ZA PREJEMNIKE ZASAVCA EKSTRA POPUST

.--.gocr
- r 50^2^
, d (‘i1
•f/fi
i ^
$ suzuki Odar
Posebej za prejemnike Zasavca SUZUKI SWIFT že od 1.346.630 OT
WJJjjfjg i JjJiJi 2x airbag, cent. zaklepanje, elek. pomik stekel in ogledal, imobilizator.
UD L), L) L) DJJ/ Ui|ydjJDJjj -SJ i a / 3 n s 3 JjJ -J.C-J 3 3 3 Jj J J 3 :Jyj3
jJj,3J3JJjJJJ^3
J,jy33Jjjjy JiirlJi;
$ suzuki Odar
cmmz -'i 5'/d	y?.AiJD	--i s-m
4x4 POGON + višji sedeži, da bo manj bolečin v križu
FINANCIRANJE do 5 let
ENGROTUŠ d.o.o.
Ljubljanska cesta 87, 3000 CELJE, SLOVENIJA
RAZPIS ZA PROSTA DELOVNA MESTA
Uspešno in tržno naravnano trgovsko podjetje TUŠ obvešča, da zaposli PRODAJALKE IN PRODAJALCE
v svoji enoti SUPERMARKET TUŠ ZAGORJE
Pogoji:
-	končana šola za prodajalce
-	osnovno poznavanje živilskega blaga
-	3 leta delovnih izkušenj
-	državljanstvo Rep. Slovenije
zaposli tudi SKLADIŠČNIKE
-	poklicna šola
-	potrdilo o nekaznovanosti
-	državljanstvo Rep. Slovenije
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidate naprošamo, da svoje pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev, svojim naslovom in kratkim življenjepisom pošljejo v roku enega tedna na naslov
ENGROTUŠ, d.o.o., Cesta v Trnovlje 10/a, 3000 CELJE, za BUT Irena.
Obvestilo bomo poslali samo izbranim kandidatom!
___ KJTSJ i Err C~ti i-K
•Avtobusni prom-el an turizem. Zagorje
INFORMACIJE & REZERVACIJE (03) 56 64 443, 56 55 100, www.integral-zagorje.si, NAJEM AVTOBUSOV (03) 56 64 420
ZA VAS PRIPRAVLJAMO:
• PONUDBE V ZADNJEM HIPU
EGIPT 1RGADA ^^.^.rr.zooo 89.C O Sit
•	IZLETI Z AVTOBUSOM PO SLOVENIJI IN TUJINI
MARTINOVANJE NA KRASU - 04.11., 1 dan TRGATEV & CIGANSKA OHCET - 04.11., 1 dan Z MUZEJSKIM VLAKOM NA MARTINOVANJE -11.11, 1 dan
• NA VAS ŽE ČAKAJO SMUČARSKI KATALOGI AVSTUA-Matrei, TTALIJA-Fomi di Sopra-Slovenska vas; Kronplaz, SLO VENUA-Zreče, Rogla, Otvoritev sezone v Kranjski gori,...
•	MEDITERAN - POJDIMO NAZAJ V POLETJE TUNIZIJA/Djerba (Počitnice, Safari in počitnice) EGIPT - NOV KATALOG ŽE ČAKA NA VAS
KANARSKI OTOKI 2000/2001
IWWIIWWII
ITALIJA, SREDNJA EVROPA, DUNAJ, AMSTERDAM, NICA, ŠPANIJA, PORTUGALSKA, TURČIJA, RIM-NEAPELJ-POMPEJI, NOVOLETNI ŽUR ZA MLADE V BRNU, LONDON
ENODNEVNI NAKUPOVALNI LENTY - Prevoz z novim 17 sedežnim avtobusom! - POIZKUSITE NE BO VAM ŽAL!!!
PRI NAS SI LAHKO REZERVIRATE TUDI vse vrste vozovnic!
• Avtobusne • Letalske • Železniške,...
PA ŠE ČUDNO OBVESTILO! Možnost plačila na več čekov, posebni popusti, akcije 6=7,..
OSREDNJA
KNJIŽNICA
;£UF]rz zz J n
2. LISTOPADA 2000
:JSE lElEFONSKt SlIlLKE. PDEICIJSKE POSI/UE MGDI1JE: 03/56-61-002 IRBOVUE: 03/56-21-102 HRASTNIK: 03/5641-602 RADEČE: 03/56-81-002 /	LITIJA: 01/89-83-H2
PROMETNE INFORMACIJA/56-64420 TAXI: 0000/61-03-48 V 0009/63-31-0?
ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): ZD RADEČE: 03/56-88-20?
ZD HRASTNIK: 03/56-44-006 ZDTRBOVUE: 03/50-26-322 ZD ZAGORJE: |3/56-55-[j00 ID LITIJA: 01180-81-8!
Vlada nas je še enkrat pahnila v stroške, ko je dravne sekretarje degradirala v podsekretarje, a jim s tem zagotovila plačico donosno, obenem pa bodo Trojanski, pardon, Janšev konj med Drnovškovimi fanti in dekleti.
Funkcioniranje nove oblasti je s to potezo otežena. Tako so se razbile iluzije, da bi končno začeli delovati kot razvite demokracije. To menda nikoli ne bomo. Dokler bodo strankarski interesi močnejši od državnih, gotovo ne. Pa dokler državna uprava ne bo strogo profesionalna in nestrankarska, tudi ne.
Se prihodnji mandatar tega zaveda? Gotovo se. Vendar je vprašanje, kaj
bodo koalicijski partnerji zahtevali. Če bo ponovno tako kravarsko, kolje
biloza časa Podobnikov,adijopamet!
Mojmir Maček
(!	K
NASLEDNJIČ IZIDEMO 16. /7.2000
Kje je kaj:
Pogovor z Matjažem Švaganom Čč) Srednja šola Zagorje srebrna {J) Jabolčne pesmi Jože Ocepek Skoraj vse o lleliku lnMu z Marjanom Frolom Na obisku pri Dolanu Janezu Šmucu cj24) Vaja trboveljskih gasilcev Iribune gradijo!
NASLOVNICA: ČELIKOVI DOSEŽKI (ideja Jože Ovnik)

ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411.
V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično),
Fanči Moljk (Miš maš), Igor Goste, Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, II. polletje 3.159,00 SIT, IV. tromesečje 1.701,00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuti v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
2. LISTOPADA 2000
j.Ti.n.Er.rsrc
MATJAŽEVA SREČNA TRINAJSTI CA
Zagorjani imajo svojega župana radi. Da cenijo tudi njegovo dosedanje delo, so povedali na dan državnozborskih volitev. Namenili so mu rekordno število glasov in ga s tem izvolili za poslanca. Mi smo ga v županskih prostorih obiskali le tri dni po volitvah in ga povprašali to in ono. Marsikaj nam je povedal, ob nekaterih vprašanjih pa je vendarle ostal (kot pravi politik) skrivnosten. Kakorkoli že, pogovor z županom Zagorja in slovenskim poslancem je pred vami. Opozorili bi vas le, da ko smo z njim opravili pogovor, volilni izidi še niso bili uradni. Torej še niso bila znana vsa imena poslancev novega zbora.
Katerega voščila ste bili, potem ko ste bili tako prepričljivo izvoljeni za poslanca, najbolj veseli?
Najbolj sem bil vesel voščila mame, prijateljice, drugih najbližjih in tistih (ožji sodelavci, kolegi in prijatelji), ki so z mano čakali in dočakali volilne rezultate.
Ko sva se še pred volitvami srečala in sem vam dejal, da boste presegli rezultat, ki ga je na volitvah leta 1996 dosegel v Zagorju vaš strankarski kolega, dr.Janez Drnovšek, ste bili v dvomih. Pa vendarle so se napovedi uresničile.
Vam godi zaupanje zagorskih volivcev, toliko bolj, ker so vam namenili rekordni odstotek glasov?
Vsekakor je to zame potrditev, da
s svojo ekipo že tretji mandat uspešno vodim občino. Zato so Zagorjanke in Zagorjani podprli naš program in nenazadnje tudi mene. Moja stranka je tudi sicer v Sloveniji pridobila skorajda deset odstotkov volivcev. Na moj dober izid je verjetno vplivala tudi javna podpora moji kandidaturi dr.Janeza Drnovška.
Koliko odstotkov ste pričakovali oziroma bi bili zadovoljni, če bi jih dosegli?
Med 55 in 60 odstotki, kar bi mi omogočilo prepričljivo zmago.
Opaziti je bilo, da je bilo letos ob občinskem praznovanju manj raznih otvoritev, manj začetkov novogradenj. Veliko več jih je bilo v predvolilnem času (VDC, šola v Kisovcu, nogometne tribune, novi odseki cest,..). Slučajno?
V Zagorju se investicije »dogajajo« skozi celo leto. Že več let. Dopuščani, da nekateri menijo, da gre za predvolilno kampanjo.
Kakorkoli že, zagotavljam, da so se vse investicije začele v skladu s programom občine in ne zaradi predvolilnega časa.
Zanima me vaš komentar državnozborskih volitev v Zagorju, Zasavju in Sloveniji?
V Zagorju so meni in LDS volivci namenili maksimalno podporo, kar je zame razveseljivo, tudi zato, ker sem imel dobro konkurenco. Najboljšo doslej. Osebno sem
računal, da bo na levi strani ZLSD in njena kandidatka Staša Baloh Plahutnik dosegla večji odstotek glasov. V Zagorju so imeli namreč med vsemi najbolj agresivno in najbogatejšo volilno kampanjo, s podporo 00 ZB Zagorje ob Savi.
Agresivno?
V pozitivnem smislu, nikakor negativno naperjeno proti meni ali drugim kandidatom. Če nadaljujem, so me tudi v preostalih dveh zasavskih občinah prijetno presenetili dobri rezultati kandidatov LDS. Podobna ocena velja za Slovenijo. Za našo stranko je bila očitno najboljša reklama Bajukova vlada, ki nam je s svojim delom iz dneva v dan prinašala nove volivce. Mi smo dodali le še piko na i.
Očitno je LDS nekajmesečna opozicija koristila.
Da. Stranka se je še bolj stabilizirala in pa okrepila.
Katera stranka je za vas največji poraženec volitev in poleg vas, kdo zmagovalec?
Naj večja poraženka je zagotovo SLS+SKD Slovenska ljudska stranka. Veijetno tudi zato, ker je bil dr. Franc Arhar premalo odločen pri javni podpori te stranke v predvolilnem času. Ostalih večjih presenečenj po mojem ni bilo. Mogoče me je delno le še stranka mladih z uvrstitvijo v državni zbor presenetila.
Največje razočaranje v Zasavju?
Kakšnih večjih razočaranj sicer ni bilo, mogoče le rezultat ZLSD v Zagorju in delno v Hrastniku, kjer je naš kandidat, dosedanji in ponovno izvoljeni poslanec Miran Jerič močno premagal župana Leopolda Grošlja iz ZLSD. Tisti, ki smo povezani s politiko, smo med omenjenima pričakovali manjšo razliko v odstotkih. Na koncu pa sta vendarle oba prišla v parlament.
Kaj pa kandidat SNS, novinar Radia Trbovlje Bogdan Barovič?
Če bi Bogdan Barovič kandidiral le v Trbovljah, bi postal poslanec, ker pa je tudi v Hrastniku, so se mu odstotki nekoliko zmanjšali oziroma glasovi porazdelili. Sem pa prepričan, da bo v naslednjih letih, če bo kandidiral, le še pridobival volivce. (Po uradni razglasitvi volilnih rezultatov je v parlament prišel tudi Bogdan Barovič, op.p.)
Je rezultat Slavka Kmetiča, kandidata SDS razočaranje?
Ni razočaranje. Kmetičev zadnji nastop, ki sem si ga ogledal na TV Centru, meje prepričal, da je umiijen človek. Glede na prejšnje oddaje. S to umirjenostjo lahko v prihodnosti nadgradi doseženi odstotek.
Zdaj ste eden izmed devetdesetih izvoljenih poslancev	slovenskega
državnega zbora. Verjamem, da se Zagorjani sprašujejo, ali boste še njihov župan?
Župan bom še do konca mandata, tako sem občanom Zagoija obljubil. Postavljajo mi tudi vprašanje, če bežim iz Zagorja. Vsem odgovarjam, da ne bežim. Še naprej bom stanoval na Izlakah in delal za Zagorje.
Boste zmogli? Se Zagorjanom obeta profesionalni podžupan?
Imam dobro ekipo sodelavk in sodelavcev, tako da sem prepričan, da bomo zmogli. Še naprej ostaja neprofesionalni podžupan Janez Vovk, o profesionalnem županu pa ne razmišljam.
Čaka vas konstitutivna seja novega državnega zbora in kaj hitro že tudi izvolitev novega mandatarja, ki bo verjetno dr.Drnovšek. Potem sledi imenovanje ministrov. Katere stranke, če bi vi sestavljali vlado, bi povabili vanjo?
Vsekakor je potrebno zaradi pomembnih dogodkih, ki čakajo Slovenijo, sestaviti širšo vladno koalicijo. Sestavljeno iz strank: LDS, ZLSD, SLS+SKD Slovenska ljudska stranka, mogoče tudi s strankami
Delovni čas

