciji in po svoji celokupni ureditvi Ljubljanski veliki sejem v ničemur no zaostaja za ino-zomskimi prireditvami to vrste. Za letošnji sejem so slovenski gospodarski krogi napravili vse, da še boljo uspe nego prejšnja dva. Omenjeni list naglasuje, da jo napredek števila razstavljalcev znamenje, da ima Ljubljanski veliki sejem lepo bodočnost. «Trgovinskl llst», tednik za trgovino, industrijo in denarstvo v Zagrebu, pišo med drugim: »Važnost tretjega sejma se more še le takrat pravilno oceniti, ako so ugotovi, da so mnoge majhne tvrdko, ki so razstavilo na prvem sejmu, dane3 velike svetovne firme, ki stoje v prvih vrstah naše industrije. Cela slovenska industrija jo izgrajena po nekem gospodarskem načelu, ki ni voden po naši državni gospodarski politiki, kor take sploh ni bilo, temveč po industrijskem programu odličnejših privrednikov, ki so radi tega tudi ustvarili veliko delo. Veliko bogastvo Slovenijo- na vodni sili, premogu in drugih rudah je dalo podlago za nastanek te industrije. Aranžma sejma je uspel dobro. Razpo-delitev razstavljenega blaga po vrsti je izvedena skozi strokovno. Sejmski upravi so more čestitati na doseženem uspehu. Ta sejem se moro v vsakem pogledu označiti uspel, ako se uvažujo splošni zastoj v gospodarstvu in silno pomanjkanje glavnice, ki duši vso gospodarsko življenje. Ljubljana si je na vsak način osigurala velik promet, a slovenska industrija znatno prodajo, katere bi v današnjih razmerah drugače no bilo. Prireditelji Zagrebškega zbora se morejo učiti kako so prirejajo sojmi. ■loža Keršmanc: Terezinkin ženin Saj ste jo vsi poznali, kolikor vas je « menoj vred doma v predmestju, tam ob mračnih vodah, za kostanji, kjer jo tako lepo gledati, kako ugaša večor v krvavi zarji! Kdo bi je tudi ne poznal, škrateljčka? Povsod si jo srečaval, povsod so te pozdravljale njeno žive oči, njen smeh, nikdar pokojno živo srebro njenega bitja. Vstal si zjutraj in stopil na cesto, misleč, da si prvi, da si najbolj zgoden — na cesti je bila že Terezinka. Stopil b! v park, da bi se sprehodil, da bi bil sam s svojo samoto — v Parku je bila že Terezinka, žvrgoleča in smehljajoča se jutranjemu solncu. Nič čuda torej, da so mladi čestilci v predmestju tako radi prepevali tisto: »Terezinka zgodaj vstala še poprej k°t solnčece--» Da, čestilci! Cel roj jih je imela Tere-tfnka, cel roj so jih je podil za njo dan za dnem in se boril za njeno ljubezen. A Terezinka se ni zmenila za nikogar — samo smejala Be je vsem, samo za nos io vodila vse skupaj. To je bila njena najljubša zabava — igrati so z moškimi srci. Pa ne iz hudobije- Počenjala je tako iz noke srčne potrebe, katori ni mogla zadovoljiti drugače kakor na ta način. Ljubiti vso in nikogar! Zato me ie zelo presenetilo, ko sem so vrnil na jesen iz. tujino in izvedel, da ima Terezinka ženina in da ni voč daleč do tistega časa, ko bosta poletela golobčka v svojo gnezdo. Ne da bi me bilo pri tej novici sree kaj zaskelelo, toda čudil sem se in neprijetno mo je dir-nilo. Ta ženska vihravost in nestanovitnost! Kolikokrat mi jo zagotavljala in prisegala, ko sva sedela skupaj v kavarni ali v parku, da se ne bo nikoli možila, da hoče ostati svobodna vso življenje! Zdaj se moži in najinega prijateljstva bo konec... Občutek, da sem prevaran, ker sem nekoč naivno veroval, da svojo obljube in prisege res tudi izpolni, ta občutek je bil zame kakor nepričakovan, neestetičen udarec v liee. Sel som po stezici skozi park ln jo ugledal že od daleč. Lahna in prožna mi je prišla izza nasada nasproti, v zlati luči jesenskega solnca en sam prisrčen, smehljajoč pozdrav. »Servus, Jožal Vendar enkrat! Dolgo se žo nisva videla ...* In podala mi jo tisto svojo toplo belo ročico, mehko kakor žamet in porodno kakor njen smeh. »Ej, po tujini som romal, popotnik... A ti, Terezinka — ali jo mogoče, da so res možiš? Komaj sem prestopil prag domovine, som izvedel to novico.« Kako so mi jo zasmejala! Tako so znajo smejati samo škrateljčki. »Ti bi rad, da bi ostala stara samica do eroba?!* «IDES», TVORNICA KEMIČNIH IZDELKOV, TACEN PRI LJUBLJANI. Zlasti je omombe vredno prvovrstno antraeen črnilo, ki more po svoji dobri kakovosti uspešno konkurirati z vsem tujim črnilom. Tvrdka »Idos« izdelujo daljo prašek za črnilo, kakor tudi nad vse priporočno črnilo v obliki papirja. Vsi ti izdelki so dobro kvaliteto in vredni nakupa. Enako priporočamo barvo za štampilje, gumi arabioum, črni prašek za čevljarje in plavilne kocke, to vse izdo-luje naša domača tvrdka »Idos« in ki s tem bistveno prispeva k naši gospodarski osamosvojitvi. Lopo pa pomaga tvrdka »Ides« tudi k našemu nacionalnemu napredku s tem, da prodaja svojo črnilo v korist Jugoslovensko Matice. Naj bi to uvažovala javnost, zlasti šo- »Ampak, Terezinka!« sem se branil. «Kaj je s tvojimi prisegami?« Šo bolj so mi je smejala. »Prisege, prisege!... Pa si mi res verjel?« »Nobeni ženski na svetu no verjamem večl« sem vzkliknil. Niti slutiti ne moreš, kakšne nazore imam zdaj o ženskah zaradi tebe, Terezinka... Povej, kdo jo tvoj ženiti?« ♦Navaden delavec. Matija mu je ime.« Omahnil sem na klop. »Ti, razvajena punčka. — in — nava den delavec?l... Trgovci, umetniki, pro fesorji in advokati so se pulili za tvojo ljubezen — ti pa si pokazala vrata vsem po vrsti, preprost delavec pa te jo pro-motil... Ali se no šališ, Terezinka?« Sedla, je na klop kraj mene in mo smehljaje gledala. »Prav nič se ne šalim, dragi moj..,. Solnce sije, zato mi dovoli, da ti razložim, kako jo prišlo do preobrata v moji duši! Ros nisom nikoli mislila, da bi so kdaj omožila, ker nadvse ljubim prostost. Trgovci, umetniki, advokati in profesorji so me oblegali, kakor sam veš, da mi jo bilo že mučno. Smešni so vsi, silno smešni... in neznačajni. Ko so bili vsi raznovrstni moji čestilci skupaj v moji družbi, so se klanjali drug prod drugim do tal in mazilill drug dragega z najbolj dišečimi epitntoni, da bi si bil človek mislil: v paradižu vlada taka bratska tnibezen in vzajemnost. Pa le ln uradi, zakaj neopravičljivo je, da kupujemo blago iz rajba in plačujemo drago prevoznino in še dražjo carino, ko pa imamo vso to doma. Zato kupujte črnilo zuamko »Ides«. «T0PL09KA», TOVARNA PLOČEVINASTIH SKATEL I. PLESKO, LJUBLJANA, KAItLOVSKA CESTA 2. Dasl ustanovljena šele lotos je pokazala s svojimi finimi Izdelki, da jo vsekakor koB tudi konkurenoi. Izdelujo vsiv kovrstne škatlo za kremo, pokrovno na-vijako in broz navijakov, za nagrobne lučke, vazelino itd. Ker sodaj postavlja najmodernejšo strojo, bo urejena ln izpopolnjena tako, da bo v stanu v najkrajšem času izdelovati tudi vso ostalo izdelke iz pločevine. mo je zalotil drugič trgovec samo na cesti in pričel udrihati po umetnikih ter naštevati vse njegovo grehe; komaj jo trgovec izginil za oglom, so je pojavil pred menoj profesor tor s cicoronskimi psriodami začel ugonabljati vse, kogarkoli jo videl kdaj v moji družbi; nato sta prišla šo advokat in umetnik, vsak s svojimi litanijami, v eni roki lilijo, v drugi golido gnojnice... In vse to samo zaradi meno, zaradi tako ničeve stvari, kakor je ženska... Pa sedim nekoč sama v parku in mimo pride mladenič, broz cilindra in fraka, niti najmanj elegantno, ampak vendar čedno in dostojno oblečen gro mimo mene, reson in tih, s časopisom v roki in niti ne ozre Be namo. Kaj takega? Še nikoli ni šol nihče mimo meno, da bi me ne bil, če že ne ogovoril, vsaj ljubeznivo pogledal. In naravnost idoalno lep mladenič — gledala sem za njim. Ura v zvoniku jo oznanila tedaj tričetrt na dve... Prihodnji dan sedim ravno ob tem času v parku. Točno ob tričetrt na dvo prido mimo mladenič. Gro in se ne ozre name. Tretji dan isto... V meni jo zavrolo. Ves moški svet mi dvori in so mi klanja — a ta mladenič nima zamo niti pogleda! Ta mladeničev ponos me je očaral. In v meni so jo izvršil preobrat, ki mo je privc-dol do toga, da sem se še tisti dan seznanila z mladeničem. Nikar se mi preveč ne smej, če ti povem, da Be je pri tem koraku moi ponos moral umakniti. Pri Metodu Peternelju Nepoznan Široki javnosti in oboževan od Bvojih znancev dela v Cerknem MoJ tod Potornolj. Govori z njogovimi znanci in livefi, da je atlot, izboron plav.ač, ki vzdrži nad 10 ur na vodi, da jo izvrsten šalilst, bi-ljardist, muzikar z lepo tohniko na violini ln slikar z izrednim talentom; polog vsoga tega pa še pošepotavajo o njegovih uspehih v hipnotizmu. Govori z njim o literaturi, o znanstvu — in no bo nem poslušaloc pri tebi, uve-riš so kmalu, da je mož sploSno izobrazbo in širokega obzorja. Zadnji čas so peča mnogo z intarzij«. Bal Bom so, da izgublja čas z igračka-njom. Cemu sostavljatl sliko iz drobnih kosov lesa, ko ima na razpolago barve, s katerimi so lahko mnogo lažjo izrazi! Radovednost, mo jo gnala, da sem ga obiskal. • Mlad, visok, suh, z obrazom energij«, kjer prevladujejo oči, je sedel z mano za mizo. — Kaj delaš? — Začel jo pripovedovati naglo: — Vodim pevski zbor, mnogo časa porabim za glasbono šolo ln orkester, največ ur pa proBcdlm pri Intarzljl. — — Od kdaj so ukvarjaš i Intarzijo. — Voscljo do tega sem čutil že iS mladih lot, resneje pa sem so začol po-čati s to umetnostjo kot vojak v Gradcu. — — Pri komu po si Be šolal? — — Sol za intarzijo sploh ni voč. Intar-zija je cvetola v 15. stoletju v Italiji, v 10. Btolotju jo prošla na NomSko in jo polagoma propadla. Zdaj so z intarzijo nihče več resno no peča. To me je začetkoma tudi plašilo. Rokol som si: čo 40 nihčo več z njo ne ukvarja, jo zna-menjo, da intarzija nima v sebi življen-ske silo. Ali zdaj vem, da je intarzija propadla zaradi komodnosti umetnikov. — Misliš, zaradi tožke nabave različnih vrst lesa? — — Predvsem zaradi toga. Sploh se je pečala intarzija po veliki večini z orna-mentiko. Moja intarzija pa jo čisto no-kaj novega, žo ker se bavim v pretežni meri e portretiranjem. Moje hotenje gro predvsem za tem, da dokažem, da se da v intarziji dosoči vso ono, kar so da doseči v slikarstvu ali kiparstvu, da intarzija ni nikako igračkanjo in nikaka potrata časa, ampak da je onakovrodna sestra slikarstvu in kiparstvu. — — Ali priznal boš vendarle, da si zaradi malo vrst losa vezan le na nekatero barve, ki ti ovirajo polot. Broz dvoma jo slika na oljo, na katero lopiS drobce lesa, umotniško mnogo boljša in jo intarzija samo medla kopija prvotne sliko? — —MotiS se! Prvič ni ros, da sem vezan samo na nekatere barvo, ker imamo na stotino in stotino vrst losa. Intarzija tudi ni nikaka kopija, pač pa je prvotna skica le medla osnova IntarzijBke zgradbe; sproti mi prihajajo novo ideje in sproti mi raste umetnina in se izpopolnjuje. Intarzija ima colo nekatero prednosti pred slikarstvom. Medtem ko izgubljajo barvo pri slikah polagoma svoj blesk in rado oksidirajo, jo barva pri intarzijski Bliki nespremenljiva, poleg toga pa prihaja pri intarziji perspektiva in plastika vso drugačo do veljave! Sl-cor pa se o tem lahko prepričaš sam. — — Zakaj ne razstaviš svojih stvari? — Par manjših intarzij sem razstavil polog nokaterih mojih oljnatih slik ^ Gradcu. Kritika je bila zamo zolo ugodj na iu po mojih stvareh so zelo povpraševali. Dvo intarziji som prodal v Ameriko in dobil sem tudi nekaj naročil za Nico. Zdi so mi, da stvar pojde. Zdaj mislim opustiti učiteljsko službo in za/-čnom z vso vnemo delati. Pritegnil som pomočnika, ki mi pomaga pri bolj grobom delu in zadnji čas som izt-aknil na šentviški gori za slikarstvo izrodno nadarjenega fanta, ki ga sprejmem v svojo šolo! Udeležil bl so slikarske razstave v Ljubljani, a neki italijanski umetnostni zgodovinar mi jo prigovarjal, naj pri- samo da sem strla ponos njega, samo da som si zaslužila njegov poglod, njegov smehljaj. Ženska jo zmožna vsega, kadar liočo dosoči svoj cilj... In ni mi žal. On ni sicer nič drugega, kot navaden delavoc, a jo značajnejši kakor moji dosedanji kavalirji vsi skupaj, je pevec prve vrsto,, poje imenitno tenor, zna štiri jezike, kar so tiče njegovo plačo, ne menja z nobenim uradnikom ali profesorjem, in vrhu vsega tega ima v Amoriki bogatega strica-samca, starca pri osemdesetih lotih. Zaročila sva se — prihodnji meBec pa so poročiva, in na svatbo vabim šo tebe...» Ura v zvoniku je udarila tri četrt na dvo. Jaz sem se še vedno čudil Tero-zinkinl izpovedi, ona pa je nenadoma vstala in so ozrla proti skupini srebrnih jelk, izza katerih jo hitol po boli stezici proti nama mlad fant b časopisom v roki. »Moj ženin Matija! Ali dovoliš, da ti ga predstavim?