SMS, DeSUS in SNS.
In katera koalicija se vam zdi najbolj verjetna?
Koalicija LDS, ZLSD in SLS+SKD s podporo stranke mladih in DeSUS-a.
Sta z dr.Drnovškom zelo dobra prijatelja?
Lahko rečem, da vsa zelo dobra prijatelja.
Torej si tudi marsikaj zaupata?
Da. A tisto kar drug drugemu poveva, zadrživa zase.
Vam je zaupal, katere stranke bodo sestavljale novo vlado?
Tega ne bi komentiral. Tako pomembne odločitve so seveda v njegovi pristojnosti.
Kdo mislite da bolj uspešno opravlja svoje delo oziroma ga je opravljal, Milan Kučan kot predsednik države, dr.Janez Drnovšek kot premier ali Janez Janša kot obrambni minister?
Volitve so večkrat pokazale, da ima predsednik Milan Kučan veliko priljubljenost in podporo med državljani, kar kaže na to, da cenijo njegovo delo. Zadnje parlamentarne volitve so znova pokazale, da volivci zelo cenijo tudi delo dr.Janeza Drnovška. Kar se tiče Janeza Janše, lahko rečem, da je politik, ki ga cenim, ker dobro obvladuje politično sceno, predvsem pa je dobro obvladoval zadnjo vladno koalicijo. Gre za osebo, kije ena najmočnejših v slovenskem prostoru (na desni strani), ki ve kaj dela in kaj hoče. Kot laik lahko rečem tudi, daje dober obrambni minister.
Edini stanovanjski blok na Izlakah je očitno kovačnica uspešnih politikov. Za osvežitev spomina, v bloku kjer stanujete vi, je nekoč stanoval tudi dr. Drnovšek. Če se malo pošaliva, čemu to pripisujete?
Pozitivnemu vzdušju. Ne samo na Izlakah v bloku, tudi v Zagorju je pozitivne energije veliko, ta pa očitno rojeva uspešne politike.
Predvidevam, da ste spremljali zasedanja prejšnjega sklica državnega zbora. Mimogrede, boste pogrešali poslanca SDS Iva Hvalico?
Vsekakor je bil Ivo Hvalica simbol, mogoče celo fenomen slovenskega parlamenta v pozitivnem in negativnem smislu. Upam, da se bo tudi v tem mandatu v poslanskih klopeh našel kdo njemu podoben. Da ne bodo seje suhoparne, da bodo bolj sproščujoče in seveda zanimive za Slovenke in Slovence, ko jih bodo spremljali preko TV ekranov.
Kakšna je bila vaša zadnja neto plača?
V skladu z zakonom, ki ga je predpisal parlament okrog 300 tisoč tolarjev oziroma podobno kot jo imajo župani v Sloveniji.
Mimogrede v osmih letih sem si izplačal le dnevnice za potovanje v tujino.
Mogoče veste kakšna bo vaša poslanska plača?
Tega še ne vem. Bo pa višina plače zagotovo odvisna tudi od tega, v koliko odborih, komisijah bom deloval.
Zagorje gre naprej, je bil vaš slogan. Očitno bo šlo naprej celo Zasavje. Zasavci, vključno z Litijo, bomo imeli po novem pet ali šest poslancev. Na kratko, kaj lahko Zasavci pričakujemo od svojih poslancev?
Od mene lahko pričakujejo veliko. Tudi ostali so verjetno kandidirali zato, da naredijo nekaj za svojo občino. Seveda pa med zasavskimi poslanci ne sme priti do rivalstva, torej kdo bo več naredil za svojo občino, ampak nas mora voditi dober program in vizija za skupno dobro. Za občino Zagorje se ne bojim, saj imamo vizijo, programe.
Kateremu vprašanju boste v svojem mandatu namenili največ pozornosti?
Podaljšanju roka za zapiranje rudnikov Zagorje, Senovo in Kanižarica. Potem odpiranje novih delovnih mest, ena od nalog je tudi izboljšati ekonomsko moč zasavskih občin ter jim zagotoviti sredstva, ki jim pripadajo na osnovi zakona o zapiranju RTH.
Še za nekaj statističnih podatkov (približnih) vas prosim, da bomo lahko čez štiri leta delali primerjavo. Število nezaposlenih oseb v Zagorju ?
V začetku leta je bilo teh oseb 996, zadnji podatek je 862. Vemo, daje bila brezposelnost še nekaj let nazaj okrog 1250. Prepričan sem, da se bo število brezposelnih oseb čez nekaj let zmanjšalo še za okoli 200.
Koliko znaša letošnji proračun Zagorja?
Okrog milijarde in pol tolarjev.
Dr.Janez Drnovšek je pred časom v Zagorju (skupaj z Zagorjani) praznoval Abrahama. Dobil sem informacije, da so bila vabila za praznovanje njegovega osebnega praznika poslana na stroške občine. Je to res?
Ne. Gre za dezinformacijo in neresnico. Samo amaterji bi delali na tak način, da bi občina krila stroške za nekaj, kar ni dovoljeno.
Berete v Delu Hvalnico norosti?
Vsako sredo. Včasih tudi sam nastopam v njej. Jemljem jo kot zasavsko satiro in se na zapisano v njej ne odzivam. Tudi na provokacije ne. Te zasledim tudi v Zasavcu, pa veste, da se nanje ne odzivam. Sem pač javna oseba, sem v politiki in normalno je, da prihaja tako do pozitivnih kot negativnih člankov.
V prostem času leta 1999 se je Matjaž Švagan naučil smučati
Zastavil vam bom še podobno vprašanje kot v najinem zadnjem pogovoru. Kljub mnogim uresničenim željam, verjetno z veseljem pričakujete, kaj vam bo prinesel Miklavž oziroma katero še neizpolnjeno željo naj bi vam uresničil?
Imam kar nekaj neizpolnjenih želja, nekaj tudi takih, ki so povezane z mojim osebnim življenjem. Eno bom pa vendarle izdal. Želim si, da končno zaključim šolanje (organizacija dela-kadrovska smer).
Besedilo Igor Goste, slike os.orhiv M.Š.
V	HRASTNIKU SPET DVA
POSLANCA
Letošnje parlamentarne volitve so prinesle Hrastniku spet dva poslanca. Glede na majhno število prebivalstva je to v Sloveniji bolj redek pojav, zato veselja ne bi bilo treba skrivati. Prihodnja leta bo namreč Zasavje potrebovalo poslance s kleno besedo.
V	Hrastniku so tudi tokrat zaupali predvsem dvema strankama. Miran Jerič iz LDS je dobil 52,88% in bo zanj to že tretji mandat, Leopold Grošelj iz ZLSD pa 19,98%. Tudi on je že poizkusil poslanske klopi. Grošelj je bil namreč poslanec v zadnji zvezni vladi in v prvi vladi samostojne Slovenije.
Fanči Moljk
2. LISTOPADA 2000
jiTT.n
SREDNJA SOLA ZAGORJE SREBRNA V KRANJSKI GORI
V sredo, 18.10.2000, je v Kot kaže dokumentacija, se Kranjski gori potekalo SŠZ tega tekmovanja udeležuje 47.gostinsko	turistično že od leta 1977 in vsako leto
tekmovanje Slovenije, kjer je domov prinese tudi lepa odličja, sodelovala tudi SŠZ in 7 dvema Letos so tekmovali naslednji
ekipama pod mentorstvom Mojce Omahne in Andreja Naglava osvojila dve srebrni odličji.
dijaki - kuharji: Matjaž Jamšek, Tomaž Klopota in Kristjan Ključevšek, ki so pripravljali
POVEZOVANJE PODJETIJ
V letošnjem avgustu so predstavniki štirih zasebnih zasavskih podjetij; trboveljski TEVEX, zagorska DraTEK, SITEX in hrastniški PHOENIX, podpisali pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju, ki sloni na združevanju znanja, dela in sredstev na razvojnih programih.
Predstavniki zasebnih firm so se dogovorili za sodelovanje na področju raziskav, razvoja, projektiranja, proizvodnje, trženja, servisiranja in vzdrževanja naprav za ekološke namene. Pripravljen je program štirih pilotnih projektov. Do spoznanja, da je proizvodnja naprav za ekološko podporo zanimiva za zasavski prostor, so prišli na podlagi znanih tujih izkušenj. Ob zapiranju rudnikov so se v določenih evropskih rudarskih bazenih orientirali na razvoj in proizvodnjo ekoloških naprav. Vodilni moto prestrukturiranja je predvsem:
-	izraba že vgrajenih proizvodnjih zmogljivosti,
-	zaposlitev delavcev,
-	odpiranje novih delovnih mest, ohranjanja življa v zasavskih krajih.
ASFALT, ASFALT...
V	KS Šentgotard so pričeli s pripravljalnimi deli za asfaltiranje ceste Trojane-Šentgotard v dolžini 600 metrov. Cesta iz Trojan proti Šentgotardu je tako dotrajana, da ni dovolj preplastitev. Zamenjati bodo morali celotni gornji ustroj cestišča, čez celo površino položiti tampon in urediti drenažo. Vrednost naložbe je okrog 20 milijonov tolarjev, izvajalec pa je Cestno podjetje Ljubljana.
Podobnega dela se bodo delavci CPL lotili tudi v KS Podkum-Mali Kum (odsek Podkum-Lovska koča) v dolžini 550 metrov. Tu bodo pod cesto položili še javno razsvetljavo, vodovodno in telefonsko omrežje. Tudi za to naložbo bodo v občini odrinili okrog 20 milijonov tolarjev.
V	KS Rudnik-Toplice pa so pričeli z modernizacijo javne krajevne ceste Vine-kapelica Vine v dolžini 950 metrov. Skupna vrednost teh del je 12 mio SIT, izvajalec pa isti - CPL.
Krajani v KS Ravenska vas so opravili ogromno delo, saj so dokončali pripravljalna dela za asfaltiranje cest v krajevni
hladne in tople brezmesne jedi, ki so vsebovale kašo. Kot kaže so se pred tričlansko komisijo v 45 minutah dobro izkazali, saj so dobili srebrno odličje.
Stregle pa so Natalija Landero, Natalija Kovač in Petra Bratuša, ki so pripravile pogrinjek in postregle hladne in tople jedi, z ustreznimi vini za dva gosta na francoski način postrežbe in zato tako kot kuharji prejele plaketo s srebrno medaljo.
Lastno mnenje sta zapisali tudi dve tekmovalki (Natalija Landero in Natalija Kovač).
Kot običajno je bila trema pred tekmovanjem prisotna, čas se je iztekal zelo počasi, roke so se tresle, potile, itd. Med odmorom sva si ogledali tudi razstavo jedi, ki je bila zelo zanimiva in premišljevali o morebitnih storjenih napakah. Ogledali sva si še razstavo omizij, ki ni bila tako pestra kot prejšnje leto.
skupnosti v skupni dolžini kar 5,5 kilometrov. Asfaltiranja se bodo lotili še letos, predračunska vrednost te posodobitve pa znaša okrog 50 milijonov tolarjev.
(Vir: Bilten)
TRBOVELJSKI OBRTNIKI BODO SLAVILI SVOJ JUBILEJ
Območna obrtna zbornica Trbovlje bo v času od 20. do 26.novembra proslavila svoj 30-letni jubilej. Ob tej priliki bodo v avli Delavskega doma Trbovlje pripravili razstavo del svojih članov, predstavili bodo knjigo o razvoju obrti in podjetništva v Trbovljah od nekdaj do danes, odprli bodo nove poslovne prostore na Obrtniški cesti 14 ter posebej predstavili javnosti dosežke svojega članstva in zbornice kot celote. Zbornica je s prispevki svojih članov odkupila poslovne prostore Zavarovalnice Triglav - Območne enote Trbovlje na Obrtniški cesti 14. Ta si je zgradila svojo novo poslovno stavbo na Trgu Franca Fakina, dosedanje prostore pa prodala omenjeni zbornici. Ta je imela doslej svoje poslovne prostore na Šuštarjevi 42, torej v neposredni soseščini novozgrajene športne
Po 17.uri so se začele razglasitve, kjer so tekmovalci prejeli plaketi za svoj nastop na tekmovanju. Tako kot sem že omenil, so tako kuharji kot natakarice dobili plaketo s srebrno medaljo. Naj povem še, da je Natalija Landero dobila tudi nagrado za najboljšo dijakinjo SŠZ (smer natakar).
Po napornem tekmovanju so se skupaj s kuharji odpravili na večerjo, kjer jim je Anica Ule Maček čestitala za odličen uspeh. Tako mentorja kot ravnateljica so zelo zadovoljni z uspehom, saj so se glede na konkurenco tako letos, kot leta poprej izkazali z uvrstitvami.
Še besede ravnateljice: "Ti učenci so zgled drugim dijakom in tako kot v Zasavju tudi v Sloveniji predstavljajo SŠZ kot šolo, kjer je gostinski program zelo uspešen. Še enkrat čestitke."
Ludvik Groboljšek ml.
dvorane Polaj.
T.L.
SOFINANCIRANJE LJUBITELJSKE DEJAVNOSTI
Občina Trbovlje je pred kratkim objavila javni razpis za sofinanciranje programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Trbovljah v letu 2001. Na ta razpis se lahko prijavijo kulturniška društva, zveze kulturnih društev in skladi, ki so bili ustanovljeni za dejavnost ljubiteljske kulture. Občina bo v prihodnjem letu financirala oziroma sofinancirala po programih strokovne sodelavce, dejavnost izvajalcev po letnem programu in enkratne prireditve, pomembne za razvoj in promocijo kulture v občini Trbovlje. Izbrane programe bo občina sofinancirala na temelju obsega in kakovosti dejavnosti v preteklih letih, izdelanih razvojnih programov, števila članov in obsega dejavnosti v letu 2001. Prijave morajo izvajalci predložiti do 20.novembra. Obvestila o izbiri in podpisu pogodb bodo izvajalci prejeli po odpiranju prijav, ki bo 22.novembra 2000.
T.L.
,! v 33 35u' m M
2. LISTOPADA 2000
NOV SUPERMARKET TUŠ V ZAGORJU
Supermarket Tuš v Zagorju
Trgovsko podjetje Engrotuš iz Celja, odpira konec meseca novembra, v Zagorju Supermarket Tuš. Podjetje pod sloganom »slovenski trgovec za danes in jutri« in verigo trgovin po vsej Sloveniji, znano po nizkih cenah in pestri
Energijsko varčna trgovina
Supermarket TUŠ bo imel elektronsko kontroliran sistem hlajenja hladilnikov, kar optimizira proces hlajenja in s tem zmanjšuje porabo električne energije. Odpadna toplota iz hladilnih naprav se bo uporabljala za ogrevanje
ponudbi živilskih izdelkov, končuje z izgradnjo Supermarketa v Dolenji vasi, ob Cesti 20. julija.
Na prodajni površini 600 m2 in s 60 parkirnimi prostori bo poskrbljeno za prijeten nakup.
Supermarket Tuš bo v celoti zgrajen z leseno konstrukcijo. Način gradnje z gotovimi lesenimi elementi v primerjavi s klasičnim načinom gradnje je varčnejši, saj omogoča kar 60 odstotni prihranek materiala. Lesena predelno-stenska konstrukcija, s pripadajočo toplotno izolacijo, omogoča neznatno debelino sten in majhno težo. Prednost lesa se kaže v večji razpoložljivosti, enostavni uporabi, kontrolirani predelavi in lahki predelavi, reciklaži, kakor tudi v dobrem izolacijskem učinku.
prostorov. S tem se bo izkoriščala sproščena toplota, ki je do sedaj predstavljala le obremenitev za okolje.
S sistemom površinskega osuševanja v okolici celotne trgovine je predvideno usihanje podtalnice preko ustrezno grajenih, prometnim površinam prirejenih zelenic.
Stekleno pročelje bo omogočilo več dnevne svetlobe, večjo sproščenost pri nakupu in zmanjšanje porabe električne energije za osvetljevanje.
S hitro gospodarsko rastjo se na žalost povečuje tudi onesnaženost okolja, v katerem živimo. Prav zato postaja ekološka osveščenost posebna vrednota podjetja Engrotuš, ki jo bo v svoji dejavnosti skušalo kot prvo uveljaviti tudi v Zasavju.
NOVI PROSTORI ZAVAROVALNICE TRIGLAV V TRB0VUAH
Lani, 2.novembra, je podjetje Gradbena dejavnost iz Hrastnika začelo z gradnjo novega poslovnega	središča
Zavarovalnice Triglav, OE Trbovlje. Doslej je imela ta zavarovalnica svoje poslovne
prostore na Obrtniški cesti 14 v Trbovljah. Ker pa svoje dejavnosti zavarovalnica ni mogla v celoti razviti, so se odločili za novogradnjo. Po načrtih arhitektke Kosove iz Trbovelj je izvajalec del gradnjo končal v dogovorjenem roku. Gradili sojo na ključ za ceno 564 milijonov tolarjev. Stavbo so zgradili na nekdanjem župnijskem zemljišču na Trgu
Franca Fakina. Novozgrajena stavba je nekaj posebnega v arhitektonskem pogledu. Spredaj je polkrožne oblike, fasada je zasteklena med kovinskimi rebri, streha pa je ravna. Preselitev pisarniške opreme so opravili sredi oktobra, tako da so s poslovanjem v novi zgradbi pričeli 23.oktobra.Ob tem so dobili tudi novi telefonski številki hišne centrale (03/56-52-700) in telefaksa (03/56-52-701).
IL
Z 0RI0 DO REŠITVE ZA NOVO EKONOMIJO
Na letošnjem sejmu Infos, ki je potekal od 23. do 27.oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani, je Oria Computers predstavila lastne rešitve za e-poslovanje. Začetek sejma je bil tudi pričetek velike akcije, kjer uporabnikom nudijo brezplačno programsko opremo za vodenje skladišč, ki so jo poimenovali e-logis. Poleg tega so na sejmu predstavili še WebCon (programska oprema za urejanje vsebin na domači strani Interneta), rešitve za skladiščno poslovanje in prvi cenovno ugoden komplet za brezžični
zajem podatkov v skladišču (dva ročna terminala + RF oddajnik).
EUROPLIN PREJEL CERTIFIKAT ISO 9001
Moto poslovanja "Življenju prijazna energija" jih nenehno zavezuje zadovoljiti kupce, biti prijazen do okolja in s tem nenehno dograjevanje kakovosti in varnosti.
Postopek certificiranja so v Europlinu izkoristili in kritično analizirali postopke, opravili spremembe, ki upoštevajo mednarodne standarde ISO 9001.
Omenjeni certifikat so prejeli 6. oktobra 2000 za celovito dejavnost, tako za razvoj in projektiranje plinskih sistemov, montažo in servisiranje le-teh ter za distribucijo utekočinjenega naftnega plina. Ti postopki standardiziranja jim zagotavljajo učinkovitejšo organizacijo poslovanja, znižanje stroškov in s tem povečano konkurenčnost. Hkrati pa dosežena stopnja kakovosti zagotavlja dobro platformo za nadaljni razvoj in seveda v poslovanju zavezanost zagotavljati kakovost po standardu ISO 9001.(mm)
INTEGRAL Z NOVIM AVTOBUSOM
V podjetju Integral so svoj vozni park obogatili in pomlajšali z novo pridobitvijo - avtobusom Mercedes Sprinter, ki ima prostora za 16 potnikov.Kot nam je povedal driretor Ivan Pavšek, bodo s tem avtobusom razširili turistično ponudbo za manjše skupine, obenem pa bodo avtobus skladno s potrebami uporabljali na manj frekventnih linijah. Sicer pa je avtobus stal 17 milijonov tolarjev in so ga kupili od nemškega Mercedesa, nadgradnjo pa je opravilo slovensko podjetje As Domžale.
RM., slika PRAV
2. LISTOPADA 2000
j -nrlrni? iItl.It.
JABOLČNE IN SONČNE PESMI ZA VSAK DAN
Tak je naslov nove, že druge pesniške zbirke avtorice Jože Ocepek. Predstavila jo je širši javnosti v petek, 27. oktobra, na gradu Bogenšperk, v Valvazorjevi knjižnjici. Zbirko je domiselno, polno opremila s fotografijami Joža Jamšek.
Poslušalci...
Predstavitev je pravzaprav izzvenela kot kolaž literarnega večera, ko so Rok Mitič, Erika Dragar in Rosana Maček prebirali jabolčne in sončne pesmi, Andreja Štuhec je pesnico predstavila z različnih strani, fragmentarno, vendar dovolj popolno. Za zvočno kuliso so poskrbeli
...in nastopajoči
Gre za posrečen sklop fotografij mladenk z dodatki več ali manj jesenske narave, oboje, pesmi in slike pa odražajo zrel pogled na svet, pa v istem trenutku tudi malo drugačen; takšni sta namreč tudi obe avtorici.
glasbenik Toni Povše z Dol na klaviaturah in vokalna skupina Srebrni zvončki iz Zagorja. V sosednjem prostoru je Joža Jamšek postavila razstavo fotografij, ki so nastale ob tem projektu.
Besedilo in slike MM
NOVO GLEDALIŠČE V LITIJI
V Litiji že od leta 1982 deluje Zavod za izobraževanje in kulturo, ki v svojem okviru združuje štiri
organizacijske enote: Matično knjižnico »dr. Slavko Grum«, Glasbeno šolo. Ljudsko univerzo in od leta 1996 tudi Kulturni center.
Litija je občina z bogato gledališko
tradicijo, kije imela seveda tudi svoje vzpone in padce. Najbolj bogato obdobje je bilo takoj po vojni, potem
pa je ta dejavnost začela pešati. Svoje je seveda prispevala televizija, pa bližina Ljubljane in še kakšen razlog bi se našel. Po izredno bogatih letih pride, tako pravijo,
obdobje suhih krav in vse je treba začeti znova.
V Litiji so se najprej lotili obnove gledališkega abonmaja. Tako letos teče že tret ja sezona. Gledalci so se
znova vrnili v dvorano in uživajo predvsem v vedrejših, humorno obarvanih delih. Ampak v Kulturnem centru snujejo še dalje. Radi bi gledališče. Čisto pravo,
zasebno gledališče. Na pomoč so jim priskočili nekateri dramski igralci iz Ljubljane, ki bodo še v tej sezoni na litijski oder postavili prvo komedijo. Z njo nameravajo »gostovati« po vseh slovenskih odrih, kjer jih bodo pač želeli videti. Da gre zares in da tu ni šale, jamčijo imena, ki v slovenskem gledališkem prostoru nekaj veljajo. Med njimi je prav gotovo igralec Jurij Souček, ki je v centru prevzel skrb za umetniško svetovanje, poleg tega pa je še režiser in igralec. Po prvi abonmajski predstavi seje litijski publiki še pobliže predstavil. Ampak igralec ne more iz svoje kože. Ob tej priliki je na veliko veselje vseh prisotnih povedal še tisto o Krjavlu, kako je hudiča na dvoje presekal, in pri tem požel slave smeha.
Verjamemo, da se je ta večer rodilo novo litijsko gledališče, na kar smo upravičeno ponosni.
Jože Sevljak
FOXY TEENS SO ŽURALE V LITIJI
Na sobotni matineji, 21. oktobra, so v dvorani Kulturnega centra Litija nastopila živahna mlada dekleta glasbene skupine FOXY TEENS. Priredile so pravi žur ! 180 mladih obiskovalcev je navdušeno pelo in
plesalo na njihove živahne melodije in nove uspešnice. Ker so mladi obiskovalci vneto peli in plesali, so jih » FOXYCE« nagradile s slastnimi lizikami, razglednic in avtogramov pa so se otroci še posebej razveselili.
N. M.
OBVESTILO
Zavod za izobraževanje in kulturo, Kulturni center Litija, vabi vse otroke in njihove starše na sobotno matinejo. 4. novembra ob 10. uri v bo v dvorani na Stavbah v nastopal MINI CIRKUS BUFFETTO.
Edinstven artistični program, ki ga izvaja klovn, vsebuje izvirno
žongliranje, komično akrobatiko, vožnjo na monociklu, ekvilibristiko...
Predstava je primerna za otroke od 4. leta dalje.
Cena vstopnice je 350 sit za otroke in 400 sit za odrasle. Kupite jih lahko uro pred predstavo pri blagajni Kulturnega centra v Litiji.
VIDIMO SE V SOBOTO !
Ju Ci ju &
2. LISTOPADA 2000
RELIK
Likovna umetnost skupaj z ostalimi vrstami umetniškega ustvarjanja ne služi samo zadovoljevanju človekovih estetskih potreb, temveč postaja v vedno večji meri del njegovega notranjega bogatenja, njegovega doživljanja in razmišljanja, ter postaja tako nepogrešljiv del našega življenja in s tem pomemben sociološki in psihološki dejavnik v današnjem svetu. Umetnost je tudi tista veja človekovega udejstvovanja, ki ljudi združuje, jih odvrača od nestrpnosti vseh vrst in jih povezuje v prijateljsko humano skupnost.
K tem smotrom že od svoje ustanovitve leta 1963, stremi in jih uveljavlja tudi Drušvo revirskih likovnikov RELIK v Trbovljah. S svojimi komaj preštevnimiprireditvami, odlično organizacijo, s svojimi raznolikimi dejavnostmi in toplim prijateljskim vzdušjem v svojih delovnih prostorih, se nam zdi kot velika likovna družina, ki iz leta v leto povečuje bogastvo svojih likovnih dosežkov.
Komaj katera likovna skupina v Sloveniji je posvečala toliko pozornosti oblikovanju najvidnejše dejavnosti svojega kraja in področja, kot je to počel RELIK. O rudarjih, o življenju rudarjev nam govorijo neštete upodobitve RELIK - ovili likovnikov v sliki in plastikah, ki nimaja tekmeca nikjer v Evropi! S tem se morda bolj kot pri ostalih oblikah sodelovanja, povezujejo v veliko rudarsko družino sveta. Svet rudarjev pa ni samo temačni rudnik, je tudi sončna pokrajina, so rože in domačije onkraj rudarskih jam, ki jih RELIK - ovci z vso zavzetostjo prenašajo 'na slikarsko platno in na druga oblikovalna področja ...je zapisal likovni kritik in umetnostni zgodovinar g. Cene dr. Avguštin v monografiji revirskih likovnikov RELIK (avtorjev g.Janeza Zavolovška in g. Draga Nučiča.) Ja, k zapisanemu je zelo težko še kaj dodati. Pa vendar se mi zdi potrebno, in mislim, da tudi ne bo odveč, da bi o globini poslantva kulturnega društva Relik izveleli še kaj več. In kdo je za to bolj poklican, kot prvi človek, predsednik te likovne skupine,Franci Ostanek.
Franci Ostanek predsednik RELIK-a
Tudi sam se je 1.1974, kot mladenič, pridružil revirskim likovnikom. In jim ostal zapisan vse do danes. Pa ne samo to. Franci Ostanek je človek plemenitega srca, lokalpatriot od glave do pete, kar nenazadnje dokazuje tudi njegova neponovljiva zbirka grafik izdelana na motiv Trbovelj. Zaradi svoje vsestranskosti, poštenega nastopa in jasnih, čistih namenov, so ga letos spomladi revirski likovniki na občnem zboru, po poteku mandata g. ing. Draga Nučiča, izbrali za svojega novega predsednika. To pa je bil že več kot zadosten razlog, da smo ga povabili na klepet...
G. Ostanek, predno začneva najin pogovor, menim, da je promembno najprej omeniti prve začetke likovnega
Za svoje delo na likovnem področju je RELIK prejel številna priznanja. Med njimi izstopajo:
1.	junij 1978 - prvojunijsko priznanje občine Trbovlje.
6.	marec 1981- plaketo Tončke Ceč, kulturne
skupnosti Trbovlje_________________________
20. junij 1983 - Ažbetovo diplomo Zveze kulturnih organizacij Slovenije in Zveze likovnih skupin Slovenije in kot krona vsega vloženega dela, so ak. slik. g. Franci Kopitar, ga. Vanda Besednjak in RELIK-ova mladinska sekcija leta 1985 v Cannesu (Francija), prejeli za animirana filma ..Letališče,, in ,,Ena in ena je tri,, zlato medaljo!!
Zlat spomin iz zlatih časov ...
društva revirskih likovnikov, javnosti bolj znanega kot RELIK...
Na dan 13. 3. 1963 se je sestal odbor pobudnikov za ustanovitev likovne skupine. Temeljni program je pripravil g. Miloš Vastič. Malo kasneje jim uprava Delavskega doma, na prošnjo pripravljalnega odbora, dodeli dva kletna prostora. Že čez štiri mesece, 7. 7. 1963, se zgodi ustanovni občni zbor Sekcije za likovno umetnost Svobode center Trbovlje. G. Franci Vezovišek, takratni predsednik Svobode center, je v uvodnem govoru razčlenil številna vprašanja iz predhodnice nastanka te likovne skupine. Strnjeno poročilo o pripravah, zasnovi in bodoči organizaciji likovnikov v Trbovljah je podal, pozneje ptyi predsednik RELIK-a, g. Miloš Vastič. Poleg njega so bili v takratnem delovnem predsedstvu še g. ing. Ivo Pinterič, ga. Mihaela Krasnik in ak. slik. g. Milan Rijavec. Prisotnih je bilo 45 bodočih članov, kar dokazuje, kako izjemno veliko zanimanje za tovrstno kulturno izražanje je v tistih letih vladalo med ljudmi v’ Trbovljah. Tako je bil rojen RELIK. Milim pa, da
lahko ob tej priliki s spoštovanjem omeniva tudi prvo delovno predsedstvo, v sestavi: Miloš Vastič, predsednik Ing. Ivo Pinterič, podpredsednik,
Franci Ostanek predaja spominski album likovnemu kritiku in umetnostnemu zgodovinarju g. Cenetu dr. Avguštinu ob njegovem zadnjem obisku v Trbovljah.
Slavica Dolar, tajnik,
Mihaela Krasnik, blagajnik,
Oto Hočevar, gospodar,
Ak. slik Janez Knez in ak. slik. Milan Rijavec, strokovna vodje,
Jernej Kreže, Jože Kuder, Miro Golob, Ado Naglav, ing. Albert Ivančič, Boris Slapnik, Milan Kožuh, Tine Lenarčič, Stojan Batič, ak. slik. in ak. kip., ter Leopold Hočevar-Hoči. Kasneje sta se jim pridružila še Janez Zavolovšek in Stane H odej...
Da se je RELIK obdržal vse do današnjih dni je bilo za to nedvoumno potrebno mnogo prostovoljnih ur,
2. LISTOPADA 2000
Jv\Ci7»F.
znanja in pa seveda predvsem finančnih sredstev. Za slednje pa vemo, da jih v vsakem amaterskem društvu še kako primanjkuje?
Skozi ves čas trajanja našega društva smo se ukvarjali s temi problemi. Te smo včasih bolj, včasih manj uspešno reševali, odvisno pač od ekonomskih okoliščin, ki so trenutno vladale v Trbovljah. Dejstvo pa je, da so se likovne dejavnosti dejansko izvajale zgolj po načelu amaterizma. Ta pa se je sčasoma, zaradi vse kvalitetnejših izobraževalnih programov, prelevil v neko na pol profesionalno dejavnost, obenem pa so tudi likovni programi postajali finančno vse bolj obremenjujoči. Zato je nerazumljivo, da RELIK-ovo dejavnost in njegove programe, po katerih se, brez hvale, zgledujejo tudi mnoga ostala likovna društva v Sloveniji, in volja mentorjev, ni izkoriščena v izobraževalni namen. Po drugi strani pa ravno na podlagi teh programov iščemo bodoče člane RELIK-a, ki bi nadaljevali naše delo ter dvigovali tako težko pridobljeni ugled na likovnem področju, istočasno pa preusmerjali likovne talente na študij na Akademijo za likovno umetnost. Kar menimo, da je tudi del našega poslanstva...Tako RELIK-ovci vzporedno z navedenim, postajamo vedno bolj odvisni od finančnih dotacij R. Slovenije, Zveze likovnih skupin Slovenije, Zveze kulturnih društev, kulturnih ustanov, občine, sponzorjev in ljubiteljev likovne umetnosti. Navkljub temu pa ostaja naša poglavitna skrb, po izredno uspelem EX-TEMPORE 2000, ponovno, kot vsa leta do sedaj, oživeti izobraževanje naših članov. Vsakoletni tečaji, začetni in nadaljevalni, risbe, akvarela, olja, kiparstva, grafike in jedkanice se tedensko izvajajo v prostorih RELIK-a. Tako za odrasle kot za otroke. Ti slednji so še posebej dobrodošli, saj vsakemu mlademu likovnemu nadebudnežu to dejavnost tudi omogočimo. Na žalost pa moram ponovno ugotavljati, da starši, glede na številno brezposelnost ali nizkih osebnih prejemkov, zelo težko plačajo že tako nizko kotizacijo izobraževanja otrok. Tako je na žalost velika večina teh otrok prepuščena ulici, ter vsej nevarnosti, katero z vso močjo nudi le-ta (alkohol, mamila pa tudi kriminal). Mar je za R. Slovenijo 250.000 SIT, ki bi ga RELIK potreboval za celoletne izobraževalne tečaje, druženje in delovno sodelovanje 15-30 mladih, ki si želijo likovnega izobraževanja, res tako velik strošek!?? Ce ob vsem naštetem samo pomislimo, da lahko marsikaterega
mladostnika rešimo krutih posledic ulice, smo tako več kot zadovoljivo opravili svoje delo. Že preprost izračun nam pove, da bi lahko Država s tem prihranila večkratno vsoto, kot jo nameni za celotno kulturno dejavnost!! Zatorej je toliko bolj nerazumljivo, da likovne dejavnosti društva z takimi programi ter voljo mentorjev, ne izkoristimo tudi v ta namen... Trenutno likovne delavnice vodita ?
... mlada mentorja, ga. Maja Kuhar in g. Jernej Kreže, oba pa prihajata iz RELIK-ovega podmladka. Sta sicer še študenta likovne smeri, toda nekoč v prihodnje ... ja, tako se vse obrača
Generalni pokrovitelj
EX- TEMPORE2000
Občina TRBOVLJE www.trbovlje.si in
Zveza kulturnih društev Trbovlje
Kaj pa sodelovanje RELIK-a na medobčinski ravni??
Radi bi, in zelo si želimo, da končno pride do medobčinskih sodelovanj na področju izobraževanja, tako mladih kot starejših. Glede na to, da ima RELIK edini v Zasavju vse ustrezne pogoje za izvajanje likovnih dejavnosti. Ti so predvsem delovni prostori, bogate izkušnje na tem področju, pripomočki in kot sem že omenil, kader z vso potrebno izobrazbo!! Zato upamo, da bodo tako zastavljeni programi dosegli razumevanje poklicanih, ter končno postali eden od prednostnih programov v Kulturi ... sami menimo,
da je RELIK na tem področju storil veliko več, kot je bil finančno sam
Likovna dela je ocenjeval Cene dr. Avguštin
sposoben. Za primer naj omenim samo, da so morali člani velikokrat sami iz svojega žepa pokrivati stroške, da smo lahko izvajali te programe. To je imelo za posledico, glede na finančne težave članstva, da je v društvu med člani prihajalo do določenih razhajanj in nesoglasij, kar je pripeljalo do usipa članstva. Stanje se, razveseljivo, v zadnjem času bistveno popravlja...
Omenili ste EX - TEMPORE. Letos ste ta,
18,-ič zapored organiziran festival barv RELIK-ovci optimistično naslovili „Na sončni strani dimnika,,. Predno spregovoriva bolj na široko, bi nam razložili, kaj EX - TEMPORE pomeni?
EX-TEMPORE je latinski izraz in v prenesenem pomenu besede nam pomeni ustvarjanje na mah, v trenutku.
___________Sponzorji:__________
ABC-Tehnohit Trbovlje, CEMENTARNA Trbovlje, Cvetličarna LENARČIČ Trbovlje, EMONA-MERKUR Trbovlje, Gostilna MARTIN Trbovlje, HED-EXPO Prenočišča Trbovlje, INFO računalniška hišaTrbovlje, LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje, MERKATOR HIT-MARKET Trbovlje,
Mesarstvo PREKORŠEK Trbovlje, MISIMINURI Sadje -Zelenjava Trbovlje,
Pekarna LENIČI HALIT Trbovlje, Občina HRASTNIK,
RRP TRBOVLJE-HRASTNIK, Slaščičarna KOZINA Trbovlje, Steklarstvo MARINC BRANKO Trbovlje,
TET Trbovlje,
TIKA Trbovlje,
Tiskarna TORI Trbovlje, Trgovina MONTEKUKOLI Trbovlje, in ŽITO Trbovlje.______________
Gostujoči likovniki:
Stanka BALOH, Kamnik,
I r
2. LISTOPADA 2(KK)
Janez PEČOLAR, Celje, Marija PEČOLAR, Celje,
Anka RAN GELOV, Velenje, Franc RANT,Železniki,
Milena ŠTAJNER, Velenje, in Marjana VERBUČ, Mozirje.
_______Domači likovniki:____
NeneBORČILO,
Desanka KREČA,
Benjamin KREŽE,
Maja KUHAR,
Staša KUNŠEK,
Franc OSTANEK,
Jože OVNIK,
Iztok PERME,
Jože POTOKAR,
Lovro ŠUMBERGER,
Ivanka URŠIČ, in Marjeta ŽELEZNIK.
Vemo, da je s takim projektom nemalo dela. Kako so potekale priprave na letošnji EX TEMPORE?
Ko sva maloprej govorila o finančni plati pokrivanja delovanja našega društva, seveda s tem vseh ostalih problemov še zdaleč ni konec. Eden od bistvenih dejavnikov obstoja in delovanja RELIK-a je ljubezen in pripadnost njegovih članov, ki so za RELIK pripravljeni tudi mimo vseh ostalih aktivnosti, ki se v njem izvajajo, storiti še kaj več. Zahvala, za tako uspešen nastop, gre vsem fantom in dekletom, ki so tako srčno pomagali pri realizaciji letošnjega likovnega praznika. Posebna zahvala pa gre seveda tudi vsem sponzorjem, posebej še Občini Trbovlje, brez katerih si takšnega srečanja likovnikov iz vse Slovenije v našem mestu ni mogoče zamisliti. O tem, da se Trboveljčani sami vse premalo zavedamo, kaj RELIK je in kaj pomeni v slovenskem likovnem prostoru lahko dodam samo to, da je RELIK brez dvoma sinonim kakovosti, pa čeprav v njemu delujejo sami likovni amaterji, ki pod tempom, ki nam ga narekuje čas, nezavedno vedno bolj postajamo profesionalni amaterji. To se pravi, da naše organizatorsko delo in ne nazadnje, tudi naš odnos in pristop do samega likovnega ustvarjanja, je bil, je in ostaja zvest izobraževanju in
strokovnosti na likovnem področju.
Število likovnih razstav RELIK-a	
od 1.1963 do 1.1993 Skupinske:	268
samostojne:	560
Skupaj:	828
Število nastalih del:	17620
Število likovnih stvarjalcev:3327	
Želje po delu in ustvarjanju v RELIK-u očitno obstajajo. Kako pa v nadalje, kakšne so ideje, potrebe ...
Razmišljamo o tem, in to zelo resno, da bi v doglednem času v Trbovljah, kot prvi v državi, organizirali otroški ali mladinski EX TEMPORE. Namen organizacije takih srečanj med otroci, je v prvi vrsti pedagoškega značaja, po drugi strani pa je to prvovrstna predstavitev mesta Trbovelj in Občine kot take v svetu. Na to idejo nas je pripeljalo dejstvo, da RELIK že danes uspešno sodeluje z osnovnimi šolami v Trbovljah, in kot tak pomaga pri likovni vzgoji otrok. Poleg vsega naštetega tudi ni malo pomembno omeniti, že leta vzornega sodelovanja z pobratenim likovnim društvom DOLIK iz Jesenic. Ta nas bo obiskal v drugi polovici februarja prihodnje leto, in bo razstavljal v Galeriji delavskega doma v Trbovljah. Glede na likovno pestrost in drugačnost ambieta, kjer
jeseniški likovniki ustvarjajo, bo ta razstava, tako kot vedno, vredna
Č#-Leta ’94 je izšla čudovita monografija posvečena revirskim likovnikom. Bi nam lahko o tem povedali kaj več?
Za nastanek in izdajo te čudovite knjige sta poskrbela bivši predsednik g. ing. Drago Nučič in dolgoletni član, simpatizer in predvsem človek, ki je marsikaj in še malo postoril za RELIK, g. Janez Zavolovšek. Monografija nam na 224ih straneh pripoveduje zgodbo o društvu, ki je v marsičem poskrbelo, da bodo likovna dela, nastala ispod peres, svinčnikov, čopičev, dlet, nožev
in vseh mogočih ostalih likovnih izraznih sredstev, našim zanamcem še daleč v bodočnost govorila zgodbo o ljudeh in mestu, ujetem v dolini pod Javorjem!
Letos bo zaključna prireditev „Zlata paleta,, v Trbovljah. Je to priznanje Zveze likovnih skupin Slovenije RELIK-u za dosedanje delo??
Zlata paleta je tekmovanje likovnih amaterjev na najvišjem državnem nivoju. Organizirana je z namenom strogega strokovnega ocenjevanja likovnega znanja, tematsko pa se posveča likovni obravnavi slovenske naravne in kulturne dediščine. Razdeljena je na več likovnih tehnik, (risba, akvarel, alje in kiparstvo), vsaka zase pa so prava likovna poslastica, zato je za marsikaterega likovnika že samo sodelovanje na Zlati paleti določena samopotrditev. Najboljša dela pa se nagradijo z certifikatom kakovosti, ki avtorja nagrajenega dela avtomatsko povzdignejo v višji kakovostnejši in cenovni razred. S tem je slovenska država nekje potihem končno le priznala, da tudi med likovnimi amaterji živijo in delujejo ljudje, ki so po svojem znanju in talentu vredni pozornosti in priznanja. Po drugi strani pa je ravno zaradi kakovosti amaterskih likovnih del na teh razstavah postala, prej črno bela, meja med akademskimi slikarji in amaterji zdaj zabrisana v sive odtenke. In RELIK je eden tistih stebrov likovne kulture v Državi, ki v svojih vrstah gosti tudi takšne mojstre, tukaj mislim na Jožeta Potokarja, ki posegajo po priznanjih tudi na tako eminentnih tekmovanjih, kot je Zlata paleta In ravno zaradi naštetega menimo, da je organizacija Zlate palete v Trbovljah tudi priznanje za dosedanje delo in spodbuda ter še bolj kot to, obveza za delo v naprej. Takoj pa naj povem, da nas je, tako kot pri EX TEMPORU, tudi pri organizaciji Zlate palete, finančno podprla Občina Trbovlje in župan Ladislav Žiga Žgajner.
G. Ostanek, obilo uspehov in delovne vneme tudi v naprej...
Lepa hvala za povabilo tudi ZASAVC-u...
Jože OVNIK
2. LISTOPADA 2000
p. r> ir.auF
WVce\^ ZA.wo$m kiifte
1
Nek pregovor pravi, da
^■^^zaljubljenci vidijo na svetu ie sebe in pri tem pozabljajo, da jih svet vidi- Zakaj le? Ljudje si namreč poiščejo marsikaj: službo, družbo, uresničijo željo po potovanjih ali nabiranju gob, si zagotovijo kariero, dovršijo knjigo ali izdajo CD, najdejo srečo v ljubezni, se posvetijo hobijem ali ustvarijo sliko. Bolj kot so odločeni, da zares poznajo svoje želje in interese, večja je motivacija za doseganje želenega. Mnoge odločitve sprejmejo tudi v skladu z drugimi ali se nekaterim celo odpovejo, ker niso po volji drugih. Zaljubljenost pa je potemtakem trenutek, ko odločitve deliš še z nekom drugim. Vendarle bolj od tega, nakazuje tudi na čustveno plat odzivanja za morebitne reakcije drugih. Zakaj le? Ker je smešno razlagati navdušenje nad nekom, sploh če se drugi s tem ne strinjajo. Kakopak pa je presenetljivo, da je večina ljudi mnenja, da odločitve le takrat nekaj veljajo, kadar so po želji drugih. In če marsikoga vznejevolji presenečenje oziroma tako imenovane nekakšne reakcije drugih, ko gre za zaljubljence, bi bilo tudi precej dolgočasno, če bi zmeraj natančno vedeli, kako naj bi dejansko drugi odreagirali. Zadovoljstvo bi bilo itak večje, ko bi tudi drugi znali deliti navdušenje z njimi, vendar so pač okusi različni, zaljubljen par pa nekje na začetku, kot pri abecedi. In mogoče zato, ker gre včasih za ugibanja, češ, a je to kar tako nekaj ali kar še bosta ful zaljubljena, se prav zato včasih najdejo tudi zoprnije, ki zaljubljenemu opoju malce zagrenijo okus. Kot da gre za uganko, kateri dve roži bi primaknili skupaj: nekatere lepo dišijo, druge so raznih barv in tako dalje. S kombiniranjem občutkov je težje, prezreti pa se jih skoraj ne da. Zakaj le? Ker v slehernem tli težnja po izkazovanju pozornosti ali ljubezni, ko jih v vsem še najbolj bega hrepenenje, pa magari se jim drugi kdaj zato posmihnejo.
Besedilo in slike: Petro Radovič
Roman Jager, di jak, iz Trbovelj:
"Super je, če prijatelji zlahka in brez 'zezanja' sprejmejo odločitve, ki jih sprejmem bodisi v ljubezni ali šoli. Ko si zaljubljen, si bolj dovzeten za mnenje drugih.
Treba pa je prisluhniti čustvom, ne glede, če bo odločitev po volji drugih ali ne, saj bi ti bilo sicer lahko kdaj žal.
Z obrekovanji se ne obremenjujem in se skušam o stvareh pogovoriti, če je treba."
Simona Jesih, učiteljica, iz Trbovelj:
"Če se že oziram na mnenje drugih, so to prijatelji ali bližnji. Na kakršnakoli druga . mnenja se pa ne
Če se pa človek kdaj obremenjuje s tem, da bi ustregel drugim, pa to zagotovo ne zadeva izbiro poklica, življenjskega partnerja ali česa podobnega."
Miha Petauer, dijak, iz Trbovelj:
"Obrekovanja ne vplivajo na tistega, ki je zaljubljen. Vendar se, kljub radovednosti, za punco, ki mi je všeč, ne bi pozanimal
prek prijateljev, saj bi jim s tem dal možnost, da lahko tudi negativno vplivajo. Boljše kot razglabljati, je pač poskusiti, ne glede na mnenja drugih. Potruditi se je treba, pa vidiš, če sta za skupaj.
Največ je odvisno od tega, koliko tvegaš, in karkoli se odločiš, zmeraj vsaj malce tvegaš."
Špela Ravnikar, dijakinja, iz Trbovelj: "Z
veseljem kljubujem drugim, če je treba, saj ne pričakujem, da bodo vsi kar z navdušenjem sprejeli
moje odločitve. Kajti ljudje so dostikrat krivični, zato se moraš sam potruditi za lastno srečo. In takemu.
ki te zafrkava, tudi težje zaupaš svoje odločitve."
Marjan Bevc, izdelovalec kovin, iz Trbovelj:
"Ko se zaljubiš, še najmanj daš na mnenje drugih, čeprav kakšni znanci nehote odreagirajo malce zavistno ali ljubosumno. Sicer pa nimam navade, da bi se kaj dosti pozanimal o puncah, ki so mi všeč. Obrekovanja so neprijetna, kadar ti niso naklonjena, vendar je med prijatelji pač prijateljstvo pomembnejše od zamer."
Monika Suša, učenka, iz Zagorja:
"Včasih sem jezna, če drugi ne sprejmejo mojih odločitev. Najbol j občutljiv je verjetno vsakdo takrat, ko je zaljubljen, in tudi glede tega, če
imajo drugi kakšne pripombe čez tvojo družbo in prijatelje. Gotovo gre pri dovzetnosti za vplive še za to, da hočeš kdaj dopovedati, da imaš včasih tudi prav."
Tomaž Rozina, dijak, iz Zagorja:
"Ni mi vseeno, če me zafrkavajo, ko sem zaljubljen. Večinoma sicer prijazno odreagiram nazaj, čeprav včasih tudi zamerim. Nočem se obremenjevati z vplivi drugih, saj so
kakšni lahko tudi koristni. Je pa res, da sem že zamenjal družbo, ko sem se zaljubil, kar pač pride povsem spontano, saj se je treba kdaj o kakšnih stvareh tudi strinjati in ne le kljubovati."
m Tri. ti aj 3
2. :ISTOPADA 2000
Boštjan Grošelj
Živeti po nareku?
"Fant je srečal dekle in med njima seje ukresala iskra ljubezni. Sprva je bila zgolj zaljubljenost, kasneje pa se je iskra razplamtela v resnejši ogenj." To bi lahko bil uvod v pravljico o srečni ljubezni kot tudi v balado s tragičnim koncem. Iztočnica našega razmišljanja je tragična različica konca zgodbe. Recimo, da sta zaljubljenca iz različnih družbenih okolij. Pritiski obeh odklanjajo zvezo med njima, tako da sta izpostavljena stalnemu nasprotovanju. Zveza zato na neki točki razpade, fant se od žalosti zapije, dekle pa se 'iz nuje' poroči z moškim, ki jo sicer odbija, a je sprejemljiv za njeno okolje.
Scenarijev srečnega konca je brez števila, a bistveno je le eno: vprašanje, ali se splača odreči nečemu ali nekomu zgolj zaradi zunanjih pritiskov. Vprašanje terja tudi odgovor. Če smo iskreni, si lahko priznamo, da takrat, ko se odpovemo tistemu, za kar z vsem bitjem čutimo, daje naše, izdamo sebe. Le čemu poslušati druge in si z njihovo pomočjo nakopavati prihodnje trpljenje? Vsakdo je odgovoren v prvi vrsti zase. Če bo resnično živel po svojih najčistejših željah, bo tudi kar najbolje prispeval k blaginji vseh.
Poslušati ljudi, ki skušajo pod krinko skrbi in želje po prihranitvi trpljenja vplivati na ključne življenjske odločitve, je osebnostni samomor. Večinoma se niti ne zavedamo, da je življenje po nareku teptanje naše lastne življenjske usmeritve. S prepuščanjem drugim, da usmerjajo in uravnavajo naše življenje, jim dovoljujemo, da ostajajo v svojih ozkih predstavah. Omogočamo jim, da ostajajo v sedlu sprevrženosti. Če jih poslušamo, bomo namreč trpeli mi. Oni nas bodo kvečjemu čudno gledali, če jim bomo omenili, da trpimo zaradi posledic neke odločitve, ki smo jo sprejeli po njihovem nasvetu.
Še več. Dobro se bodo počutili, saj je trpljenje tistih, ki so ravnali po njihovem nasvetu, eden od ključev za vzdrževanje nadzora nad življenjem. Krivo svetovanje, ki vidi le sebe, čeprav je navidez namenjeno dobrobiti sočloveka, je odraz šibke osebnosti. K njemu se zatekajo le vampirske duše, ki bi se jim sesul svet, če bi izgubile kri soljudi. To pomeni, da želijo drugim vsiliti svoje predstave o življenju, zato se z vsemi štirimi upirajo spremembam. Ne želijo se namreč soočiti s slabimi občutki, ki bi sledili spoznanju, da niso tako idealni, kot se jim je dozdevalo, da so.
Kdor je resnično dobronameren, bo srčne želje sočloveka upošteval. Spodbujal ga bo in usmerjal na njegovi poti. Srečen bo, če bo on srečen. Zaveda se, da je svet srečen le toliko, kolikor so srečni njegovi prebivalci. Več ko bo srečnih ljudi, boljši bo svet. S takim gledanjem na življenje je obogaten samozavesten človek odprtega duha. Sprejema vse dobro in lepo, kar ga navdaja z veseljem do bivanja, zato nima potrebe po nadzoru življenja drugih.
Samo nasveti takih ljudi so kaj vredni pri ključnih življenjskih odločitvah, kot so izbira poklica, partnerja in življenjskega sloga, če omenim nekatere med njimi. Kdor želi, da drugi postane njegova kopija, in tako hrani svojo sebičnost, si zasluži rdeči karton. Ni namreč vreden, da se zmenimo za njegove poglede.
Če v globini svojega srca čutimo, kaj si v resnici želimo, in to kažemo tudi navzven, moramo samo vztrajati pri tem. Vztrajanje obrodi sadove, ki so toliko slajši, kolikor večjemu nasprotovanju smo bili kos.
Petra Lipec
'VPLIVI. TUDI V LJUBEZNI. PREDVSEM V LJUBEZNI."
Družbena interakcija je za normalen razvoj človeka zelo pomembna. Najbrž celo najpomembnejša. Brez stikov z drugimi ljudmi bi bili - ne vem, kako naj se izrazim, ampak sigurno bi bili v veliki meri nesocializirani. Neprijetno drugačni. Skrajno čudni. Najbrž celo malce živalski. Čeprav je tudi marsikdo, ki ima mnogo stikov z ljudmi, takšen. Pa pustimo to debato za kdaj drugič. Danes bi zavzela preveč prostora, ki ji ni namenjen. Dejstvo je, da smo eden drugemu potrebni. Da povemo in da izvemo. Da dajemo in da dobimo. Da smo za druge in da so drugi za nas. Tudi v ljubezni. Mogoče predvsem v ljubezni. V tistem segmentu interakcije, ki je lahko zelo kompliciran. V takšen odnos je potrebno vložiti največ. Potrebno je poslušati in predvsem slišati. Potrebno je razumeti, sprejemati in dajati. Potrebno je biti strpen in potrpežljiv, razumen in včasih pozabiti nase za voljo ljubljenega.
To bi najbrž potekalo po pravi poti, če bi bila dva, ki se imata rada, zaprta v svoj svet in eden drugemu dovolj. Vendar pa smo ljudje družbena bitja in normalen razvoj poteka po sistemu, opisanem v prvih stavkih. Brez tega ne gre.
Zato je potrebna velika moč. Da ločimo pleve od zrna. Da ločimo tiste, ki nam hočejo dobro in tiste, ki nam želijo slabo. Tudi v ljubezni. Predvsem v ljubezni. Predvsem takrat, ko spoznamo človeka, ko spoznamo sorodno dušo. Ko se zaljubimo in ko ljubimo. Ko se navezujemo na partnerja. Ko vlagamo v odnos in ko odnos vlaga v nas. Ko se od koga oddaljimo, da se drugemu približamo. Takrat delno rušimo druge odnose in jih prilagajamo novi situaciji. Takrat, v tistem trenutku, smo silno izpostavljeni, izpostavljeni novim situacijam. Izpostavljeni vplivom. Najbrž negativnim. Največkrat negativnim. Ponavadi negativnim. Polnim ljubosumja in človeške nesramnosti. Polnim želje po rušitvi, želje po vzpostavitvi starega stanja. So iskeni? Vplivi, ljudje, ki vplivajo na nas?
Ljubezen je res velikokrat slepa, vendar je sreča v nas samih vedno iskrena. In če smo srečni, potem se je za srečo vredno boriti. Tudi v ljubezni. Predvsem v ljubezni. Sreča je za vsakogar nekaj drugega in vsakega od nas naredi nekaj drugega, srečnega. Poljub, pozdrav, nasmeh, objem. Mogoče vse ali nič od tega. Sreča je tudi motiv za boj. Tista moč, s katero ločimo dobro od slabega. Življenjska energija. Tista energija, s katero gradimo odnos. Ga izboljšujemo, dograjujemo. Tudi energija, s katero se prilagajamo. Zato, da smo srečni mi in da so srečni tisti, ki nas naredijo srečne. Tako smo lahko srečni. Tudi v ljubezni. Predvsem v ljubezni.
S taisto energijo lahko tudi pozabljamo. Pozabljamo na nesrečne ljubezni. Na tiste, ko nismo bili srečni. Na tiste, ko smo vedeli, da nismo srečni, vendar smo se mogoče celo trudili zanje. Zakaj? Mogoče zaradi vplivov. Neiskrenih. Od drugih, vendar predvsem od nas samih. Teh ne upoštevajte. Pa četudi prihajajo od znotraj. Od nas samih. Za nas. In za druge. In zapomnite si, da se je za prave odnose vedno vredno boriti. Tudi v ljubezni. Predvsem v ljubezni.
2. LISTOPADA 2000
J. J J. Ir J. \tfj II.
Marjan Frol
Podnevi in ponoči, v daljavi in širjavi - na frekvenci 98,1 MHz
Marjan Frol je direktor tistega radia, ki radijske valove oddaja petintrideset let, od tega natančno sedem let zabava in informira od jutra do jutra. Sicer pa je na Radiu Trbovlje od prvega januarja leta 1987 in ima menda najdaljši direktorski staž na taistem radiu. In nobeno naključje ni, da dela na radiu, saj ima do govorjene besede prav prijeten odnos: tudi ko so težave, se namreč ne zagrne v molk, ampak išče tiste prave besede, ki stvarem pridejo do dna, do novih možnosti in navsezadnje, da prav po radijsko, z besedami pove največ.
Kakšni so spomini zdaj, ko Radio Trbovlje oddaja program od jutra do jutra - 24 ur vsak dan?
V letu 1965 je bila radijska postaja novi medij za informiranje občanov Občine Trbovlje. Avgusta 1965 je bil Radio Trbovlje ustanovljen z aktom Občine Trbovlje, 10.
oktobra istega leta pa je že pričel z radijskimi oddajami. V začetku je oddajanje Radia Trbovlje potekalo dvakrat tedensko, ko so bile oddaje bolj kratke in informativne, potlej so radijski program popestrili z radijsko oddajo s pozdravi po željah in čestitkami poslušalcev. Šele v letu 1988 so frekvenco oddajanja razširili na širše območje in se/pričelo oddajanje na UKV področju na frekvenci 103,9 MHz z nove oddajne točke na Kumu. S tem se je povečala slišnost in možnosti pokrivanja zelo kvalitetnih signalov kosednjih občin ter sodelovanja z drugimi poslovnimi partnerji. In v tem razvojnem zagonu smo pričeli z oddajanjem vsak dan, ko je radijski program iz enoinpolurnega vsakodnevnega programa prešel v triurno vsakodnevno oddajanje. Že kmalu potem pa iz treh ur kar na pet ur dnevnega radijskega programa, saj so se kazale čedalje večje potrebe za radijskim oddajanjem. In tako smo v letu 1993 prišli do
nove frekvence oddajanja in smo na 98,1 MHz lahko začeli razvijati radijski program brez časovnih meja. Ta prelomnica, ki sovpada z računalniško vodeno tehnologijo in z avtomatiko, pa je ekipi Radia Trbovlje dala poseben zagon, da smo v letu 1996 začeli z radijskim programom od jutra do jutra - 24 ur vsak dan. In ker bi radi zadovoljili vse poslušalce, od najmlajših do najstarejših, vse bolj vztrajamo na principih nekakšnega družinskega radia in ne le zgolj informativnega programa.
Kaj pa radijski program, je vseskozi pretežno temeljil na glasbeni ali bolj na tematski plati?
Na Radiu Trbovlje je bil poudarek na obeh segmentih: na tematskih oddajah - tisto, kar je aktualno in tisto, kar si poslušalci želijo. Seveda pa brez dobre glasbe, žal, ne gre. Zato je glasba spremljajoča kulisa radijskega programa. Poudarek je tudi na tematsko-informativnem programu, ker se dolgoročno lahko razvijajo. Saj si, končno, današnji lahko vsakdo sam postreže z raznorazno glasbo, ki je na voljo.
Kako pa je šla glasba Radia Trbovlje v korak s trendi in raznimi glasbenimi zvrstmi?
Spominjam se, daje bilo leta 1987, ko sem začel delati na Radiu Trbovlje, tod približno okoli 15.000 skhjdb. Vzporedno z novo programsko shemo in pripravami oddajanja, se je dopolnjeval tudi glasbenih ^hiv in je sedaj vsega okgli 110\p00 skladb v glasbenem arhivu Radia Trbovlje, od tega pa kakšnih 25.000 tudi računalniško obdelanih za potrebe radia. Vseskozi sodelujemo z raznimi založniškimi hišami, saj hočemo biti aktualnujudi pri ustvarjanju glasbene podobe in glasbenih hitov.
Kako pa je s sodelavci; ali stremite po takih, ki jim je radio izziv in da delajo z veseljem?
Mislim, daje poglavitnega pomena, če imaš veselje do dela na radiu. Kajti nekakšnih osnov za delo na radiu se lahko tudi naučiš, vsebinsko pa je delo povezano predvsem s pripravljenostjo in z indivudualnim delom, potrebnim za izpeljavo določene radijske oddaje. Menim pa, da so sodelavci s srcem in dušo pri radiu. Čeravno ustvarjalci Radia Trbovlje rabijo tudi materialne, tehnološke, prostorske pogoje glede poslovanja. Tudi
plačilo je pomembno oziroma finančno nagrajevanje, ker v današnjih časih ljudje iz samega entuziazma ne morejo delati. Za delo na radiu pa je najpomembnejše, da te dejavnost navdušuje, da rad delaš in imaš v sebi tudi nekakšno inovativno "žilico".
Ali je delo na radiu kdaj neprijetno, naprimer, če se mora 'špiker' v trenutku znajti in ne sme ostati brez besed, ko oddaja poteka v živo; ali je napornejše še kaj drugega?
S poslovnega vidika je precej neprijetno delo, ko z raznimi poslovnimi partnerji urejaš upniško-dolžniške razmere. Z vidika radijskega programa pa je včasih neprijetno, ker nekateri iščejo v radijski dejavnosti ali v našem informativnem programu, ki ga posredujemo, tudi neproduktivno kritičnost. Res je, da ne govorimo le tisto, kar je lepega, ampak tudi tisto, kar je slabega, čeprav le-to s pozitivnim namenom. In marsikdo se s tem tudi ne strinja ter želi uveljaviti svoje, mnogokrat precej enostransko mišljenje. V tem primeru mora radio odigrati vlogo razsodnika in nekega izobraževalca, da nekomu dopove, kako je o določenih stvareh treba gledati obe plati medalje. To spada k delu radijcev, je pa tako, da je več prijetnih trenutkov kot pa neprijetnih. Neprijetni trenutki so v senci in nanje hitro pozabimo.
Kaj vse je vzpodbujalo širjenje radijskega programa na zdajšnjih 24 ur?
V preteklosti smo veliko sodelovali z Radiem Slovenija, katerega radijske oddaje smo prenašali tudi na Radiu Trbovlje. Potlej smo nekaj časa oddajali tudi Radio GLAS Ljubljana. Ko pa sigo si zastavili cilj, da bomo ''radijski program oddajali 24 ur, smo skušali čimbolj celostno zapolniti programsko podobo Radia Trbovlje. Letošnjega 15. novembra pa bomo začeli z nočnim programom, katerega bo soustvarjalo deset radijskih nekomercialnih postaj, kar je tudi obogatitev informativnega in kontaktnega programa. Vsaka radijska postaja v današnjih časih namreč vidi nujnost svoje prisotnosti v mediju skozi ves čas. Način življenja se namreč v toliki meri spreminja, da ljudje čedalje hitreje stvari počnejo in skladno s tem je tudi naš program prilagojen različnim segmentom, situacijam ali trenutkom. Zadovoljiti vse informacije v določenem času prek radijskega etra namreč pomeni, da je medij dovolj hiter in informativno pravočasen ter ponuja informacije, ki so aktualne oziroma da se informacija pove v tistem času, ko se dogaja.
Kako pa je s povratnimi informacijami -se dostikrat informirate glede poslušanosti Radia Trbovlje?
O poslušanosti Radia Trbovlje zvemo prek neodvisne raziskave MEDIANE, ki ta projekt
. uTITLŠ h cV?r,
2. LISTOPADA 2000
izvaja za medije v Sloveniji. Določene krajše telefonske ankete pa izvajamo tudi sami. Najboljše povratne informacije pa so telefonski klici, ko se poslušalci odzovejo in sodelujejo v raznih oddajah Radia Trbovlje. In v tem primeru tudi ugotavljamo njihova gledanja in zgolj informativno ali tudi na pobudo poslušalcev, predebatiramo in obogatimo program.
Kakšne pohvale v zvezi z radijskim programom pa so vam še posebej všeč in ali jih dostikrat slišite?
Pohval je veliko. V okviru Združenja nekomercialnih radijskih postaj Slovenije pa so dejali, da smo prvi organizirali Festival radijskih postaj, na katerem smo sodelovali doslej vseskozi in letos že enajstič. Ta je v oktobru potekal v Bohinju in dosegli smo tri nagrade: za komentar, glasbeno oddajo in za najboljšo radijsko reportažo. Sicer pa te zvrsti oddaj sodijo v žlahtni repertoar radijskih postaj. Zdi se mi, da je važen prijeten občutek ob vseh odločitvah, ki so radio povezovale ali ga približevale poslušalcem. Pohval poslušalcev je tudi ogromno, čeprav je včasih tudi raznih kritik veliko. Pri le-teh pa je važno, da so kritike konstruktivne, ker nas opozorijo, da poslušalci temeljito spremljajo radijski program in o tem tudi podebatirajo oziroma izmenjajo mnenje. Konstruktivna kritika pomeni, da poslušalec vestno
Se iz radi|skega studia
spremlja radijski program in jo je hvalevredno predebatirati.
Kako zadovoljni ste s kolektivom?
Pomembno je, da se dopolnjujemo, in pomembno je tudi vzdušje, da sodelavci motivirajo eden drugega. Hkrati pa, da so poleg tega, da si služijo
vsakdanji kruh, zadovoljni tudi z delom, z okoljem, da so radi v službi in imajo perspektivo za naprej. V naši radijski druščini je trenutno enajst redno zaposlenih, imamo pa še petdeset do šestdeset zunanjih sodelavcev. Vzdušje gradimo tudi na pristnih medčloveških odnosih, ki so povezani z našim delom. Pri tako majhni ekipi vsakdo tvori kar deset odstotkov skupnega učinka, kar pomeni, da je dobra štimunga zaželjena - tudi zaradi boljšega delovnega učinka.
Ali lahko naštejete najbolj odmevne oddaje na Radiu Trbovlje?
Pri starejši populaciji so najbolj odmevne oddaje z Marjo Kužnik v oddaji za upokojence, med športniki pa oddaje o športu, ki jih vodi Marjeta Drnovšek. Zelo poslušana je tudi mladinska oddaja, ki obravnava tematik dijakov in mladincev ter njihovo specifično glasbo. Tudi oddaja za otroke	CICI-^
VRTILJAK z Lili in Karmen zelo privabi k poslušanju. Pomembne so kontaktne' oddaje, ki potekajo večinoma v nočnem programu -ob četrtkih od 19. do 24. ure. CJdmevne so tudi razne oddaje javljanj s terena.
Oddaje, za katero bi lahko rekel, da je paradni konj Radia Trbovlje pa takorekoč ni, saj so vse oddaje sprejemljive za ciljno publiko. Omenil bi še, da je oddaja za upokojence namenjena starejši generaciji in vendarle poslušljiva tudi mlajšim. In tudi glasbena oddaja, čeravno zaradi najstniške popularnosti
malce bolj hrupna, je še zmeraj narejena "okusno", da tudi starejši poslušalci ne ugasnejo radia, ko jo poslušajo. Pomen družinskega radia je v tem, da stremimo za tem, da včasih tudi premostimo kakšne medgeneracijske ali zgolj modne predsodke.
Kako pa konkurenca vpliva na Radio Trbovlje?
Konkurenca je na medijskem prostoru kar huda, da včasih že meji na nezdravo konkurenco. Skupno je kar prek sedemdeset radijskih postaj, ki so razdeljene v tri kategorije: nacionalne, komercialne in nekomercialne. Največ je komercialnih radijskih postaj. Radio Trbovlje pa je kot nekomercialen v konkurenci s še osemnajstimi slovenskimi radijskimi postajami. Z lokalnimi televizijami vred, je medijski 'prostor kar zasičen. Vendarle zdi, da konkurenca ne vpliva najboljše, kot bi pač pričakovali, saj oddaje'^>ostajajo vse bolj skomercializirane in na hitro narejene. In težko je določiti, kaj je najboljše za dobičkonosnost in konkurenčnost radijskih postaj. Kljub vsemu je Radio Trbovlje odprt za vse novitete, ki se pojavljajo in s tem tudi za dobre pobude.
Ali imajo ljudje pogosto tremo, ko nastopajo pred radijskim mikrofonom?
V preteklosti je bilo več problemov s tem, da si nekoga prepričal, da je nastopal na radiu, danes pa je ta kultura nastopanja na radiu dosti boljša, saj so za to bolj dovzetni ljudje pa tudi podjetja in drugi z razvojnimi načrti se radi predstavljajo navzven.
So "zvezdniki" za medije privlačnejši in ali privabijo k
večji poslušanosti radia?
Koncept Radia Trbovlje ni graditi "zvezde", čeprav ne gre tudi brez njih. Smo pa veseli, da ljudje poslušajo posamezne oddaje. Vendar se mimo tega, da jim je zmeraj nekdo bolj všeč, pač ne da. Sigurno to nastaja spontano in zato so med radijskimi voditelji nekateri bolj priljubljeni od drugih. Toda Radio Trbovlje s celotnim kolektivom poskrbi za utrip radijskega programa, ki naj bo všečen čim širši populaciji ljudi. Zato je glavna zvezda pač Radio Trbovlje.
Ste tudi sicer človek, ki dosti da na govorjeno besedo ali včasih takorekoč pustite pogledom, da govorijo?
Seveda veliko dam na govorjeno besedo. Kajti če ljudje tiščijo besede v sebi in če besede ne izrazijo, potem ne more priti do komunikacije, do sporazumevanja. V kolektivu želimo o vsakršnih problemih in tudi o idejah spregovoriti, priti z besedo na dan, da se o tem pogovarjamo. Čeprav se z nekom pogovarjaš lažje, z drugim težje, je sporazumevanje potrebno vzpostaviti in se poskušati dogovoriti o odprtih vprašanjih. Kajti odprtost in komunikacija sta na prvem mestu.
Je 35-Ietnica radia dovolj, da lahko rečete, da veste kako in kaj je treba delati?
Menim, da 35 let pomeni le malo daljše obdobje od srebrne poroke pri 25-ih letih, ki pa kaže na rast in pridobitev glede radijske dejavnosti. Na medijskem prostoru je pač tako, da za 'pridobitev stalnih poslušalcev potrebuješ veliko časa in je sad dela celotnega kolektiva v vsem obdobju delovanja radia. Tudi vizija za naprej je zmeraj potrebna. Ta jubilej je ugleden in spoštovanja vreden, toda treba je gledati naprej in si zastavljati nove cilje. V celotnem utripu pa se nemalokrat na praznovanje kar pozabi, četudi je včasih koristno zadeve tudi praznovati. Izkušnja za nazaj je pomembna in je svojevrsten spomin ali etapa razvoja, vendar v vsem skupaj velja zgolj kot polet za nadaljnje delo.
Besedila in slike: Petra Radovič
ABC Intertrade d.o.o. (ČEBELIC
Trgovina ČEBELICA, planinska cesta 7, Dol • tel.: 03/56 49-105 Trgovina ABECEDA, Log 28 E, Hrastnik • tel.: 03/56 43-118 Trgovina ČEBELICA, Za Savo 8, Hrastnik • 03/56 46-203
GROSISTIČNA PRODAJA PUAČ IN ŽIVIL, ZA SAVO 8, Hrastnik • 03/56 46-200
Vino nam. belo Brežice 11	količinski popust 1 57,20	MPC v SIT 165,90	IZREDNO
Olje zvezda rast. 11	183,80	193,95	UGODNE
Pivo Laško 0.5 1 steki.	127,80	134,87	CENE
Radenska 1.5 PVC	110,20	116,27	
mleko alpsko pom. 3.2 % 11	129,50	136,62	
Sladkor Ormož Ikg PVC	1 52,60	160,97	Cene so diskontne, akcija traja do 15.11. 2000,
Kava bar lOOg - mleta	145,00	152,98	
Vino Haložan 11	372,90	393,47	oziroma do porabe zalog.
Riž Splendor Ikg	160,20	169,18	Pri nakupu nad 10. 000, 00 SIT, možna dostava na dom,
Juice 50% Rottaler 11	120,80	127,43	dodatni popusti pri
Vino briškon belo 11	225,30	237,72	količinskih nakupih
Toal. papir Carlina 10/1	246,20	259,80	
Vljudno vabljeni!
MAZDA AVTOHIŠA KRŽIŠNIK ZAGORJE
Vaš tolar je sedaj vreden 10 % več
Tega ne boste našli v tečajni listi. Dejstvo pa je, tla je vaš denar odslej vreden več, Pri Maidi smo namreč ga 10 % znižali cene naših priljubljenih modelov iz zaloge: Mazde 626, Mazde Demio in Mazde 323. Tako ugodne priložnosti res nc velja zamuditi. Pohitite v salone Z vozili Marda, kjer je vaš denar vreden Več.	ie otiesen ‘jU	ivnamezneva rnoiki,!.
Na zalogi zimske pnevmatike
COOD$YEAR SEMPERIT &>

AVTOPLAŠČI
po ugodnih cenah (do razprodaje zalog 10% popust).
Opravljamo visoko kvalitetna avtoličarska in avtokleparska dela. V času popravila vašega avtomobila, nadomestno vozilo 2 dni GRATIS.		
mMs	odprto: od 8. do 18. Ure; soboto: od 9. do 13. Ure	mazoa	I5S29 Kržišnik Roman s.p.	■ 1410 Zagorje, Selo 65 AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
tl a rfhialvTL
2. LISTOPADA 2000
JANEZ ŠMUC - POMORŠČAK IN DOLAN
V	hrastniški knjižnici Antona Sovreta so se spet začela četrtkova srečanja z imenom HRASTNIŠKA OBZORJA, ki jih vodi novinar Marko Planinc. 19.oktobra je gostil Janeza Šmuca, pomorščaka, ki pa je tudi Dolan - z dušo in telesom kot pravimo.
"Na Dol smo se preselili iz Ljubljane leta 1947, ko sem imel tri leta, " je pripovedoval Janez Šmuc," ker so Dolani želeli imeti svojo pekarno. Oče je bil namreč pek, doma s Turjaka, in pri selitvi je pomagala tudi mama, saj je bila doma z Brnice in se je seveda želela vrniti v svoj rojstni kraj. Prišli smo na jesen in kamor sem pogledal, je bilo veliko sadja... Tudi pri igrah sem imel nenadoma neomejeno svobodo - zame je bil Dol kot Amerika..."
V	šolskih letih so začeli fantje razmišljati o poklicih. V 6. in
7.razredu so bili vsi piloti, v počitnicah pa so poslušali zgodbe
saj je bila v tistem času zelo aktivna taborniška organizacija Rod temnega hrasta, s katero so preživeli v različnih krajih vsako poletje veliko časa. Piran mu je bil sicer všeč, vendar pa je sovražil zime, ki so na morju prav zoprne. Dežuje, piha, nikamor se ne moreš dati. Se zdaj jih ne mara. Po srednji šoli in dveletni praksi je opravil meddržavniški izpit, s katerim si kvalificiran za ladjo. Končal je še dveletno višjo šolo z enoletno prakso na ladji in dobil naziv inženir pomorskega strojništva. Začel je pluti pri Splošni plovbi Piran, zdaj pa je že vrsto let pri večji angleški ladjarski firmi, ki se ukvarja s pomorskim transportom in tam je upravitelj strojev oziroma glavni inženir - KAPO. Poleg tega pa v različnih pristaniščih opravlja tudi inšpektorske oglede. Ko sta bila otroka manjša, se je za devet let zaposlil v gradbeništvu, ob poizkusu združevanja zasavskih
Ena izmed štirih ladij angleškega lastnika
treh mornarjev, ki so jim vzbudili željo postati pomorščak. To so bili Jože Zupanc in Niko Omerzel-Jančič z Dola in Jože Utenkar iz Hrastnika. Trije so se čisto zares odločili, da gredo po njihovi poti - Slavko Marčen, Lojze Lesjak in Janez, seveda. Sklenili so, da bodo v 8.razredu odlični, da jim ne bo treba delati sprejemnih izpitov. Tako se je tudi zgodilo. Vsi so bili sprejeti. Vendar seje iz različnih vzrokov zgodilo, da se je v jeseni vpisal na Pomorsko šolo v Piranu Janez sam. Slavko je kasneje postal priznani oblikovalec, Lojze pa direktor kmetijske zadruge. Janez se spominja, da domotožja ni imel.
firm, ki je bilo takrat v modi, pa seje spet odločil za morje. Seveda so se razmere na ladji od začetka pa do danes občutno spremenile. Ko je šel prvič okrog sveta, so pluli devet mesecev, nazadnje le štiri mesece in pol. Tudi organizacija dela v pristaniščih je napredovala. Ladje so spacializirane tako, da v luki čim manj stojijo. K temu veliko pripomore tudi računalniška oprema. Včasih je bilo na ladji 30 ljudi, zdaj jih je le 18. Tudi stiki z domačini so hitrejši. Včasih so bila to pisma in telegrafist, ki jih je povezal s kopnim, zdaj so tu telefoni, s katerimi lahko kliče od vsepovsod.
Marko Planinc ga je vprašal, kako prenaša nevarne trenutke, v katerih se včasih znajde ladja. Pravi, da jih niti ne utegne registrirati, saj imajo takrat največ dela... In kako komentira romantične predstave o
saj so merila v Evropi ostra in bi lastnik kar hitro odpisal delavca, ki bi zjutraj zamujal službo..."
Seveda pa je Janez Šmuc kljub temu dodobra spoznal svet... Obvlada več jezikov, življenje na morju pa mu je dalo pečat umirje-
Janez Šmuc ima na vsaki ladji svojo pisarno z apartmajem
pomorščakih, ki spoznavajo eksotične kraje, uživajo v znanih pristaniščih...? "Ljudje imajo seveda napačne predstave," pravi janez Šmuc," saj postanek v luki izkoristimo za remontna dela. Tako za kakšne oglede zmanjka časa. Še posebno za ponočevanja.
nosti in širine. Vsako leto preživi več mesecev doma na Dolu, kjer se odlično počuti. Na počitnice hodi seveda na morje, vendar tam ne bi živel. Korenine pomorščaka Janeza Šmuca so pognale na Dolu...
Fanči Moljk
MANCA PREDSTAVLJA ZAGORJE EVROPI
V ponedeljek, 23.oktobra se je v nemškem Leipzigu začela mednarodna konferenca z naslovom Strategije razvoja mest in regij v centralni in vzhodni Evropi. Konferenco je pripravil Institut fur Ekologische Raumentvvicklung Dresden v sodelovanju z The Netvvork Spa-tial Research Institutes in Central and Eastern Europe (CEE Net-work). Konference se udeležujejo predstavniki 12-ih držav. Med dvemi predstavnicami Slovenije sodeluje tudi mlada Zagorjanka Manca Prašnikar, ki je v ostri mednarodni konkurenci s prispevkom o občini Zagorje uspela prepričati komisijo. Zaradi izredne zanimivosti zgodovinske poti ter razvojne strategije Zagorja, ki po mnenju mednarodne komisije s svojimi izvirnimi in učinkovitimi
rešitvami ter povezavami socioloških, okoljskih in gospodarskih dejavnikov lahko služi kot vzorčni model ostalim manjšim mestom v centralni in vzhodni Evropi, je bil prispevek izbran tudi za javno predstavitev.
S pomočjo sponzorja, Občine Zagorje ob Savi, je Manca Prašnikar v tem tednu Evropi predstavila občino, njeno naravno, kulturno in zgodovinsko dediščino, razvoj rudarjenja in industrije, nekdanjo in današnjo strukturo gospodarstva in lokalne uprave, njene izobraževalne, okoljske, infrastrukturne, podeželske, turistične in druge posebnosti. V svojem prispevku se bo še posebej pozabavala z razvojno potjo Zagorja iz majhnega, dokaj zaprtega kraja v sodobno občino.
(Vir: Bilten)
2. LISTOPADA 2000
j, (s j j p. j a ji p. t p. ~v p.
Betula pendula -breza
Breza spada med naše avtohtone drevesne vrste in se pojavlja širom po Sloveniji. Lahko jo zasledimo v marsikaterem vrtu, kot tudi na naravnih rastiščih, kjer kot pionirska rastlina množično preraste gole površine. V zapuščenih kamnolomih in gramoznicah lahko naletimo na mlade rastline brez, ki so našle primerne pogoje za kalitev. Te breze bodo hitro prerasle dano površino, ter po nekaj desetletjih tudi hitro izginile, ter prepustile mesto drugim drevesnim vrstam, kar je značilen pojav pionirskih rastlin.
Breza je izredno zanimiva glede svoje
zdravilnosti, saj so zdravilni skoraj vsi njeni deli. Popke in liste uporabljajo proti kožnim boleznim, pri jetrnih boleznih in sklepnemu revmatizmu. Sok je znano sredstvo za krepitev lasišča lubje pri boleznih mokril, pljučnih in kožnih boleznih.
Breza zraste v visoko drevo in velja za estetsko rastlino. Navadna breza ima belo lubje, ki tekom let močno razpoka, ter pridobi čmo beli sijaj. Listi se pojavijo že zgodaj spomladi, a se tudi v jeseni že kmalu poslovijo od drevesa s značilno rumeno barvo. Veje so značilno upognjene, krošnja drevesa pa je široka in svetla, zato se lahko odločimo pod brezo posaditi tudi visoke grmovnice, ki ne bodo trpele sence. Pri sajenju breze v vrtove je vredno vedeti, da velja za drevo s katerega vedno padajo določeni odmrli deli (vejice, listje, mačice....). Še posebej ne svetujem sajenje breze k vodnim virom. Če pa le ne moremo brez breze in si jo na vsak način želimo imeti v svojem vrtu, takrat se raje odločimo za različico povešave breze, kije cepljena v krošnji nekje višine dveh metrov, ter tako ne preraste dane višine. Marsikje po Sloveniji pa lahko opazite rdečo brezo s rdečimi listi in nekoliko temnejšo barvo lubja. Ta breza doseže podobne dimenzije, kot navadna breza.
Les breze je mehak in prožen, uporabljajo ga v kolarstvu, strugarstvu, rezbarstvu, sodarstvu, za izdelavo furnirja in zobotrebcev, pri pridobivanju celuloze, umetne svile, volne in oglja. Iz lubja izdelujejo nepremočljiva korita, košare, torbe, lijake za vlivanje, uporabno je za pokrivanje streh, iz njega so izdelovali sveče, severnoameriški Indijanci kanuje, posode in tule za puščice. Pri nas cenijo brezov les za drva, kot les za v odprte kamine, kjer daje prijeten vonj, rahlo prasketanje in malo dima. Marsikje pa lahko še danes zasledimo brezove metle domače izdelave. Če so vam brezova drva odveč, takrat si lahko napravite cvetlično korito, ki popestri marsikateri betonski del dvorišča.
Razmnoževanje breze je dokaj zahtevno in dolgotrajno, zato priporočam, da mlado rastlino raje kupite v drevesnici ali pa jo poiščete v kamnolomu ali gozdu. Če pa vseeno želite poskusiti razmnoževati, takrat raje poskusite z vegetativnim razmnoževanjem, kije bistveno uspešnejše.
Pri nas pa je v naravi uspevala tudi breza, ki se je imenovala brezica, ter je rasla na Malem polju pod Triglavom, ki pa sojo že v prejšnem stoletju iztrebili.
Slika in besedila: Taškar Sašo
ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILKE RASTUNE ZDRAVILNI RASTLINE
Sašo Taškar s.p. Ulica talcev 1a 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013
-	načrtovanje in urejanje vrtov
-	svetovanje
-	obrezovanje dreves
-	urejanje grobov
-	izdelava vodnih objektov
SRETENA
Raste po gozdovih, grmovju in živih mejah. Je trajnica, ki cvete rumeno. Ljudsko zdravilstvo uporablja čaj korenin (kopljemo jih maja) in zelišča (požajnemo, ko cvete) predvsem za krepitev organizma. Stolčena korenina kot obkladek zdravi razna vnetja (oči, možganske mrene). Čaj iz zelišča krepi srce in ustavlja drisko. S čajem korenine in zelišča zdravimo hemoroide, vneto sluznico v ustih in grlu. Čaj pripravljen le iz korenin krepi živce in telo pri oslabelosti, po griži, driski in po belem toku, krvavitvi iz maternice, je še zapisal pater Simon Ašič. Pomaga tudi pri bronhitisu, bolezni jeter in revmi.
PRIMORSKA ČEBULA
Tudi ona je trajnica z zelo debelimi čebulami, ki ni vsa v zemlji. Iz nje zraste do l,5m visoko steblo, ki ga krasi več belih cvetov, ki so podobni liliji. Je sredozemska rastlina, ki raste na peščenih
tleh morske obale, a tudi v notranjosti. Čebulice skopljemo jeseni. Uporabljamo le srednje lupine. So debele, široke, sončne, zelo grenke, pekoče in zoprnega okusa. Razrežemo jih in jih posušimo pri 40 stopinj C.
Primorska čebula je učinkovito zdravilo za hemoroide. Čebula je tudi zdravilo za rane, ureze, gnojne in take rane, ki se nerade celijo, ture in podobno. Pater Ašič je zapisal, da jo smemo uporabljati izključno pod zdravniškim nadzorom.
Nasveti »naših mam«
IŠIAS
[.Vzemite po 5 žlic narezanih cvetov španskega bezga, in cvetov plazeče se zlatice. Stresite v liter žganja in dobro zaprite steklenico. Pustite 20 dni stati v topli sobi, medtem večkrat pretresite steklenico. Tekočino potem precedite in si nežno masirajte obolelo mesto zjutraj, opoldne in zvečer, dokler se koža ne prepoji, vendar ne
več kot 10 minut. Po masiranju sperite boleči predel s toplo vodo in namažite z olivnim oljem.
2.	Vzemite hrenove liste, jih operite, posušite in po njih natrosite žlico narezanega česna, cvet plazeče se zlatice, liste belega jesena in ostre paprike. Obolelo mesto namažite z oljem in nanj položite obkladek. Na obolelem mestu naj bo največ 2 uri. Oba recepta uporabljajte 3 dni.
Pripravite si sedežne kopeli za roke in noge po receptu: na 2 litra vode vzemite po eno prgišče listov krvavega mlečnika, zeljnih listov mete in timijana. Poleg tega priporočajo še praprotne kataplazme ali obkladke z vročimi zeljnimi listi..
Ker je čas jabolk je prav, da zapišemo kje nam to naravno zdravilo pomaga: pri zaprtju (uravnava prebavo), driski (postana nastrgana jabolka), pri vnetju črevesa (jabolko razkužuje črevesje), pri sladkorni bolezni (vsebuje sadni sladkor fruktozo, ki ga celice vsrkajo brez uporabe insulina), blažijo pa celo bolezni ledvic, jeter in putike.
Pripravil Igor Goste