« In mo jo seznanila s svojim ženinom, tako imenitnim dečkom, da sem šo tisti trenutek čestital Terezinki. Vračal sem ao domov zamišljon in vesel. Tam ob mračnih vodah sem postal za hip; kajti za dolgo vrsto sanjavih kostanjev so jo oglasila pesem: Terezinka zgodaj vstala, šo poprej kot solnčece-- Naši kraji in ljudje Ime Stevan v srbski zgodovini Ime Stevan v dinastiji Karadjordjevl-čev nI običajno. Sploh se ne pojavlja v novojši politični zgodovini, zakaj tudi v vrsti vlada rjov iz rodu Obrenovlčev no srečujemo tega imena. Pač pa je ime Stevan tem bolj znano iz stare srbske drža ene zgodovine. Zakaj v dobi Nemanjičov igra nenavadno važno ulogo. Ustanovitelj najmočnejše srednjeveške srbske državo Nem.-.nja se je imenoval s colim imenom Stevan oziroma Štefan. On jo ustvaril podlago srbski državi, ki je v trinajstem, osobito pa v štirinajstem stolotju postala najmočnejša držaja na Balkanskem polotoku. V6i vladarji iz rodu Štefana Nema-njo nosijo imo Štefan; mnogi iz vTsto Nemanjičov so se odlikovali po velikih državniških sposobnostih. Prvi od njih je sin Nemanjo Štefan Prvovenčani, prvi kronani kralj srednjoveško Srbijo ali Rašice, najslavnejši ap Štefan Dušan Silni, za katerega jo država dosegla svoj višek. Poleg imena Stofan so vladarji nosili še drugo ime; tako imamo Štefana Uroša, Štefana Milutina, Štefana Dragu-tina, Štefana Radoslava itd. Važno jo naglasiti, da je bil sv. Stofan (prvi mueeiiec) varuh ali patron srednjeveške srbske državo. Tako jo tedaj z imenom Stofan, v današnji srbščini Stovan, združen najslavnejši del starosrbske, to je predkosov-ske zgodovine. Dinastija Karadjordje-vičev, pod katero se jo izvršilo ujedi-njenje jugoslovanskih pokrajin v svobodno kraljevino, najimenitnejši akt v naši zgodovini, je upravičena stopiti z imenom v tradicijo slavnega rodu Nemanjičov. Dlnko Šimunovič (Ob 501etnici njegovega rojstva.) Tiho, skoraj neopazno v krogu svojih najožjih prijateljev je praznoval 1. t. m. v Splitu Dinko šimunovič, eden največjih jugoslovnnskili pisateljev, obenem tri pomenljive obletnice, in sicer: SOletnico rojstva, 301otnico učiteljevanja in 251etni-co svojega literarnega delovanja. Rojen 1. septembra 1873. v Kninu, enem najlepših mest Dalmacije, se je izšolal za učitelja, kar je bil tudi njegov oče in učiteljeval od 1892. leta naprej v vasi Hrvaci blizu Sinja in pozneje v Dic-mu. Danes je profesor umetniške obrtne šole v Splitu. Zo kot otrok, sin učitelja, ki so ga prestavljali iz kraja v kraj, se je potikal kakor pravi »Tujec** po svetu, brez lastne strehe, brez koščka lastne zemlje, brez pravega počitka, brez miru. Svoje »mlado dane* je opisal v avtobiografskem romanu enakega imena, ki ga je izdala in nagradila »Zabavna biblioteka* v Zagrebu, svoja mladeniška leta pa v romanu »Mladost*, ki je izhajal pred dvema letoma v »Dom i svijetu> in ga je kot knjigo ponatisnila zagrebška knjigarna S. Kugli. * »Tudjinac* je njegov roman, ki sta ga izdali hkrati Hrvatska in Slovenska Matica. Prva njegova leposlovna stvar Je bila »Mesec dni na vojaških vajah*, ki je izšla pred 25. leti v koledarju »Bog i Hrvati*. Ta stvar Je bila še zelo neokorno napisana. Leta 1905. pa je izšla v »Lovoru* prva njegova novela »Mrkodol*. Prvo poglavje nedovršene povesti, ki ga je naenkrat proslavila in postavila v prvo vrsto hrvaških pisateljev. »Mrkodol* je sijajna satira na vsakdanje, brezcilno, duševno ubogo, malenkostno životaronje Mrkodolčanov. Tukaj no živi narod s svojimi ideali, temveč ljudstvo brez vsakega stremljenja, brez misli in brez občutkov. Mala cerkvica v Mrkodolu, vsa raztres-kana, s podrtim zvonikom je edinn luč njihovega duševnega življenja, ali niti ona ni taka kakor bo cerkve v cetinjski krajini, narodno svetišče; ta luč v Mrko-doli ne sveti, temveč brli in mesto žive vere napolnjuje te dušo babjeverstvo in pobožnjaštvo . . ■> pravi dr. B. Vodnik. Tej noveli so sledele kmalu drugo in vzbujale vedno večjo pozornost in ko je izdalo leta 1909. »Društvo hrvatskih pisateljev* njegovih prvih pet novel v knjigi pod skupnim naslovom »Mrkodol*, je kritika priznala šimunoviču mesto najboljšega hrvatskega novelista. Kar je Šimunovič doživel, videl, slišal, čutil v Zagorju, v tem dalmatinskem raju, vse to jo opisal s tako realnostjo in tako dovršeno umetniško, da mu ga ni para v vsej Jugoslaviji. Edino in klasično jo njegovo slikanje prirode, krajev in ljudi. Ako prebiraš njegove novelo, čutiš, s kakšno ljubeznijo jo prirastel pisatelj k tej domači zemlji, za katero bi dni vso na svetu. Njegove povesti so epopeja Zagorja, proslavljanjo tega dela jugoslo-venskega naroda, kjer so junaštvo najvišje ceni, kjer je obenem doma največja dobrota in usmiljenost, kjer živi najlepši in najmočnejši ljudski rod, najkrasnejšlh žen in deklet. Njegovi Junaki so doma med Krko in Cetlno: od Knina, Mrkodola, Vr-like in Koljana do Sinja. Tam je naš Šimunovič provel svoja otroška leta, svojo mladost in najslajše dneve življenja. Njegove novele bero čitalcl najrajše in njegove knjige so med najbolj razširjenimi v Jugoslaviji. Zbirka »Mrkodol* jo izšla v drugem natisu kol druga knjiga v »Izbranih delili za šolo* in je obenem že prevedena na češki, ruski in nemški jezik. Mnogo njegovih novel je že večkrat ponatlsneno v raznih almanahih in zbirkah. Njegov najnovejši roman »Porodica Vincich*, iz dobo političnega in kulturnega preporoda v Dalmaciji je izšel letos tiskan s cirilico pri G. Konu v Beogradu, mnogo novel in črtic pa ima raztresenih po raznih listih. V kratkem izda Hrvatska Matica novo knjigo njegovih novel. V zelo težkih gmotnih razmerah živeči pisatelj ni še omagal, ampak še pridno piše svoje umotvore, kakor da bi šo trideset let star ne bil. Kakor ostali Jugoslovani, želimo tudi mi Slovenci Dinku Šimunoviču k njegovi petdesetletnici iz dna srca: Na mnogaja Ijefa! Rad. Peterlin-Petruska. hranim stvari za razstavo v Benetkah; to me je premotilo. — Obmolknil je. Sence so padle v dolino, polagoma je prihajala noč. Mrzle sape so zavele s hribov in so mi segle z ledeno roko čez hrbet. Naročila sva vino in sva so razgovar- jala So o tem in onom. • Zgodaj zjutraj sem vstal zdrav in svež fn sem se napotil v šolo k Poternelju. Razkazal mi je vrt, zalogo intarzijskega lesa, orodje, ki ga rabi pri delu in nato me je peljal v svojo delavnico. Poleg Groharjeve pokrajino in poleg Peterneljevega avtoportreta na oljo, ,ie viselo na steni Je kakih devet velikih in malih intarzijskih slik, po večini portreti, izdelani s čudovito natančnostjo, da človek osupne. Zdelo bi so, da jo nemo- gočo izraziti tako nožnost, tAko otožnost izraza z intarzijo. Prod mano bq visele So druge slike, ki so me 60 bolj presenetilo. Tu jo portret žensko na dlvanu. Ženska jo ograjena v svilo, ki je čudovito podana. In kako jo tam podan žamet! Kako prihaja pri teh slikah svetloba do veljave in kako jo vso plastično! Čudiš se in so ti zdi nemogoče, da je vso to napravljeno iz lesa. Način izdelavo pri teh Intarzijah še ni popolnoma enoten, pozna so na njih pot iskanja po primerni tehniki. Ali vendar so sliko tako dovršene, da o obrti pri njih ni govora. • Razšla sva se, sedol sem v lcoriero in se odpeljal, Peternoljovo Intarzlje pa so šlo z mano; še danes so mi vso žive pred očmi. A. š. Sokolski dnevi v Varaždinu Mariborska sokolska župa je priredila ti priliki 201etnice sokolskega društva v Varaždinu dne 8. in 9. t. m. svoj VI. žup-ni zlet, ki se je razvil v krasno manifestacijo sokolsko misli iu sokolskega dela in to po zaslugi odličnih sokolskih dclav-cev v Varaždinu. Na svojo slavo je sokol-sko društvo povabilo kralja Aleksandra, ki se je odzval s tem, da je pooblastil gospoda gurdnega pukovnika Ostojida, da ga zastopn. To jo izzvalo v sokolskih krogih od uše vi jem je za našo vladarsko hišo in dalo vsej prireditvi še poseben sijaj. Slavnosti so začele prav za prav že v petek, ko je v prisotnosli vojaških in civil-, uih oblasti ter številnega občinstva ob' 11. uri otvoril v mestnem gledališču so-kolslto razstavo zaslužni starosta varaž-dinskega sokolskega društva br. dr. Stan-1 kovič. Po njegovem otvoritvenem govoru ie pravi prireditelj izložbe br. dr. Oto ?antelj podal kratek pregled sokolskega dela v Varaždinu in pojasnjeval posamezne oddelke razstave, ki obsegajo poleg spominskih stvari iz historije varaždin-skega Sokola še zanimivosti iz mariborske župe jugoslovenskcga Sokolstva. Odlično je zastopano češko Sokol stvo, pa tudi poljsko Sokolstvo, ki ga najmanj po-snamo, ima 9voj oddelek. Z zanimanjem bo sledili udeležniki izvajanjem br. doktorja Santlja, ki je žel zasluženo pohvalo in priznanje. Vsakdo obiskovalcev razstave ae Je tudil, kako Je mogoče bilo ibratl v malem Varaždinu toliko zanimivih stvari is sokolske prošlosti ln roate-rijal tako smotreno in okusno razporediti. O priliki svoje slave je založil varaž-dinski Sokol krasno spomenico cSokol-stvo n Varaždinu 1877.-1928.», delo nadvse marljivega društvenega tajnika brata Branka Svobode. V soboto 8. t. m. ae Je vrSU izredni občni zbor v koncertni dvorani mestnega gledališča ob udeležbi celokupnega članstva in predstavnikov. To Jubilejno skupščino je otvoril starosta br. Stankovič, ki je predvsem pozdravil zastopnika JSS., zastopnika predsedstva MSŽ., zastopnike sokolskih društev iz Siska in Klanca ter župe Rijeke-Sušak. Ob viharnem navdušenju je br. starosta predlagal čestitko ob rojstvu prestolonaslednika in vdanost-no izjavo vladarski hiši. Sledila so poročila društvenih funkcl-jonarjev. V poldrugournem poročilu je tajnik br. B. Svoboda izčrpno podal sliko delovanja varaždlnskega Sokola tekom zadnjih 20 let. Zanimivo je bilo to poročilo, ki je navajalo podatke tako iz lepih Ifasov prvega društvenega delovanja, ka-ljor težke čase preganjanja leta 1903. in vojne dobe, prvih časov po prevratu, Fzroke razcepa v društvu, ki je imelo za posledico ustanovitev novega sokolskega Iruštvu dne 2. aprila 1922. in končno utrditev pravega sokolskega pokreta v sicer separatističnem Varaždinu. Tehnično poročilo je podal načelnik br. dr. SantelJ, ki je s točnimi statističnimi podatki dokazal, da jo društvo srečno prestalo težko krizo, ki jo v vsej dvanajstletni dobi ni nikdar doseglo. Obe poročili sla bili pohvalno odobreni. O priliki odcepitve so si hrvatski separatisti prisvojili društveni prapor. Tedaj si je sokolsko društvo moralo nabaviti novega in na tem izrednem občnem zboru ga je razvilo. Na praporu visi v črnino zavit jugoslovenski trobojnl trak kot znak žalosti varaždinskih Sokolov radi nesrečne borbe, ki vlada med Hrvati, dalje trak sokolskega društva iz Ljutomera, s kojiin je imelo društvo vedno najprisrčnejše stike. Starosta dr. Stankovič je z iskrenim govorom razvil prapor in ta start vuraždinski nacljonalni borec prežet z najplemenltejšlmi jugoslovanskimi Čustvi, se je v tem slovesnem trenutku razjokal kot dete, ko jo izročal novi prapor praporščaku br. Knežoviču, pa i vsi drugi se niso mogli vzdržati solz ob tem ganljivem prizoru. Z zanosom jo prevzel br. Knežovič prapor ter zamahnil t njim proti štirim delom sveta z značilnimi besedami: »proti severu: Bože, oču-vaj nam Čehe in Poljake, spasi nam Ru-siju, da nam bude domovina od Iztoka do zapada duga 1 široka od severa do Juga; proti jugu: neka nam bude zadačom, da i brnču Bugare privedemo u vjenac Slavonstva; prema iztoku: kolebka Slovenstva budi nam blagoslovljena; prema zapadu: sirotice Istro Gorica, Rijeka 1 beli Zadar, obečamo Vam vratiti Vas na grudi majke domovine.