RENAULT
•	Clio KOMPAS (lita platišča, avtoradio) NAJNIŽJA cena J .669.000,00 SIT
•	MEGANE SCENIC in LAGUNA CONCORDE (lita platišča, avtoradio SONY 4x50W) z veliko dodatne opreme
MEGA MEGANE • MEGA IZBIRA • MEGA CENE • 300.000,00 sit POPUST
ALI KREDIT TOM+ 0%
posebna ponudba za pravne osebe	^ SCtHlC gnflHEf
servis (03) 56 33120	E-mail: prodaja.malgajtrb @ dealer.renault.si, www.avtohisamalgaj.si
10
2. LISTOPADA 2000
Jo G jr ri TP fj.77. Ji.
ulsbslgo 7
MATJAŽ KOVAČ
Prav nič izbirčen ni pri hrani. Mogoče zato, ker je žena kuharica in uživa v raznoliki prehrani. Dosti bolj izbirčen pa je glede kakovosti in za inovativnost je prejel že nagrado, saj je od Območne gospodarske zbornice Zasavje za leto 1999 dobil zlato priznanje za inovacijo: polimerna nosilna sponka ničelnega vodnika za elektro-distribucijske izolirane zračne mreže, napetosti do enega kilovolta. Doštudiral je na Strojni fakulteti v Ljubljani, že peto leto pa je zaposlen v Mehaniki d.d. Trbovlje, kjer opravlja delo inštruktorja v razvojnem oddelku in se ukvarjajo z razvijanjem novih izdelkov ter s konstruiranjem orodij.
Povedal je, da gre pri omenjeni inovaciji za tehnološko izboljšavo postopka obenem pa tudi za očitno zmanjšanje stroškov glede izdelave. Gre za izdelek za prenos električne energije oziroma za nosilno sponko, za katero se zapne električni kabel. Za izdelavo prejšnjega tovrstnega izdelka je bil potreben daljši delovni proces ter je bil izdelan v dveh delih, zdajšnja nosilna sponka pa je iz enega kosa in s tem kar nekajkrat zmanjša stroške izdelave. Tudi razlika v materialih je, namesto aluminija so pri novem izdelku uporabili kar plastiko, ker prav tako omogoča zanesljivo delovanje. Ali kot je povedal Matjaž Kovač: "Za nov izdelek rabiš en tehnološki postopek, za prejšnjega pa je bilo potrebnih kar sedem." Še si želi, da bi doprinesel h kakšni izboljšavi ali inovaciji, saj ga tovrstno delo navdušuje. Nasplošno se mu zdi, da majčkeno veselja moraš imeti do slehernega dela, ki ga opravljaš.
V Mehaniki d.d. Trbovlje sicer proizvajajo izdelke za elektro-distribucijo, kar pride prav v električni stroki kot tudi v gospodinjstvu, skupno pa je približno tisoč različnih izdelkov, uporabnih za strojno in elektro-industrijo. Mnenja je, da si sploh pri delu, ki ga poznaš, lahko inovativen ter s tem tudi ambiciozen. In kreativnost spoštuje zato, ker slehernega spodbudi, da je bolj prodoren ali dinamičen v stvareh, ki jih počne. Seveda pa dosti da tudi na lastno zadovoljstvo - ko uspejo zadeve v službi ali ko je prijetno v družinskem krogu. Ponavadi se v prostem času posveti štiriletni hčerki Veroniki, za branje knjig se ne navdušuje pretirano, le filme si priložnostno rad ogleda.
Med pregovori najrajši citira tistega, da lepa beseda lepo mesto najde, njegova najljubša barva je rumena in rad bi imel boljši avto, čeprav je tudi z zdajšnim avtom fiatom-puntom kar zadovoljen. Veliko mu pomeni tudi ljubezen do vsega, še najbolj do sočloveka. Kajti mnenja je, da za iskreno ljubezen tudi standard ni važen. Spoštuje ljudi, ki so prijazni in pošteni, za horoskope mu večinoma ni mar, čeravno mu je tudi horoskop že uganil, da so "raki" dokaj družinski ljudje. Kadar pa izbira darilo za kakšen rojstni dan, skuša biti čimbolj praktičen, saj pravi, da je najboljša pozornost tista, ko nekoga razveseliš, in da si najbolj inovativen takrat, ko uganeš, s čim bi lahko nekomu ustregel. Takšne pozornosti so namreč tudi njemu povšeči.
Besedila in slika: Petra Radovič
SLOVENSKI SVETNIKI ZA 3. TISOČLETJE (20. del)
JANEZ GNIDOVEC, škof
Janez Gnidovec je bil rojen 29. septembra 1873 v vasi Veliki Lipovec (župnija Ajdovec) v Suhi krajini, in sicer kot tretji od petih otrok. Mati mu je umrla le nekaj dni po rojstvu zadnjega otroka. Oče seje ponovno poročil. V tem zakonu so se rodili še štirje otroci. Družina je bila globoko verna.
V domači vasi je bila le šola enorazrednica. Zato gaje oče poslal v Novo mesto k frančiškanom. Tu je končal ljudsko šolo in zatem tudi gimnazijo. Po končani gimnaziji seje odločil za bogoslovje. Želel je biti vzoren duhovnik, zato seje trudil za krepostno življenje. Ob počitnicah je pomagal domačim pri kmečkih opravilih in dajal sovaščanom zgled s svojim sodelovanjem pri maši.
Duhovniško posvečenje je prejel leta 1896. Podelil mu gaje takratnji ljubij anski škof Jakob Missia, ki j e kmalu zatem postal nadškof in kardinal v Gorici. Gnidovec je svojo prvo službo kaplana nastopil še isto leto v Idriji, naslednje leto pa v Vipavi.
Novi ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič je zastavil gradnjo prve slovenske gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano. Janez Gnidovec seje odzval škofovemu povabilu, da bi se izpopolnil v študiju, in poučeval na tej gimnaziji. Jeseni 1899 seje vpisal na študij grščine in latinščine na Dunaju, izpopolnjeval pa seje tudi v slovenskem in nemškem jeziku. Študij na Dunaju je dokončal leta 1904.
Na novi škofijski gimnaziji so pričeli s poukom jeseni 1905. Janez Gnidovec je bil imenovan za prvega ravnatelja zavoda sv. Stanislava, kije deloval poleg gimnazije.
Prišla je prva svetovna vojna z vsemi tragedijami in pretresi. Vojaška oblast je zavod zasegla in ga namenila za bolnico. Gnidovec je kljub obremenitvam pomagal tudi vojakom in jim nudil duhovno oskrbo. Tako je dočakal razpad Avstro-Ogrske monarhije.
Leta 1919 je škofa zaprosil za razrešitev svoje službe. Zapustil je zavod v Šentvidu in vstopil v Misijonsko družbo sv. Vincencija Pavelskega (lazaristi). Le-ti so imeli na Taboru v Ljubljani svojo hišo in cerkev Srca Jezusovega. Tukaj je Gnidovec v decembra 1923 končal noviciat. Poverili so mu službo podravnatelja, kasneje pa tudi mesto ravnatelja noviciata družbe v Grobljah.
Ko je po prvi svetovni vojni ostal v Skopju izpraznjen škofijski sedež, je Rim leta 1924 imenoval za novega skopskega škofa Janeza Gnidovca. Škofija je bila v dušno-pastirskem pogledu med najtežjimi, vendar je Gnidovec v svoji ponižnosti ponujeno mesto sprejel. Ker so bili verniki večinoma Albanci, seje začel takoj učiti albanščine. Po enem mesecu je jezik že toliko obvladal, daje ob nastopu službe nagovoril ljudi v njihovem jeziku.
Pred nastopom škofovske službe seje predstavil tudi jugoslovanskemu kralju Aleksandru. Dobil je zagotovilo za njegovo podporo. Toda kraljeva beseda v takratnji južni Srbiji (Makedoniji) ni imela kake posebne veljave. Tam je vladala samovolja uradništva in nasilje orožništva in vojske.
Na praznik Brezmadežne je bil Gnidovec slovesno ustoličen v škofijski stolnici, ki je bila še vedno v Prizrenu na Kosovu. Tuje katoliška občina obstajala še iz časov srbskih Nemanjičev, in je preživela celo slavni, protikatoliški zakonik carja Dušana.
Glas o dobroti Janeza Gnidovca seje razširil, zato so k njemu romali po pomoč tako kristjani (različnih veroizpovedi) kot tudi muslimani. Nikogar ni zavrnil tako, daje marsikdaj razpolagal le še s tistim, kar je imel na sebi.
Ozemlje škofije je obsegalo kar 46.000 km2 (za okoli dve Sloveniji). Razmere za delo so bile težko predstavljive. Poleg velikih razdalj in dolgih poti pri oskrbi vernikov so delo oteževale tudi navade ljudi, ki so bile razširjene tudi med katoliškimi verniki na območju Kosova in Makedonije: kupoprodaja nevest, poroke mladoletnih, krvna osveta...
Med albansko duhovščino je nekdo (verjetno tajna služba) razširil vest, daje novi škof samo podaljšana roka ljudstvu nenaklonjene oblasti. Trajalo je več let, preden seje ponovno vzpostavilo medsebojno zaupanje.
(nadaljevanje v prihodnji številki Zasavca) Branko Nimac
	
ISO 9001	U KAS
agencija @Team
w u/gfh mnrkptinn napni
TM
web marketing agency
h
Bi tudi Vi radi spremenili navade in pričeli z uporabo Interneta in Elektronske pošte? Pokličite! Z nami bo hitreje.
Internet za gospodinje
najlažji dostop do interneta s pomočji telefona SMILEPHONE
Izdelava Spletne trgovine in Elektronske izložbe
registracija domene / zakup oz. najem prostora na strežniku uporaba elektronske pošte scenarij / oblikovanje / izgradnja www strani izgradnja vaše spletne trgovine



Izdelava interaktivnih reklamnih spotov na CD zgoščenkah
svetovanje za izdelavo scenarija vsebine ter prikaz prednosti novega medija za reklamiranje
povezava z WWW / možnost dnevne aktualizacije vsebine
založništvo
tudi male naklade
za vse, ki imamo svojo prodajno vizijo in strategijo
Zahtevajte obisk pooblaščenega zastopnika in si oglejte našo
Elektronsko izložbo WWW.GRAFEX.SI ter našo Spletno papirno galanterijo G-shop
3^ Cesta komandanta Staneta 15, 1270 Litija - Slovenija Telefon,fax:01 898 34 65 ; e-mail: ma3ca@siol.net
KOLEDARJI, ROKOVNIKI, KOCKE, PLANERJI...
TRODELNI KOLEDARJI (3 vrste) od 295,00 SIT naprej KOLEDARJI I MOTIVOM NARAVE - barvni, 12 listni od 590,00 SIT naprej SL KOLEDARJI (gole ženske) -13 listni, barvni od 590,00 SIT naprej PVC KOCKE s papirjem in predalom za svinčnike od 290,00 SIT ROKOVNIKI - usnjeni od 990,00 SIT VŽIGALNIKI, SVINČNIKI od 30,00 SIT naprej
expres izdelava štampiljk
9lon stop naročila:041 4I2-060 in 041 437 060
2. LISTOPADA 2000
P/fj.jTfiTr n.77.ji
Mi
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS
NAGRADIMO
Pravilna rešitev zadnje literarne uganke je bila Josip Murn-Aleksandrov. Žreb je nagrado dodelil Izlačanu Stanetu Hriberšku. Prejel bo knjigo Vasilija Poliča Opičji sanatorij. Nagrado poklanja Zasavc,d.d. Naslednja literarna uganka- pesnik, pisatelj, dramatik, pisec epigramov pa tudi politični zapornik - seje rodil 13.10.1913 v Kostanjevici na Krasu. Po vojni je bil zaposlen na ministrstvu za industrijo, vendar ne dolgo saj so ga leta 1948 zaprli in ga v naslednjem letu na montiranem procesu proti dachavcem obsodili na osem let zapora. Del tega obdobja je opisal v romanu Umiranje na obroke. V pomoč vam navajamo še dve njegovi (nekoliko starejši) satirični bodici.
NEVEDNEMU MILOŠEVIČU Oj, Slobodan, boriš se SRBO-rito, ^ da bi čimprej postal naš novi TITO, Avtor ne veš da grandomansko je korito po smrti Tita danes že- razbito?
Moje ime:
OB POLEMIKI OKROG JLA
Zapomnite si generali SRBO-riti,	Naslov:
da ni mogoče ognja z ognjem
pogasiti.
KULTURNI
KOLEDAR
25.10.1946 seje v Ljubljani rodil mladinski pisatelj Vitan Mal. Dela: Ime mi je Tomaž, Ledosned.
28.10.1874 seje v Ključrovci pri Onnožu rodil pisatelj, pesnik in dramatik Franc Ksaver Meško. Dela: Kam plovemo, Pri Hrastovih.
31.10.1904 seje v Slovenskih Konjicah rodil pesnik in esejist Branko Rudolf, oče pisatelja Frančka Rudolfa. Dela: Svet in jaz. Odmevi časa.
Pripravil Igor Golte
v 1 1 1 1	f
Uganko sestavil Igor Goste
KO UGASNE RAČUNALNIK...
...lahko vzamete v roke pravkar izdano knjigo s pomenljivim naslovom Moja pot do svetlobe, katere avtor je Trboveljčan Dušan Jesenšek. Triinštirideset letni moški, kije do danes prehodil pot iz "psihične teme" v svetlobo. Pot, kije bila polna strahov, padcev in nezadovoljstva s samim seboj in zaznamovana s krčevitim prizadevanjem biti tak kot drugi in na vsak način prikriti svojo drugačnost, v pisateljevem primeru počasno
ZA DOBER MERNIK SMEHA
Začetek letošnje gledališke sezone v Delavskem domu Trbovlje se je pričel s predstavo G.Feydeaua Gospod gre na lov v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega.
Lahkotna komedija, polna situacijske komike, dobrh dialogov in izvrstne obrazne mimike nastopajočih, je razživela publiko, ki je napolnila letos prenovljeno gledališko dovrano. Na koncu predstave so se gledalci zahvalili igralcem za prijetno doživetje z dolgim in toplim aplavzom, ki je bil v veliki meri namenjen glavni igralki, v kateri so mnogi prepoznali igralko Trboveljčanko Stanislavo Bonisegna.
Ta komedija je bila prva letošnja abonmajska predstava, še pet jih bo, so tudi komedije. Zabava je v tej sezoni gledalcem zagotovljena, saj je bila tudi pogosto zelo zaželjena.
MAH
ugašanje vida.
Knjiga nas popelje skozi avtorjevo življenje, od njegovih padcev do vzpona, ko je pred nami "umirjen, optimističen in samozavesten človek, poln veselja in življenjske energijel, pripravljen, da se na pravi način spopade z življenjskimi preizkušnjami."
"Čisto mogoče je, da boste v tej zgodbi našli delček samega sebe, delček lastnih težav. In če vas bo tole vsaj malo spodbudilo, da se boste zamislili nad lastnim življenjem ter malce pobrskali po vaši notranjosti, potem bom resnično zadovoljen." je zapisal avtor knjigi na pot.
GOSPOD GRE NA LOV
Po drami, ki se ji reče volitve 2000, smo v gledališki dvorani KC Delavski dom Zagorje dočakali tudi komedijo. Za začetek gledališkega abonmaja je lahkotna komedija pravi magnet za zagorsko občinstvo. Tisti, ki prisegamo na drame, bomo v tej sezoni zagotovo še prišli na račun. Že naslednjič, ko bo na sporedu drama S.Becketta Čakajoč na Godota.
Komedijo Francoza G.Feydeauja so igralci MSG z Jožefom Ropošem, ki je z mimiko nekoliko spominjal na Iva Godniča, odigrali dokaj prepričljivo. Nekoliko manj scenski delavci, ki so odmora preveč zavlekli.
Ne morem mimo tega, da ne bi še enkrat omenil volitve in pa kandidate, ki so se nam predstavljali. Prav tako kot mnogi kandidati, so tudi osebe v komediji veliko govorile, pogosto laži, se izmikale, prikrivale, pretvarjale, obračale, tudi sebi lagale. V komediji sojo vsi odnesli nepoškodovani, za kandidate na volitvah tega pač ne moremo trditi.
Igor Goste
Na literarnem večeru v knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah se je v četrtek, 25.10.2000, tudi predstavil trboveljskim ljubiteljem pisane besede. Vsekakor je zanimiv sogovornik, ki ima kaj povedati in to stori na prisrčen, rahlo humoren način, tudi ko govori o grenkih življenjskih izkušnjah. S svojo pozitivno naravnanostjo jih je spremenil v dogodke, iz katerih je potegnil kar se da veliko življenjskih modrosti. To mu danes pomaga premagovati težave in mu daje voljo in energijo, da v življenju stori še in še stvari, ki sijih želi in hoče...Ob poslušanju njegovega pripovedovanja se človek prične zavedati, kako je življenje lahko grenko-sladko...
Marta Hrušovar
Vlado Garantini
JESENSKA PRAVUICA
Blesk jeseni ujet med kapniki suhega zlata.
V smaragdnih sencah rekcvijem poslednjih rož.
S strastnim žarom komponira oktober barvito simfonijo.
Začarana kraljična, vitkonoga breza, s spletičnimi, na jasi pleše.
Iz prhkih tal kukajo škrlatni cofki gozdnih škratov.
MVSgriial
ganite VldnX '
ViJvasoijcv tig 3 1270 Litija
tel./fa\: 061 883-029, 884 209, 880-390
GSM: 041 681-584 041 765-113
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trž enje in produkcija za gospodarsko interesno združ enje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP
E-mail: atv.signal@siol.net
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TE IJiVIZUA V SLOVENIJI
OMMMATVS/Cm ZAGOTAMJAPOSLOm USPEH!
Valvazoijev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146
E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http://www.mtaj.si/radio/
2. LISTOPADA 2000
"G J*
j.
11
n 7, p.
GASILSKA VAJA V TRBOVUAH
Poveljstvo Gasilske zveze Trbovlje je 26.10. organiziralo večjo pokazno vajo na novem objektu Športne dvorane Polaj. Sodelovala so vsa prostovoljna gasilska društva, prostovoljna industrijska gasilska društva in poklicna gasilska enota Gasilski zavod Trbovlje. Taktična predpostavka vaje je bila: na prireditvenem prostoru Športne dvorane Polaj je prišlo med tekmo do izgredov med navijači. Iz objestnosti in vandalizma so metali dimne bakle in ampule s solzilnim plinom.
Prišlo je do požara v kabini Press centra in širjenja dimno-solzilnega oblaka po dvorani. Navzoči redarji in druge službe organizatorja prireditve so bili nemočni in niso mogli
preprečiti nastalih dogodkov. Del navijačev je zapustil dvorano in zunaj, na parkirišču, so zažgali še tri osebna vozila.
Prikazali so gašenje začetnega požara z
ročnimi gasilnimi aparati, demonstrirali so prikaz gorenja in gašenja plinske jeklenke Butan - Propan, ki se uporablja v gospodinjstvu. Sodelovala je tudi zdravstvena
služba iz Trbovelj.
Po končani vaji so predstavila nova gasilska vozila, ki so jih dobili s pomočjo Občine Trbovlje. To so kombinirano vozilo Mercedes Benz GVC 24/50, vozilo za gašenje gozdnih požarov Mitsubishi VGP - 1 in Gasilska
platforma Mercedes Benz - Rosenbauer s košaro za reševanje z višjih nadstropij.
Analiza vaje je pokazala, da koordinacija med službo za obveščanje, gasilci, policijo in zdravstveno službo poteka brez zapetljajev. Po strokovnosti so ugotavljali, da je vaja uspela. Pokazale pa so se pomanjkljivosti v zvezi z opremo. Namreč, gasilska društva imajo za sodobno gašenje pomanjkljivo osebno opremo in premalo sodobnih zaščitnih dihalnih aparatov.
Sicer pa so v občini zagotovljena denarna sredstva, da si bodo društva lahko počasi nabavila manjkajočo opremo.(mm)
Slikal Jože Ovnik
TRBOVLJE
v
TISKARNA
T&Kl
NOVOLETNI PROGRAM
■r«p
■rn ['rjfcsrfrrr
tro
"fi rrrrnrrri n -hcjrCfrjrf
J i J *■+•***■} *'*■+' _/ w/	^ j
w ^/ >♦ r v
' yOv! 'T1'1 ^ ^
->

40 SIT SIS SIT
45 SIT
NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE
. ::
' ^
>.-1


(03) 56 34 555 - Tiskarna (03) 56 34 545 - Fotokopimica
; 4 -1-
'** rty * '
J

^ A-S ODM2ALE
iioivi>/v M %	________________
Sc rv's in Irgovina d.o.o.. Blatnica 3a. I0C Trzin, 1236 Trzin prodaja: 061/162-22-42,061/162-37-00 ______________lax 061/162-37-05_______
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 2000
TOURING	moč (kW/KM)	MFC
GL 1500 SE Gold Wing	74/100	3.689.000
ST 1100 Pan European	74/100	2.655.000
SPORI- touring CBR 1100 XX Super Blackbird	121/164	2.489.000
CB 1100 SF (X-11)	103/140	2.289.000
VFR 800 F1	81/110	2.412.000
CB 600 F Hornet	71/97	1.634.000
CB 600 S Hornet (poloklep)	71/97	1.719.000
ŠPORT VIR 1000 SP-1	100/136	2.749.000
VTR 1000 F Fire Storm	81/110	2.137.000
CBR 900 RR FireBlade	112/152	2.366.000
CBR 600 F	81/110	1.889.000
NSR125R	11/15	869.000
CHOOPER
GL 1500 C Valkvrie VF 750 C Magna VT 750 C2 Snadovv VT 750 C Shadovv VT 600 C Shadovv VT 125 C Shadovv
74/100	2.724.000
64/87	1.928.000
32/44	1.719.000
32/44	1.622.000
29/39	1.510.000
11/15	1.078.000
ENDURO XL 1000 V Varadero	70/95	2.251.000
XRV 750 V Africa Twin	44/60	1.899.000
XL 600 V Translap	41/55	1.400.000
XR 650 R	45/61	1.581.000
NX 650 Dominator	32/44	1.114.000
NX 250 Dominator	17/23	1.211.000
XLR 125 R	8/11	959.000
CROSS
CR 250 R CR 125 R CR 80 RD
43/58	1.199.000
30/41	1.183.000
20/27	759.000
SKUTER
X8R-S (cestni)	4/5.5	444.000
X8R-X (cross)	4/5.5	444.000
Cene so v SIT; v MRC je vračunan 19% DDV.
Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cene veljajo od 10.1.2000.
Kisovec, Naselje našahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
-	laminati
-	itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev -topli podi širine 2, Sin 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese domačih in tujih proizvajalcev
-	šivanje zaves po naročilu
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov
-	preproge, zavese, prti, brisače
-	posteljnina
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI.
VABI VAS trgovina	8 v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 19®, ob sobotah 7® do 13®
2. LISTOPADA 2000
P. Jf.Cj.J P
AlA5-FRKA JAJ FRJZeR ZASAV3A 2000
Ime in priimek frizerja in frizerskega salona	i
A	\\ W* "fc
Ime, priimek, naslov glasovalca (ke)	7aSaV)a /A''
	