* Nato je br. doktor Šantl prečital prisego članstva novemu praporu, ki so jo vsi novzoči glasno ponovili in razvitje prapora Je bilo na so-kolski način Izvršeno ln s pevanjem ta posel z navdušeno postrežljlvostjo dočim gospod občuduje. — Da bo ime nik narodov popoln, naj omenim, di je češčina precej pogosta in na Llai me je enkrat presenetila celo srbohr važčina. Velika družina. Po govorje nju in fizijognomijah sem sodil, da j' iz Zagreba. Tako si vsako leto ogled: te krajo Bog vč koliko tisoč zemlja nov, ki Imajo vsi enako pobožne off kadar prižge cicerone v Markovi oert vi svečko in jo postavi za znamem alabastrovi steber, da je njega iroso nost vidna in dokazana. In ki se v: enako zgroze pred tremi luknjami tleh na hodniku med ječami v dože' palači, ko zvedo, da se je tam sko odtekala kri obglavljencev. In od k: terih polovica sede na bližnje stol kadar čuje ime Tizian, Tintoretto et ter se sledeč ciceronovi roki, zaglec Zadnji večer sem v naglici okus slast gondole. Kadar spolzl v sira ske ulice in ugasne blesk in šum njo, se zdi, da se vrača domov. Roje je v tišini in širokih pritajenih nta nostih in je prijateljica le pokojne.' pljuskanju morja ob kamenin stoj« šča. Tu jI prlroda vrača njen Čar njene pravice, da toplo stisnjena zldovjtt Tadostno drsi povsod tja, k živi ta njen slavni stari svet. *—* Fiat> glas, marveč ooratuo »o se prav lahko omožile ln so postale skoraj vedno spoštovane in poštene zakonske žene. V Egiptu je bila Izis boginja ljubezni; tudi tu bo bila v kultu boginje in v njej posveCenih misterijih združena najbolj razbrzdana Beksualna razveseljevanja. Egipt je bil itak znan po nenavadno živahnih nagnenjih v tem oziru; Biino značilno je n. pr., da so trupla, lepih mladih žena prepuščali v balzamiranje šele tri, štiri dni po smrti, ker Be je lo pre-često dogajalo, da so jih tamkaj v še svežem stanju — oskrunili. Tudi pri Grkih je bila v navadi te vrste prostitucija v Venerinih svetiščih, toda v mnogo manjši meri nego pri bolj divjih in grobih Azijatih. Na Grškem so je seksualno življenje razvilo na drugačen, bolj rafiniran način. Tu je vpeljal Solon leta 594. pred Kr. v Atenah prvo javno hišo (dikterion) v našem smislu. Dekleta so kupili na državne stroške v inozemstvu, država jih je tudi vzdrževala, zato pa seveda tudi pobirala dohodke. Da obisk teh hiš ni bil majhen, vidimo iz tega, da je moral poseben zakon zakonskim možem ukazovati, da je njih dolžnost, vsaj trikrat na mesec izpolniti lakonsko dolžnost napram pravi lastni leni. Solon je tedaj dosegel slavo, da je prvi na Grškem vpeljal legalno prostitucijo. Velika vloga, ki so jo igrale pri Gr-fcih hetčre, je znana; igrale so veliko vlogo ne le v zasebnem, marveč tudi v javnem življenju. Mnoge izmed njih 60 se odlikovale ne le po izredni lepoti in zapeljivosti, marveč tudi po nenavadni duhovitosti ln Izobraženosti. Najznamenitejša je Aspaslja, ki je bila pozneje žena slavnega državnika Perikleja. Iz pravljične dežele Indije Ko je Aleksander Veliki v silnih bojih aničil milijonsko armado kralja Darija In razbil mogočno državo perzijskega kralja, je bila njegov cilj staroslavna Indija z njenimi pravljičnimi zakladi ln bogastvi, katere pa mu vsled njegove zgodnje smrti ni bilo usojeno videti In zavojevatl. Indija je le danes na glasu kot dežela neizmernega bogastva in marsikateri radia, to je vladar enega izmed Številnih indijskih kneževin, ima toliko zlata ln dragocenosti, da nI mogoče niti preceniti njihove vrednosti. Indija pa ne slovi samo zaradi svojega pravljičnega bogastva, marveč tudi zavoljo krasnih zgradb iz zgodovinske prošlostl. Vsako leto potuje v to deželo množica svetovnih potnikov, da Bi ogledajo priče velikega umetniškega razvoja Indijske arhitekture. Razen slovitega mesta Delhi, kjer se nahaja ogromna palača velikih mogulov, potomcev Džingis Khana in Tamerlana, ter razen Benarosa, velikega romarskega kraja Indije ob sveti reki Ganges, ki šteje poldrag tisoč svetišč, je zlasti Agra cilj vseh indijskih potnikov. Agra, Se danes veliko mesto z 200.000 prebivalci, je bila v dobi vladavino mogulov glavno mesto Indije. Sijajna doba velikih mogulov je trajala približno od leta 1500. do 1700. ln Iz te dobo potekajo krasne zgradbe visoko razvitega umetniškega okusa, ki so še danes velika privlačna sila tega mesta. Vseskozi bo to gradbeni spomeniki v brezhibnem mav-rijskem slogu, tako n. pr. orjaška palača šaha Džahangi s slovito sprejemno dvorano, biserna mošeja g tremi velikanskimi kupolami ter nagrobni spomenik cesarja Akbara. Najzanimivejši gradbeni spomenik Agre, ki ga smatrajo za naj lepše delo indijske arhitekture, celo sploh za najlepšo zgradbo na svetu, pa je slo viti Tadž, ogromni mavzolej cesarice Banu Begum, ljubljenke šaha Džehana, M je kot veliki mogul vladal od leta 1628. do leta 1658. Moguli so imeli navado, da so zaso in za svoje drage gradili krasno mavzoleje, da ostanejo tudi potomcem v trajnem Bpominu — navada, o kateri nam pričajo tudi piramide egip-tovBkih faraonov. O cesarici Banu Begum pripoveduje legenda, da je videla nekoč v san. krasen mavzolej, ki naj bi bil po smrti kraj njenega večnega počitka. Čudovita lepota njej namenjenega mavzoleja jo je pomirila in ni se več bala Bmrtl. Ko jo šah Džehan zvedel za sanje svoje ljub-' Ijene žene, je začel graditi za ljubljeno ženo, ki je kmalu potom umrla, mavzolej, takrSnega Se nI videl svet. Tadž, tako se imenuje mavzolej v domačem jeziku, stoji v parku krasnih temnih cipres ob reki Džumna, pritoku svetega Ganga, Od vseh štirih krajev sveta vodijo k mavzoleju s kamnitimi ploščami obložene, z vodometi okrašene cesto. Od katerekoli strani pride, se nudi potniku enak pogled, ker je zgradba popolnoma simetrična. Na približno sto kvadratnih metrov obsezajoči platformi se na njenih štirih vogalih dvigajo vitki minareti, vsi popolnoma enaki, s kupolami. Sredi platforme stoječe poslopje zavzema polovico Površine in je zgrajeno v podobi enako-'tranega osmerokota. Vrata in okna so v mavrijskem slogu. Simetrično s štirimi minareti se dvigajo nad poslopjem štiri stolpiči z zračnimi obrobnimi galerijami m malimi kupolami, v sredi pa se dviga velika, a vendar v lahkih, vitkih linijah zgrajena glavna kupola, ki ima v premoru 15 metrov, visoka pa Je približno 100 motrov. Glavno poslopje je zgrajeno iz bleščečebelega marmorja, ostalo zgrad-''o pa iz rdečega peščenca. Zunaj in znotraj poslopja se nahajajo vdelani reki " korana na črnem marmorju. Skozi okna z lukniičastimi okraski nada tailn- stvena, rožnoDarvna svetloba v veliko dvorano pod srednjo kupolo. Osvetljen s to rožnobarvno svetlobo stoji sredi dvorane tako zvani kenotaf iz belega marmorja, i divnimi okraski iz vloženega kamatika in karneola. Ta kenotaf je naokrog obdan z mramorno strešico s tako fino in nežno luknjičasto Izdelavo, da na-pravlja vtis, ko da je tkana lz sjajno svile. Spodaj v svodu pa se nahajata groba cesarico Banu Bogurn in šaha Džehana, ki je hotel počivati ob strani svoje ljubljeno žene. Jasno je, da je to divno gradbeno delo, bogato opremljeno z najfinejšimi specialnimi okraski, zahtevalo mnogo truda in časa. Tradicija izporoča, da je pri tem čudesu arhitekturo skozi 22 let bilo zaposlenih 20.000 delavcev. To so številko, kakor se podobne omenjajo le pri gradnji egiptovskih piramid. Poročila potnikov, ki so videli Indijo z lastnimi očmi, se ujemajo v zatrdilu, da je pogled na Tadž nepopisen. Najučinkovitejše je ogledovanje toga indijskega čudesa rano zjutraj, zato ker žarki vzhajajočega soln-ca zavijajo Tadž v rožnato svetlobo, pri čemer efekt še učinkovito dviga sestava belega marmorja in rdečega peščenca. Naravnost nepopisen pogled pa nudi Tadž ponoči v mesečini. V slnjesrebrni svetlobi bliščeč stoji Tadž kakor zača rana paleča, obdan od temnih barv gostih cipres, kot učinkovit kontrast. Šumenje valov roke Džumna, melodično previjanje žuborenja številnih vodometov, z vonjem bujnih cvotlic nasičeni zrak začara gledalca v sanjavo melanholijo; zdi se mu, da Banja. Napredovanje ameriške tehnSke Proces elektrifikacije, t. j. razširjenja električnega razsvetljevanja, električnega pogona, Industrijskih strojev in železnic napreduje v Ameriki tako mogočno, da se na tem pollu ne more meriti z Ameriko nobena država na svetu. Samo tekom lanskega leta so Američani potrosili za elektrifikacijo 750 milijonov dolarjev, kar znaša približno 75 milijard denarja v dinarski vrednosti. Ves ta novec se ie potrosil za zidanje novih električnih central ter za postavljanle novih vodov. Sedaj so Američani Izdelali načrt za celotno elektrifikacijo svoje zemlie. Električno strujo so do nedavno Imela samo mesta in večle naselbine. Zanaprej se bodo z elektriko koristili tudi trgi In vasi, da celo oddaljeno farme. Realizacija tega načrta zahteva šest let časa ter bo stalo štiri bilijone dolarlev. Posebno zanimivo |e dejstvo, da hočejo Američani napeljati električni tok po vseh, tudi najneznatnejših cestah. To store radi tega, ker je vsak četrti Američan posestnik avtomobila. Avtomobili pa zahtevalo ne le dobre, temveč tudi razsvetljepe prometne žile. Po noči dirjalo po ameriških cestah nešteti tovorni avtomobili, ki neizmerno razbremenjujejo železniške proge. Ta promet je sedal mogoč le na izvestnih delih ameriških cest. Ko pride v rabo elektrika na vseh cestah, bo tovorni promet še večji, ker bodo s pomočjo elektrike izključene nesreče, ki so se dozdai dogajale vslod teme In sličnih pomanjkljivosti. Državni mišji lovec Amerika je svet čudnih običajev. Vest, ki prihaja iz VVashingtona, nas v tem zopet enkrat potrjuje. Predsedstvo ameriške Unije je nastanjono v Beli hiši; In v tej Beli hiši živi in ovili toliko miši, da je morala ameriška vlada nastaviti posebnega moža, ki jih bo pokončaval. Mišji lovec se piše Samuel Gold ter je nameščen kot službeni preganjač miši pri vladi Združenih držav. Ima prav dobro mesečno plačo, ki presega dohodke višjega uradnika v naših razmerah. Zanimivo je vedeti, kakšne ideje se jo po-služil Gold, da jo zatrl mišjo zalego. V vladni palači se je poprej nahajalo mno go kuhinj. V jedilnih shrambah so se miši plodile, da je bilo veselje. Ko Jo prišel v službo Gold, jo najprej odpravil vse kuhinje. Mišim so na ta način preostali za glodanje samo službeni spisi. Izgleda, da mišji zalegi akti ne dišijo posebno. Vsaj dejstva kažejo na to. Goid je svojo idejo tako dobro realiziral, da so miši v Boli hiši skoro popolnoma izginile. Prošli meseo jih ,jo pobil komaj 50. Njegova namestitev je postala s tom prava sinekura vsled česar je mišji lovec prosil za dopust, da se tekom enega meseca okrepi v kopališču. Soveda je vlada ?dnženih držav dokazano vnetemu nameščencu takoj do"olila oddih in ko so ga vprašali, kako si bo preganjal dolgi čas v kopališču, so jo Gold kratko odrezal: .»Lovil bom za zabavo miši«. tazanl v tom času napovedali dva potresa. Pet ali deset minut pred potresom so začeli krlčc hreščatl, kar se pri njih pojavila zelo redko. Ce so fazani napovedali tudi zadnjo potresno katastrofo na Japonskem, o tem molči zgodovina. X 300 let staro čudo. V nekem pariškem listu opisuje neznani pisec čuden aparat, ki ima lastnost, da točno napoveduje vremo. Aparat nima nič skupno-ga z modernim barometrom ter jo po zatrdilih 6tar žo nad 800 let. Lastnina je neke bretanjske obitelji ter prehaja v rodovinl od očeta na sina. Aparat jo majhna stokleničica, dobro zamašona in napolnjena z neko tokočino, ki spominja po barvi na rum. Kadar so vrome pripravlja na dež, začne po steklenici plavati sesedok, ki leži običajno na dnu. Ce pada toča, so sesedok dvigne v obliki drobnih zrno, čo se pa vreme pripravlja na sneg, so tekočina zgosti in dobi bolo barvo. Sedanji lastnik je podedoval skrivnostni aparat po Bvojom stricu, ki jo umrl 85 let star, strio pa je čudo dobil od Bvojoga pradeda. Obitolj jo v posesti nenavadnega aparata žo celih 300 let in trdi, da jo steklenica So nikoli ni prevarila v vremenskih prerokbah. X Spomenik predsedniku Hardlngu. Meščani mesta Marion, rojstnega kraja pokojnega ameriškega predsednika Har-dinga so sklenili, da zgrade pokojnemu načelniku Zedinjenih držav volik mavzolej po vzorcu grobnice generala Gran-t-a v Newyorku, ki je natančen posnetek Napoleonove grobnice. Amerlčano je do-vedla na to misel hvaležnost do umrlega predsednika, katerega so meščani v Marionu zelo čislali in ljubili. X Procesija draguljev v Anverai. Pred par tedni se je v Anversl vrSlla neobičajna procesija draguljev. Procesija je bila dolga dve In pol angleSkl milji ter je bila organizirana od anver- Sko Industrijo za dijamante, ki je hotela na ta način opisati postajiok in razvoj briljantov, biserov, rubinov in draguljev v splošnem. Dr&gotino je nosilo nad 2500 ljudi. V procesiji jc bilo videti konje, love, slono iu osle. Vse to živali so bilo oblečone v originalno noše, katero je povečeval sijaj dragih kamnov. Ve-ilko kočije, okrašeno z najredkejšlml dragocenostmi, so predstavljalo momon-to iz zgodovino draguljev. Vidoti jo bilo scene posesti poedlnih dragih kamnov in osebnosti, po katerih nosijo ime. Procesijo je glodalo poleg ježtovllne množico domačinov tudi mnogo tisoč tujcev, ki so prišli nalašč v ta namen v An-verso. X Kdo največ potuje po zraku. Francoska velczrakoplovna postaja Bour-got je pred kratkim objavila statistiko o zrakopovlstvu. V Evropi se poslužujejo aoroplanov ponajvoč Američani, najmanj Francozi. Za Američani pridejo Angleži, Nemci, Skandinavcl in Rusi. Zaostajanjo Francozov ua tem polju je pripisati njihovi fizični slabotnosti. XRadl smeha v smrt. Londonsko časopisje poroča, da so jo neki ameriški državljan po imonu John Chamberlain v kinu pričel nenadoma strašno Bmejatl. Smeh jo trajal četrt ure, a kmalu nato je počila Amorikancu žila na vratu In se jo zgrudil mrtov s stola. Komisija jo ugotovila, da ga je zadola radi prehudega smeha kap. X Tolstega pristaši In vojaška doli-nost. Na temelju nekega sovjetBkoga ta kona lz leta 1920., ki predvideva opro stitov od vojaške službe v slučaju anti-militarlstlčnega verskega propričanja, se je te dni moskovsko sodišče bavilo proSnjami dveh pristašev Tolstoga, Na podlagi Izreka Izvedencev, ki so pro učavail življenje te dvojice, je bil eden izmed njih oproščen vojaške službe, drugemu jo bila prošnja odbita. iranko vagon Mladenovac, 500, 52u. TctW denca nedoločna. Slabo zanimanje. HMELJ. (Brzojavno tržno poročilo.) Niirnberg, 7. septembra. 