PREDSTAVLJAMO:
MATEJO HRIBAR, frizerko in lastnico frizerskega salona Mateja na Izlakah
Mateja je frizerka deset let. Frizerske spretnosti, kije po njenem v zadnjih letih zaradi hitrega razvoja postala že prava umetnost, se je spočetka učila v Ljubljani v salonu Mete Podkrajšek in kasneje v Litiji v salonu Silva. Pravi, da če želi obdržati stare in pridobiti nove stranke, mora nujno slediti modnim trendom. Prav zaradi tega je redna gostja frizerskih predstavitev novosti in
ima sama najrajši večplastno barvanje lasišča, kar potem daje vtis, da se barve prelivajo. Tako kot drugi, ima tudi ona rada pohvalne besede, potem ko dobro opravi delo. Največkrat pa stranka že samo s pogledom »pove«, ali je ali ni zadovoljna s svojo novo podobo.
Besedilo In slika Igor Goste
NAGRADNA TEKMOVALNA LESTVICA:
1.Marta Sivko, Moško in žensko frizerstvo Trbovlje - 13 glasov
Ž.Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja, Izlake - 10
3.Ema Guna, Frizerski salon Rajka, Zagorje - 7
4.Sonja Lindič, Frizerstvo KONI, Zagorje - 6
Luka Holešek, Salon ML, Trbovlje - 6
b.Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf, Zagorje - 5
Brigita Klarič, Družinski studio LAS, Zagorje - 5
Sonja Zupan, Moško in žensko frizerstvo Zupan, Zagorje - 5
9.Matjaž Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf, Zagorje - 4
Saša Kern, Ženski frizerski salon SAŠA, Trbovlje - 4
Mateja Borišek, Frizerski salon Ivi Košir, Izlake - 4
12.Rajka Lebar, Frizerski salon Rajka, Zagorje - 3
Erika Vozel, Frizerski salon Štefka Zapotnik, Zagorje - 3
14.Zala Ljubič, Salon Zali, Trbovlje - 2
Maja Smeje, Frizerski salon Mateja, Izlake - 2
Marta Bertol - 2
Koni Vran. Frizerski salon Koni - 2
Darja Knez, Frizerski salon Darja, Briše - 2
19.Ana Gomboc, Frizerski salon Ana Gomboc, Hrastnik - 1
Mateja Laznik, Frizerski salon Mateja, Izlake - 1
Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf, Zagorje - 1
Mojca Klinc, Salon Cveta, Zagorje - 1
V tokratnem krogu glasovanja smo izžrebali Bojana Štormana, Vrh nad Laškim 11, Laško, ki bo prejel nagrado Frizerskega salona Mateja Izlake in sicer friziranje in striženje za eno osebo.
sejmov s tega področja. Seveda pa mora v prvi vrsti znati prisluhniti željam strank, ki so pri starejših bolj ali manj klasične, medtem ko mlajše generacije bolj sledijo modnim muham. V njenem salonu delajo predvsem s preparati JOICO in DIKSON. Mateja nam je še zaupala, da
VefceževAlkA N Maša
ot>krivA
Poletja in počitnic je nepreklicno konec.
Prišli so prvi jesenski dnevi, ki pa so s seboj prinesli tudi naše stare, že kar malce, pozabljene skrbi.
Upam, da nimate preveč obveznosti in skrbi in da bo vaše preživljanje jesenskih dni čim bolj veselo, srečno in zadovoljno.
Pazite pa se klasičnih jesenskih prehladov in virusnih obolenj, ki so posledica spremembe vremena.
Privoščite si dišeč in topel čaj.
Želim vam še naprej veliko prijetnih in uspešnih dni!
Kar hitro so nas presenetila mrzla jutra. Ne ustrašite se jih, raje se toplo oblecite in ne dovolite vsiljivim napadom prehlada in nahoda, da vas vržejo iz ustaljenega ritma življenja.
Tudi ti jesensko hladni dnevi so lahko zelo prijetni, naj bodo tudi vaši takšni.
Želim vam še naprej veliko prijetnih in uspešnih dni!
1. ŠIFRA: URŠA DATUM:
12.10.2000
l.UUBEZEN
Oh, ta ljubezen, ali ne. Zakaj je videti že vse tako lepo, potem pa je kar naenkrat zopet vse narobe in obrnjeno na glavo.
Tudi za vas prihajajo trajno lepi časi, toda kot radi rečemo vse ob pravem času. Čas je zelo neusmiljen in postavlja svoja pravila igre, ki pa nam vsem in tudi vam seveda mnogokrat niso všeč.
Če bi potegnila črto, bi lahko rekla, da ste imela več smole kot sreče v življenju. Za vsakim dežjem pa pride tudi sonce. Vi niste prav
nobena izjema.
Lepši in predvsem bolj zaljubljeni časi vam pridejo nasproti proti koncu letošnjega leta, tik pred udarcem na gong in seveda se bo zgodba nadaljevala v naslednjem letu.
Kaj kmalu boste pozabila na neprijetne izkušnje iz preteklosti in tudi letošnjega leta. Svoje strahove pa pustite tam, kjer je njihovo mesto. V preteklosti.
Hkrati pa ne bodite presenečeni, ko vam bodo vaši prijatelji in znanci prigovarjali kako zelo ste se spremenili. Ne boste jim verjeli. Vendar bodo imeli prav.
Veliko romantičnih trenutkov v dvoje vam želim!
Ne bojte se prihajajoče sreče v ljubezni, še več, zgrabite jo z obema rokama!
Zapisala: Nataša Sarka
a—	VEDEŽEVALKA NATAŠA		P'
	Karte, nihalo, razlaga sanj	
^—	090/46-89		^
7	--------------------------------:-------------------------s
ŠIFRA:____________
Datum rojstva:____
Rad a bi izvedel a:
RSEFTI
m
T,g revotucl)® a/l»5
^ajvečja ponudba zimskih avtoplaščev v Zasavju, vseh priznanih svetovnih proizvajalcev.
^ zalogi tudi obnovljeni avtoplašči IVI + S
I VAŠE LETNE (ZIMSKE) PNEVMATIKE IAHK0 I I SHRANITE V NAŠEM SERVISU DO NASLEDNJE J %	LETNE (ZIMSKE) SEZONE	0
OBIŠČITE NAS ALI PA NAS POKLIČITE!
"PA SREČNO VOŽNJO"
polnjenje s plinom secur pneus
darilo pri nakupu 4 pnevmatike
' 1xpranje ali izpiranje osebnega vozila
stalni gotovinski ■ popust za v,ve pnevmatike
DELOVNI ČAS: 8.""-17."" SOBOTA
Iu\\ avto
avtomehanika
°lborie|< Miran s.p., Majcenova 11, Trbovlje
tel.: (03) 56 31 - 521 GSM (041)502-882
Računalniško testiranje vozil:
Audi
WV
§eat
Skoda
BMW
Renault
Ford
Fiat
Lancia
Alfa Romeo
Opel
Citroen
Peugeot
AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar NAROF 32 1411 IZLAKE
Telefon: 03 56-73-615 GSM: 041/405-828
ŠIVILJA ANA Oblecite svoje ideje!
GSM: 041/ 395 301
'iZa/ pape&tAiteV' vaše* toj&tnodneAme^ ali* s&užAene/ za&aue/ nalztuMe/
na/tel/, si/.: 03/5b 35 452
ali/
^3171:0411459 139
Očarani boste in neznasho se boste zabavali!
HHI^h
OV 56-64- 250
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
OBMOČNA ZBORNICA ZASAVJE TRBOVLJE
GZS - Območna zbornica Zasavje, Trbovlje, Mestni trg 5a, Trbovlje,
objavlja
RAZPIS
ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA PODELITEV PRIZNANJ IN DIPLOM INOVACIJAM V ZASAVJU ZA LETO 2000.
1.
Z namenom nadaljnega uveljavljanja in razvoja inovacijske dejavnosti v Zasavju, ki predstavlja trajni proces vključevanja najboljših kadrov -inovatorjev v proizvodne in poslovne procese gospodarskih družb, podjetij, organizacij in podjetnikov posameznikov, ter s tem pospeševanja podjetništva in razvoja gospodarstva, je odločitev Območne gospodarske zbornice Zasavje, Trbovlje, da tudi za leto 2000 predstavi novosti v regiji, ki so rezultat domačega znanja. Zato objavlja razpis za prijavo za podelitev priznanj in diplom najboljšim inovacijskim dosežkom v letu 2000.
2.
Razpis objavlja Območna organiacija Zasavje, Trbovlje - Komisija za inovacije.
Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike z območja Območne gospodarske zbornice Zasavje (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi).
3.
Prij ava na razpi s mora vsebovati:
•	ime in priimek in popolni naslov inovatorja oz.gospodarske družbe ali podjetja, v katerem je zaposlen;
•	naziv in popolni opis realizirane inovacije v letu 2000 z navedbo značilnosti po naslednjih kriterijih;
•	inovativnost
-	izvirnost in stopnja možne avtorske zaščite
-	visok nivo opisane rešitve
-	novost doma in/ali v svetu
-	izboljšava dosedanjih izdelkov, storitev, procesov, tehnologije itd.
•	tržna zanimivost
-	za področje splošne in široke porabe
-	za proizvodna in storitvena podjetja/organizacije
-	za posebne namene in področja* primernost okolju
-	izboljšano delovno okolje in/ali varnost in zdravje pri delu
-	uporaba materialov izdelkov in storitev v smislu ravnanja z okoljem
-	spremljanje življenskegacikla izdelka ali storitve
•	racionalnost
-	poenostavljena oziroma izboljšana funkcija ali delovanje
-	cenenost uvedbe, izdelave in/ali vzdrževanja
-	znižanje stroškov potrebnih vložkov (surovine, polizdelki, energija, storitve);
•	slike, načrte in opis prijavljene inovacije;
•	stopnjarealizacijainovacije.
4.
O predlogih bo odločala petčlanska komisija, ki jo je imenoval Upravni odbor Območne zbornice Zasavje, Trbovlje. Komisija bo na podlagi sprejetega pravilnika in kriterijev za ocenjevanje predlogov inovacij, kjer bo kriterij inovativnosti upoštevan z dvojno težo, podelila zlata, srebrna in bronasta priznanja (medalje z listino) ter diplome.
5.
Javna razglasitev in podelitev priznanj ter diplom bo v mesecu januarju 2001.
6.
Prijave inovacij zbira Območna gospodarska zbornica Zasavje, Trbovlje, Mestni trg 5a, 1420 Trbovlje in to najkasneje do torka. 28. novembra 2000.
Na območni gospodarski zbornici je možno dobiti tudi vse dodatne informacije v zvezi z razpisom, tel.: 03/56-34-375, faks: 03/56-26-653, vsak dan med 7. in 15.uro.
2. LISTOPADA 2000
r. r? t rE: n. g
ZBOR GASILCEV NA DOBOVCU
Prostovoljno gasilsko društvo Dobovec-Trbovlje je bilo v soboto, 14.oktobra, gostitelj vseh gasilskih čet, ki sodijo v sestavo občinske gasilske zveze Trbovlje. Predstavniki in jubilanti vseh čet so se zbrali v gasilskem domu in pred njim na Dobovcu. Po uvodnih nagovorih in pozdravih ter strokovnem pogovoru so podelili jubilantom priznanja in častna članstva, prikazali pa so še delovanje novega gasilskega vozila poklicnega zavoda iz Trbovelj z dolgo lestvijo ter delovanje novega vozila PGD Klek, ki ga je letos dobilo ob svojem 70-letnem jubileju. V programu je sodeloval tudi nepogrešljivi ženski pevski zbor z Dobovca. Sledilo je še družabno srečanje.
IL
AKCIJE HRASTNIŠKIH GASILCEV
V mesecu varstva pred požari je Gasilska zveza Hrastnik namenila izobraževanju otrok in gospodinjstev precej časa. Tako so organizirali prikazovanje gašenja z gasilniki in gašenje plinskih jeklenk po krajevnih skupnostih in pred šolo na Dolu in v Hrastniku.
Predšolska in šolska mladina si je lahko ogledala tudi najbližje gasilske domove. Uprizorili so tudi požar na kompresorski postaji in požar na klima napravi
- poslovni objekt Rudnika Hrastnik in upravni zgradbi Steklarne Hrastnik, kjer je sodelovalo preko 50 gasilcev. Vsa društva GZ Hrastnik pripravljajo tudi po eno praktično vajo v svojem okolišu z ogledom članov poveljstva GZ. Pregledali in preizkusili so tudi suho hidrantno omrežje v stolpnicah Log 1,2 in 3 ter opravili še nekaj podobnih akcij.
"Žal pa se naših demonstracij na terenu ljudje niso udeleževali," je povedal Jože Drugovič, podpoveljnik steklarskih gasilcev, ki smo ga srečali med dolskimi otroki, "čeprav je bilo zadnje čase več nesreč s plinom in smo predvidevali, da bo to ljudi bolj zanimalo... Še največ jih je bilo na Drimajerjevem hribu nad Steklarno, kjer si je našo demonstracijo ogledalo iz treh blokov čez 30 ljudi."
Občinski štab za civilno zaščito in GZ Hrastnik sta izdala v mesecu oktobru tudi zloženko, ki opozarja pred nevarnostjo požarov in jo bodo prejela vsa gospodinjstva.
Fond Moljk
NOVOSTI NA ZASAVSKI PLANINSKI POTI
Meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev (s sedanjim sedežem v Litiji), je pred kratkim izdal nov dnevnik Zasavske planinske poti. Po poprejšnjem
sklepu tega odbora vsebuje nov dnevnik nekaj novosti. Zasavska planinska pot zadnja leta poteka od Bizeljskega in se konča na Kumu, poteka pa po vrsti posavskih in zasavskih planinskih vrhov. Novosti, ki jih vsebuje nov dnevnik te poti, so naslednje:
-	vključen je nov odsek te poti od Janč preko Širmanskega hriba - Litije, Zagorice, Jelše, Tišja, Javorškega pila, Velike Preske, Polšnika, Ostreža, Podkuma do Kuma,
-	dodana je nova kontrolna točka Ostrež (856m), žig te točke hranijo na domačiji Jožefe Košir na Prevegu št.3, kjer imajo tudi žig Badjurove krožne poti in poti slovenskih legend,
-	nova kontrolna točka je tudi Veliko Kozje (993m), žig te točke je na vrhu in v Gašperjevi koči pod tem vrhom, za to kočo skrbi PD Radeče in je odprta ob nedeljah v času do 27.aprila do 30.septembra.
Novi dnevniki te poti so že na voljo. Vnaprej pa še vedno veljajo vse dosedanje izdaje dnevnikov Zasavske planinske poti.
IL
PLAKETE POHODNIKOM
Meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev je že lani začel s podeljevanjem posebnih plaket tistim planincem, ki Zasavsko planinsko pot prehodijo desetkrat.
Prvič so jih podelili lani na Mrzlici, letos pa so jih podelili 9.septembra v Globočicah na srečanju zasavskih planincev. Letos so te plakete prejeli: Silvo Grilj iz PD Moravče, Rado Okroglič iz PD Pošta in Telekom, Ivo Komar iz PD Gradis, Darja Štefrl, Lojze Hauptman, Rado Zupančič, Vinko Jamnik iz PD Litija, Zoran Klemen iz PD Hrastnik in Miro Drnovšek iz PD Trbovlje.
IL
ALPINISTIČNE NOVICE
Dne 7.oktobra letos je alpinist in smučar Davo Karničar z Jezerskega prvi na svetu presmučal najvišjo goro na svetu Mount Everest (8848m). Karničar se je moral najprej povzpeti iz baznega tabora na naj višji vrh, kar je storil s svojim soplezalcem in dvema šerpama, nato pa se je po kratkem postanku na vrhu Everesta s smučmi spustil navzdol do baznega tabora v višini 5340m. Takšen podvig ni uspel še nikomur doslej.
V odpravi je bilo sicer še več alpinistov in pomočnikov. Iz te odprave jih je skupno stopilo na vrh pet. Med tistimi, ki so po svoje pripomogli k temu uspehu je bil tudi Trboveljčan Andrej Kmet. Andreja poznamo že več let kot nekdanjega alpinista člana AO PD Trbovlje. V tej odpravi na Everest pa je sodeloval kot strokovnjak -
MIŠ MAŠ \ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
s*
Tokrat smo pobrskali po vaših šolskih glasilih in našli kar nekaj primernih pesmic in sestavkov za ta čas. Posebno zanimiva je pesem brez rim, čeprav bi jo bilo mogoče treba še malo obrusiti. Preberite jo pozorno. Ugotovili boste, da kljub temu izžareva nek ritem, čeprav se besede ne rimajo. Navadno so takšne pesmi bolj doživete kot rimane. Zaprite se v mirno sobo, umirite se in prisluhnite srcu... Mogoče pa bo privrelo na dan kaj takega, kar bi lahko zapisali...
In kako se rekreirate v prijetnih jesenskih počitnicah?
0 KULTURI
Besedo kultura je težko pojasniti, toda razume jo vsak razumen in vljuden človek. Nemara besedo razumejo tudi drugi, a ne tako dobro, da bi to pokazali s svojim ravnanjem.
Čutim, da je kultura nekaj lepega, saj se kulturni ljudje
prijazno pogovarjajo in obnašajo. Bojim pa se, da je med nami premalo kulturnega obnašanja. Najbolj pogrešam prijaznost sošolcev, vse prepogosto j° nadomeščajo negranje, neprijazni vzdevki in norčevanje. Menda je tudi to neka vrsta kulture. Zdi se mi, da se kulturnega obnašanja
ORNAMENT: NOVI KORAKI
imjaiod 'iii!|9S0A:A3iip
il.TTiš InrrjTLn
2. LISTOPADA 2000