1SOO milil nov do 2 milijardi mark za 50 kg. (I k, le 880 naših kron.) Niirnbcrii, 8. september. Za 50 kij hmelja se jc plačalo 2200 — 2500 mtHlo4 nov mark. 3 DOBAVE. Dobava orodja. Pri ravnateljstvi državnih železnic v Subotlci se vrši 23, t. m. ofcrtalna licitacija glede dobavi raznega orodja. Dobava raznega maziva. Pri upr« vi državnih monopolov v Beogradu s< vrši 22. t. m. ofertalna llcltaclla glcd« dobave raznega maziva (strojnega olja Itd.) Dobava ključev, klešč itd. Pri rav.) natellstvu državnih železnic v Subotld se vrši 22. t. in. olcrtalna llcltaclla glivi de dobave raznih ključev (Irancoskili lil drugih), klešč, škarlj za sekanie pločv vlne ter prebljačev. (Predmetni oglasi so v trgovski ln obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogledj Gospodarstvo Stanje državnih dohodkov in izdatkov Oeneralna direkcija državnega računovodstva je objavila v »Službenih Novi-nah» stanje državnih dohodkov ln Izdatkov koncem ma|a t. 1. Celokupna vsota izdatkov v ma|u znaša 562,037.908.48 Din napram vsoti dohodkov 688,114.875.79 Din. Mesec maj beleži tore) prebitek 126,076.967.30 Din. Od avgusta 1922. do konca maja so znašali skupni Izdatki 5„505,607.872.90 Din, a dohodki 5„805,199.001.81 Din, kar pomeni prebitek dohodkov v znesku 999, 591.128.87 Din. Napram v državnem proračunu za to dobo predvideni vsoti se izkazuje pri Izdatkih prihranka več nego 270 milijonov, pri dohodkih pa prebitek nad 26 milijonov Din. Najvažnejše postavke v Izdatkih državnega proračuna so: prometno ministrstvo 1„016,708.878 Dln(v proračunu predvidena vsota znaša 1„028,446.576.90 Din); Izdatki vojnega ministrstva so prekoračili v proračunu predvideno vsoto za 60.5 milijona in znašajo 1„000,391.994.23 Din; izdatki finančnega ministrstva izkazujejo prihranek v znesku 74.2 milijona proti proračunski vsoti 887,999.153 Din. Od državnih dohodkov v maju odpade na carinske dohodke ln takse 50 milijonov, na trošarinske in občinske takse 55.4 milijona, na donos od ažija 65 milijonov na davke na poslovni promet 29.9 milijona, na direktne davke ln davčne dokla-de 52.8 milijona, na takse 62.9 milijona, na monopole 155.8 milijona, na prometne Institucijo 155.9 milijona, na državne imo bilije 36.4 milijona, na dohodke državnih domen 4.7 milijona Din. Celokupna vsota državnih dohodkov za dobo od avgusta 1922. do konca maja je znašala 5„805,199.001.81 Din, v proračunu pa sc predvideva vsota 5„779.122.386.70 Din. Višji dohodki pri posameznih postavkah v dohodkih znašajo 600,487.927.64 Din. manjši dohodki pa 574,411.312.52 Din. Znatni manjši donos izkazujefo dohodki od ažlja v znesku 342,132.601.61 Din, potem dohodki poslovno-prometnega davka v znesku 79,186.302.44 Din. Ta manišl donos dohodkov od poslovno-prometnega davka kaže na težkoče pri pobiranju teh davkov. Precejšnje večje dohodke izkazujejo monopoli, ln sicer 311.9 milijona, ln takse v znesku 108.5 milijona Din. V splošnem se kaže, da redni državni dohodki, izvzemšl carinske dajatve, Izkazujejo manjši donos, izredni pa večjega. Najvažnejše postavke državnih dohodkov po posameznih pokrajinah za dobo od avgusta 1922. do konca maja so bile nastopne (v milijonih dinarjev); Direktni davki in davčne doklade: Srbija 124.5, Črna gora 2.8, Bosna ln Hercegovina 58.6, Dalmacija 13.7, Slovenija 73.3, Hrvatska In Slavonija 102.7, Vojvodina 112.3. Takse: Srbija 126.7, Črna gora, Bosna In Hercegovina 45, Dalmacija 15, Hrvatska in Slavonija 97, Slovenija 63, Vojvodina 100.4. Monopoli: Srblla 501.2, Črna gora 13.9, Bosna In Hercegovina 201.1, Dalmacija 58.9, Hrvatska In Slavonija 331, Slovenija 175.3, Vojvodina 136. Promet: Srbija 396.2, Črna gora 2.5, Dalmacija 14.3, Hrvatska In Slavonija 446, Slovenija 37.8, Vojvodina 259.5. X Milijon telefonskih naročnikov v Newyorktl. V Newyorku, kjer je bil uveden telefon komaj pred 46 leti, je lani prekoračilo število telefonskih naročnikov prvi milijon. Nc\vyork ima 114 telefonskih central, ki so pod streho v 64 zgradbah. Uradnega osobja, ki je zaposleno pri telefonskem prometu, je 33 tisoč žice v newyoršketn telefonskem omrežju pa jc nad deset milijonov kilometrov. X Napovedovalci potresa. Znano je, da so nekatere živali, zlasti ptice, v stanju napovedati potres. Poloti se jih silna tesnoba, ki jo Izražajo na najrazličnejše načine. Prvenstvo med pticami na tem polju gre fazanom. Neki japonski nčeniak je skozi štiri k-ta Opazoval fazane v nekem vrtu in sc Dreoričal. da so Tržna poročila Novosadska blagovna borza (10. t m.) Pšenica: baška, 79 — 80 kg, 2 odst., 10 vagonov 340 — 350; banatska, 79 — 80 kg, 2 odst, Zenta, 4 vagone 341.25 — 342.50; sremska 79 — 80 kg, 2 odst,, 11 vagonov 340 — 345. Ječmen: haški, jarl, 68 — 69 kg, 2 vagona 280; baški, jarl 69 — 70 kg, 3.5 vagona 300. Oves: ba-ški, 1.5 vagona 250; sremskl, ponudba 250. Turščica: baška, 7 vagonov 2b5 — 270; baška, duplikat kasa, 9 vagonov 265; baška, 100 odst. zdrava, 1 vagon 245; baška, Novi Sad, 2 vagona 275; sremska, 3 vagoni 275. Fižol: beli, baški, 1 vagon 485; beli, baški, Beograd, 1 vagon 470. Moka: baška, «0», 5.5 vagona 550 — 560; «0», dvojno sipka, 7 vagonov 567,5 — 570; »0», sipka, 2 vagona 550; «6», 5 vagonov 400. Otrobi: v papirnatih vrečah, 1 vagon 140. Tendenca neka) žl-vejša. Zagrebška blagovna borza (10. t. m.) Pšcnica: V kg, franko Nova Oradi-ška, blago 340; 74 kg, franko Pitomača, blago "325; banatska 80 kg, pariteta Zenta, ponudba 337.5 Turščica: baška, franko Petrovac, ponudba 275; srotnska, fran ko Indjija, ponudba 280. Moka: «0», dvojno sipka, banatska, franko Beograd, prnudba 555; «0», sipka, banatska, franko Beograd, ponudba 550; baška, «0» baza, franko Cervenka, 1 vagon 550. — Otrobi: franko Zagreb, ponudba 160; franko Varaždin, mešane vreče, ponudba 150. Fižol: beli, franko hrvatsko-slavon-ska postaja, povpraševanje 455; pisani, franko Koprivnica, ponudba 445. Tcndcn-ca v moki čvrsta. Beli fižol sc išče za Izvoz. Beograjska blagovna borza (10. t m.) Pšcnica: 78 — 79 kg, 2 — 3 odst., iranko Jagodlna, povpraševanje 320, ponudba 325. Turščica: žolta, suha, franko vagon Beograd, povpraševanje 270. Oves franko vagon Beograd, promptno 245, 250. Fižol: beli, promptno, 490, 510, beli. = Izredni občni zbor slovenskega trJ govskega društva »Merkur« v LJubljani se vrSl v sredo dne 12. septembra ob 20. url v društvenih prostorih na Gradišču 17, I. nadstr. z nastopnim dnovnim redom: 1.) Pozdrav prodsedBtva. 2.) I»-| ročltov diplom 2 častnima članoma. 8.J Izpromemba pravil. 4.) Določitev članv> rine. = Dopolnilo pravilnike o devizah, Finančni minister je na predlog general« nega Inšpektorata Izdal naredbo, da moj rejo pooblaščeni denarni zavodi prodaja' ti posameznim osebam za njihove osebne potrebo inozomska plačilna sredstva do največje vsote 600 Din, in to samo enkrat mesečno ter brez posebnega odo« brenja od finančnega ministrstva, odi nosno generalnega inšpektorata. Omenjeni donarnl zavodi so dolžni vsako tehi prodaj vnesti v register kakor tudi osta-le prodajo v smislu čl. 4. pravilnika o prometu z devizami ln valutami. = Konferenca upnikov Balkanska banke. V četrtek se je vršila v dvorani podružnice Jugoslavenske banke v Booi gTadu konferenoa upnikov Balkanska banke, katero so so udeležili tudi dele-' gatl kredltorskeira odbora v Zagrebu-Na konferenci Be je v vseh vprašanjin dosegel sporazum in se je dosedanjo de« lovanje odbora odobravalo. V Beogradu so jo osnoval akcijski odbor z nalogo, da podpira zagrebški kreditorski odborv Sodna razprava o likvidaciji banko ^ Zagrobu jo določena, kakor znano, na 3. oktobra. — Nov rudokop bakra. Iz Beograd* javljajo, da so r vaei Krlveljka v Srt biji (timoškl oknig) naSU novi bogati rudnik bakra. Plast rudo je debela osem motrov. Generalna direkcija za rude ja poslala tja svoje strokovnjake, ki boda takoj pričeli 7. raziskovanjem. = Trgatev v Dalmaciji. Iz raznih kra-i jev Dalmacije poročajo, da grozdje lotoj zelo lopo zori. V Zlo/.olu v MboniSkl okolici s« začne trgatev dne 17. sep< toinbra, v Neretvi pa 24. septembra. — zlata pariteta v Avstriji znaša da sredo septembra 14.400 papirnatih aK za eno zlato krono. = Ugodna žetev v Madžarski. Mod. žarsko poljedelsko ministrstvo je Izdala poročilo o lotvl In ugotovilo, da jo letošnja žotov v Madžarski dala pšenica preko 18 milijonov, rži pa preko 8 milijonov metrskih stotov. Po teli številkah so ceni madžarska žotev bolj nego po-vprečno dobra. = Desetmllljardnl tečaji efektov a Berlinu. Na lierlinski borzi so prošli teden dosegli vodilni težki montanski papirji dosetmilijardne točajo. = Obtok bankovcev v Nemčiji jo zna-šal po izkazu z dne 22. avgusta 1923, 278.906,,400,882.000 mark. To Je torej žo popolnoma sovjetska štovilka. — Stoodstotna dlvldenda rudokop. ne d. d. «Sllesla». Z Duna ja poročajo, da jo Generalna skupščina rudokopne družbo sklenila 100-odstotno divi-dendo. = Zlati carinski nadavek v Nemčiji znaša od 8. do 15. septembra 215,359.900 odstotkov (v predhodnem tednu jo zna-5a.l 129.119.900 odstotkov). — Ruska zunanjetrgovinska bilanca aktivna? Po izjavi Krasina je trgovinska bilanca rusko zunanje trgovine v letu 1923. aktivna. Izvoz jo za 200 milijonom zlatih rubljov večji nogo uvoz. v knjigarni TISKOVNE ll Prešernova ulica, nasproti glavne pošte. tt«no|o « drtavnlm davkom nt in.er.te vred do 20 besedi Din 5'-, v««*« n«dol|n|a botedt 60 ptr 1*6. — Plača m v »dno n.prtj (lahko tudi v intmkthl. Na vpralan|o odgovar)a uprava le, ako |e vprtSanju priložena Mtmkt sa odgovor tar manlpulaoljaka prlatojblna (I Dtn). Obratni vodja •a premogokop na Dolenjskem, se Išče. — Prosilci noj poftljajo svoje prošnje, katerim naj bodo priloženi prepisi spričeval ln opisano dosedanje delovanje, kakor tudi b zahtevkom plače. ne. Rud. podjotje Adolf Toglar v PolJ-čanah. Znanje slovenščine ali srbohrvaščine je pogoj. 9854 Sobarica ki zna ilvatl ln Ima prosto vožnjo na ielezncl, se sprejme v GradlSCu štev. 1, II. nadstropje. 9868 Kontorska moč frvovratna, (vodja pisarne ln poslovodja) vešč več Jezikov (slov., nem., ltal. ln srb.), knjigovodstva, strojepisja, stenografije, dober korespondent lu organizator, Išče primernega mesta. Cenjene ponudbe bo prosi na upravo ,,Jutra" pod ,,Prvovrstna moč". 9835 Krepkega dečka popolnoma zdravega, Btroglh poštenih kmetsklh staršev, z dobro šolsko Izobrazbo, Išče za takojšnji nastop večja manufakturna ln sprecerlj-fika trgovina na deielL Ta-kojauje ponudbo pod šifro ,,Učenec 1000" na upravo „Jutra". 9809 Za pouk v nemščini 8let nega fantka, se Išče gospodična aH gospa, za 2 url vsako popoldne. Naslov pove uprava „Jutra". 9805 Proda se v Sloveniji ln na Hrvatskem: Hcftel z mesnico, ledenico itd. 2,500.000 Din. llotcl s kavarno, mesnico, umetno ledenico, pripravo za sladoled, 14 sob z Inventarjem na železniškem križišču, 2,125.000 Din. Ooatilna, mesnica, ledenica, stroji za klobase, 1,025.000 Din. Ooatilna, 24 sob, 500.000 Din. dostlna, mesnica, ledenica, 300.000 D. Restavracija na kolodvoru, 180.000 Din. Pekarija, 8 oralov zemljo, 200.000 Din. Milni, žage, stalna vodna moč, 300.000, 500.000. 800.000 Din. Trgovske hiše, 100.000, 300.000, 1 milijon, 3 milijone Din. Hiša v Ponikvi za obrt. 20.000 Din. Gozd, 100 ha, trdi ln mehki les za Industrijo, 50.000 »»». Delnice 62 ln drugI dobri pogoji velikega lndustr. podjetja, se prodajo ali zamenjajo za posestvo ali hifio. Vinogradi v ljutomerskem ln ptujskem okraju 50.000 do 3,000.000 Din. Dieselmotor 50 PH. 150 tisoč Din., lokomoblla 20 HP 30.000 Din, benclnmotore 10 do 25.000 Din. Čebelnjak, novi, umetni s 36 panji 10 tisoč Din. Prodajam, zamenjam graJSčlne, tovarne, posestva, vile Itd. v tu- ln v Inozemstvu. — Realitetna pisarna ,,Sliv ar", Ljutomer, Stari trg 47. 9852 Deklica lk! Je dovršila 3 razr. mešč. šolo z najboljšim uspehom, vešča stenografije ln slovenščine, nekoliko tudi hrvaščine, Išče primerne službe pri odvetniku ali kakšnem večjem rgovcu. Nastopi B 1. okt. ali tudi pozneje. Cenjene ponudbe na upravo .Jutra' pod Šifro ..Začetnica". 9832 Služkinja ta v kuhinjo ee sprejme takoj. — Gostilna 6, Dunajska cesta. 9772 Izurjena pietilka f.a stroj se Išče. Naslov pove uprava ..Jutra". 9784 Učenec c 20mesečno prakso, iell mesta v trgovini s špecerlj Fkiin ali meSanlm blagom. — N'aslov: Kavč 16 Bogomil, Kamnik 98. 9789 Izvrstna kuharica poštena ln zanesljiva, z večletnimi najboljšimi spričevali želi mesta kuharice pri kaki boljSl družini v LJubljani. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ,,Kuharica". 9795 Kontoristinja • dve ln polletno prakso, zmožna slov. ln nem. Jezika, knjigovodstva, strojepisja in vseh pisarniških del, želi prcmenlti službo. Kraj poljuben. CenJ. ponudbe pod šifro ,,Zanesljiva moč" na upravo „ Jutra". 9754 Šteparica ta čevljarsko obrt, se Išče. Samo prvovrstna moč, s celo oskrbo v hiši. Plača postranska stvar. — Anton Sopar, Bled št. 19. 9748 Naprodaj se dobijo: Slov. harmonike v 3 tonih, cena 5000 K. Kovani stroj za žage naisekavatl, cena 1500 K. Tehtnica (decimalna), ki stehta 50 kg teže, 3500 K; vse Se v dobrem stanju brez popravila. Naslov pove uprava „Jutra" 9815 Spalnica za eno osebo, zelo malo rabljena, lz trdega lesa, se radi pomanjkanja prostora ugodno proda. — Naslov pove uprava „Jutra". 9863 Lep otročji voziček se proda za 2500 K. Naslov: Vodmat, Zelena jama št. 130. 9843 Velika kopalna bana (clnkpleh) je naprodaj. Naslov pove uprava „Jutra". 9828 Skoraj nov površnik prodam; garantirano predvojno blago, za 1200 Din. — Skabar, Florljanska ulica 10, pritličje. 9788 Turška preproga 2 y 8 m ln vinski servis, se zaradi selitve proda. Naslov pove Anončnl zavod Drago Beeeljak, Ljubljana, Sodna ulica št. 5. 9833 Železne stopnice okrogle (Schneckenstlege), 8 m 80 cm visoke, kompletno, proda Simon Kmetec v Kolodvorski ulici St. 26. 9632 Rabljeni pisalni stroji najboljših znamk, dobro popravljeni, naprodaj. — Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica T. Telefon 100. 9622 Elektrotehniški materljal od Instalacij in motorji, se pod vsako tvor-nlSko ceno ugodno proda. — Vprašanja ln dopise na upr. „Jutra". 9432 Stroj za produkcijo kamena sa na-sipanje cest ln železniških prog (Steinbrecher) sistem H. R. Glftser 16 HP na pe-trolejskl pogon, produclra C do 8 kub. met. na uro, masiven, malo rabljen, prodam. VpraSatl Drag. žepak, Zagreb, Hatzova 10. 9318 Prvovrstno seno po 120 Din m» ln pšenlčno slamo po 62'50 Din 100 kg nudim v količinah od 6—40 vagonov, franko Slatina aH Sladojevcl, v zaprtih vagonih ali odprtih s plahto kupca. Cenjene ponudbe prosim na naslov: DJuro 2»llč, veletr-govec s slamo ln senom, Sladojevcl, p. Slatina, Slavonija 9816 Veliko krompirja bodo letos prldolall naši kmetje, veliko krompirja bodo potrebovali meščani, ki najrajše kupijo krompir naravnost od proizvajalca v Jeseni za čez zimo. Najuspešnejša posredovalnica za kmo-tljske pridelke so ,,Mali oglasi" v ,,Jutru", kjer Je za majhen denar ustreženo pro-ducentu, kakor konsumentu, prodajalcu, kakor kupcu. — Kdor Ima dober krompir naprodaj, naj zato opozori nanj potom ..Malega oglasa" v ..Jutru". Uspeh za ugodno prodajo bo dosegel na ta način najlažje. Puch-raotor 2 In pol HP. ln pomožni motorji znamke ..Cockerell", trlčetrt HP., se po nizki ceni prodajo. — Avto-Florjan-Mč, Ljubljana. 6317 KupJrn Kupim 250 metrov dolžine starih rabljenih tračnic za poljsko železnico, profil 6—7 cm. Kdor Ima tako za prodati, naj sporoči Antonu Pogačniku, Podnart. 9826 Znamke posamezne, v serijah ln v celih zbirkah, kupuje, prodaja ln zamenja Josip Ser-bec, S lov en J gradeč. 9830 Opalograf se kupi. Ponudbe s ceno se prosi pod šifro ,,Opalograf" na upravo ..Jutra". 9791 Nerabna pneumatika (stara), se kupi v vsaki množini. Autozavodl E. Rosa. LJubljana, Poljanska cesta št. 69. 9797 Dve pisalni mizi dobro ohranjeni ln roglstra-tura za pisarno, se kupi. — Ponudbe pod ,.Pisarna" na upravo „Jutra". 9800 Več motorčkov za montirati za navadna kolesa ter tudi kompletni mali motorčki raznih tovaren, se proda po nizki ceni. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. 180 5 shrambnih sodov (Lagerfass) ajhanl, hrastovi z železnimi obroči okovani, od 1300—1900 litrov, dobro ohranjenih, proda Franc Logar, gostilničar v Hrastniku pri Zidanem mostu. 9744 Gospodična 7rš5a vseh pisarniških del, z dveletno prakso, želi mesta. — Gre tudi v kak drug oddaljen kraj ali na deželo. — Naslov pove uprava „Jutra" 9740 Učenko v konfekcijsko trgovino za gospode, se sprejme. — Stari trg št. 22. 9641 Uradnica dobra moč, zmožna nemške, ogrske ln češke stenografije, strojepisja ln korespondence, •l večletno prakso, Išče mesta v zasebnem podjetju aH banki. Cenjene ponudbe na upr. ,Jutra' pod ,.Zmožna". 9043 Črno vloženo pohištvo ln salonska garnitura, s e proda. Stari trg 22, I. n. 9637 Otroška posteljica, dobro ohranjena, belo pleska-na, se proda. — Naslov pove uprava ..Jutra". 9446 Najfinejši med lztrčanl. po 140 K oddaja H. Likar, nadučltelj v p. ln Čebelar, Blanca pri Sevnici. 9811 Jabolka, slive večje množino, franko rlnfu-za vagon, slive 5 K ln Jabolka 6 K, proda Joa. Zurc, Semič. 9808 Trapistovski sir in čajno maslo ..Sanltas" najfinejša znamka. Zastopstvo za Slovenijo: Ant. Verblč, LJubljana, Stritarjeva ulica 2. Stalno velika zaloga vseh vrst sira. 9180 Meyers Konversations-Lexikon 24 zvezkov, 6. zadnja Izdaja, nov, naprodaj. Ponudbe na upravo ,, Jutra" pod šifro ,,Meyers". 9478 Salcnska garnitura lepa ln popolnoma brezhibna, obstoječa lz mize, 2 stolov, 2 foteljev, 1 zofe v starinskem slogu, se proda po zelo ugodni ceni. Poizve se Glln-ce št. 213. 9634 Suhih gob večjo množino prodam takoj, pozneje Ježlce (Knopper). — — V komisijsko prodajo vzamem zimsko manufakturo ln usnje. CenJ. ponudbo prosim na upravo ,,Jutra" pod Slfro ,.Trajna kupčija". 9817 Le najboljši fižol rada kupi v jeseni vsaka gospodinja. Na trgih v mestih je videti le malo boljših vrst fižola, zato me&čanl Iščejo boljši fižol pri kmetih samih, ako so nanj opozorjeni po sorodnikih ln znancih. Najuspešnejša posredovalnica za kmetijsko pridelke so „Mall oglasi" v ..Jutru", kjer Je za majhen denar ustreženo poljedelcu, kakor kupcu. Kdor hoče posebno dobro vrsto fižola ugodno prodati, naj opozori na svoj pridelek potom ,.Malega oglasa" v „Jutru". Mlad pes dakel se je izgubil v nedeljo popoldne v Komenskega ulici, baje Je šel z nekim belim PBom. Kdor ml ga vrne, dobi nagrado. J. Medved, Sodna ulica št. 7. 9792 Volčji psi in gosli (violina) se prodajo v Gradišču št. 1, II. nadstr. 9859 Lovski pes (Fermač) 17 mesecev star, se proda. Ogleda se na Dunajski cesti št. 31, pisarna „Rayal Mayl". 9866 Hišo kupim takoj bodisi v vasi, trgu aH v mestu, trgovsko - gostilniško, aH privatno. Ponudbe prosim pod ..Dober kupec" na upr. ,,Jutra". 9866 Pripravno hišo enonadstropno. lepo, z vrtom v ljubljanski okolici, zelo ugodno prouam. Jasneje pismeno. Ponudbe pod „Selitev" na upravo ,.Jutra". 9773 Hrastov gozd se proda. — Za lzsokatl Je okrog 200 kubičnih metrov. M. Kovačič. Goriška vas št. 5 prt Bkocjanu, Dolenjsko. 9391 Enonadstropno hišo sredi Maribora s 6 obrtnimi lokali ln skladišči, električno ln pllnovo napeljavo, prodam poceni. VpraSatl podruž. „Jutra", Maribor. 9810 Dtjakmja nižjih razredov, so sprejme v lepo zračno sobo. Olasovlr na razpolago. —■ Naslov pove uprava „Jutra". 9782 Opremljena mesečna soba so takoj odda. Prešernova ulica 64, III. nadstr. 9783 Prazna soba v sredini mesta, te odda stranki, oziroma zakonskemu paru brez otrok z vporabo kuhinje. Pogoji: posojilo, oz. predplačilo po dogovoru. — Naslov pove uprava „Jutra" 9846 Elegantno oprem, soba se odda boljšemu gospodu. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Snažna soba". 9793 Iščem sobo s 15. t. m. v sredini mesta, s posebnim vhodom, elektr. lučjo, pri boljši družini. Plača postranska otvar. Ponudbo pod ,,Soliden" na Anončnl zavod Drago Boseljak, LJubljana, Sodna ulica 5. 9834 Dva dijaka ali dijakinji, se sprejmeta pod ugodnimi pogoji v dobro oskrbo. Zračna soba, elektr. luč. — Naslov pove uprava „Jutra". 9677 Naslovi dobrih ln zanesljivih stanovanj za dijake ln dijakinje se dobijo pri gospodu M. Likarju, Poljanska cesta St. 87 vila Ber^man. 9083 Lokal se odda na prometnem kraju z Inventarjem in lepim stanovanjem. — Vprašati Je pri podružnici ,,Jutra", Maribor 9829 Glasovir poučuje IzkuSena učlteljca z dolgoletno prakso. Hodi tudi na dom. Naslov pove uprava „Jutra". 9812 Gosli poučuje bivši učitelj ..Glasbene Matice" po znižanih cenah. — Naslov pove uprava „Jutra" 9786 Violina za 900 Din ln kompl. Konservatorlum-Selbstuntorrlchtsbrlefe Meth. Rustln, se proda. — Naslov pove uprava ..Jutra". 9851 Hiša s 8 sobami, 1 travnikom ln 2 njivama, Je radi preselitve naprodaj v Salkl vasi št. 91, pošta Kočevje. 9764 Malo sobo s hrano, dobi gospodična, dijak aH dijakinja, pri boljši gospej. Naslov pove uprava „ Jutra". 9805 Dva dijaka se sprejmeta na stanovanje ln hrano. Nadzorstvo dobro. Naslov pove uprava ,,Jutra" 9848 Dve opremljeni sobi se oddasta dvema gospodoma, ki sta čez dan odsotna. — Dolenjska cesta 64. 9790 Dva dijaka nižjih razredov srednje šole, lz boljše družine, so sprejmeta na Btanovanje s hrano. Kje, pove uprava „Jutra". 9811 Konserv. učiteljica daje klavlrne lekcije. — Naslov pove uprava „Jutra". 9757 Listnica z monogramom F. K. se Je Izgubila 8. t. m. na Bledu. Vsebovala je nekaj denarja, železniške dokumente, sliko ter več drugih spisov. Poštenega najditelja se naproša, da obdrži denar, a vrne listnico z vso drugo vsebino, katera Je za nJega brez vsake vrednosti, proti nagradi pri Obratnem ravnateljstvu južno železnice, oddelek eks-pedlt v LJubljani. 9807 Rjavo listnico z večjo vsoto denarja, sem izgubil na praznik (Mali šmaren) na Bledu. V listnici so bili tudi razni listi ln legitimacija. Pošten najditelj se prosi, da odda denar z listnico v upravi ,,Jutra" aH pa na Bledu v župnišču. 9804 Pile in rašpe vsakovrstne, Izvrstno nasekava ter kupujo staro po najvišjih cenah Ivan Figur, pilarskl mojster, Ljubljana, Hrenova ulica št. 19. 8001 Tečaji živih Jezikov (slovenščina, srbohrvaščina, francoščina, angleščina, Italijanščina, nemščina). — Privatne ure ln pouk v skupinah po direktni (Berlltzovl) metodi. Vpisovanje vsak dan do 22. t. m. od 5. do 6. in pol zvečer v Beethovnovi ul. št. 7 (zgradba čokov, urada) pritličje, levo. S. Jeras, prof. 9860 Gospod ki je zamenjal kovčeg v ku-peju I. razr. poštnega vlaka Maribor—Ljubljana, dne 8. t. m. ob 5. url zjutraj, se naproša, da ga vrne proti zamenjavi svojega. — Kje, pove uprava „Jutra". 9860 Fantek 4 leta star, zdrav, se odda za svojega. NaBlov pove upr. „Jutra". 9780 Zastavice, zalepke za srečolov ln Šaljivo pošto priporoča 3f. Tičar, Ljubljana. i*.! 155 Jedilnice in spalnice črešnjeve, elegantne, ima stalno v zalogi Erman & Arhar, mizarstvo v St. Vidu 4 nad LJubljano. 9665 Rabljene znamke kupujo ln prodaja Slavko G r 1 č a r v Kranju. 9652 Telovadni zavod, v katerem se goji masaža ln telovadba za okrepitev ln razvoj telesa ter da prepreči skrlvljenje hrbtenico. Zavod se nahaja v sUrlta^evl ulici št. 7, I. nadstr., zadnji trakt 9384 Elektromotor skoraj nov, se proda. Ravni tok E 300 i 6'5 N 3100 K 1'5 ev. bo Istega zamenja /a dynnrao 2 HP. Ravnotam se sprejme proti dobri plači Izkušenega preddelavca-stolarja ter 2 strojev vešča mizarska pomočnika. — Ponudbe pod „Dobro mesto" na upravo ..Jutra". 