računalničar, ko je skupno z ostalimi sodelavci opravil Pionirsko delo že pri plezalskem vzponu Tomaža Humarja na Daulagiri lansko leto. Tudi tokrat je namreč sodeloval pri tem tehnološkem podvigu, ko je Pomagal v svoji skupini pri Prenosu podviga na internet. Prenos tega dogodka so lahko spremljali številni preko spletnih strani na internetu. Pri tem Prenosu pa je Andrej Kmet opravil ogromno na višini nad 5400 metrov. Andrej namreč v sebi združuje odličnega alpinista, računalniškega strokovnjaka, odlično pa prenaša tudi višino. Andrej je dekodiral signal v
lahko nauči vsak, vendar je za Marsikoga to težje od poštevanke.
Novi koraki - ‘ iz ankete Petošolcev
PESNIKU
Pesem glasno je donela, glasno vedno je zapela.
Enkrat njegovo srce se je zaljubilo,
pesmi njej je posvetilo.
Srce njeno ga zavrne, sreča njegova se obrne.
Nikoli več srečen ni bil, življenje za vedno si je spremenil.
Iskal je srečo venomer, a našel ni je nikjer.
Končno službo je dobil, za vedno se je poslovil.
Umrl je za vekomaj, a njegove pesmi prebiramo še Zdaj.
Maja Anzeljc, Kisovec - Novi koraki
JESEN
Jesen je slikarka, ki slika brez prestanka.
Na eni sliki grozdje je, na drugi gozdič v barvah preliva se,
na tretji pa kostanjčka dva, ki iz ježice ven kukata.
Nina Pavlovič, Kisovec - Novi koraki
0401 oujessjd
ei®z
Himalaji in RTV Slovenija je prva na svetu predvajala posnetke tega fenomenalnega alpinistično-smučarskega spusta z vrha najvišje točke sveta, takoj za tem pa tudi ostali svet. Zato veljajo prisrčne čestitke za ta dosežek ne le Davu Karničarju, pač pa tudi ostalim članom odprave, kot tudi Andreju Kmetu.
Sicer pa sta lepo jesensko vreme trboveljska plezalca Zdravko Zajc in Tom Froebe v ponedeljek,	23.oktobra,
izkoristila za plezalski vzpon na dvatisočaka v Martuljški gorski skupini. Plezalska vzpona sta začela v Gozd martuljku po smereh v glavnem Ill.težavnostne
PESEM BREZ RIM
Na omari sedi govoreča skleda polna bonbonov.
Sanja gleda v njo, kako naj z omare jo spravi dol.
Pokliče brata, pove mu za skledo.
Bonboni padejo iz sklede. Sanja se zbudi iz sanj.
To je pesem brez rim.
Šeherezada Karamu|lč, 4.a. OŠ IČeč
JESENSKI IZLET
V nedeljo smo šli po kostanj na Podmejo.
Šlo smo po zaraščeni poti.
Pri smreki sem našel smrekovega gobana.
Nabirali smo kostanj in videli gobo v obliki rože.
Šli smo proti Smrekovini in ko smo prišli gor,
smo videli Mrzlico in vikende, velike kot hiša.
Pojedli smo malico in se odpravili nazaj.
Še preden pa smo šli domov, smo šli še v Lovsko kočo nekaj spiti.
Matej Artnak, OŠ Tončke Čeč
NA KLEKU
Odšli smo na Klek. V Klek smo se odpravili jaz. Jure, Mateja, Andreja in Irena. Sijalo je močno sonce. Ko smo prišli na Klek, sva jaz in Irena pojedli sadno kupo. Bila je zelo dobra. Moja mami in Irenina mami so pile kavico. Jure pa je pil ledeni čaj. Odpravili smo
stopnje. Po uspešnem plezanju sta stopila istega dne na dva vrhova in to na Rigljico (2050m) in Rušico (2074m). Težava je bila le v precejšnji krušljivosti skale, zato sta morala biti na to še posebej pozorna. Za plezalski vzpon na oba vrhova sta porabila 5 ur. Njun napor je bil poplačan s čudovitim razgledom z obeh vrhov ob izredno lepem jesenskem vremenu.
TL
DOM SVOBODE V OSLU IN LONDONU
V času od 5. do 15.oktobra je potekal v Oslu na Norveškem filmski festival Danse of Kamera,
se domov. Domov smo odšli po gozdu. Prišli smo do rdečega in belega stolpa. Tam je pisalo: Pozor! Huda napetost! Potem smo prišli domov. Jaz in Irena še kar ne moremo pozabiti tega dogodka.
Daša, OŠ IČeč
PODKUM
Najprej smo se peljali probližno 2 km. Tam je oče zavil in parkiral avto. Odšli smo peš do Podkuma, k prijatelju. Videl sem: travnike, stare hiše... Prišli smo k prijatelju. Igrala sva se do noči. Jaz in oče sva odšla domov.
Jasmin, OŠ IČeč
ki je del skandinavskega festivala sodobnih umetnosti. Na tem festivalu so prikazali tudi plesni film Dom svobode skupine En Knap, ki so ga pred nedavnim posneli v Trbovljah s sodelovanjem raznih domačih kulturniških skupin. Kot vemo je snemanje filma potekalo z bistvenim sodelovanjem Trboveljčana Iztoka Kovača. Med 30.oktobrom in 5.novembrom pa bodo film Dom Svobode prikazali tudi na londonskem festivalu Dance on Screen 2000.
IL
2®03
irešerno leto
IZLET NA KAL
V nedeljo 10.10. smo odšli na Kal. Pot je hitro minila, saj smo se s sestrično Katjo zelo zabavale. Odšli smo po travniku navzgor, nato pa navzdol. Prispeli smo do velike hiše in do krasnega travnika z veliko igrali. Tam smo se s sestrično zelo zabavali. Pa tudi zelo veliko sva spili, zato so se starši čudili. Okrog 14.ure smo odšli še malo na sprehod. Na Kal smo se vrnili ob IS.uri. Nato smo se odpravili domov.
Kirn Kern, OŠ IČeč
..................... "	" I
kaj veš o Prešernu i
i
Poznaš pesem Od železne ceste? Potem ti ne bo težko	:
vstaviti besedi na koncu dveh verzov. Poglej rešitev.	I
i
I
"Bliža se železna cesta, nje se ljubca,	:
I
_______________________________; iz	:
I
ljubljane v druga mesta, kakor tiček	I
I
:	I
j
I
I_________________ ____________________________________________________ :
2®13
Prešerno leto
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIS MAŠ MIŠ MAŠ
2. LISTOPADA 2000
TT Jj H Jr.fj j	JTr:
ZLATA POROKA
V soboto, dne 14.10., sta praznovala zlato poroko Drago in Alojzija Pilih iz Hrastnika, Log št. 28d.
Polna dobre volje in veselja do življenja sta pred petdesetimi leti začeto skupno življenjsko pot slovesno potrdila pred matičarjem. Čestitkam hčere Zvonke z družino in sina Draga z družino, prijateljev.
sorodnikov, se je pridružil tudi župan občine Hrastnik, Leopold Grošelj, ki je jubilantoma zaželel še veliko mirnih in srečnih let, predvsem pa zdravih trenutkov in skupnih let.
Andreja Kovač
SREČANJE SOŠOLCEV OB ZLATEM JUBILEJU
Dne 18.oktobra v večernih urah so se zbrali v restavraciji L na ulici Sallaumines v Trbovljah, na srečanja absolventi A in B razreda kovinske in elektrostroke, ki so obiskovali Industrijsko rudarsko šolo in jo končali z zaključnim izpitom leta 1950. Letos je torej poteklo 50 let odkar so šolanje na poklicni šoli končali in nato stopili kot kvalificirani kovinarji in elektrikarji v življenje in se hkrati zaposlili. V glavnem so se zaposlili pri takratnem Rudniku Trbovlje oziroma Trbovlje-Hrastnik. Takrat si je pridobilo poklic kovinarja 67 in poklic elektrikarja 6 absolventov, skupno torej 73. Precejšnjega števila teh absolventov že ni več, jubilejnega srečanja pa se je udeležilo 25 jubilantov, poleg tega pa še dva živeča predavatelja. Več teh jubilantov je v kasnejših letih nadaljevala s šolanjem bodisi redno, še največ pa ob delu in si pridobili višješolsko izobrazbo. Šolski izobrazbi primerno so nekateri zasedli tudi vidnejša delovna mesta, tudi vodilna v raznih podjetjih in drugih inštitucijah. Ob tokratnem srečanju je bilo nič koliko raznih spominjanj na razne
dogodke v šoli, pri delu, pa tudi v življenju. Srečanje sta organizirala dva od treh absolventov in to Štefan Železnik in Marko Prašnikar. Slednji je pripravil tudi nagovor ob tem srečanju. Živahno je bilo in vsi udeleženci srečanja so se tokrat počutili za petdeset let mlajše.
UPOKOJENSKI DNEVI v" HRASTNIKU
Upokojenski dnevi so potekali letos v Hrastniku kar cel mesec. Od ribiškega tekmovanja 27.septembra do zaključne prireditve 19.oktobra v poslovni dvorani. Na ribiško tekmovanje za Savo so se prijavile štiri ekipe - zmagali so Hrastničani pred Zagorjem, Radečami in Dolom. Prvo mesto so dosegli tudi v balinanju, v šahu pa so bili drugi. V kegljanju so jih premagali Dolani, za sabo so pustili DU Trbovlje. Planinski pohod na Kal je zaradi slabega vremena odpadel, omeniti pa moramo še obisk doma starejših v Hrastniku. Pletilje so pod mentorstvom Beti Novak pripravile v galeriji delavskega doma razstavo izdelkov, ki so jih napletle v preteklem letu. Popestrile sojih z razstavljenimi pokali nekaterih uspehov, med katerimi najbolj
izstopa prvo mesto Edija Puflerja na državnem prvenstvu v ribolovu letos junija med invalidi in drugo mesto na državnem tekmovanju v ribolovu, ki ga je osvojil Edi Pufler letos septembra. Kot zanimivost dodajmo, da so bili organizatorji tega državnega tekmovanja dolski ribiči v Radečah.
Na zaključku, ki se ga je udeležil tudi župan Leopold Grošelj, je podelil predsednik DU Hrastnik Franjo Krsnik tudi dve priznanji za minulo delo Mariji Praunsais in Dori Godicelj.
Fonči Moljk
KOSTANJEV PIKNIK S KONCERTOM
Kulturna sekcija pri Društvu
upokojencev Trbovlje, ki jo vodi Andrej Ferjanič, je pripravila v soboto, 21.oktobra, ob 15.uri, v Kleku pri gostišču, koncertno-zabavni kostanjev piknik. Na njem so sodelovali Moški pevski zbor DUT, pod vodstvom Mihe Hercoga, Ženski pevski zbor DUT, pod vodstvom Nande Guček in Vokalno-instrumentalna skupina - VIS pri DUT, ki jo vodi Anka Grahek. Srečanja upokojencev - kulturnikov na kostanjevem pikniku, ki so ga popestrili s sodelovanjem vseh treh kulturnih skupin, je bilo namenjeno tudi ostalim občanom.
II
MORAVŠKI UPOKOJENCI V SREDIŠČU SLOVENIJE
Kolesarska sekcija pri DU Moravče vsako leto organizira po dva izleta na GEOSS z ogledom okolice. Letošnji izlet je bil namenjen z ogledom obeležja v središču Slovenije. "Mini muzeja" na prostem, katerega lastnik je upokojenec Jože Kimovec s svojo soprogo. Spomnimo se ju kot lastnika in upravljalen kmečkega turizma na Spodnji Slivni. Po upokojitvi sta gostilno dala v najem. Seveda nista brez dela, malo kmetujeta, Jože je vnet zbiralec starega kmečkega orodja in strojev, vprežnih vozov, konjskih komatov s kompletno vprego, pa še veliko majhnih zanimivih starih predmetov, ki so razstavljeni na vidnih mestih, da jih obiskovalci lahko vidijo. Jožetova soproga se ukvarja s prodajo spominkov v urejeni lični leseni uti. Tukaj si lahko pohodnik, planinec, kolesar in
izletnik kupi spominek, lahko si požigosa razglednico in vodnik-Lastnika Kimovec pravita, da je preko leta največ obiskov šolarjev ob zaključkih šolskega leta, ne manjka pa tudi planincev, ki pridejo peš ali se pripeljejo verjetno iz cele Slovenije in tudi iz sosednje Italije in Hrvaške. Skratka, pestro je tu gori v središču Slovenije. Ko se
moravški kolesarji-upokojenci pripeljemo na Slivno, smo vedno dobro sprejeti, seveda ne manjka zanimivih in koristnih pogovorov. Tako se vsako leto vračamo radi med te prijazne ljudi in zanimive turistične kraje v neokrnjenem okolju. Zato predlagamo moravški upokojenci - kolesarji in planinci, da GEOSS obišče še več upokojencev iz drugih društev v Sloveniji-Zagotavljamo, da se ne bodo nikoli postarali, vedno ostali mladi in vitalni.
Besedilo In slika: Joie Novak
Delček muzeja z okolico, last Jožeta Kimovca
TL T T. "C fl TH. D
2. LISTOPADA 2000
PIHALNI OPKLSTEP SVEA ZAGORJE SPET PRVI
Pihalni orkester SVEA Zagorje je 14. in 15. oktobra gostoval na Poljskem, v mestu Wieliczka, blizu Krakowa. Sodeloval je na PRVEM evropskem podzemnem festivalu rudarskih pihalnih orkestrov. Torej je PRVI zasavski pihalni orkester, kije bil povabljen s strani vodstva rudnika soli »Kopalnia soli Wieliczka«. Vzrok za organizacijo festivala je bil tudi, in predvsem, 170-letnica obstoja njihovega pihalnega orkestra. Vsi nastopajoči orkestri, bili so štiije, so imeli koncert v tamkajšnjem rudniku soli, katerega obišče letno približno 700.000
turistov. Odvijalo seje v koncertni dvorani 125 m pod zemljo. Na tej globini pa so tudi restavracija, bifeji in trgovinice s spominki. Orkester SVEA je PRVI zasavski pihalni orkester, če že ne slovenski, ki je igral tako globoko pod zemljo! Naši »pleharji« so tudi na tem koncertu izstopali tako s programom, kot tudi z izvedbo. Občinstvo je bilo nad koncertom izredno navdušeno in je orkester nagradilo z zelo bučnim aplavzom, prav po vsaki odigrani skladbi.
Topli sprejemi Pihalnega orkestra SVEA v tujini, vsekakor niso presenetljivi, saj veljajo za izreden, glasbeno močno podkovan kolektiv, je PRVI pihalni orkester, kije prejel Zlatega petelina, povabljeni so bili na
mnoge svetovno znane prireditve (gostovanje pri papežu, obletnica Moskve,...).
Skratka, kaj kmalu bomo ob imenu Pihalni orkester SVEA pomislili na besedo »prvi«. Ne vem, gre za
ujemanje, za sožitje, gre za besedno zvezo, ki je bila pogostokrat že rabljena, tudi v tem prispevku jo najdemo, pa tudi v prihodnje jo ne bo težko odkriti.
Torej »pleharji«, ostanite PRVI!
Katjo S.
V/Va spet v Avstriji
V soboto, 21. vinotoka, so se mladi glasbeniki MPO Vive odpravili v Velikovec na avstrijsko Koroško, kamor jih je povabila občina Velikovca na pobudo glasbene šole. Ob prihodu v Velikovec so si ogledali glasbeno šolo in krajevni živalski vrt z velikim številom ptic. Koncert seje pričel nekaj tuinut pred osmo zvečer s pozdravnim govorom Koswithe Krainer nato pa je nastopila Viva in že Po uvodnih taktih je bila publika dobesedno na togah. Ob koncu vsake skadbe je sledil aplavz kakršnega tudi Viva redko doživi. Vzdušje seje stopnjevalo in doseglo vrhunec ob skladbah Tam-bourine in Guisganderie pri katerih sta bila solista flavtist Matej Zupan in klarinetist Jože Kotar. Po °dmoru je o Vivi spregovoril župan občine, ravnatelj glasbene šole, poslušalce pajc nagovoril tudi predsednik orkestra Viva gospod Vladimir Kojnik. Nato je na oder zopet stopil dirgent Vive
g. Drago Peterlin in Viva je spet zaigrala. Kmalu se ji je na odru pridružil tudi kitarist Bor Zuljan, ki je povsem navdušil poslušalce nevajene kombinacije kitare in orkestra. V zadnjem delu so se Vivi pridružili tudi glasbeniki in glasbenice iz Velikovca in skupaj so zaigrali dve skladbi. Po končanem uradnem delu koncerta je publika v. dvorani stoje zahtevala dodatek s katerim se je koncert prevesil h koncu. Po koncertu so sc glasbeniki in glasbenice družili skupaj s poslušalci še pri prigrizku, nato pa so se v že poznih urah
2. LISTOPADA 2000
F. jr.G J. j F
Predstavljamo:
GOSTILNO VRTAČNIKaČOLNIŠČE
Boštjan Vrtačnik vodi gostilno Vrtačnik v Čolniščah od leta 1995, do takrat je gostilno od leta 1971 vodil njegov že pokojni oče Viki. Viki Vrtačnik je bil izučen natakar. Predenje pred skorajda tridesetimi leti odprl gostilno v domačih Čolniščah, je delal kot natakar v hotelu Medijskih toplic (tu je delal tudi Boštjan), v gostilni Kum, pet let paje izkušnje nabiral tudi v Nemčiji. Pri vodenju gostilne sta mu pomagali še žena Ani in mama Fani. Tudi Boštjan, izučen tehnik strežbe, vsega dela ne zmore sam, zato je poleg njega zaposlena še njegova sestra Mateja, v kuhinji pa jima pomaga mami Ani.
Gostilna Vrtačnik je dovolj proštoma, poleg poletnega vrta, kjer je prostora za 40 oseb, premorejo še jedilnico s krušno pečjo za 50 oseb in manjšim prostorom s šankom, nekaj mizami in igralnimi avtomati. Prav zaradi prijazne (sploh še, če je zakurjena krušna peč) in prostorne jedilnice je gostilna primerna za različna praznovanja, ohceti, sedmine, razne obletnice idr. Vsako leto organizirajo tudi
novoletno praznovanje in Martinovanje. Slednje bodo letos pripravili v soboto, 11.novembra.
Da v gostilni pripravljajo okusne domače jedi, smo se prepričali tudi sami, saj so nas postregli z domačim narezkom in kruhom pečenim v krušni peči. Seveda pa to ni edino, kar gostom ponudijo. Skozi vse leto se lahko v gostilni naužijete različnih domačih kolin (jetmico npr. postržejo po 500, pečenico z zeljem po 700 in kožnato klobaso po 600 tolarjev), drugih jedi po naročilu, tudi sladkovodne ribe in kalamare postrežejo, pa pizze, priporočajo tudi ploščo Vrtačnik (domače klobase s prilogami in svinjsko pečenko), v zimskem času pa pripravijo tudi doma pripravljeno žolco, solato iz zelja s prekajeno slanino ter gobovo juho z jurčki in lisičkami. Ob nedeljah imajo na voljo vedno tudi po dve vrsti kosil od 850 do 950 tolarjev.
Ob dobri hrani se prileže tudi kvalitetna pijača. Ponudijo vam različne sorte odprtih vin (cviček, barbera, vrtovčan in v zadnjem času vse bolj cenjena portugalka) in buteljčnih vin. Na svoj račun boste
PRESADOVA NAGRADA V PRAVE ROKE
Zagorjan Edvard Renko je dobitnik nagrade Presada iz Gabrovke, ki jo je dobil za sodelovanje oziroma glasovanje za Naj gostilno Zasavja.
"Ja, nagrade sem bi kar vesel, saj nisem še ničesar takole zadel," pravi Edvard, ki je tudi sicer naročnik in reden bralec Zasavca.Zaupal nam je, da je
glasoval za gostilno Ašič.
"Tja večkrat zaidem in mi je všeč, sicer pa poleg te akcije sodelujem še pri večini drugih Zasavčevih akcijah in redno pošiljam kupone", še pravi Edvard, ki je očitno eden vzornejših bralcev našega
časopisa.
Nagrade je bil zares vesel, saj izdelke Presada iz Gabrovke pozna, večkrat pa se tudi pelje čez Gabrovko, čeprav se v Presadu še ni ustavil. Kdo ve, morebiti pa ga bo nagrada prepričala, da se v Gabrovki pri Presadu vsekakor splača ustaviti.
RM., slika PRAV
gotovo prišli tudi sladokusci, saj v kuhinji gostilne spečejo okusne potice (orehovo, pehtranovo, špehovo, metino) domače krofe, palačinke, pohorsko omleto, otroci pa se lahko posladkajo tudi s
sladoledom.
Odpiralni čas gostilne Vrtačnik (tel: 03 56 69590) je od,8-23 ure, razen ob četrtkih, ko si osebje privošči malo počitka.
Besedilo in slika Igor Goste
Trenutni vrstni red:
1.	Gostišče Kum, Zagorje	81
2.	Pri Martinu, Trbovlje	44
3.	Gostilna Vrtačnik, Čolnišče	15
4.	Gostilna Ašič, Zagorje	9
5.	Restavracija L, Trbovlje	6
Vrtinec, Trbovlje	6
7.	Kmečki turizem Pšenk, Mlinše	5
8.	Gostišče pri Vidrgarju, Vidrga	4
Gostišče Jež, Radeče	4
Point 21, Hrastnik	4
11. Gostilna Zaloka, Jesenovo	3
Naš hram, Kisovec	3
Gostišče Brin, Trbovlje	3
14. Gostilna Klek, Trbovlje	1
Nagrado, nedeljsko kosilo v gostilni Vrtačnik prejmeta: Polde Borišek, Jablana 5, Zagorje, Klemen Flere, Prečna pot 26a, Zagorje. Nagrada, ki vas čaka. Praktična nagrada FRTICE d.o.o. iz Litije.
.'lTI.tlš m
2. LISTOPADA 2000
2®S3
Prešerno leto
ZGODBE 0 PREŠERNU
ROJSTVO
Pisali so leto 1800. Kljub mrazu je bilo tiste prve decembrske dni Pri Ribičevih v Vrbi na Gorenjskem skrivnostno Vznemirljivo in nenavadno živahno. Vse življenje v hiši je že nekaj časa teklo v pričakovanju rojstva tretjega otroka osemintridesetletnega očeta zemljaka Šimna Prešerna in šestindvajsetletne matere Mine, rojene Svetinove, po domače Muhovčeve iz sosednje Žirovnice. Ob treh popoldne tretjega decembra se je v veliko veselje domačih in sorodnikov nazadnje rodil težko pričakovani Prvi sin France. Starejši deklici, dveletna Jera in komaj leto dni stara Katra, sta medtem mirno spali, oče pa se je ves zaskrbljen rnotal med gospodarskimi Poslopji in nestrpno čakal, kdaj se bo iz kamre oglasil predirljivi otroški jok in naznanil rojstvo tretjega otroka. Brž ko ga je Zaslišal, je na vrat na nos pohitel
v hišo, kjer so mu ženske že v veži naznanile, da se mu je rodil zdravi fant in da se tudi porodnica dobro počuti. V zadregi je obstal, si z žuljavo roko obrisal potno čelo in tisti hip ni vedel, kaj naj bi sploh storil, samo to je čuil, kako sta ga napolnili prijetna toplota in neizmerna sreča. Še istega večera je obiskal Flisovega botra, Jurija Dolarja, in Boštjanovo botro. Mino Prešeren iz Vrbe, ki sta čez nekaj dni odnesla novorojenčka v uro hoda oddaljene Rodine, kjer gaje krstil in v krstne bukve zapisal kaplan Jakob Machtig.
Iz knjige Janeza Mušiča izbrala Fanči Moljk
NOVA ŠPORTNA DVORANA POLAJ ODPRTA
V petek, 20. oktobra, v večernih urah so slavnostno odprli novo športno dvorano Polaj v Šuštarjevi koloniji v Trbovljah. Hkrati z otvoritvijo je Regionalna radijska postaja Radio Trbovlje proslavila svojo 35-letnico odkar je ta postaja začela oddajati v eter. Organizatorja tega slavja sta bila Občina Trbovlje in Radio Trbovlje. Slavje je začela
Delavska godba s krajšim koncertom na ploščadi pred športno dvorano. Hkrati si je bilo mogoče ogledati, v avli novozgrajene šole tik ob dvorani, razstavo fotografij o gradnji športne dvorane in nove srednje šole s posnetki Vinka Hrovatiča ml. Slavje v dvorani se je pričelo ob 19.uri. Dvorana je bila povsem polna, saj seje otvoritve udeležilo preko 1500 ljudi. Program se je začel z igranjem državne himne s strani godbe, nato pa sta moderatorja Radia Trbovlje Marjeta Naglav in Bogdan Barovič pričela s programom. Po uvodnih besedah je kot prvi publiko navdušil Andrej Šifrer, nato pa še Pero Dimitrijevič z violinistom. Hkrati so z aktivnostmi v dvorani pričeli najprej mladi športni plezalci na novi plezalni steni, nato pa še mladi športniki iz OŠ Tončke Čeč ter športniki iz društva Športni raj iz doma Partizan. Vmes so po zvočniku seznanili navzoče o tem, kateri športniki so ponesli v preteklih letih in desetletjih ime Trbovelj po svetu v kateremkoli športu. Mnogo so jih prebrali, marsikoga so tudi pozabili omeniti. Nato so se zvrstili slavnostni govorniki. Najprej je govoril direktor Radia Trbovlje Marjan Frol, nato pa župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar, ki je navzoče seznanil z novozgrajenim objektom začetki gradnje, o pobudah za gradnjo, projektiranju, gradnji, stroških gradnje, ipd. Omenil je, da so z gradnjo pričeli julija 1998, potem, ko se je akcija začela že leto prej. Športna dvorana obsega 3.238 m2 površine, projektiral jo je IBT arhitekt Gvido Burja s sodelavci, dela pa je izvajalo SGP Zasavje. Investicija je veljala skupno z novozgradnjo srednje in poklicne šole ter tehniške gimnazije skupno 1,45 milijarde tolarjev. Od tega zneska je prispevala k gradnji občina Trbovlje 22%, ostalih 88% pa Ministrstvo za šolstvo in šport države Slovenije.
V nadaljevanju je govoril še tretji slavnostni govornik državni sekretar Verčko iz Ministrstva za
šolstvo in šport. Ta je imel ob govoru še prvi met žoge na košarkarski koš. In zadel je, s tem pa je bil akt slavnostne otvoritve opravljen in to namesto tradicionalnega rezanja traku. V metu na koš se je pomeril tudi trboveljski župan, zatem pa je sledil kulturni in športni program. V njem so sodelovali poleg že omenjene godbe še domač ansambel Revirčani ter gostje ansambel Zasavci, Natalija Kolšek, Foxy teens, plesalci kluba Fredi, vmes pa so nastopali mladi športniki karateisti, športni plezalci, košarkarji - artisti, rokometaši, plesalci in drugi.
Program sta vseskozi povezovala moderatorja profesionalno in razgibano. Vsega je bilo več kot za dve uri. Dvorana je tako tudi po tej plati na široko odprta tako za športnike, kakor tudi potrebe srednje in poklicne šole ter OŠ T.Čeč. V bodoče pa bo služila tudi najrazličnejšim družabnim namenom. Z dvorano bo gospodaril Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje, tako se namreč glasi občinski odlok. Za otvoritev dvorane je veljal slogan Gremo na Polaj - pojdite z nami!
IL
SREČANJE TURISTIČNIH DELAVCEV
Dne 19.oktobra je potekalo, v Centru za razvoj podjetništva na Savinjski cesti v Trbovljah, srečanje predstavnikov turističnih društev iz Zasavja. Srečanja so se udeležili predstavniki turističnih društev Hrastnik, Izlake, Radeče, Litija in Trbovlje, udeležili pa so se ga tudi trije predstavniki Turistične zveze Slovenije z glavnim tajnikom Šuštarjem. Na srečanju so govorili o delu in možnostih za delo v posameznih turističnih društvih in o razumevanju občin za turistično dejavnost. Ponekod so dejavnosti teh društev zelo naklonjeni, ponekod pa tudi manj. Govorili pa so tudi o razvoju turizma v naših krajih v prihodnjem tisočletju tudi v povezavi z varstvom okolja. Ugotovili so koristnost takšnega srečanja tudi v bodoče.
IL
MONOGRAFIJA FRANCIJA LESJAKA
Joža Ocepek in avtor monografije Franci Lesjak (slikal M.Š.)
V litijski knjižnjici, kije postala sinonim za kulturne dogodke, so 17.oktobra	predstavili
Monografijo slikarja Francija Lesjaka, ki jo je izdal ZIK v Počastitev avtorjeve 50-letnice. Ta predstavlja avtorjev svojski.
skoraj otroški svet vlakov, risan v čisti naivi.
Ob tej priložnosti je o avtorju spregovoril direktor ZIK-a Jože Sevljak, gojenci glasbene šole pa so dogodek popestrili še v glasbenem smislu.(mm)
2. LISTOPADA 2000
N. J J
Kurir,
"KAM Z REVIRSKO REVOLUCIONARNO PRETEKLOSTJO?"
Okrogla miza, ki stajo v Domu svobode v Trbovljah organizirala Roman Vodeb in Gregor Kita v sredo, 18.oktobra 2000, je bila "bogato obložena" z zgodovinskimi dejstvi o razvoju delavskega gibanja, o revolucijah skozi zgodovino, o stavkah in seveda o zasavski revolucionarni preteklosti.
Gostje "omizja" dr.Rastko Močnik iz Oddelka za Sociologijo kulture na Filozofski fakulteti, dr.Božidar Debenjak iz Oddelka za filozofijo na Filozofski fakulteti, dr.Tonči Kuzmanič iz Mirovnega instituta in mag. Roman Vodeb, ki je vodil razgovor, so v skoraj dveh urah pogovora, nemalokrat navdušili s svojimi ugotovitvami in trditvami številno občinstvo. Med njimi so bili tudi župani občin Trbovlje, Zagorje in Hrastnik in druge znane osebnosti iz javnega in političnega življenja Zasavja.
Kratek povzetek iz razgovora, o tem, kam z zasavsko revolucionarno preteklostjo, bi bil, da zasavska preteklost je, kakršna je in kakršno si Zasavčani zaslužimo in niti slučajno jo ni treba skrivati "pod preprogo" ali se je celo sramovati, res pa je, da se kolo zgodovine vrti naprej in s tem tokom mora tudi zasavsko gospodarstvo in prebivalstvo.
Vsebina okrogle mize je razgibala tudi občinstvo, kije bilo pripravljeno na razpravljanje o njej, a je na žalost zmanjkalo časa.
Pobudnika in organizatorja okrogle mize sta obljubila, da to
ni bilo zadnje tako srečanje in glede na zanimanje in pa na temo, ki nikakor ni bila izčrpana, se bosta potrudila in organizirala v prihodnosti še več takšnih okroglih miz za različne teme, ki zanimajo prebivalce zasavskih občin.
MAH
Žar pravljic in druženja
Pravljic ni nikoli dovolj - niti za malčke, niti za malo bolj nabrite šolarje. Radijih namreč poslušajo ter se ob tem družijo, izmenjujejo mnenja. Tudi v šolskem letu 2000/01 bodo v Knjižnici Zagorje ure pravljic potekale vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri in na četrtek, 26. oktobra, so otroci od 4 do 10 let starosti prisluhnili kar trem novim pravljicam.
Kot je povedala knjižničarka Romana Bizjak je petnajst malčkov prisluhnilo pravljicam: Pujsa imamo za soseda, Predrzni tat in O kralju, ki ni maral rumene barve. Potlej so se še razgovorili o sosedih in tudi o tem, kakšne barve poznajo ali pa so jim najljubše. Za likovne utrinke pa so poskrbeli tako, da so z lepljenjem raznobarvnih mečkank iz krep papirja "naslikali" pujsa. In kaj so dejali o tem, kakšni so do sosedov? Gašper je dejal, da moraš biti do sosedov prijazen. Tin ima le malo več kot tri sosede, ki pa nimajo otrok, da bi se lahko igral z njimi. Adi je povedal, da svojih sosedov sploh ne pozna, Samo pa je zaupal, da bi imel rad take sosede, da bi se igral z njimi. Ura pravljic bo v zagorski knjižnici spet zanimiva zadnjega novembra.
Besedilo in slika: PR.
LJUBLJANSKI MADRIGALISTI GOSTOVALI V TRBOVLJAH
V	petek, 13.oktobra ob 20.uri je nastopil, v prenovljeni gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje, doma in v svetu priznani mešani pevski zbor Ljubljanski madrigalisti. Zbor je pel pod vodstvom svojega dirigenta Matjaža Sčeka. Nastop je bil organiziran v okviru turneje ob 10-letnici ustanovitve zbora.
IL
KRC HRASTNIK VABI K VPISU ABONMAJA
KRC Hrastnik tudi letos vabi ljubitelje gledališča k vpisu abonmaja za leto 2000/2001, ki bo potekal v pisarni uprave vsak dan od 7. do 15.ure, ob sredah pa od 7. do 17.ure. Poklicati je mogoče tudi po telefonu 56-42-370. Cena abonmaja je za študente in upokojence 6000 SIT, za ostale 7000 SIT. Plačilo je možno v dveh obrokih.
Odločili so se za serijo komedij, ki jih imajo v svojem programu različna gledališča - Celje, Ptuj, KD Španski borci iz Ljubljane in še nekateri. In še nekaj naslovov iz programa: Vinko Moderndorfer - Limonada Slovenca, Tone Partljič - Krivica boli itd.
Fanči Moljk
TEKMOVANJE ŠTUDENTSKIH PEVSKIH ZBOROV
V	soboto, 14.oktobra, od 14 ure dalje, se je odvijalo v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje 4.zborovanje tekmovalnega značaja slovenskih študentskih zborov. Tekmovanja seje udeležilo 18 zborov iz raznih krajev Slovenije. Koncertne nastope je ocenjevala posebna komisija. Za poslušalce vstopnine ni bilo. Žal za to koncertno predstavitev domače občinstvo ni bilo dovolj seznanjeno, zato tudi obisk ni bil takšen, kakršnega so si želeli.
tl.
DESET LET DRUŠTVA OD
Zasavsko	društvo
organizatorjev dela je bilo ustanovljeno pred desetimi leti. Uradno je registrirano v zagorski občini, čeprav je poznano širom Zasavja. Danes je vanj vključenih 40 članov, med njimi so trije magistri in en doktor znanosti. Društvo se financira z lastnimi viri, s članarino in organizacijo različnih seminarjev za druga društva. V preteklosti je društvo pripravilo več seminarjev na temo o novostih društvene zakonodaje, o pripravah in izdelavi zaključnih računov.
V preteklosti so člani društva pripravljali tudi debatne večere, kjer so razpravljali o novostih na področju	gospodarstva,
menedžerstva, bančništva, razvoja novih dejavnosti v Zasavju in izobraževanja.
Društvo vodi predsednica Vojka Povše Krasnik, tajnik društva je Tone Bezgovšek in blagajničarka je Majda Peterlin-Društvo ima tudi izvršni odbor, ki si vsako leto znova zastavi program dela. Društvo sodeluje s profesorji FOV Kranj, ni pa vključeno v zvezo društev organizatorjev dela.
Deseto obletnico delovanja so z gosti (župani vseh treh zasavskih občin, predstojniki upravnih enot, profesorji s FOV Kranj) proslavili 21.oktobra v Hrastniku. S prireditvijo se društvo vključuje v Teden vseživljenjskega učenja 2000, ki je peti po vrsti in ga pripravlja Andragoški center Slovenije-Člani društva organizatorjev dela Zasavja pravijo, da je učenje prebujanje radovednosti, ki se kaže v razvijanju pozitivnega odnosa do učenja in nekateri člani so že tudi upokojenci in obiskujejo različne izobraževalne oblike.
TRBOVLJE
Vabljeni na pokušine vin!
Vinoteka Klopotec vabi na pokušino vin vsako soboto v novembru in decembru od 9h - 12h. V soboto 4. tl. bo predstavil vina vinogradnik Soslic Dominik iz Goriških brd.
Del. čas: 8h-12,16h-19h, sobota 8h-12h Vljudno Vabljeni! tel.: 03/ 5664 195
^asavčev sejem
X
^avc d.o.o. bo v času od 01. - OS.decembra 2000 pripravil razstavno prodajni sejem. ejem bo v Delavskem domu Zagorje in na prostoru ob njem.
Sanizator, Zasavc d.o.o, bi rad popestril ponudbo, veliki izbor in pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in
^Venskimi podjetniki in obrtniki Iščemo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor. ^ vas zanima sodelovanje na sejmu, naj pošljite prijavo na naslov> Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje O/S.
drobnejše informacije dobite po telefonu 03/56-64-166 ali 03/56-64-250, fax: 03/56-64-494.
2. LISTOPADA 2000
jTT7 j7 r? ti j?
PREGLED ČETRTKOVIH SREČANJ
V	knjižnici Antona Sovreta so pripravili od 16. do 22.oktobra razstavo, ki v sliki in besedi predstavlja lanskolena četrtkova srečanja. Tako so se želeli vključiti v teden vseživljenjskega učenja, ki ga Andragoški center Slovenije prireja letos že petič.
V	četrtek, 26.oktobra, pa so spet gostili Francija Horvata iz Celja, ki je reden gost četrtkovih srečanj v knjižnici. Doslej se je predstavil s potovanjem po Himalaji, Tibetu, Boliviji in Peruju, tokrat pa je obiskovalcem približal z diapozitivi, avtentično glasbo in komentarjem daljno Avstralijo.
Fanči Moljk
OTROŠKI PARLAMENT
V	sejni sobi občine Zagorje je DPM Zagorje pripravilo v sredo, 25.oktobra otroški parlament. Letošnja tema: Hočem, torej zmorem (otroci in mladi imamo težave - kako jih rešujemo). Pri delu so sodelovali predstavniki iz vseh treh osnovnih šol skupaj z mentorji. Otroci so izbrali tudi svojega predstavnika za otroški parlament, ki se bo sestal v Ljubljani. Lani so debatirali na temo Spolnost in AIDS.
(Vir: Bilten)
JESENSKO SREČANJE MLADIH IN STAREJŠIH NA KLEKU
Društvo prijateljev mladine Trbovlje je v soboto, Moktobra, v dopoldanskih urah končno lahko izpeljalo kostanjev piknik za mladino in tudi starejše pri gostišču oziroma domu Tončke Čeč v Kleku. Tega so morali namreč zaradi dežja najprej prestaviti za teden dni. Piknika se je udeležilo okoli 400 udeležencev, v času piknika pa so spekli okoli 60 kg kostanja, nekaj pa tudi jabolk.
IL
OKTOBRSKI STEKLAR
Oktobrska številka glasila hrastniške Steklarne prinaša na prvih straneh vtise oziroma pregled dogajanj na sejmu Tendence 2000 v Frankfurtu. Zapisali sojih mag.Stojan Binder, Dušan Burnik, Slavko Marčen, Majda Krošlin in Vili Petrič. Maja Krošlin se spominja tudi julijskega obiska sejma prehrane
in embalaže v New Yorku, Edita Čadež pa septembrskega sejma razsvetljave v Parizu. Na naslednjih	straneh	piše
mag.Mojca	Jazbinšek o
poslovanju Steklarne v obdobju januar - julij 2000, o poslovanju v Opalu pa Franci Zajc za obdobje januar-avgust. Razlago certifikata kakovosti je za bralce Steklarja pripravil Almutasem Assayed. Zadnje strani so popestrili s križanko, športnimi dogodki, simpatičnim opisom poti na Triglav in podobnim.
Fanči Moljk
NAMERA O SISTEMU RAVNANJA Z ODPADKI
Količine odpadkov vseh vrst se vsak dan večajo in vse občine se že dolga leta ukvarjajo s problemi, ki so povezani z odlaganjem teh odpadkov na primernih mestih, oziroma deponijah. Problem je zelo boleč in zahteven tudi na področju Zasavja. Zato so se 19.oktobra zbrali, v prostorih Območne gospodarske zbornice v Trbovljah, na pogovor župani, oziroma zastopniki vseh petih zasavskih občin. Tega pogovora se je udeležil s strani Ministrstva za okolje in prostor državni sekretar dr.Marjan Vezjak. V pogovoru je znova prišlo do ugotavljanj, kako potrebno je tudi v zasavski regiji rešiti na ustrezen način vprašanje deponiranja in predelave odpadkov. To vprašanje bo treba rešiti čimprej, kar je za Slovenijo tudi eno odprtih vprašanj, ki ga bo treba rešiti ob vstopanju v Evropsko unijo. Omeniti je treba, da so predstavniki vseh petih občin s predstavnikom slovenske vlade podpisali pismo o nameri za vzpostavitev medobčinskega sistema ravnanja z odpadki. Potrebna bo seveda ob konkretnem reševanju tudi pomoč republike tako v strokovnem, predvsem pa v finančnem pogledu. Tokrat se na sestanku niso odločili, kje naj bi bila skupna deponija odpadkov.
IL
SIMBOLIČNI PREKOP BORCEV
Dne 20.oktobra, ob 12.uri, so v Trbovljah prekopali simbolično devet borcev NOB, ki so bili doslej od leta 1948 pokopani v parku pred upravno zgradbo
občine Trbovlje na Mestnem trgu
4.	Sorodniki petih znanih pokopanih borcev so dali soglasje za prekop za štiri tu pokopane pa imena niso bila znana. Prekop so opravili na temelju sklepa občinskega sveta občine Trbovlje. Ob simboličnem prekopu iz dosedanjega skupnega groba je bila na pokopališčiu žalna slovesnost ob navzočnosti podpredsednika borčevske organizacije Slovenije Staneta Komana. Na mestu dosedanjega skupnega groba v parku je občina postavila spominski marmorni kamen. Imena prekopanih pa so zabeležena na skupnem spominskem obeležju na novem pokopališču v Gabrskem. Podoben spominski kamen je občina postavila pred letom dni na spodnjem delu mestnega parka, kjer so bili do ureditve mestnega parka pokopani borci.
IL
LEPŠE ZAGORJE
V Zagorju so v preteklem tednu končali z jesenskim urejanjem zelenih površin. Novo podobo so dobile cvetlične gredice in okolice spomenikov, dokončali so tudi prvi del zasaditve novega parka med otroškim igriščem in tržnico. Med znane avtohtone vrste so pri izbiri sadik uvrstili tudi nekaj atraktivnih novih parkovnih dreves in grmovnic, ki bodo s svojimi svežimi barvami in oblikami popestrile ta del mesta. Novo preobleko je z novimi klopmi, otroško garnituro, očiščenim obrežjem Medije in novo ureditvijo dobilo otroško igrišče na Cesti 20.julija. Na otroškem igrišču na Kosovelovi pa so dodali živo mejo med igriščem in sosednjimi
(Vir: Bilten)
OKROGLA MIZA O JAVNIH DELIH
Zavod za zaposlovanje -Izpostava Zavoda za zaposlovanje Trbovlje, je organizirala 13.oktobra, v predavalnici Delavskega doma Trbovlje, okroglo mizo. Na njej so predstavniki zavoda seznanili navzoče o dosedanji dejavnosti zavoda na področju javnih del, seznanili pa so jih tudi s tem, da je treba do 30.oktobra tega leta predložiti prijave za javna dela v prihodnjem letu po razpisani dokumentaciji.
IL
GASILSKA
KRVODAJALSKA
AKCIJA
V okviru meseca požarne varnosti (oktober) je Občinska gasilska zveza Trbovlje pripravila več akcij različnega značaja -strokovnega, humanega in družabnega. Tako so 15.oktobra na igrišču Partizana izpeljali tehniški zbor trboveljskih gasilskih čet. Tokrat so namreč po tehnični plati pregledali uporabnost in brezhibnost vseh vrst gasilskih pripomočkov, od motornih vozil in'črpalk dalje. Že naslednji dan, torej 19.oktobra, pa so izpeljali skupno z Območnim odborom Rdečega križa Trbovlje krvodajalsko akcijo na transfuzijskem oddelku Splošne bolnice Trbovlje. Udeležilo se jo je večje število gasilcev in drugih prostovoljnih krvodajalcev.
r>?h
J______________
ZAGORSKE TRIBUNE - V SLIKI IN BESEDI I.
Na športnih straneh Zasavca bomo odslej naprej predvidoma vsakih 14 dni v sliki in besedi opazovali gradnjo tribun ob zagorskem nogometnem igrišču. Kot je razvidno s slike, so se dela že dodobra Začela, izvajalec del pa je Gradbeno podjetje SGP Zasavje Trbovlje. Po prvotnem načrtu naj bi imele tribune 1622 sedežev, toda sedaj načrt predvideva le še 900 sedežev. Zakaj je temu tako, verjetno ni težko uganiti, kajne? Sicer pa je glavno, da se je začelo premikati in po napovedih naj bi bile tribune dokončane do konca decembra letos.
RM„ slika MM
Evropsko prvenstvo v kickboxingu
TOKRAT BREZ MEDALJ ZA ZAGORJANE IN IZLAČANE
V	italijanskem Jessolo Lido je v dneh od 18. do 23.oktobra potekalo evropsko prvenstvo v kickboxingu, katerega so se udeležili tudi Zasavčani in sicer Andrej Bračič, Igor Kalšek (oba PDK Zagorje) ter Brigita Plemenitaš in Urška Dolinšek (PDK Izlake).
V	kvalifikacijah so potekale borbe v treh delih po dve minuti. Andrej Bračič se je v kategoriji do 94 kg v prvem kolu srečal z nemškim reprezentantom, ki mu
je v drugi tretjini zadal močan udarec z nogo v glavo, pri čemer je dobil lažjo poškodbo glave, vendar je z borbo vseeno nadaljeval. Vseeno je moral na koncu priznati premoč nasprotnika.
V kategoriji do 84 kg si je Igor Kalšek z zmago nad nemškim prvakom, ki ga je v zaključnem delu borbe premagal za točko, s krožnim udarcem z glavo, zagotovil nastop v četrtfinalu. Tam ga je čakal četrti iz lanskega svetovnega prvenstva, Turek Arslan, ki je Igorja premagal z minimalno razliko in si kasneje tudi zagotovil nastop v finalu.
Na tekmovanju so dobro borbo prikazali tudi dekleti, vendar so
obe klonili v prvem kolu z majhno razliko proti predstavnicam Italije (Dolinšek) in Nemčije (Plemenitaš).
Sicer pa se je reprezentanca Slovenije vrnila domov s tremi medaljami. Nadja Šibila je v šemi contactu postala evropska prvakinja, Marcel Fekonja je osvojil drugo mesto, bronasto medaljo pa si je prislužil Novomeščan Toni Turk.
Tek
ŠE ZADNJI TEKI PRED ZIMSKIM PREMOROM
Dne 7.10. je bil v Šentvidu pri Stični 2.tek po Lavričevi poti. Na 17 km dolgi progi z veliko vzponi
je v absolutni konkurenci žensk Heda Kotar osvojila 1.mesto.
Teden dni kasneje je bil v Kostanjevici ob Krki tek na 10 km. Heda je v absolutni konkurenci žensk osvojila
1.mesto, mož Bojan pa je v kategoriji moških nad 40 let zasedel 3.mesto.
Dne 22.10. je v Ljubljani potekal	5.ljubljanski
(mednarodni) maraton, kjer je Heda v kategoriji nad 50 let osvojila 2.mesto in si tako v državnem prvenstvu v malem maratonu prislužila srebrno medaljo.
(pm)
Karate
ŠANTEJ ZMAGOVALEC POKALNEGA TEKMOVANJA
V okviru Karate zveze Slovenije jev nedeljo 22. oktobra na Vrhniki Potekalo drugo letošnje pokalno tekmovanje za deklice in dečke. Skupno je nastopilo 218 tekmovalcev iz 28 slovenskih klubov.
Za karate klub TIKA Trbovlje so nastopili: Jasna KOVAČIČ, Rok LOPAN, Kristjan OSTOJIČ, Žiga TRBOVC, Borut KORPES, Maks ŠMIDHOFER, Elvis SELIMOVIČ, Blaž KEŠNAR, Amir Tahirovič, žiga šantej, Tomy
CESTNIK in Gorazd GRIČAR. Vodila sta jih trenerja Bogdan SIMERL in Uroš VOZEL.
Najprej so nastopili v katah. Kljub
temu, daje večina Trboveljčanov izvedla svoje kate dobro se jim v posamezni konkurenci ni uspelo uvrstiti v sam vrh. V finalni krog sta se v kategoriji starejših dečkov uvrstila samo Žiga in Elvis, ki sta na koncu osvojila sedmo in osmo mesto. Kot po tradiciji so imeli več uspeha v ekipnem tekmovanju. Ekipa mlajših dečkov v sestavi LOPAN, OSTOJIČ in KORPES so osvojili četrto mesto, ekipa starejših dečkov v sestavi ŠANTEJ, CESTNIK in SELIMOVIČ pa so osvojili srebrno medaljo.
Trboveljčani so največ pričakovali od športnih borb. Debitant na tekmovanjih tega ranga je bil Amir TAHIROVIČ, kije svoj prvi nastop opravil zelo zadovoljivo. V svoji prvi borbi je s precej izkušenejšim nasprotnikom vodil z rezultatom 2 : 0 vse do 15 sekund pred koncem
dvoboja. Na njegovo žalost je nasprotniku uspelo rezultat izenačiti in nekaj sekund pred koncem celo povesti in zmagati. Elvis in Blaž sta izgubila v 1. kolu. Tomy Cestnik se jev drugem kolu pomeril s trenutno najboljšim tekmovalcem v kategoriji starejših	dečkov
BOGALJEVIČEM iz Ljubljane. Kljub porazu 0 : 3 je zadovoljil pričakovanja trenerjev, saj je ves čas borbe dobro izvrševal trenerjeva navodila in izvedel nekaj dobrih napadov. Več sreče je imel GRIČAR, ki je vse svoje nasprotnike do finala prepričljivo premagal. V finalu seje pomeril z BOGALJEVIČEM, kateri pa je bil ta dan res nepremagljiv. Osvojena medalja je za Gorazda velika vzpodbuda tudi za naprej.
V kategoriji starejših dečkov do 58 kg pa je Žiga ŠANTEJ še pred
začetkom tekmovanja rekel, da ta dan pri njemu ne pride nič drugega v poštev kot samo zmaga. Svojo napoved je v borišču tudi izpolnil, saj je na koncu stal na naj višji stopnici. S tem je bila potrjena tudi izjava našega prijatelja iz Portorika, Ravee RAGHAVANA, ki seje na poti iz svetovnega prvenstva v karateju v Munchnu za dober teden zaustavil v Trbovljah. Taje namreč na enem izmed treningov na kratko izjavil za ŠANTEJA - »Good Fighter«.
Naslednja preizkušnja za Trboveljske karateiste bo Mladinsko državno prvenstvo, ki bo sredi novembra. Po tem tekmovanju bo selektor že izvršil širši izbor ekipe, ki bo zastopala barve Slovenije na Mladinskem evropskem prvenstvu na Cipru, februarja prihodnje leto.
Franjo GUVICA
2. :ISTOPADA 2000
IZ TABORA NK SVOBODA KISOVEC
Člansko moštvo v prvem delu še ni izgubilo niti točke. Pa pojdimo lepo po vrsti. V 5.kolu so v Logatcu domačo ekipo premagali s 6:1. Gole za Svobodo so dali: Aleksander Kos, lahko bi zapisali, da se mu je-dokončno odprlo, je dal štiri gole, po enega pa Sašo Gobove in Bojan Šink. V
6.kolu so Kisovčani doma s 3:0 odpravili Šentjernej. Dva gola je dal Kos enega pa Toni Škofca. V 7.kolu jih je gostila ekipa iz Mirne. Rezultat je bil 2:0 za varovance Edija Navratila. Strelca sta bila Aleksander Kos in Duško Malič. Doma so s 5:0 ugnali še Medvode, nekdanjega prvoligaša. Gole so dali: Duško Malič 2, Toni Škofca, Peter Marolt in Boj an Šink pa po enega.
Združena ekipa kadetov Zagorje-Kisovec je v
8.kolu na gostovanju s 4:1 premagala ekipo Vrhnike. Dva gola je dal Nejc Cilenšek, po enega pa Asmir Smajlovič in Nejc Vozelj, ki je že svojo prvo prvenstveno tekmo kronal z zadetkom. Po izboru trenerja Miloša Rogliča je bil na tej tekmi najboljši Dragan Pavlič. V 9.kolu pa so kadeti doživeli svoj prvi poraz. Doma so bili od njih za dva gola (rezultat 2:4) boljši vrstniki iz Ivančne Gorice. Trener Miloš Roglič je po tekmi povedal, da se fantom pozna utrujenost, saj zaradi šolskih obveznosti niso opravili zadostnega števila treningov. Še vedno pa se bodo potrudili, da dosežejo želeni cilj, prvo mesto. V 10.kolu so v Logatcu zmagali s 5:0. Gole so dali: Smajlovoč 2, Povše, Cilenšek in Pavlič po enega. Po besedah trenerja je bila tudi tekma 11 .kola, doma z ekipo Induplati Mengo 28 zelo kvalitetna, saj je šlo za obračun ekip z vrha lestvice. Zmagali so njegovi varovanci z izidom 5:0. Gole so dali: Branimir Džjpkič 2, Nejc Cilenšek, Asmir Smajlovič in Dragan Pavlič po enega.
Manj uspešno nastopajo starejši dečki Marjana Ocepka. V 6.kolu so v Ivančni Gorici izgubili s 5:0, doma z Domžalami z 10:0 in še v Zagorju s 6:0.
Mlajšidečki, kijihje vKomendi še vodil Metod
UROŠ ST0KLAS ZISKRAEMECOM TRETJI
V italijasnkem Bolzanu je sredi oktobra potekal svetovni klubski pokal v kegljanju. Pravico nastopa so imel državni prvaki posameznih držav. Slovenijo je zastopal kranjski klub Iskraemeco, kjer v tej sezoni keglja tudi Trboveljčan Uroš Stoklas. Že ob prestopu v ta klub je dejal, da želi s kranjsko ekipo osvojiti državno prvenstvo in medaljo na svetovnem pokalu. Ali mu bo uspelo uresničiti prvo željo, se še ne ve, uresničila pa se mu je druga. S svojo novo ekipo je osvojil tretje mesto, kar je v petih nastopih te ekipe na svetovnih klubskih prvenstvih doslej največji uspeh. Za Zasavce pa je rezultat Kranjčanov še toliko bolj razveseljiv, saj je Uroš v Bolzanu kegljal odlično. Po prihodu s svetovnega pokala, smo ga poprosili za krajši komentar prvenstva.
»Ker vem, da imamo dobro ekipo, sem pred odhodom na svetovni pokal napovedoval celo zmago. Na samem pokalu seje pokazalo, da sta