9214 Novi vinski sodi (bačve) vse velikosti, se dobijo ln popravljajo pri Frauu Replč, Ljubljana, Trnovo. 89S6 HAJSOLJ^A NTJDI M. uuBunnH Kongresni tri; 4 Najnovejše knjige Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernov« ulloa 54, Costar-MBlJat; Tli Ulensplegel. Roman. Str. 551. - Vez. 70Dln, broš. GO Din, po polti 1 Din veft. ivan Lah: Angelin Hldar. Starokorotanr.lt a povoBt. Ilustriral fiuble. Vez. 82 Din, po pošti 1 50 Din veli. M Melik: Jugoslavija, n. del. Opis pokrajin. Btr. 527. S zemljevidom Jugoslavije. — Vez. na finem papirju 65 Din, brofilr. na slabfiem papirju 50 Din, po polti 2 Din vet. PetroTlč-PuaelJ: Ploha. Veseloigra. Brol. 11 Din, po pošti 75 p veC. MMMl: Zgodbe kralje«. Marka. Ilustrirano. Ves. 18 Din, po pofitl 1 Din. več. indrtlav-VUnar: Poveit o sedmih ObeScnlh. Vez. 21 Din, broS. 10 Din, po pofitl 150 Din veft. Slakaspeare-hpuM: Othelio. V.z. 29 Din, broS. 23 Din, po pofitl 125 Din veft. ran Pregelj: Azazel. žaloltn. Tez. 23 Din. brofi. 22 Din, po polti 1 Din veft. Jurčič, lil. n. Ortdil dr, Prl]at«l|. Brol. 33 Din, po polti I Din 50 p veft. Hoblmse-Oirli: Liberalizem. Brol. 30 Din, po pofitl 1 Din 50 p veft. Ibsea-Holi: Gospa 2 morja. Vez. U Din, brol. 1B Din, po pofitl 150 Din Trt. Sienkiewicz-Hol£: ?Z egajein lo mečem. V snopičih, do sedaj devet. — SnoplO s pofitnlno vred 9 Din. Pokojninske zavarovanje nane- ifiencev. Brol. 1« Din, po pofitl 1 Din veO. se dobiva pO plodnih oenah v vsakljnnoi^ PETER KRANJ (Slovenija), Tvornloa za vsakovrstne bl», zine Iz žime In morske travs In za žlmnloe na vzmeteL Specialna tvrdka za Izdelamla klubskih garnitur. ' Majali]« obsoI Najiolltfujll lxdetkd Zahtevajte oferta la ttitUu | Priporočamo knjigo Dr. Jos.Tlčar Nalezljive bolezni. Opisi važnih nalezljivih boletni t navodili za nego bolnikov, S slikami. Cena s poštnino vred 20 Din 60 p. Naroča pri Tiskovni zadregi ▼ Ljubljani, Prešernova nI. 64. ing. Dokič i drog Ljubljana Bohoričeva ulica 24, Pri meni Be dobivaj' stalno Jaki, težki, za jamčeno zdravi konji 14 za vožnjo najceneje, iulio Hoffmann, Čaki vec, Medjimurje, intei urbanski telefon št. 3 I Kdor hočo kaj proda!! I Kdor hode ka) kupili Kdor lite s1užb8 Itd. i naj ioserlra 0 Jutro" Na hrano in stanovanje se sprejmejo 2—3 dijaki v PraŽakovl ulici 10, II. nad., levo. 9806 Sobo z 2 ali 1 posteljo ln elektr. razsvetljavo oddam onemu, ki ml posodi 2000 dinarjev, ali plača stanovanjo za tri mesece naprej. Ponudbe na upr. ,Jutra' pod ,,15. september". 9802 Veščak v knjigovodstvu, absolutno zaupna oseba, nudi trgovcem, večjim obrtnikom ln drugim podjetnikom strokovne nasveto za vpeljavo trgovskega knjigovodstva po italijanskem, nemškem alt ameriškem dvostavnem načinu ter v vsakterl medsebojni kombinaciji kakor Jo zahteva dotlčnl obrat. V ta namen gre tudi Izven Ljubljane. — Prevzame nadalje redno 10-dolovanje ln stalno kon'rolo, le upeljanlh knjigovodstev, nujno sestavo bilanc, revizijo posebno zamotanih slučajev in druga strokovna dela. Honorar po dogovoru. Ponudbe pod .Veščak v knjigovodstvu' na Aloma Company v Ljubljani, Kongresni trg štev. 3. 9351 Josip m Bajko Ti&rk špedecijsko podjetje *856 -v LJUBLJANI, Vidovdanska cesta* 3 prevzema ooarlnjenje ter prevažanje vsakovrstnega blaga po najnižjih cenah. Istotam se prodaja prvovrstno preSano seno na drobno ln debelo. Prodaja se tudi velik brek-voz in dva manJSa, dobro ohranjena vozova na vzmetlh ter 500 Jntastih ln 100 papirnatih vred. smete opustiti posetiti mmev Paviljon „F", oddelek štev. 155 na Ljubljanskem velesejmu PLAKATIRANJE v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu ter vseli o.ta* lih Krajih Jugoslavija In Inozemstvu B OSKRBI INSER1RAN JI tumrnzM ALOMA COMPANY v vseh časopisih, revi. Jah, koledarjih v Juto, slavljl In Inozemstvi! po originalnih cenah 235348232348534823532323485353532353232323485348484853532323532348534853485348000153230200020102010253535323532323235323534802020102535348485302534848234800 Domače vesti * Načelstvena seja JDS. V sredo, dno 12. septembra ob 3. popoldne se vrši načelstvena seja Jugoslovanske demokratske stranke v Ljubljani, Narodni dom I., v prostorih tajništva jpS. Udeležba za vse člane obvezna. * Okrožni sestanek krajevnih organl-;,iclj JDS. Prihodnjo nedeljo, dne 10. t. m. se vrši na Bledu v Zdraviliškem domu ob 10. donold ie okrožni sestanek krajevnih organizacij Jugoslovan- demokratske 'tranke. 7.n vse krajevne organizacije na Gorenjskem je sestanek obvezen, ostale krajevne or-pnlzacije so vljudno vabljene. * Sestanek zaupnikov ljubljanskih političnih društev. V petek, dne 14. t. m. se vrši v Ljubljani v dvorani društva »Kazino* na Kongresnem trsu sestanek vseh zaupnikov ljubljanskih političnih društev oh 8. zvečer. Udeležba za zaupnike obvezna, somišljeniki vljudno vabljeni. * Ob zibelki prestolonaslednika. Prijatelj našega lista v Beogradu nam poroča, da so radi rojstva prestolona slednika sedaj pred dvorom, zlasti v večernih urah, vedno znatne množice ljudi. Na dan rojstva so v mnogih oknih postavili zvečer v znak slave gore-?e svečo, kakor v Sloveniji pri procesijah na Telovo. Tnteresantni so darovi za »povojnice*. Tako je prinesel neki cigan iz Cuhure na dvor pisanega iivega petelina, kateremu je okrasil noge s šarenimi trakovi. Ko je predajal svoj dar dvorskemu žandarju, mu je rekel: »Ovo da daš za njegovo malo risočanstvo. Ne treba, da se baš zna- od koga je, ali glavno je, kažu. da fareni kokot (petelin) donosi Breču.* N'arod je navdušen, vsaj je že 47 let, odkar je bil rojen zadnji prestolonaslednik. * Kronanje kraPevske dvolice sel vrši, kakor se čuje iz vladnih krogov,! prihodnjo pomlad. i * Proslava rojstva prestolonasledni- ka v Celju. Vsied slabe telefonično zveze se nam naknadno poroča iz Celja, da se je proslava rojstnega dne prestolonaslednika izvršila, kakor povsod drugod, tudi v Celju na posebno slovesen način. Med drugim je treba omeniti zelo pohvalno, da jo izdal mestni župan poseben proglas na prebivalstvo. v katerem poživlja premožnejše sloje, da o priliki splošnega veselja darujejo svojim premoženjskim razmeram primerne zneske v dobrodelne namene. Sokolsko društvo, kakor tudi županstvo, je poslalo kabinetni pisarni čestitko. * 1. razred ženske realne gimnaziie pa lleeiu v LJubljani se zonet otvori. Vse gojenke, ki so napravile v junijskem terminu soroiemni izpit za I. razred, naj se oglase pri ravnateljstvu nli pa se udeleže otvoritvene službe !>ožje v sredo ob 9. dop. v nnnski cerkvi. v četrtek ob 8. uri zjutraj pa k pouku. * Redukcija pri socl.lalnl politiki. Z izirom na dopis, ki smo ga ohjavili v nedeljski številki, nam poročajo od aerodajne strani: Razdiralna akcija radikalne stranke se poslužuje povsem pristranskih lokalnih svetovalcev, ki ves svet in tudi najbolj človekoljubne institucije presojajo s stališča osebnih interesov. Proti frivolnemu rušenju socialnega skrbstva se mora dvigniti odločen odpor. Opazka v nedeljskem -iopisu »Jutra«, ki sicer priznava zasluge gdč. 6., je ponesrečena, ker vsaj mdirekt.no izroča gdčno. Š. možnosti redukcije. Mi moramo prav odločno poudariti, da so sposobnosti gdč. S. !ako izredne, da bi hila velika izguba za državno službo, ako bi ta dama ne mogla na tem mestu udejstvovati svo-isga znanja, izkustva in veselja za to M8 kaj hvaležno delo. Borna proti kritični in neobjektivni redukcij se ne da voditi tako, da se skuša poriniti druge-?a v opasnost. Naj ostane ta metoda pri novopečenih radikalih, medtem kn moramo ostali ohraniti solidarnost. Mi pa htdi brez tega moramo z vso odločajo poudariti, da je organiziranje zašite dece odlična naloga države in ™ je za to primeren aparat potreben. ,'dč. Š. se jo v tem pogledu obnesla 31 J« vsaka želia, da se njo odpravi, morda manj neprijetna zanjo, nego za institucije, ki nujno rabijo' njeno od-'ifnn delovno silo. * Stanje rudarske stavke. Iz Trbo-velj nam poročajo: Splošno se je kon- pro*lr>!»a tedna govorilo, da pojdo v pondeljek ogTomna večina rudarjev ™pet na delo. V nedpPo pa so bili afl-;irani lepaki, v katerih so delavstvo "Oživlja, da vztraja v stavki, češ, Tr-"ovpljska že ponuja 10 Din poviška bo, če rudarji vztralajo še nar dni, Privolila v povišek 15 Din. Tudi se «wi«SnleJo ve«ti, da se v mnogih rti pitjih Trboveljske, zlasti v Kočevju. normalno dela kot neresnične ter ^poudarja, da je štraik v vseh revir-•'■n še močan. Pod utisom teh lepakov le obnovitPv popolnega dpla zopet zavlekla. — Na nodlan-i zfforalšniega Poročila smo se obrnili na Trhovellsko 'jnr/bo po informacije ter dobili slodp-odgovor: Med družbo in stavkujoči-mi sp ne vrše nebena pocnlnnjn in je J'pst. da družba ponuia 10 Din poviška da bo privolila še vpč. nrosto Iz-mi''iona. Kdor trdi, da se v posamoz-nih revl-iih dru*be ne dela, vara ro-'ktrie. V Kočevju. v Lahkem in v Raj-oenbureu ie obrat nonolnoma norma- len. Celo v Zagorju in Hrastniku, kjpr je stavka bila najdalje popolna, se danes že dela, četudi v manjšem obsegu. Koncem tedna je bilo v revirjih družbe 4119 delavcev zopet na delu in je znašala dnevna produkcija 204 vagone. * Jubilej. Predvčerajšnjim je slavil znani beograjski industrijalec in predsednik Narodne banke Gjorgje Vaifert zlato poroko in 501etnico svojega in-dustrijelnoga dela. * Sinod hrvatske katoliške cerkve. V nedeljo se je v Zagrebu pričel prvi sinod hrvatsko katoliške reformirane cerkve. Za predsennika je bil izvoljen župnik Cerov9ki. Delegatov je 50. Sinod je sklepal o načelih reformirane cerkve. Po šestumi debati so bili sprejeti tozadevni predlogi. Izvoljen je bil začasni upravni odbor, sestoječ iz štirih duhovnikov in treh lajikov, ki naj izdela načrt cerkvene ustave v smislu sklepov sinoda. * Aleksa Šantlč obolel. Po poročilih iz Sarajeva, je znani pesnik Aleksa Šantič težko obolel na živcih in se toča* leči v sarajevski državni bolnici. * V mariborskih delavnicah južne železnice so včeraj pričeli z delom. Prijavili so se vsi stavkujoči delavci. Večina je sprejetih, dočim so par eks-tremnejših delavcev odpustili. Stavka je trajala deset dni. Delavstvo svojih zahtev ni doseglo. Krivdo na dolgotrajni stavki imajo predvsem Tazni mladi komunistični in klerikalni demagogi s poslancem Zebotom vred. Delavstvo je občutno oškodovano. * Iiprcmembe v državni službi. Dr. Albin Juhart je imenovan za pomočnika komisarja železniške policije v Mariboru v činu policijskega pisarja 1. razreda. — V poštni službi so imenovani: Anton Suhač in Joško Peršič za sekretarja 4. razreda pri poštni direkciji v Ljubljani; Ivan Rus to Stanko Podreberšek (doslej v Ljubljani) za poštarja B. razreda pri Klavni pošti v Beogradu; Josip Cernov-šek (doslej na Muti) za poštarja B. razreda v Mariboru. — Za državna ekonoma 3. razreda sta imenovana: Rudolf Bolgar za srez novosadski v Bački to Kari Vrisk za srez andrijevaški v Črni gori. — Pisarniški oflcijal Martin Hrašovec v Mariboru je trajno upokojen; ostavko na državno službo pa sta podala: Josip Zajec, računovodja centralne svilarsko uprave v Novem Sadu ta Rajko Deu, žlvtao-zdravnik v Kavadarcih. * Minister prosveto v Zagrebu. Uprava zagrebškega gledališča Je prejela obvestilo. da dospe v torek v Zagreb minister prosvete g. Miša Trifunovič. Minister bo prisostvoval predstavam v gledališču to pregledal delo zagrebškega gledališča. * Leon Macoratti -j-. Včeraj popoldne se je vršil iz mrtvašnice deželne bolnice pogreb tragične smrti umrlega rcvidonta južno železnice, g. Leona Macorattlja. Strupena mušica je vrgla moža korenjaka, polnega življenja, neutrudljivega narodnega delavca, moža neupogljivega značaja in nndvBe skrbnega očeta na bolniško postelj in mu v dveh dneh prestrigla nit življenja. Veličastni pogreb je pričal o pokojnikovem delovanju to simpatijah, ki jih je užival. Pogreba se je udeležilo celokupno ravnateljstvo južne železnice z ravnateljem Bračičem na čelu, ogromno število pokojnikovih stanovskih tovarišev, ki so se pripeljali z vseh prog v Ljubljano, Sokol I v kroju, borovniški Sokol z zastavo, ki je zgubil v Macorattiju svojega ustanovitelja, Slov. zidarsko to tesai sko društvo z zastavo in v kroju to veliko število občinstva. V povorki je bil tudi celokupni odbor šeutpeterske demokratske organizacije, katere zvesti to nadvse agilni odbornik je bil pokojnik. Med pogrebom je svirala godba Zveze juž. železničarjev, poslovilne žalostlnke pa jo zapel pevski zbor Zveze juž. železničarjev. Naj bo kremenitemu jugoslovenskemu možu lahka domača žemljica, ki jo je tako ljubil, kruto prizadeti rodbini pokojnika pa naše najiskrenejše sožaljel * Sli rtna kosa. V soboto 8. t. m. je umrl v Mariboru po daljši bolezni davčni nad-upravitelj Anton Jurgelj. Bil je včeraj popoldne pokopan ob številni udeležbi tovarišev to prijateljev. * Himen. V petek se je poročil v Pe-trovčah g. dr. Lud. Šinkovec, vojaški zdravnik v Mariboru, z gdč. Sento Vrečko, hčerko g. dr. Josipa Vrečka, odvetnika v Celju. — V Dobrni pri Celju se je poročil g. Rudolf Schmidt, vplotrrjovec iz Brežic, z gdč. Tino Vrečko iz Sv. Jurija ob juž. žel. — V soboto se je poročil gospod Tone Bregaaf, železniški uradnik v Zidanem mostu z gdč. Marico Pucelj iz Gorice vasi. — Dne 8. t. ni. sta se poročila g. Anton Trfan z gdč. Anico Arncjc, roj. Baloh in g. Vašo Samec z gdč. Ma-ruško Orehek. Obilo srečel * Odkritje spomenika ruskim 'žrtvam ob Triglavskem jezeru. V soboto opoldne se je vršilo ob Triglavskem Jezeru slovesno odkritje spomenika ruskima vojakoma, ki sta bila v svetovni vojni ustreljena od avstrijskih tiranov. Odkritju so prisostvovali poleg domačih turistov tudi vseučiliška profesorja dr. Bubnov to doktor Bilimovič in slikar Rlcenko. * Letošrja predavanja na Juridičnl la kulteti t Ljubljani. V bodočem zimskem semestru se bodo vršila na ljubljanski juridičnl fakulteti številna zanimiva predavanja. Med drugim bodo predavali: doktor Rado Kušej: Cerkveno in versko pravo v kraljevini SHS., dr. Iran Siolger: Sistem občega medn. prava dr. Leonld Pitami« in dr. Gjorgje Tasič bosta predavala o ustavopravni vedi in alednii tudi o pravni fltozofljt, dr. Al. Rlllmovie in dr. Mirko Kosič predavata o narodnem gospodarstvu, dr. Prane Eller o finančni vedi in dr. Karol Ravnik o osnovnih naukih budgelnega prava. O kazenskem pravu bo predaval dr. Metod Dolenc, o civilnom dr. Stanko Lapajno in dr. Gregor Krek, o rimskem pravu ln clvllno-pravdnem postopanju pa dr. Anton Skn-movlč. * Slavnostno razvitje prapora Orjune na Rakeku. V nedeljo se Je vršilo slavnostno razvitje šestega prapora Orjune v Sloveniji, ta sicer to pot na naši Italijanski meji na Rakeku. Prebivalstvo to nacionalisti so se pridno pripravljali na svoj praznik. V nedeljo zjutraj so dospele na Rakek deputaeija vseh nacionalističnih organizacij iz Slovenije, a udeležba Iz Ljubljane je bila naravnost impoznntna. Udeležence je zjutraj pričakovala na kolodvoru Orjuna lz Rakeka, kakor tudi mnogo rakekškega prebivalstva. Streli so grmeli gostom v pozdrav. Goste je pozdravil na kolodvoru v prisrčnih domoljubnih besedah g. Miha Cop. Ob 18. se je vršilo pred kolodvorom razvitje prapora. Pri svečanem aktu je bilo navzočih 1200 ljudi. Ko je Sest belo oblečenih deklic razvilo prapor, ga je blagoslovil gospod prota Jankovi« Iz Ljubljane, kumicl pa sta pripeli na prapor dva lepa traka. Prapor ima to posebnost, da Ima polog predpisane oblike ta napisov tudi še mrtvaško glavo. Po blagoslovitvi je lmol gospod prota Jankovi« navdušen patrljoti-čen govor. Njegove besede so množico naravnost elektrlzirale. Lep govor je Imel tudi predsednik oblastnega odbora gospod lnženjer Kranjc ta zastopnik blejske Orjune g. Znidaršič. Po razvitju prapora se je nacionalistična omladtoa formirala v po-vorko to korakala po ulicah Rakeka. V povorki Je bilo nad 800 Orjunašev ■ 6 prapori. Uniformiranih Je bilo okoli 60 nacionalistov. Ljudstvo jo manifestantom prirejalo viharne ovacije. Pavorka Je krenila tik do italijanske granlce. Do tocl-dontov ni priSlo nikjer. Popoldne so se nacionalisti podali na Unec, kjer se je vršila animirana domača zabava. Pri celi prireditvi je marljivo sodelovala železni-čarska godba iz Maribora. Vsa svečanost je prav lepo potekla to donesla naši obmejni nacionalistični organizaciji lep moralni to gmotni uspeh. * Prekmurske napadalce orožnikov so te dni prestavili iz Doljne Lendave v preiskovalne zapore mariborskega okrožnega sodišča. Doslej jih je v zaporu 32. Preiskavo vodi sodni svetnik g. Ivan Zem-ljič, doslej sodnik v Ormožu. * Otvoritev italijanskega tečaja za slovenske učitelje v Viilmu. Te dni je bil v avli tehničnega zavoda v Vidmu v Italiji slovesno otvorjen tečaj Italijanskega Jezika za slovenske učitelje iz Primorja. Imenom slovenskih učiteljev je izprego-voril o priliki otvoritve g. Urbančič, nad-učltelj v Mlrnu pri Gorici. Tečaj obiskuje 50 slovenskih učiteljev in učiteljic to obsoga ciklus predavanj o zgodovini in literaturi italijanskega naroda ter praktične jezikovne vaje. * Mariborski hišni red, ki so ga sestavili po prevratu hišni gospodarji z za nje skrajno ugodnimi, sicer pa proti zakonitimi določili ter si ga dali zaradi večje sigurnosti potrdili tudi po mariborskem policijskem komisarijatu, je pokrajinska uprava te dni razveljavila. * Mestni šolski svet v Coljn je Imel v petek dne 8. t. m. svojo redno sejo. Med drugim se je odobril proračun obeh osnovnih šol in meščansko šole. Nadzornik meščanskih šol g. Fink je poročal o nadzorovanju dekliške meščanske šole. Zelo zadovoljivo poročilo se je vzelo na znanje ter pri tej priliki izreklo g. ravnatelju Brtaarju za vzorno delovanje posebno priznanje. Gospodinjski šoli se za-sigurajo učni prostori. Izrazi so pa želja, da poučuje strokovna učiteljica za kuharstvo v tem predmetu enkrat na teden tudi deklico četrtega razreda dekliške meščanske šole. Mestni šolski svet se bo obrnil na pokrajinsko upravo, da naroči izpraznitev prostorov otroškega vrtca v Gaberjih, kjer je sedaj drž. policija. * Redna seja celjskega občinskega sveta se vrši v sredo dne 12. t m. ob 18. uri. Na dnevnem redu so tekoče zadeve. * Požar na Starem trga. V soboto je okoli pol 3. zjutraj izbruhnil na Starem trgu št. 19 požar, ki je kmalu objel celo streho. Ljudje so se prestrašeni zbudih ter na pol oblečeni zgrabili najvažnejše stvari in zbežali na ulico, kjer se je kljub pozni uri zbralo mnogo ljudi, osobito iz sosednih hiš. Požarna bramba je dospela na lice mesta šele pol ure po izbruhu požara, kar jo med ljudstvom vzbudilo mnogo nevolje. Culi so se glasni protesti proti sedanjemu mestnemu gasilstvu. Z gasilno akcijo so pričeli po četrturnih pripravah. Čuvaj na gradu pa je oddal signalni strel šele takrat, ko je bil požar že znatno omejen. Kako je nastal požar, ni znano, domneva pa se, da so se vnele Iskre. Požar je uničil velik del strehe in povzročil lastnici hišo nad 15.000 Din škode. * Izjava. Izjavljamo, da g. Ciril Hav-liček "ln gdč. Piano nista v nobeni zvezi z dopisom iz Šmartna ob Pakl, ki je bil pred kratkim objavljen v našem listu. * Malverzacijo s trboveljskim premogom v Zagrebu. Preiskava v zadevi mal-verzacije s trboveljskim premogom v kurilnici državne železnice v Zagrebu se nadaljuje. Ravnatelj tvornice papirja, Josip Ondera, je še vedno v zaporu, dočim so knjigovodjo Vida Barleta že prvi dan takoj po zaslišanju Izpustili. * Morilec policijskega kontrolorja Ga loviča je odkrit. Ivan Dugan, mladenič, ki ga je Galovlč aretiral zaradi njegovega antidržavnegn vzklikanja, Je priznal, da je bil oni ki ie strelial na Galoviča. Srppan Reže k', ortgovornf urednik fran-1 malt ffvorani Narodnega doma. Poro Sat kovskegn je bila zaplenjena zaradi notice cGrosse Aufre-gung>, kjer ironizirajo proslavo veselega dogodka vladarske hiše. Večina lista pa je bila pred konfiskacijo po mestu že raznešena. — V sredo 12. t. m. se bo vršil v klubovi sobi Grajsko kleli sestanek Jugoslovanske-češkoslovaške lige, na kateri se bo dolinitivno sltlepnlo, ali se ustanovi v Marihoiu samo podružnica ljubljanske lige ali samostojno društvo. Vabljeni so k sestanku vsi prijatelji lige. — Ljudska knjižnica je zaradi začetka šolskega leta zopet otvorila posebno izpo-sojevalno uro za mladinski oddelek ob sobotah od 18. do 19. ure. — Nabiralni dan knjižnice bo šele prihodnjo soboto in nedeljo 22. to 23. septembra. — Pianist g. Ciril Ličar priredi danes v dvorani moškega učiteljišča z gdč. Brandiovo intimen koncert. * Mariborski (atovi. Doslej neznani ma riborski tatovi »o to pot okradli dva prav nika: dvornemu svetniku Fonu so odnesli vso zimsko obleko in kožuliovino, ki jo ie imel spravljeno v podstrešni sobi vile v Vinarski ulici ob parku. Odvetniškemu kandidatu dr. Smiderlu pa so odnesli nad 70 dragocenih knjig, ki so jih potem našli pri fotografu L. — Policijski nadsvetnik g. Kerievan se je vrnil z dopusta. div. oblast v Ljubljani 944 Uin; nadaljo so darovali sledeči gg.: Miloš Osot, MarIJ bor 100 Din; Frano Dolenc, Skofja Loka 100 Din; dr. Ravnik, Maribor 300 Din; skupaj 2223 Din. x Udruženje šumaraklh podčlnovnlkrt kraljevine SHS ima svoj občni zbor dne 21. septombra v Zagrebu v Sumarskom domu VukotineviSeva ulica št. 2. Želeti je, da se ga lugarsko (gozdno-čuvajeko) OBobjo udeleži v čim večjem številu. x Hlgljenlina česalnlca za dame O, Fotttch-Frankheim, Ljubljana, Kongresni trg 19. Negovanje al«. Ondulacija. Bar-vanje z L'Oreal Hennč. El. masaža lica. Manikura. Izvršuje vsa lasna dola. Kupuje odpadene ln odrezane lase po na}, višji dnevni coni Parfumerija. x Skavtska razstava. Zaradi nepričakovano velikega posota ostane razstava odprta do vštete nedeljo dne 1C. septom-i bra. Odprta jo vsak dan od 9. do 12. IU od 14. do 18. v poslopju obrtno šole. x Vpisovanje v tečaje živih jezikov, ki jih vodi žo peto loto prof. S. Jeras, se vrši vsak dan do 22. septombra otf 5. do pol 7. uro zvečor v Beethovnovi ulici 7. Opozarjamo na tozadevno oglas« v našem listu. X Kolo jugoslovensklh sester, podrtih nlca v Novem mestu, priredi v nedeljo dno 16. septombra ob 2. uri popoldne na glavnem trgu v Novem mostu ja f no tombolo v prid mestnim revežom. Občinstvo so uljudno prosi, da z ozirom na blag namen pridno posega po tablicah. X Zamenjan površnik. V soboto dn« 8. septembra so je na vlakn, ki se jo odpeljal ob 7. uri zjutraj na Gorenjsko vt vagonu I. razreda zamenjal temen po-šnik z onakTui, ki Ima monogram F. S. Lastnik poslednjega naj so javi pri vr*J tarju deželnega sodišča. X Ukradena je bila na potu z Jeseni« do Bleda v tunelu torbica z do 1000 dl< narjov in železniško logitimacijo. Kdo« jo jo odnesel, naj vrno vsaj legitimacija na upravo »Jutra*. Obfavc x Konservatorlj Glasbene Matice v Ljubljani. Ravnateljstvo opozarja staršo gojencev in gojence, da morajo priti gojenci v sredo dne 12. septembra točno ob 3. uri popoldne v pevsko dvorano poslopja Glasbene Matico k razdelitvi urnika. Takoj nato se podajo vsak k svojemu učitelju gledo podrobne ureditve urnika in pouka. Redni pouk so začne v četrtek dno 13. septembra v VBeh predmetih ln pri vsoh učiteljih. Vpisovanje so vrši šo danes v torek ter v sredo. x Uradniški sestanek v Celju Be ttš! danes dna 11. eeotembra ob 90. uri .v Domaie borce 10. septembra: ZAGREB. (Padec deviznih tečajev. N« d e v i z n o m tržišču jo bila tendenca prilično nestalna. Tečaji so padli na bazo 5.90 švicarskega franka za 100 Din. Blaga jo bilo dovolj ter pri priličnonj povpraševanju tudi znaten promet. Narodni banki sploh ni bilo treba intervenirati razen v Nowyorku, kateroga je dala samo za 2000 do 3000 po razmoro« ma visokem tečaju 91. V o f o k t i h je nastopila ostra reakcija ter sta hila pri splošnem :adovanju tečajev čvrsta le Gutmann iu šečorana Osijck. Ravno tako so jo povpraševalo po F.skomptni; po nekaj višjem tečaju, kor jo ta tudi na Dunaju čvrsta. Mnogo je izgubila zlasti Hipotekama. 