nzu
Ule so doživeli poraz s 5:0, v naslednjem kolu pa so doma pod vodstvom Marjana Ocepka igrali 3:3. Na razmočenem igrišču so Kisovčani povedli z golom Aneja Kureža že v prvi minuti srečanja, ter potem z zadetkom Fabjana Jazbinška vodili še 2:1 in Enisa Haliloviča tudi s 3:2. Žal je gostujoča ekipa izenačila prav v zadnji minuti srečanja. V začetku prejšnjega tedna so fantje dobili novega trenerja. Vadil jih bo Branko Guna, kije svojo nogometno pot kot igralec pred 25-imi leti začel prav v Kisovcu, pri pionirjih, kijihje tedaj vodil Leopold Roglič, sklenil pa jo je v pretekli sezoni pri ekipi Vranskega. Svoj trenerski ognjeni krst je imel v nedeljo, ko so njegovi fantje doma pred številnim občinstvom igrali z ekipo Vrhnike. Kisovčani so vodili zzadetkomFabjana Jazbinška skorajda do konca tekme, ko so gosti uspeli izenačiti in domači so se po dobri igri morali zadovoljiti s točko. Že v svoji drugi tekmi je Guna z dečki dosegel prvo zmago. Tokrat na vročem terenu v Kočevju. Rezultat tekme je bil 2:0. V polno sta zadela Daniel Džombič in Anej Kurež.
Igor Goste
IZ TABORA NK RUDAR TRBOVUE
Dolžni smo objaviti še nekaj rezultatov prejšnjih kol trboveljskega Rudarja. Po neodločenem izidu v Kresnicah (prvič je moštvo vodil Hajrudin Ibrakič) so člani najprej z 2:1 premagali goste iz Grosupelj. Po en zadetek sta dal Sašo Novak in Primož Ramšak. V naslednjih kolih so pri NK Dragomer-Dren nesrečno izgubili in sicer z 1:0, doma igrali neodločeno z ekipo iz Črnuč ter s Svobodo iz Ljubljane 2:2. Vil .kolu so doma igrali z ekipo Zarica. Gol za točko je prispeval Holešek. Trboveljčani imajo po tem kolu deset točk.
Nekoliko manj uspešno kot v začetku prvenstva tekmujejo mlajši dečki, kijih po odhodu Ibrakiča trenira Dušan Auflič. V 5.kolu so pri ekipi Induplati Jarše izgubili z 2:0, prav tako pa so izgubili v 6.kolu, tokrat doma, z ekipo Slovana z rezultatom 4:1. V
7.kolu so na gostovanju pri ekipi Šmartno pri Ljubljani zmagali z rezultatom 3:1. V 8.kolu so na
domačem igrišču proti ekipi Kolpe z rezultatom 0:0 osvojili še eno točko. Dobro so igrali tudi z Olimpijo. Doma so z njimi z golom Rahen Sadikija osvojili eno točko.
Igor Goste
KEGLJAŠKI KOTIČEK
Kot kažejo prvi rezultati 1 .A lige v kegljanju, se bodo morali kegljači Rudarja kar močno ponuditi, da ne bodo izpadli. Zaradi odhoda Uroša Stoklasa v Kranj in kot kaže še Bogdana Hribarja h Konstruktorju so nj ihove možnosti za ponovitev dosedanjih dosežkov skorajda minimalne. V
2.kolu so doma izgubili z ekipo Slovenjskih Konjic z rezultatom 6:2. Tudi v 3 kolu »knapom« ni uspelo zabeležiti prve zmage. V Dravogradu so sicer v svojo korist rešili tri dvoboje, prav toliko sojih izgubili, a so gostitelji skupno podrli več kegljev. Končni rezultat seje glasil 5:3 (5648:5555) za Dravograd. Zmaga za Rudar so dosegli Izgoršek (959), Laznik (946) in Šparemblek (892). Klub porazu sta dobro metala Blaha (950) in Vrabič (921). Zmago pa so zabeležili v 4. kolu. Doma so z izidom 5:3 ugnali CM Celje. Zmagali so Blaha (954), Vrabič (936) in Golič (910).
Več uspeha pa ima ekipa državnih prvakov Iskraemeco, kjeruspešno keglja Stoklas. V 2.kolu je Stoklas podrl zanj slabih 930 kegljev, kar pa je bilo še vedno dovolj, daje dvoboj rešil sebi v korist in tako še naprej ostaja neporažen. Njegova ekipa je zmagala tudi v 3 .kolu doma s Konstruktoijem, za katere je prvič metal Bogdan Hribar. Hribar je podrl 963 keglje, a vseeno doživel poraz z Benedikom, kije podrl kar 1059 kegljev. Stoklas je podrl 1023 keglje in zabeležil svojo novo zmago. Uroš nam je povedal, da se v novi sredini dobro počuti, trenira dva do trikrat tedensko, ter daje njegov novi klub dobro organiziran. V Makedonijo na evropski pokal drugouvrščenih ekip državni prvenstev, se je medtem s svojo novo ekipo Konstruktor podal Bogdan. Žal so Mariborčani metali preslabo in se niso uspeli uvrstiti med štiri ekipe. Bogdan je podrl 907 kegljev.
Igor Goste
nemška in slovaška kluba zelo močna in da ju bo le stežka premagati. Za obe ekipi bi lahko dejal, da sta reprezentanci v malem, kajti vsi njihovi kegljači so člani kake izmed evropskih reprezentanc. Zato je tudi naše tretje mesto zelo velik uspeh, kar so nenazadnje z navdušenjem priznali tudi naši navijači, ki so nas spremljaliv Bolzanu, za nas pa so doma pripravili tudi lep sprejem. Kaj takega doslej v svoji karieri, kljub kolajnam, ki sem jih osvojil, še nisem doživel. Resnično sem bil prijetno presenečen. Tako kot s s tretjim mestom, sem zadovoljen tudi s svojim kegljanjem. V predtekmovanju sem podrl 991 kegljev, v finalu pa 1021, kar je bil drugi klubski in šesti skupni rezultat.»
Besedilo Igor Goste, foto arhiv UA
Slika: Bronasti Uroš Stoklas
PREDSTAVUAMO MLADINCE NK ZAGORJE
Mladinsko moštvo NK Zagorj e, ki uspešno nastopa v 1 .mladinski ligi MNZ, trenira Toni Buovski, še nedavno steber obrambe trboveljskega in zagorskega prvega moštva. Uspešno nogometno pot nadaljuje tudi kot trener. Ko je poleti prevzel mladinsko moštvo, ki je izpadlo iz 2.SMNL je bila ekipa pred razpadom. Na spisku je bilo le sedem mladincev in dva kadeta (Ahlin, Starc, Milič, A.Pavlič, Hodžič, Okič, R.Perme, N.Perme, D.Pavlič). Odločili so se, da bodo poskušali v svojo sredino nazaj privabiti nekdanje soigralce, ki so zaradi različnih vzrokov prenehali z igranjem nogometa, ah pa so bili
nogometašev. V 2.krogu so bili prosti, v 3. so doma z 2:0 premagali Litijo. Gola sta dala N.Perme in R.Perme. V 4.krogu so v Šentjerneju igrali 3:3. Gole so dali R.Mitič, Čauševič in G. Starc. Vse bolj pripravljena mladinska ekipa je v S.krogu pred domačim občinstvom premagala ekipo iz Ivančne Gorice. Kar pet golov so nasuli gostom, prejeli le enega. Gole so dali: V.Dolinšek 2, T.Zupan, G.Starc in D.Pavlič enega. V 6.krogu so v Vrhniki visoko, s 6:2 premagali domačo ekipo. Gole so dah: Zupan in Okič 2 ter Hodžič in Starc po enega. V T.krogu so doma z Induplati
Zagorski mladinci pred tekmo s Kresnicami
Zaradi poškodbe dalj časa v »autu«. Pridružili so se jim: Magdič, kije bil Zaradi zloma noge dolga tri leta °dsoten z nogometnih igrišč, pa £upan, Razpotnik, Prašnikar, Dolinšek, na novo pa se jim je Pridružil še Delič. S pomočjo staršev lirn je uspelo nakupiti še nekaj Prepotrebne športne opreme in delo z ekipo je kolikor toliko steklo Pemoteno.
Že takoj v l.kolu so po slabem Ptesecu zavzetega dela gostovali pri Prvem favoritu za naslov prvaka lige, Pri Kolpi Status. Igrah so 2:2. Oba Zadetka je dal Rok Mitič; Zagorjani So drugega prejeli v zadnj ih minutah Ječanja.
Po tem začetnem uspehu se jim j® pridružilo še nekaj mladih
igrah 2:2. Oba gola je dal T. Zupan. Znova pa so zabeležili zmago na gostovanju. V S.krogu so namreč s 6:0 ugnali NK Avtodebevc Dob. Gole so dali: V.Dolinšek in G. Starc 2 ter A. Ahlin in R.Mitič enega.V 9.krogu so doma premagali ekipo iz Kresnic. Končni rezultat je bil 4:0. Gole so dah: V.Dolinšek, R.Mitič, G.Starc in A.Pavlič. Po
9.krogu (s tekmo manj) imajo Zagorjani pet zmag in tri neodločene izide. To jih uvršča v sam vrh prvenstvene lestvice. In kdo je dal največ zadetkov? Zaenkrat na klubski strelski lestvici vodi s šestimi zadetki Gašper Starc, drugo mesto delijo Rok Mitič ,ViIi Dolinšek in Tine Zupan, ki sojih dah po pet.
Besedilo In slika Igor Goste
MIRAN IN PRIMOŽ ENAKOVREDNA DVE LETI STAREJŠIM ORLOM
V kisovškem skakalnem centru se je v sončnem vremenu zbralo kar 84 skakalcev iz 16-ih klubov. Na kisovški »velikanki«, skakalnici K-50 na tekmi dečkov do 14 let za slovenski pokal je prepričljivo zmagal Kranjčan Matevž Šparovec, ki je bil v obeh serijah najdaljši.
Med 84-imi skakalci so skakale tudi štiri deklice. Med njimi je bila s
točk
7.Luka Jezeršek, SK Tržič, 48.50 in 48 m, 204,2 točk
32.Andraž Pograjc, 43 in 44.50 m, 175 točk
39.Luka Grobljar, 43.5 in 43.50m, 171.6 točk
51.Janez Guna-Močnik, 39 in 43m, 159.1 točk
77.Dejan Judež,(vsi SK Zagorje-SZS Kisovec). 33.50 in 35m. 114.8
Med trinajstletniki tudi enajstletna Miran in Primož
skokoma 42.50 in 43.50 m in 37. mestom najuspešnejša Kranjčanka Urška Rožman. Dobro sta skakala tudi predstavnika domačega kluba, komaj enajstletna Miran Zupančič in Primož Roglič. Prvi je bil peti, drugi šesti. Med štiri leti starejšimi fanti, sta se preizkusila tudi devetletna Andraž Pograjc in Janez Guna-Močnik, ki sta osvojila 32. oziroma 51. mesto. Janez in Andraž sta le teden prej v Žirovnici na tekmi za slovenski pokal dečkov do 10 let med več kot 60-imi skakalci osvojila prvo (Janez) in tretje mesto (Andraž).
Rezultati:
1 .Matevž Šparovec, SK Triglav Kranj, 49.50 in 50 m, 227,6 točk
2.Sašo Trpin, SSK Stol Žirovnica, 49 in 48.50 m,217,0 točk
3.Rok Rozman, SK Triglav Kranj, 48.50 in47 m,213,4 točk
5.	Miran Zupančič, SK Zagorje-SZS Kisovec, 48.50 in 47.50 m, 212,2 točk
6.	Primož Roglič, SK Zagoije-SZS Kisovec, 47.50 in 48.50 m, 204.3
točk.	Besedilo in slika Igor Goste
GUNA-MOČNIK PRVI, POGRAJC TRETJI
V tekmi za'pokal Slovenije, kije bila v Žirovnici so se pomerili dečki do 10 let. Med več kot šestdesetimi skakalci so odlično skakali tudi Kisovčani. Pa poglejmo dosežke kisovških skakalcev:
I.	Janez Guna-Močnik, 21.50 in 22.50m, 219 točk
3.Andraž Pograjc, 21 in 22 m, 214,7 točk
8.	Aljaž Smolič, 20.50 in 21 m, 203 točk
II.	Leon Grobljar, 19.50 in 20.50m, 197,8 točk
26.Urban Javoršek, 18 in 19m
35.Jaka Prašnikar, 18 in 19m
44.Katja Požun, 17 in 18m
46.MihaJesih, 16.50 in 18.50m
52.Urban Koprivšek, 17 in 19.50 (padec)
56.Manja Pograjc, 14.50 in 15m.
Igor Goste
2. LISTOPADA 2000
rr-j^cr i;
Mi
Badminton
VRHUNSKI IGRALCI BADMINTONA NAVDUŠILI V ZAGORJU
V sredo, 18.oktobra, so se v zagorski telovadnici OŠ Toneta Okrogarja predstavili danski igralci badmintona, ki so prikazali vrhunsko igro in navdušili okrog 60 gledalcev. Žal med njimi ni bilo igralca svetovne klase Matiasa Boeja, ki svojih kvalitet ni mogel pokazati zaradi bolečin v hrbtu in se je raje pripravljal za nastop na
turnirju v Ljubljani, katerega je zelo uspešno končal, saj je v obeh disciplinah, kjer je nastopil, osvojil prvo mesto. Tudi drugi danski igralci, ki so bili v Zagorju, so se odlično odrezali na turnirju Slovenia Open v Ljubljani. Pri ženskah je zmagala Ane Marie Pedersen, v ženskih dvojicah Andersen/Mork, v moških dvojicah Boe/Andersen. Iz teh rezultatov se vidi, da smo v Zagorju res lahko videli vrhunski badminton, člani Badminton Spina pa so se po predstavitvi imeli možnost preizkusiti s svetovnimi asi, česar ne doživiš kar tako, zato gre vse priznanje organizatorju predstavitve Badminton Spinu in predvsem Igorju Trampužu, (pm)
Rekreacijska liga v badmintonu
ZAČETEK LIGE AVTO ŠVER
Trenutni vrstni red: skupina A - 1 .Uroš Pogačnik (Jesenice) 80 točk, 2.Igor Trampuž (Spin Zagorje) 78, S.Iztok Ostrožnik (Spin Zagorje) 76, 4.Miro Donšek (Ljubljana) 74, Igor Eržen (Kranj) 72, 6.Robert Ferbežar (Jesenice) 70, 7.Sašo Kurtič (Ljubljana) 68, Tilen Omahne (Spin Zagorje) 66.
Rokomet mladih
ZAGORJANKAM DVE ZMAGI
Kadetinje, 3.krog: ŽRK Vegrad Velenje - ŽRK Zagorje 17:18
Z gostovanja v Veienju se kadetinje Zagorja vračajo poražene. V izenačenem srečanju z velikim številom izključitev so Zagorjanke v prvem delu srečanja vodile z zadetkom do dvema prednosti. V začetku drugega dela so Velenjčanke povedle s tremi zadetki prednosti, Zagorjanke pa so se v zadnjem delu srečanja približale na vsega en zadetek, a je za izenačenje zmanjkalo sreče in časa. Zadetke so dosegle: Nadja Korinšek 7, Jasna Medvešek 3 ter Urška Šikovec, Violeta Kos in Ina Poglajen po 2.
Starejše deklice, 2.krog: ŽRK Sevnica - ŽRK Zagorje 11:27
Na gostovanju v Sevnici so starejše deklice ŽRK Zagorje
premagale domačinke z rezultatom 11:27. Razlika v kakovosti je bila prevelika, zato so Zagorjanke iz minute v minuto povečevale razliko, ki je ob koncu srečanja znašala 16 zadetkov. Zadetke so dosegle: Tjaša Klukej 7, Nataša Kavzar 5, Jasna Medvešek 4, Mateja Jelševar in Eva Kovač po 3, Tamara Marinovič in Ranisa Smajlovič po 2 ter Katja Borštnar enega.
Mlajše deklice A, letnik 88: ŽRK Sevnica - ŽRK Zagorje 6:18
Tudi v srečanju mlajših deklic istih nasprotnic so Zagorjanke zlahka in zasluženo premagale Sevničanke z razliko 12-ih zadetkov. Zadetke so dosegle: Špela Peterlin 6, Alma Avdič 4, Dinka Fazlič in Lea Medvešek po 2 ter Maja Mervar, Ivana Mimič in Nina Milojevič po enega.
Ivan Ramšak
Skupina B: 1.Gregor Cerjak (Spin Zagorje) 66, 2.Aleš Arhar (Kranj) 64, 3.Matej Omahen (Ljubljana) 62, 4.Marko Zaletel (Spin Zagorje) 60, 5.Bojana Klavs (Spin Zagorje) 58, 6.Branka Lebar (Spin Zagorje) 56. (pm)
PORTRET
SKAKALEC LEON GROBUAR
Leon Grobljar iz Jesenovega bo februarja star devet let. Poleg skakanja ima rad tudi košarko. Skakati j e začel pred tremi leti. Za ta šport za hrabre ga jc navdušil starejši brat Luka. V svoji kratki karieri (trenira ga Borut Markošek) se lahko pohvali z vrsto imenitnimi rezultati. V sezoni 1999-2000 je bil v pokalu MIP absolutni prvak, bil je regijski prvak, pa tretji na državnem prvenstvu, poleg tega pa ima tudi pet posamičnih zmag v pokalu MIRUspešno skače tudi v letošnji sezoni, saj je osvojil prvo mesto na reviji skokov v Mostecuinnapokaluflosar v Ljubnem ob Savinji. Njegov doslej najdaljši skok znaša 24,50m. In kaj je njegova želja? Pravi, da bo skakal vsaj toliko časa, da se bo tako kot vzornik Jane Ahonen, tudi on spustil po zaletišču planiške velikanke. Hraber fant, ni kaj. Mamico pa je verjetno strah že, če Leon skače na manjših skakalnicah. A tako pač je. Kolikor je že skakalni šport lep, je po drugi plati tudi nevaren. In mamice in očiji morajo marsikaj prestati.
__________________________________Besedilo in sliko Igor Goste
■p ni tl im. plinom
2. LISTOPADA 2000
PREDSTAVITEV NOVE XSARE
V Avtoservisu Špajzer v Trbovljah je v dneh od 19. do 21.oktobra potekala predstavitev prenovljenega modela citroena xsare. Glavne značilnosti prenovljenega francoskega lepotca so pri varnost, da se ob trku odprejo vsa štiri vrata in samodejno vžgejo vsi štirje smerniki, brisalci brišejo sorazmerno hitreje v skladu s porastom hitrosti vožnje, poleg tega pa xsara vsebuje serijsko ABS, 15 eolska kolesa, 4 zračne
blazine, progresiven servo volan, prednja žarometa imata 20% večjo svetilnost, serijske so tudi meglenke. Sicer pa ponujajo dva motorja - 1400-kubični motor s 75 konji ima večji navor, popolnoma nov pa je 1600-kubični motor s 16 ventilsko tehniko in 110 konji. Skupna značilnost obeh motorjev je manjša poraba in manjša emisija izpušnih plinov. Pri Avtoservisu Špajzer so ob predstavitvi nove xsare pripravili tudi testne vožnje.
Beti Špajzer pa nam je povedala, učinek tega že pozna da so bili v dneh predstavitve z
obiskom zadovoljni in da se	RM.,slika PRAV
Pred zimsko sezono
PAMETNO JE VEDETI IN PREDVIDETI
Za lažje razumevanje pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu v zimskih mesecih vam posredujemo bistvene člene tega pravilnika, s katerimi se boste lažje seznanili s tem, kaj morate na vašem vozilu še postoriti pred 15.novembrom, ko je treba vozila pripraviti na zimo.
Zimsko opremo dvoslednih motornih vozil z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 3.500 kg, in njihovih priklopnikov sestavljajo:
-	zimske pnevmatike na vseh kolesih ali
-	poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enako vredni, pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo, os in v'primeru stalnega pogona vsaj za stalno vklopljeno.ids. •
Zimsko opremo dvoslednih motornih vbil" Z največjo dovoljeno maso, ki presega 3:500 kg in njihovih priklopnikov sestavljajo:
-	zimske pnevmatike najmanj na pogonskih.kolesih ali verige za pogonska kolesa, ali verigam enakovredni pripomočki. .Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaij za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona
vsaj za stalno vklopljeno os.‘,Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato.	' Al •
Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v 'zira|ko opremo, morajo biti globoki najmanj 4 mm. \	1	;
Zimske pnevmatike šo tiste pnevmatike, kf imajo na boku
proizvajalčevo oznako "M+S"
>