1'romot jo bil gledo na vladajočo silno pomanjkanje denarja zadosti velik. Do baisse jo prišlo zaradi bais-so na vseh zuuanjih tržiščih. Kotirale so devize: Dunaj 0.131—0.1325, Berlin 0.00025—0.0005, Budimpešta 0.51—0.55, Italija 406—108, London izplačilo 427..1 —128.5, London čok 426—427, Nowvork kabel 93.5—94.25. Pariz izplačilo 0—527, Pariz ček 520-525, Praga 281—282.5, Praga čok 0—280.5, Švica 1695—1702.5, Varšava 0.03—0.05; valute: dolar 92.5 —98.25, 20kronBki zlatniki 345—0, madžarsko krone 0.0.45, napoleondori 335— 0, leji 40—0, švicarski franki 1600— 1697.5, lire 400-402; efokti: Hrvatska oskomptna 175—180, Kreditna Zagreb 1M-170, Hipotekama 115—150, Jugo-slavenska 101.5—163, Ljubljanska kreditna 235—237.5, Praštediona 1190—1197.5. Slavenska 108—110, Eksploataeija 0— 237.5, šečerana Osijck 2250-2270, Narodna (Samska 138—110, Našička 15f>-165, Gutmann 1450-1-175, Slavonija 225 —230, Trbovlje 945—955. BEOGRAD. (Tendenca nestalna). V d o v i z a h jo bila danes tendenca nestalna. Vse se je poslovalo pod pariteto tia bazi 5.875 za Beograd v Curihu. Narodna banka je malo intervenirala. Blaga dovolj. Povpraševanje krito. Notiral« «o devize: Amsterdam 8700—3710, Ilorlin 0.0003 -0.000325, Dunaj 0.13— 0.1316, Bruselj 425—435, Budhnpošta 0.52—0.54, Bukarešta 43—13.25, Ženeva 1059—1700, London 427.45—427.50, Milan 405.50—406.25, Newyork ponudba 54.25, Pariz 527.50—528, Praga 280— 280.20, Sofija 89—92.50. DARU.rre ZA CIRIL-METODOVO DRUŽBO, Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani Lastnik ln Izdajate!! Konzorcij »Jutra*. Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Zahtevajte povsod samo Hrtu črnilo, katero se prodaja v korist 4866 „JuflOslovenske Matico", Veliki inkvizitor Ljubezenski roman lz nalsramotnel-ie dobe Človeške zgodovine. Ko je končal, je Jožef vstal in dejal: •Bog vam plačaj, sennor. Blag in pravičen mož ste. Toda vaS trud je bil odveč: mrtveca ne oživite.« In sedel je ter ni zinil nobeno besede več. Sodniki so se umaknili v posvetovalnico. Ko so se vrnili, je predsednik prečital obsodbo: ♦Bivši Fernand Vibery y Cazalla, tdaj dominikanec pater Jožef, se zaradi priznanega, dolga leta pripravlja-nega zavratnega umora njegove emi-nence, velikega inkvizitorja, njegove vzoritosti gospoda, gospoda, gospoda Petra Arbuesa obsoja na smrt. Smrtna obsodba se IzvTŠi na kolesu. Nato se je njegovo truplo razčetveri! Za kazen, ker je obsojenec umoril duhovnika, mu odseka krvnik desno roko! Končno naj se obsojenčevi udje razstavijo po cestah, da jih. požro ptice ali psi! Nihče ne sme mrtveca pokopati ...» Pater Jožef je preblodel, da je bil njegov obraz bel in siv kakor platno. Toda rekel ni ničesar. Ko pa so ga v verigah odvedli iz dvorane preko ceste v ječo, je zagledal med čakujočo množico staro, visoko, straSno bledo ženo. Bila je Juana. «Ah, vrnila so je!» je razmišljal obsojenec in povesil glavo. »Zdaj mirno umrem: čuvala bo moje truplo!» In dva dni pred usmrtitvijo so odvedli obsojenca v ječo, ki je bila izpre-monjena v nekako kapelo. Rekli so ji Capilla. V nji je bil kločalnlk z razpelom, poleg sta stala stola za obsojenca in za duhovnika, ki je prihajal k njemu. Tudi sorodnike in prijatelje je smel obsojenec sprejemati, ako jih je imel. Pator Jožef jo bil najrajši sam. Zelcl se je spovedati, a vsak redovnik ga je poživljal, naj se predvsem odrečo svoje grešne ljubezni do luteranske Pavle in naj moli k Bogu, da mu odpusti strašni greh, ker je umoril tako svetega moža. In nato mu je slikal muke, ki jih ima pretrpeti, kot rožnato lestev, ki jo spušča božja neskončna milost na svet, da se vzpne po nji v nebesa. Pater Jožef ni zato poslej z redovniki sploh več izpregovoril, nego je ostal zamišljen v svoje spomine ali pa je klečal in molil sam zase. Mnogo se je spominjal Pavline ln svoje mladosti. V duhu je gledal njeno rojstno mesto Granado, prekrasne mo-šeje, ki jih je pobožna Izabela izpre-menila v katoliške cerkve. Videl se je kot kodrolasoga dečka igrati pod cvetočimi oranžnimi drevesi Alhambre, spomnil se je, kako je Pavla dospela jokajoča kot popolna sirota v plemenito obitelj Cazallov, kako se je igrala z dečki in deklicami, kako jo jo otroško vzljubil, kako sta skupaj jokala ob smrti matere Eleonore in kesneje, ko sta se ljubila že kot mladonič in mla- denka, trpela zaradi preganjanja po inkviziciji. Ah ti grozni spomini na krivice, kl jih je prizadevala inkvizcja očetu Potrti, na brezsrčno sramotno izkopavanje materinega trupla iz rodbinsko grobnice in na vse kcsnejše grozote, ti spomini so navdajali srco patra Jožefa še sedaj z nepomirijivo gorečnostjo. Živinskih zločinov Petra Arbuesa ni mogel odpustiti in kosanja nI bilo v njegovi duši. Zaman si je očital: Sam si grešil proti Jezusovim naukom: «Ne ubijaj! Odpusti, da ti bo odpuščeno!* Sam si morilec, velik grešnik. Vest ga je grajala, a razum ga je izgovarjal in oproščal. Tudi David je ubil Goljata, tudi Judlta je odsekala glavo spečemu Holofernu! On pa je zabodel Petra Arbuesa, kl je bil še večji zločinec. Toda vest se ni dala pomiriti, in pater Jožef je včasih jokal sam nad seboj. «Bog je pravčen!« je vzdihoval. »Tudi svoj greh poplačam z mukami in smrtjo.* Nekega dopoldneva »o se odprle duri in vstopila sta dva kavalirja. Vprašala sta Jožefa, si li česa želi. Bila sta člana redu miru in usmiljenja. »Ničesar za to življenje, pač pa za ono», je odgovoril obsojenec. »Govorite! Kar moreva, storiva tako gotovo, kakor gotovo sva plemiča!« >Tudi jaz sem plemič!* jo odvniil Jožef. »Torej na vajino plemiško čast, sennora!* »Prisegava!* »NI treba tega, sennora. Vajina 8a6t zadošča,* je dejal Jožef in potegnil izpod svoje košulje zlat križec. Cisto neznaten je bil na prvi pogled. Toda na njem je bilo četvero velikih de-mantov. »Vzemita tale križec . . . poslednji spomin ml je na nepozabno bitje . . . Dajta ga pošteni, marljivi, a revni se-vilski nevesti! Mojega imena ne ime-nujta! Dajta jI ga v svojem imenu!... A če se ji v zakonu narodi prva deklica, naj jo krstijo z Imenom Pavla; ako pa dobi dečka prvega, naj mu dajo ime Jožefa.* »Zgodi se tako ... A drugega si ne želite?* »Se nečesa . . . Tule spodaj na cesti stoji morda stara, visoka, zelo bleda žena. Morda gleda v tole okno in joka .. . Ako je ni zdajle, gotovo jo lahko vidita & danes. Tista zona je moja mati; s svojim mlekom me je vzredila. Prosim, poskrbita, da jo puste k menil* »Tudi to željo vam rada izpolniva. In česa si želite še?* »Hvala . . . Ničesar več.* Gospoda sta odšla . . . Kmalu nato se je vrnil plemič s črno oblečeno ženo. Zares je stala pred jetnišnico, zrla v okna navzgor in tiho jokala. Brez besed je objel Jožef svojo bivšo dojiljo. Plemič se je umeknil na hodnik. Vstopil pa je dominikanec in poslušal. »Cemu si se vrnila? —i Saj prav zato sem te odposlal, da umrem sam!* je šepetal Jožef. »Srce ml je velelo . . . vedela sen da sem ti potrebna,* je odgovorila Ju' ana. »Ti veš vse?* »Vse.* »Obsodbo?* »Vera.* »Moje truplo razstavijo po, ceatab pticam ln zverem v hrano.* »Vem,* Jožef je globoko pogledal Jnan| , oči in zmajal z glavo. Juana je razumela in pokimala. »In ona ln on?* »Na morju.* Tudi Jožef je razumel: Dolores b Estevan že ploveta po svobodno«.' morju . . . Potem sta molčala, tesno objeta, m. ke si stiskajoč. Zadnjič sta uživala srečo matere in sina. Končno je prišel birič in pozval Ju ano, naj odide. Čakajoči plemič je po. stal nestrpen. Vnovič sta ee objela In poljubila, »Ali me sprejme Bog v svoje na. ročje, Juana?* je še vpražal Joiel plaho. »Pomiri se! Tam zgoraj se prav g«, tovo vidimo: tvoj papa, tvoja mama, Beatrica, Avguštin, Fran In jaz. Vidimo se večno blaženi!* m »Na Bvidenje torej!* »Na svidenje!* — Žarek nebeSko radosti je razsvetil Jožefov obraz h sklonil je svoje lepo čelo. Juana ga je poljubila nežno nanje in odšla. Jožef se je vrnil h klečalniku, d objel glavo z obema rokama in skuša) moliti. pB- Anton Tršan Anica Arnejc, roj. Baloh poročena 9. septembra 1928 Kranj Jeae&loe .^15? JB^, Vaso Samec Maruška Orehek poročena m Ljubljana, 8. septembra 1928. | oajslgnrniJSa, najbolj poznim higienska gum! sedanjosti I Strokovnjaiko pregledana In zajamčena. Zakonito zavarovana. Razpošilja v vse kraje Jugoslavije lekarnam, droge-rljim In parfumerljam po ^_____ čudno nizkih cenah, kakor fudl privatnikom z največjo dlskrecljo * povzetjem. Uran ParfumerUa, Ljubljana Mastni trg 11. 4862 S » 4 9 V fcl I », 4 jJ 4 i 4 4 » 4 l 4 Teodor Korn Ljubljana, Poljanska cesta 8 se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih instalacijskih del «» kakor tudi za pokrivanje streh Vsa stavblnska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji dnevni ceni. — — Ambalaia iz pločevine. n —........................ 1 ?i /h »t« *T%' *T% VI« ^ ZAHVALA. Vsem dragim prijateljem in znancem, ki so mi za časa dolgotrajne, mučne bolezni in ob smrti moje žene stali tolažljivo ob strani, izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo. Ante Plro, upravnik carinarne Murska Sobota, Dragloa Plro, hčerka. 4854 JIH", tovarna perila D. E 6. tfOJSKA - Ljubljana, Kolodvnrslia ulica štev. 8 (nasproti hotela Štrukelj) Oskrbi točno, lično ln poceni anon&na In reklamna družba z o. z. LJUBLJANA Kongresni trg 3 Telefon 174 4772 spretno Btrojepisko, ki je zmožna slovenskega, kakor tudi nemškega jezika ter sigurno obvlada nemiko stenografijo, se 1660 proti takojšnjemu nastopu. 4S5i Jugoslovansko-čeftka tvornlca bombažnih tlskanln, d. d. Kranj Stroj za cementno opeko po možnosti sistem Dr. Gaspary & Co. se kupi. — Ponudbe pod šifro , Postojna" na anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica 5. WW¥¥¥Wtf ordinira zopet redno v Ljubljani Dvorni trg 1/11. izrazm tovarna pločevinastih Skale ]. Pleško, Ijubljan Kariovska cesta 2. 62 delnic znane se ugodno proda. Pojasnila nasloviti pod »DELNICE" na Aloma Company, anon. reklamna d. z o. Z. 4818 LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 3. kakor lepa namizna jabolka nndi ptt najnižjih dnevnih oenah 4765 < Agrapij a > veletrgovina z deželnimi pridelki Mapibop, Čopova, ul. 2. Proda se takoj 4 orale goric, 7 oralov njiv in sadonosnika z lepo enonadstropno hišo in z dvema viničar-skima hišama. Primerno za kakega penzijonista, tri četrt nre od mesta. Tudi se proda lepo posestvo ob glavni cesti, obsegajoče 5 oralov in obstoječe iz njiv in travnikov, lepe hiše in gospodarskega poslopja, vse v najboljšem stanju, četrt ure oddaljeno od Gornje Radgone. Naslov in vsa nadaljnja pojasnila daje uprava „Murske Straže" v Gornji Radgoni. «se R I i ■ B Zarezani cementni strešnik, betonske cevi, stopnice iz umetnega kamenja po -icrtu. betonske ograje, «85 vratne podboje PT nudi najoeneje "VI F. BANDA & DRUG Ljubljana, KarlovSka cesta 8. Križe pr>i Tržiču, m Priporoča različne dobro Izdelane čevlje* Na Ljubljanskem velesejmu paviljon „1" štev. 442. Josip Kliman tvornlca baterij ln galanterijskih potrebščin Zagreb Trgovina In poslovalnica. Akademldkl trg: it. 7. Telefon St. 9-70. Ne pozabite obiskati razstavni prostor na velesejmu št. 218, kjer boste našli najcenejše baterije, žepne svetiljke, palilnike, dvojne in enostavne, karnise, nažigaSe kremena itd. 4784 DL03ZI] PflUSCHIN LJUBLJANA WOLFOVA ULICA ZALOGA STEKLA IN PORCELANA. STEKLO ZA URE, UMIVALNE IN KUHINJSKE GARNITURE IN VSI V TO STROKO SPADAJOČI PREDMETI. TVORNICA PARKETA INDUSTRIJA DRVENE ROBE D. D. KARLOVA C ||| Mm i polaganje parketaElektrična p|iana ZASTOPSTVA: Zagreb, Beograd, LJubljana, Saiaievo, Split l Strtak Telefon lat poslovnlce 35 Brzojavl: Parkete Karlovac Direkcija državne imovine „Bel;o" v Kneževu (Baranja) javlja, d bo dne 20. septembra ob 11. nri dopoldne v prostorih direkcij pismena ofertalna licitacija za nabavo okoli 20,000 va gonov premoga temne barve, proizvod naše ali katere tuje zemlj Pogoji licitacije so nastopni: 1. Dražbenik Be mora zavezati, da premog takoj dobavi; 2. da v ponudbi navede provenijonco in vrsto premoga; 3. cene se morajo računati za vsako vrsto in provenijenco posebt in sicer franko postaja Beli Manastir. Ponudba mora biti kolkovana s kolkom za 20 Din in poslana zapečatenem zavitku direkciji najpozneje do dne 19. istega meseca Kneževu; a ponudniki, ki osobno pridejo, lahko ponudbe izroče na di licitacije do 10. ure dopoldne odrejeni komisiji. Kavcija za naše državljane s 5 %, a za tuje z 10 % se m0 položiti v zmislu 51. 89 zakona o drž. računovodstvu. Licitanti, ko pošljejo ponudbe pismenim pdtem, pa ne pridejo osobs morajo svoji ponudbi priložiti reverz o položeni kavciji. Licitacija jo za ponudnika obvezna takoj, za direkcijo pa, ko ministrstvo za financo odobri. Pravico udeležiti se te licitacije imajo samo oni, ki s potrdile pristojnih zbornic dokažejo pravico do tega posla in ki dokažejo, so plačali davek za tretje četrtletje 1.1. Iz pisarne direkcije državne imovine Belje v Kneževu dne 1. septembra 1923., g. Št. 9982. «