.’i	* I . r- ,4
Ne glede na določilo prvega in drugega odstaV^ |te^ejo za zjmsko
vvzz.il, rvi ,.pvz v piyjiiv.i,j4 v pi ivzv/ifciJii^iii.	v/v-j u iv _
poletne pnevmatik^ z gfqbino.kanaloV dezepa^ajijnanj 2 mm. Z zimsko oprertb morajo b\li vozila'oprernIjena'pozir
zimskih razmerah, a'.	'	'lV	VI.
zimskih razmerah
•‘v
v: Vr-
< >
v g, V''*
Določila o kaznih-.. v
Pozimi in v zimskih ra^meTah rt
•v »3-	v
cestnem prometu opremljenais predpisatio-zimsko opremo.
lozimi in v $ Vj
»i'
“rti fnotorna vozila v
Predvidena denarna kazen za prekršek znaša 20.000 SIT, z denarno kaznijo 500.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, odgovorna oseba pravne oseba pa z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev.
Odredba o omejitvi prometa
Motorna vozila morajo imeti v Sloveniji med 15.novembrom in 15.marcem naslednjega leta (pozimi) in od tedaj, ko se ob sneženju sneg prijema vozišča ali ob poledici, do takrat, ko prisojna služba za vzdrževanje cest sporoči, da je cesta normalno prevozna in primerna za promet vozil (zimske razmere), predpisano zimsko opremo.
Na cestah v Sloveniji, na katerih so zimske razmere, je prepovedana vožnja za tovorna vozila s priklopnimi vozili, za vozila, ki prevažajo nevarne snovi in za izredne prevoze.
Vozilom, ki ne izpolnjujejo zgoraj napisanih predpisov, se ne dovoli vstopa v Slovenijo, če nimajo predpisane zimske opreme.
Za konec... še ena (uzakonjena) neumnost
Zakon prepoveduje samo dve zimski gumi na pogonskih kolesih, dovoljuje pa letne gume na vseh štirih in verigo v prtljažniku. Pa naj še kdo reče, če to ni smešno!?!
Priredil Peter Motnikar
Borut Goste s svojo nagrado -fotoaparatom
URLAUB
2000
Skrajni čas je že bil, da objavimo zmagovalca nagradne akcije Urlaub 2000, v kateri ste nam pošiljali vaše slike z dopusta. Na naš naslov je prispelo sedem fotografij, zmagovalna slika pa je delo Boruta Gošteta, ki je tudi prejel prvo nagrado - fotoaparat Konica.
J H G j j. J. G j j. G
ZASAVSKI FRKER
VZVRATNO - V AVTO
Hrastnik, 26.10. ob 11.15 uri je M.M. iz Hrastnika pred ZD Hrastnik z osebnim avtomobilom VW polo opravljal premik vzvratno, med katerim je trčil v osebni avto fiat bravo, ki ga je vozil J.S. iz Hrastnika. Na vozilih je nastalo za 100.000 SIT škode. Policisti so M.M.-ju izdali plačilni nalog.
TOVORNJAK V AVTO
Hrastnik, 26.10. ob 13.35 uri je L.I. iz Hrastnika vozil tovorni avtomobil znamke MAN po regionalni cesti I.reda iz smeri savskega mosta proti Steklarni Hrastnik, kjer je trčil v osebni avtomobil citroen AX, katerega je vozil L. A. iz Hrastnika. Na vozilih je nastalo za okoli 150.000 SIT škode. Policisti bodo zoper L.I. podali predlog SP-ju.
ODPRL VRATA AVTA
Hrastnik, 26.10. ob 16.00 uri je M.D. vozil osebni avto hyundai accent po mestni ulici od Loga 18 proti Logu 19. V tem času je iz osebnega vozila opel vectra izstopal potnik Z.P., kateri je odprl vrata avtomobila in z njimi udaril v prednji del osebnega vozila M.D. Na vozilih je nastalo za 70.000 SIT škode, Z.P.-ju pa je bil izdan plačilni nalog.
NI BIL POŠKODOVAN
Trbovlje, 20.10. ob 10.uri seje zgodila prometna nesreča na Savinjski cesti, kjer je voznik U.V. zaradi neprilagojene hitrosti trčil v obcesto ograjo, nakar se je vozilo prevrnilo na bok. U.V. je bil odpeljan v bolnico, kjer pa so ugotovili, da ni dobil poškodb.
KORENJAK PA TAK - VEČ GA IMA, BOLJ JE KORAJŽENI
Trbovlje, 22.10.ob 02.05 uri je bil v Trbovljah pridržan D.M. Ustavljen je bil na regionalni cesti in mu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti. Ugotovljeno je bilo, da je vozil pod vplivom alkohola in brez izpita, zato mu je bila nadaljna vožnja prepovedana. Kljub temu je vozil naprej in pri ponovni kontroli sta ga policista pridržala do iztreznitve.
ZARADI PREHITEVANJA NESREČA PETIH VOZIL
Zagorje, 15.10. ob 16.00 je prišlo do prometne nesreče na glavni cesti 108 iz smeri od odcepa za Podkum proti odcepu za Zagorje pri savskem mostu. Na kraju je patrulja ugotovila, da je K.F. vozil avto iz Trbovelj proti Zagorju in na delu ceste, ki je nepregleden, začel prehitevati pred seboj vozeče tovorno vozilo, ki ga je vozil Š.V. V
času prehitevanja je vozniku K.F. nasproti pravilno pripeljal A.V. Pri tem je prišlo do trčenja med njima, nakar je vozilo A. V.-ja odbilo še v tovorno vozilo. V prometni nesreči sta bila udeležena še dva osebna vozila. Pri tem je na vseh petih vozilih nastala večja materialna škoda, ena oseba pa je dobila lahke telesne poškodbe. Zoper voznika K.F.-ja sledi predlog za prekrške.
PRIDRŽAN DO IZTREZNITVE
Zagorje, 15.10. ob 22.40 uri je patrulja PO Zagorje imela postopek z voznikom D.J.-jem, ki je storil več hujših prekrškov in ni upošteval zakonskih ukazov pooblaščene uradne osebe. Zaradi tega je bil pridržan do izročitve sodniku za prekrške.
OPLAZIL JO JE
Zagorje, 18.10. ob 18.55 urijeT.S. policiste obvestila, da ji je v naselju Kisovec nasproti pri prehitevanju vozila pripeljal voznik motornega kolesa in pri tem po boku oplazil njeno vozilo. Patrulja je voznika izsledila in ugotovili, da gre za voznika Š.D., ki bo predlagan SP-ju.
TRČIL V NASIP
Zagorje, 24.10 ob 18.20 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na cesti Mlinše-Izlake. Ugotovljeno je bilo, daje voznik Š.M. vozil iz smeri Mlinš proti izlakam ter zaradi neprilagojene hitrosti trčil v nasip. Pri tem je sopotnik dobil lažjo telesno poškodbo in sicer odrgnine. Na vozilu je nastala večja materialna škoda.
MOTORIST S HUDIMI POŠKODBAMI
Liberga, 18.10. seje zgodila huda prometna nesreča, ko je voznik kolesa z motorjem v desni ovinek pripeljal po levi strani in čelno trčil v nasproti pravilno vozeč osebni avtomobil. Pri tem se je motorist hudo poškodoval, tako da so ga odpeljali v UKC.
PODKUPITI JU JE HOTEL
Litija, 21.10. je patrulja ustavila državljana Hrvaške. No, možak je patrulji ponudil 20.000 SIT, da bi pozabili, kakšen je bil na izgled. Napihal je namreč precej čez dozo. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola se bo zgovarjal pri SP-ju, zaradi poskusa podkupovanja uradne osebe pa so ga ovadili.
UJEL GA JE
Hotič, 27.10. je občan poklical, da pred gostilno v Hotiču drži storilca, ki mu je malo preje poškodoval vozilo. Patrulja je na licu mesta ugotovila, da gre za vinjenega voznika.
Le-ta je namreč prehiteval celo kolono, ki je stala pri semaforju zaradi rdeče luči, v tistem pa je oškodovanec speljal na zeleno luč, ob tem je storilec za njim pridrvel in mu poškodoval vozilo. Napihal je 2,8 g/kg!
Kradejo kot srake
Dne 15.10 v dopoldanskem času so bili policisti obveščeni s strani SGP Zasavje, daje bilo vlomljeno v skladišče na Zasavski cesti v bližini TET v Trbovljah. Neznani storilec je vzel za 150.000 SIT materiala.
Dne 17.10. so izpred gostilne Jager v Kresnicah občanu odtujili kolo z motorjem. Patrulja je ugotovila, da je kolo z motorjem odpeljal mladoleten otrok. Ko so ga našli in ga vprašali, kjer ima motor, jim je povedal vse, tako da so kolo z motorjem vrnili lastniku.
Dne 18.10. so v trgovini Mercator pri banki v Litiji prodajalke prijele mladeniča pri kraji-Policijska patrulja je ugotovila, da si je fant zaželel Jaegermeisterja, ki ga je hotel prodati, da bi imel za mamila. Fant je bil iz Ljubljane. Postopek ga še čaka.
Dne 18.10 ob 20.15 uri je policiste oškodovanka H.M. obvestila, da ji je neznani storilec tega dne med 18. in 18.20 uro neznanec na parkirišču pri zagorskem pokopališču iz avta vzel večjo žensko torbico, v kateri je imela nekaj denarja in prenosni telefon ter dokumente. Oškodovanka je neznanemu storilcu močno olajšala delo, saj vozila ni zaklenila.
Dne 23.10. ob 6.30 uri so policiste PO Zagorje obvestili, daje preko vikenda neznani storilec vstopil v prostore TVD Partizana na Cesti 9.avgusta in od tam odnesel radiokasetofon. Škode je za 15.000 SIT.
Dne 23.10. je klicala občanka Litije, da je iz spalnice iz zaklenjene omare izginilo okrog
200.000	SIT. Patrulja je ugotovila, da so neznanci vlomili skozi balkonska vrata v spalnico, na silo odprli zaklenjeno omaro in odnesli denar. Storilce iščejo.
Dne 24.10. so vlomili v stanovanje v Litiji-Storilec je odlomil cilindrično ključavnico in iz stanovanja odnesel 6.000 SIT, potni list oškodovanke in potni list njenega pokojnega moža.
Dne 25.10. so vlomili v podjetje Trgograd v Litiji in odnesli okrog 430.000 tolarjev. Storilce iščejo.
Dne 27.10. v popoldanskem času so policisti obravnavali vlom v stanovanje na Trgu revolucije, kjer je neznani storilec odlomil ključavnico na vhodnih vratih in stopil v notranjost. Odnesel je večjo količino zlatnine v vrednosti 50.000 Sit in za 150.000 SIT gotovine.
Dne 27.10. ob 18.38 uri je bilo vlomljeno v stanovanje na Ulici Sallaumines, kjer je neznani storilec odlomil vložek ključavnice in vstopil v stanovanje, iz katerega je odnesel potni list, zlato verižico in zlato prstan.
Dne 28.10. v Volišču je neznani storilec
Iv TOTI in TL D
2. LISTOPADA 2000
Aufbiks
^18.10. ob 21.30 uri so policisti intervenirali v lokalu Palma bar na Trgu svobode v Trbovljah, kjer je M.M. v pijanem stanju razgrajal v lokalu, ni hotel plačati zapitka in je grozil osebju. Pridržali so ga do iztreznitve.
^19.10 ob 10.00 uri je anonimna oseba policiste obvestila, da se na Polju v Zagorju zadržuje mlajši moški, ki krši javni red in mir s tem, da vpije. Na kraju je patrulja ugotovila, da gre za V. A.-ja, ki je vdihaval lepilo in se potem nedostojno vedel. Postopek sledi.
4’2M0. v Šmartnem so ob 4.30 uri zjutraj klicali iz Miška bara, da gost noče zapustiti lokala. Patrulja je ugotovila, da gre za tri fante, ki so imeli privatno zabavo, na koncu pa so se sporekli. Enega imed njih so prijavili SP-ju.
^21.10. - Petrova klet, Litija. Točajka je poklicala na policijo, da dva moška kršita javni red in mir. Patrulja ju je legitimirala, vendar jim nista hotela dati podatkov, zmerjala sta jih, na koncu pa je patruljo minilo potrpljenje, da sojih najprej odpeljali na policijsko postajo, potem pa v Ljubljano na Povšetovo do iztreznitve.
£ 23.10. ob 17.20 uri so policisti intervenirali v stanovanju T.B., kamor je prišel H.K. iz Turja in od T.B. zahteval denar, katerega naj bi mu bil dolžan za otroško stajco. Ker denarja ni dobil, sta se s T.B. sprla. Policisti so zoper H.K. podali predlog SP-ju.
^28.10. v Litiji na Svetčevi ploščadi je osem mladoletnikov kršilo javni red in mir. Vzrok pa je bil precej popite pijače. Namreč, fantje so naredili pri enem prijatelju domačo zabavo, pri tem skonzumirali dva litra žgane pijače in štiri litre piva. Nekaj fantov so odpeljali na postajo in jih pridržali, dokler starši niso prišli po svoje sinčke. Eden od mladoletnikov se bo zagovarjal pri sodniku za prekrške.
£ 29.10. Veliki vrh - dva občana sta se sprla zaradi pasjega laježa. Zoper tistega, ki je kršil JRM, so podali predlog SP-ju.
vlomil v gobarjev avto BMW 318 tako, daje zvil vrata, odprl kljukico ter nemoteno vstopil v avto. Iz njega je pobral denarnico, iz nje vzel 16.000 SIT, jo vrnil in odšel. Istega dne in na istem kraju je verjetno isti storilec vlomil še v en avto, kjer pa gaje zamikala črna moška torbica, v kateri so bili dokumenti in 70.000 SIT. Iz tega avta je vzel še žensko torbico, v kateri je bilo 100.000 SIT in precejšnja količina deviz (šilingi in lire).
Dne 28.10. v Šmartnem so v naselju Miška vlomili v hišo z zadnje strani, odprli okno in vstopili v hišo. Pobrali so 12.000 SIT, dokumente in kamkorder. Škode je za
240.000	SIT.
Dne 29.10. ob 14.45 je lastnik tovornega vozila K.F. policiste ovestil, da so mu vlomili v vozilo. Ugotovljeno je bilo, da je bilo vlomljeno med 27. in 29.10 tako, daje razbil steklo na desnih vratih in iz notranjosti vzel le gasilni aparat.
Rdeči petelin
Dne 24.10. ob 11.25 uri so bili policisti obveščeni, da je v TKI Hrastnik prišlo do požara. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je prišlo do požara na strehi obrata tripolifosfatov. Požar so pogasili gasilci PGD Hrastnik, materialna škoda pa je minimalna.
PREPOZNAL GOLJUFA
Dne 17.10. v Litiji je občan povedal, daje na TV dnevniku prepoznal Italijana, goljufa, prodajalca Hilti orodja, ki gaje kupil od njega. Vendar niti eno orodje ni delovalo. Litijski policisti so poslali prijavo v Kranj, kjer možaka obravnavajo.
PES GA JE NAPADEL
Dne 26.10. ob 18.05 uri je K.M. iz Hrastnika prijavil, da gaje napadel pes rotweiler. Policisti so ugotovili, da je pes last S.A. iz Hrastnika, kateremu bodo zaradi prekrška izdali plačilni nalog.
JE BEŽAL ZARADI HEROINA?
Dne 26.10. v popoldanskem času je patrulja PO Zagorje ustavljala voznika osebnega vozila. Pri postopku s sopotnikom Z.M.-jem (varnostni pregled), je slednji zbežal s kraja postopka, vendar sta ga policista dohitela in ujela. Pri tem sta policista Z.M.-ju zasegla neznan bel prašek, za katerega se sumi, da gre za prepovedane droge (heroin). Po opravljeni analizi bo izveden ustrezen Postopek zoper Z.M.-ja.
GROŽNJA Z METKOM V GLAVO
Litija, 23.10. je občan zvečer prejel telefonsko grožnjo, da mora v določenem roku na ta in ta naslov dati večjo vsoto denarja,
sicer ga čaka "metak u čelo". Policisti že imajo osumlenca, namreč oseba, ki so ji grozili, je zaradi disciplinskih problemov odpustila nekega delavca in nasploh imata z delavcem še neporavnane račune. Policija še zbira podatke.
NAŠLI MRTVEGA OBČANA
Na Selcu pri Primskovem, 25.10. so v hiši našli mrtvega občana. Ležal je na postelji, vendar so kljub vsemu odredili obdukcijo, da ugotovijo vzrok smrti.
POOSTREN NADZOR POLICISTOV IN LEPO ŠTEVILO KAZNI
V dneh od 23. do 29.10 je po vsej Sloveniji potekal poostren nadzor nad uporabo varnostnih pasov in mobilnih telefonov med vožnjo. Policisti PO Zagorje so v tem času podali 11 predlogov sodniku za prekrške zaradi hujših prekrškov, izdali 55 plačilnih nalogov, od tega 37 zaradi neuporabe varnostnega pasu ter 5 zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo.
Policisti PP Trbovlje so v istem času podali 8 predlogov sodniku za prekrške in izdali par 122 denarnih kazni. Pri tem so ugotovili 32 primerov prekoračitve dovoljene hitrosti, 43 plačilnih nalogov so izdali zaradi neuporabe varnostnega pasu in 8 nalogov zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo.

POLICIJA OPOZARJA
Od četrtka, 2.11. do četrtka, 16.11.2000 bo popolna zapora ceste Zagorje - Trbovlje pri pontonskem mostu na Cesti 9.avgusta v Zagorju in sicer zaradi prenove mostu. Obvoz bo urejen po industrijski cesti čez Ruardi ali čez Savo. Policisti naprošajo voznike, da se ravnajo po prometni signalizaciji.
2. LISTOPADA 2000
GVj -rciGuilR
Občina Zagorje ob Savi
OBVESTILO IN POZIV
Na podlagi tretjega odstavka 36.člena Odloka o komunalnem urejanju, vzdrževanju javne snage in zunanjem izgledu mesta in naselij v Občini Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja št.9/94, 16/ 97, 8/98) Občina Zagoije ob Savi sporoča, da je v hrambi na čistilni postaji v Selu pri Zagorju neregistrirana rdeča Zastava rival. Vozilo je bilo odstranjeno z javne površine v Podvihah. Pozivamo lastnika, naj vozilo prevzame, sicer bo vozilo odstranjeno v skladu s citiranim odlokom. Informacije na tel.: 56-55-719.
Občina Zagorje ob Savi
OBVEŠČA,
da v času do 16.novembra poteka javna razgrnitev osnutka zazidalnega načrta za območje "zahodni del naselja Kisovec". Osnutek bo javno razgrnjen v avli upravne zgradbe občine Zagorje ob Savi in na sedežu KS Loke Kisovec.
Vabljeni k ogledu!
Društvo prijateljev mladine Trbovlje
VABI
na Jesenske počitnice 2000:
- 2.11.2000; glasbena delavnica na Ulici l.junija 4 od 9. do 13.ure. Če ima otrok instrument, ga lahko prinese s seboj.
-	2.11.2000: plavanje na bazenu Hrastnik, odhod ob 9.10 uri, prihod ob 14.uri. Cena za otroke do 10 let 850 SIT, nad 10 let 1.200 SIT, s
seboj prinesite kopalke, plavalno kapo in malico.
-	3.11.2000: delavnica - glina, na Ulici l.junija 4, od 9. do 13.ure, s
seboj prinesite predpasnik ali malico.
-	3.11.2000: plavanje na bazenu Hrastnik, odhod ob 9.10 uri, prihod ob 14.uri. Cena za otroke do 10 let 850 SIT, nad 10 let 1.200 SIT, s
seboj prinesite kopalke, plavalno kapo in malico.
Vabljeni!
Društvo BUBA
PRIREJA
koncert "Sonic punkrock stoner blues night" skupine Špirit Caravan (ZDA) in Mark D& The Vulcano (ZDA) ter Beaver (NL), ki bo v torek, 7.11.2000 ob 20.30 uri v Orto klubu v Ljubljani.
Društvo Kapa
VABI
- na koncert New York Ska jazz Ensemble, ki bo v Gali Hali, Metelkova Mesto v sredo, 8.novembra ob 21.uri,
- na koncert Dr.Green (Litja) in Kafka (Italija), ki bo v Gala Hali, Metelkova Mesto, v četrterk, 9.11. ob 21.uri. Vstopnina 1000 SIT. Vabljeni!
Stanovanja, parcele
ODDAJAM stanovanje v Podkraju 79 v Hrastniku, 42 m2, centralna kurjava, tel.: 56-43-373 V NAJEM oddam poslovni prostor 130 m2 s parkirnim prostorom v Trbovljah; trgovski lokal, tiha obrt, pisarne, razstavni prostor, tel.: 56-35-726 PRODAM	dvosobno
stanovanje 63m2 v Kisovcu, tel.: 041/675-440
KUPIM zazidljivo parcelo (Zagorje, Izlake, Litija), tel.: 041/ 988-631
fltfiumičniAE
VUCfl I. IVIHM 7 - TRBONJf
TfiM; mmm, »-mo
MODfiiii, imop, movhiij. mi, poiiovnm PROiTOItOV, VIKEfIDOV lit PIMCEl
Avtomobili, deli
KUPIM gumo continental-con-tact 175/65 R14, tel.: 0417679-176
Razno
PRODAM leseno mizo in 2 klopi, primerno za zidanico ali vikend, tel.: 041/575-632
MENJAM sličice Kraljevstvo živali, Tamara Hohkraut, Podkraj 93, 1430 Hrastnik
PRODAM voziček Inglesina -globok in športen od 0-18 mesecev, tel.: 040/278-213
PRODAM dobro ohranjen regal za dnevno - v barvi mahagoni, tel.: 56-26-413
Inštrukcije
INŠTRUIRAM angleščino in slovenščino za osnovno in srednjo šolo, tel.: 56-26-171
Delo
GRADBENA SKUPINA iz
Litije išče kvalificiranega zidarja, lahko priučenega, tel.: 01/8984-737
ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715-735
Zaposlimo tri komercialiste na terenu za prodajo individualnim kupcem. Pričakujemo: komunikativnost, urejenost, odgovornost.
Nudimo: stimulativen zaslužek in možnost napredovanja.
Prošnje pošljite na naslov: Slovenska knjiga, Stegne 3, Ljubljana, s pripisom: "za razpis VH 1".
IGRALNICA SUZANA
C. 9 avgusta 106 Zagorje
NAJN0VEJŠI APARATI
NOVO NOVO NOVO
MUSIČ CLUB SUZANA
. ,	, v	Vabljeni vsi ljubitelji dobre glasbe na
- biljardi, -ročni nogomet, - otvoritev noc»nega k|uba v pETEK 3> n.
video igre, -fliperji,- 2000 ob 20 uri. avtosimulatorji, -PIKADO Program večera:
RAVE PARIT, GLASBENE ŽELJE vsakega obiskovalca čaka presenečenje.
č jr.J £ 7: rnrčJr.č
ŠKLABUCI POMETLI Z VSO KONKURENCO NA ŠTUDENTSKI ARENI 2000 V CANKARJEVEM DOMU V
LJUBLJANI
...ŠEST LET
ŠKLABOVEGA TRDEGA DELA OBRODILO SADOVE...
Prisotni so bili veliki, kot je
Krka iz Novega Mesta, Hill International, fakultete..., ampak ŠKLAB klub zasavskih študentov je bil še večji. Skratka, med 130 razstavljale!, ki so se potegovali za prestižno nagrado, imenovano ZLATI ŠČIT, je ŠKLAB gladko zmagal na vseh področjih ocenjevanja, dosegel prvo mesto in prejel zlati ščit. Na veselje vseh študentov iz Zasavja in na žalost ter zavist vseh drugih udeležencev Arene.
Študentska Arena, ki je
potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani od 17 do 19.oktobra letos, je bila sejemsko-izobraževalna prireditev, kjer so se predstavljali s svojim delom vsi in vse, ki je na kakršen koli način povezano s študenti in študentskim življenjem nasploh (študentski klubi, podjetja, fakultete, itd.). Je projekt, kije nastal v organizaciji Cankarjevega doma v Ljubljani, Infos-a d.o.o. in zveze študentskih klubov Slovenije ŠKIS. Namen projekta Študentska arena je bil širok in vseslovenski. To je prireditev, ki bo postala tradicionalna in tako se bo ponavljala vsako leto.
Kje je bil vaš ŠKLAB?
Klub zasavskih študentovje imel svoj razstavni prostor v že
tradicionalni rumeno-črni barvi s svojo »blagovno znamko« šklabucom. Predstavili smo se kot organizator obštudijskih dejavnosti, ki zajema področje izobraževanja, kulture, športa in zabave študentov. Prepoznavni smo bili v naši in vaši rumeno-črni barvi, pri čemer šklabuc ni manjkal. Šklabuci odeti v črno, z živo rumenimi kravatami, smo sovpadali s črno rumeno kombinacijo razstavnega prostora. Vaš zasavski ŠKLAB pa ne bi bil ŠKLAB, če ne bi priredil nekaj takšnega, kar bi odmevalo po ZASAVSKO v Cankarjevem domu in po vsej študentski Ljubljani. V Cankarjev dom smo pripeljali tudi pihalni orkester Svea Zagorje in gledališko amatersko skupino Romči in Julči. Po odmevni koračnici pihalnega orkestra je ŠKLAB s svojim šklabucom zasedel celotni glavni oder v Cankarjevem domu. Vsem obiskovalcem seje dobro vtisnila v spomin študentska zasavska himna Šklabomanija, ob koncu naše predstavitve izven razstavnega prostora, pa je sledil še nastop gledališke skupine in solistični nastop Neve Mam.
Kni pomeni vrvo mesto in zlati ščit?
To pomeni ogromno za promocijo Zasavja, še več pa za študente iz Zasavja. Obstajala je nevidna« komisija, kije vse tri dni ocenjevala razstavljalce in 19.oktobra zvečer
razglasila rezultate. Ocenjevali so delo študentskih klubov, njihovo dejavnost in vključevanje v študijsko in obštudijsko življenje študentov, način predstavitve imena kluba in regije nasploh, način in uspešnost	posredovanja
informacij o klubu in njegovi dejavnosti med obiskovalce Arene,	organizacijske
študentski klub, ki je zmagal na prvi študentski ARENI leta 2000 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Trenutno mu ne zleze do kolen nobeno in dolgo časa mu ne bo, še tako imenitno in poznano slovensko podjetje ali študentski klub.
Zakai se ie ŠKLAB odpravil na študentsko ARENO 2000 ? Na
sposobnosti kluba, aktivno vključevanje v sejemsko prireditev in na koncu tudi ličnost oziroma estetiko opreme razstavnega prostora. Vse to se je ocenjevalo za vsakega razstavljalca posebej.
Skratka, na vseh področjih ocenjevanja, je ŠKLAB klub zasavskih študentov dobil najvišje možne ocene, prejel zlati ščit in tako postal NAJKVALITETNEJŠI IN NAJDEJAVNEJŠI ŠTUDENTSKI KLUB v Sloveniji.
Študentski klub z maksimalnimi organizacijskimi sposobnostmi, z bogatimi izkušnjami in sposobnim delovnim kadrom. ŠKLAB klub zasavskih študentov se ie zapisal v zgodovino slovenskega študentskega življenja in za vedno bo ostal prvi slovenski
ARENO smo odšli z namenom, da
predstavimo vas, drage šklabuke in šklabuci, da ponesemo ime študentskega Zasavja in Zasavja nasploh, po vsej Sloveniji in tudi izven naših meja. Brez vas dragi študentje iz Zasavja nam to, nikakor ne bi uspelo. Želeli smo, da spoznajo, da Zasavje ni mrtvilo, temveč da obstajate vi. dragi zasavski študentje, ki boste kot intelektualci uspešno krojili prihodnost naše mlade Slovenije!
ZMAGO POSVEČAMO CELOTNEMU ZASAVJU, VSEM ŠTUDENTOM IZ ZASAVJA IN VSEM USTANOVITELJEM NAŠEGA KLUBA, KATERIM SO SE NA DAN 19. OKTOBRA ZVEČER V CANKARJEVEM DOMU V LJUBLJANI URESNIČILE DOLGOLETNE SANJE
vodja projekta udeležbe ŠKLABA na ARENI, Jani Eemi
Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2, Zagorje ob Savi, objavlja
JAVNA DRAŽBA za prodajo nepremičnin ki bo v ponedeljek,dne 21.11.2000 ob 8.00 uri v sejni sobi Rudnika Zagorje v zapiranju,d.o.o.,Grajska 2.
1.
Predmetjavne dražbe so naslednje nepremičnine:
pare. št. 262/6 poslovna stavba41 m2
pare. št. 276/4 poslovna stavba 172 m2
pare. št. 277/3 dvorišče 4300 m2
Vse vpisane v vi. št. 408 k. o. Potoškavas.
Predmet prodaje je zgolj komunalno opremljeno zemljišče zgoraj navedenih parcel v skupni izmeri 4513 m2. Na navedenih parcelah obstoječi objekti trafo postaje, ventilatorske postaje in zasipne postaje bodo porušeni in niso predmet prodaje.
Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o. bo objekta ventilatorske in zasipne postaje porušil takoj, za preostala dva objekta trafo postaje in kompresorske postaje, pa mora kupec Rudniku Zagorje v zapiranju, d.o.o. omogočiti, da jih bo prosto in nemoteno uporabljal ter vzdrževal še nadalj na tri leta od dneva podpi sa kupoprodajne pogodbe.
2.
Izklicna cena za nepremičnine iz prve točke znaša 11. 840. 237, 00 SIT.
Uspelemu ponudniku se v kupnino všteje plačana varščina 1.184. 024, 00 SIT. Preostali del kupnine v višini 10.656.213,00 SIT se poravna na naslednji način:
5.328.106.00	SIT se plača najkasneje do 31.12.2000
5.328.107.00	SIT se plača najkasneje do 31.03.2001
3.
Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Predstavnik pravne osebe se mora izkazati s pisnim pooblastilom pravne osebe in z izpisom iz registra za pravno osebo, fizična oseba pa z osebnim dokumentom, pri čemer mora predložiti tudi potrdilo o državljanstvu.
4.
Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun številka 52720-601 -18631 pri APP Podružnica Trbovlje s pripisom »Varščina zajavno dražbo«.
Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom.
Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v 15-ih dneh po končani dražbi.
5.
Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 30-ih dneh po končani dražbi, celotno kupnino pa poravnati na način določen v 2. točki tega razpisa.
Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razvelj avi .plačana varščina pa bo zadržana.
Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec.
6.
Nepremičnina se prodaja po načelu videno kupljeno, kupec pridobi na kupljeni nepremičnini lastninsko pravico po plačilu celotne kupnine.
7.
Vse morebitne dodatne informacije in možne termine ogleda nepremičnine lahko ponudniki dobijo na naslovu Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska ulica 2, Zagorje ob Savi oz. po telefonu 03/56-64-100.
Rudnik Zagorje v zapiranju,d.o.o.
PIRAMIDA d.o.o. Zagorje
[PsIBa dOs, DOflO Sageofl®
tel.: 03/56 66 322 • (ax: 03/56 64 966 E-mail: piramida.zagorje@siol. net
objavlja prosta mesta
TISKARJA ZA BARVNI OFFSET TISK
Pogoji:
•	V. oz. IV. stopnja strokovne izobrazbe (tiskar - grafik)
•	2 leti delovnih izkušenj
•	3 mesečno poskusno delo
•	odslužen vojaški rok
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z življenjepisom in opisom delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi za zgornji naslov.
Ustrezne kandidate bomo povabili na informativni razgovor:
0WMG
d.o.o. TRBOVLJE Podjetje za inženiring in geodezijo Mestni trg5/a, 1420 TRBOVLJE tel.: 03/56 30 610, fax: 03/56 27 048
razpisujemo odprto delovno mesto
GRADBENEGA TEHNIKA ZA PROJEKTANTA, OBDELOVALCA
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	5. stopnjo izobrazbe - gradbeni tehnik
-	računalniško znanje: program za računalniško projektiranje
(AUTOCAD) urejevalnik besedil
Pisne prijave z dokazili pošljite na naš naslov;
Ozzing d.o.o. Trbovlje • Mestni trg 5a • 1 420 Trbovlje
TRBOVLJE
"hmin371 O3 n
mm
So obdobja, ko bi vas zaman prepričevali o tem, da se morate 22.3.-20.4.	zavedati
svojih dolžnosti in biti manj egoistični. Verjamete samo temu, o čemer ste se sami prepričali. Poskrbeli boste za to, da boste uživali. Št.: 17.
21.4.-21.5.
22.5.-21.6.
V obdobjih, ko	ste
pretirano dobre volje in razigrani, vam ne koristijo nikakršni nasveti, ker jih preprosto niste pripravljeni upoštevati. Zato je najboje, da to obdobje preživite kar se da zabavno. Št.: 15.
Verjetno vas bo begalo to, da se boste pri nekaterih stvareh močno trudili, uspehi pa ne bodo takoj vidni. Ne dovolite si, da bi obupali. Varčujte s svojo energijo in je ne trošite za prepire. Št.: 10.
Skušajte se ustaviti in razmislite o tem, kaj počnete in kaj bi s tem sploh radi dosegli. Ni "pomembno
tt.O.-iJ.I.	sam() t0> da
nekaj delate, ampak tudi kako in s kakšnim ciljem. Ne ignorirajte svojih bližnjih. Št: 3.
Če ne boste zaletavi, boste veliko dosegli. Naj ne bo vaš edini cilj povečanje ugleda, ker se boste potem, ko ga boste dosegli, počutili prazni. Ne izrabljajte naklonjenosti svojega partnerja za to, da se dvigujete nad njega. Št: 20.
Naučite se imeti radi, skupaj s svojimi napakami in pomanjkljivostmi. Nihče ni popoln, tudi vam to ne bo uspelo. Če boste svojim napakam napovedali odkrito ofenzivo, boste dosegli ravno nasprotno. Št.: 5.
24.7.-23.8.
24.8.-23.9.
/tdar se, nče/yuposv-eea, se iz alnev-a v- dan meča!
Lao Ce
Trinajst je čisto dobra številka, če naznanja, da se je toliko otročičkov od 18. do 25.10.2000 rodilo in se pričelo učiti - s svojimi starši vred - tri punčke in deset fantkov in ... dobrodošel med namu mali Hu...
18.10.2000
Branka Bradač, Čemšenik 33, Čemšenik 33, Čemšenik - hči Sara
19.10.2000
Drita Hisenaj, C.20.julija 2c, Zagorje - sin Defrim
20.10.2000
Gordana Grčar Hadžič, Podvine 9, Zagorje - sin Mark Antonio Maja Brodar, Cankarjev trg 13, Zagorje - sin Jaša Hrovat Polona Haberl, Podkraj 80, Hrastnik - hči Urša 21.10.2000
Nataša Juvan, Brezje 12, Čemšenik - sin Benjamin Elizabeta Kolar, Šentvid pri Grobelnem 4a, Grobelno - sin Timotej 22.10.2000
Mojca Kimovec, Sp.Hotič 37, Litija - hči Anja
24.10.2000
Leopoldina Tomacič, Velika Kostrevnica 16, Šmartno pri Litiji - sin
Marjeta Pirc, Novi dom 32a, Hrastnik - sin Friderik-Ivan
25.10.2000
Chen Bing Bing, Ulica l.junija 26, Trbovlje - sin Hu Zhongkai Marika Pograjc, Dolenja vas 29, Zagorje - sin Matija Darinka Senica, Čemšenik 29b, Čemšenik - sin Tine
egan
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303
Cvetje, darila...
odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10-12
24.10.-22.11.
23.11.-22.12.
Obdobje, kije pred vami, vam bo pomagalo, da boste spet našli notranje ravnotežje, če le ne boste delali 24.9.-23.10. usodnih napak. Stvar, ki jo morate razčistiti, je prava meja med odvisnostjo in neodvisnostjo. Št.: 8.
Naučiti se morate načrtovati in smiselno razporediti svoj čas. Preveč energije izgubljate za stvari, ki bi lahko tekle brez zapletov. Bodite prizanesljivi v vedenju do svojega partnerja in mu ne pripravljajte neprijetnih presenečenj. Št.: 27.
Ne dovolite, da vam neizpolnjena hrepenenja zagrenijo življenje. Navsezadnje ste srečni toliko, kolikor sami napravite za to. Malo bolj se morate potrudili za »ljubezen vašega življenja«. Št.: 23.
Imate možnost, da uredite veliko stvari, da se dokažete, obenem pa tudi, da se imate pri vsem tem lepo. V tem času se boste veliko naučili in kasneje boste to lahko s pridom uporabiti. Prev-zemite odgovornost za svoja dejanja. Št.: 19.
Upoštevajte svojo potrebo po tem, da se umirite in se vsaj malo umaknete iz življenjskega vrveža. Skušajte biti čimveč časa sami, ker se boste na ta način najlažje umirili. Kako se boste razumeli s partneijem, je precej odvisno od vas. Št.: 9.
Razvijajte svojo ustvarjalnost, veliko , uspehov se vam obeta. Pred tem seveda ne pozabite na to, da morate s sodelavci imeti kar najboljše odnose. Skrbite za to, da boste odnos partnerjem gradili, ne pa razdirali. Št.: 21.
23.12.-20.1.
21.1.-19.2.
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA
AVTOR:
IVAN
RUS
PLOŠČAT,
NAVADNO
ŠTIRI-
OGLAT
PREDMET
LJUBLJANSKI ŠKOF, KLEROFA-SIST
GREGORIJ)
MALIJSKI GENERAL IN POLITIK (MOUSSA)
KEMIJSKI ZNAK ZA IRIDIJ
VEČJE, VIOLINI PODOBNO GLASBILO Z NJZJE LEŽEČIM TONSKIM OBSEGOM; VIOLONČELO
PRTIČEK
AMERIŠKI
IGRALEC
NEMŠKEGA
POREKLA
(PETER)
OSMA ČRKA HEBREJSKE
ABFCFDF
NEMŠKA ALPSKA SMUČAR (MARTINA)
DELAVCI NA DELU V TUJINI
NA KRAJŠI PROGI VO-ZECIVLAK
VRV,
OZE
AVSTRIJSKO MESTO V ZILJSKI DOLINI (HE-RMAGOR)
MESTO V AVSTRIJI
UREJENOST
ZGORNJAT
KLAVIRSKA
OBLIKA
JAZZA
PEVEC
BIVŠEGA
SLOVENSK.
OKTETA
(PETER)
FRANCOSK
PISEC.
AVTOR
'ARIANE'
(CLAUDE)
ZMRZ-
NJENA
VODA
AKTIVNI VULKAN NA ISLANDSK. LEDENIKU VATNA
NATAŠA
RALIJAN
JAPONSKA LUKA NA OTOKU HONSUJU
LASTOVKI
PODOBNA
AZIJSKA
PTICA
SLOVENSKI
SLIKAR
(KLAVDIJ)
OPRAVLJANJE, IZKAZOVANJE DOBRIH DEL
PRAOČE BOGOV V GRŠKI MITOLOGIJI
KANTON V ŠVICI OB RFKIAARF NIZOZEMS. JADRNICA
NEKDANJI
NEMŠKI
MOTOCIKL.
DIRKAČ
(ANTON)
ČETRTI
RIMSKI
KRALJ
ŽELEZOV
"IKSID
CARLO
LEVI
MANJŠI
TRAM
SPOLZKA
POVRŠINA
ANTON TRSTENJAK MESTO V VZHODNI MAKEDONIJI
PREBI-
VALKA
VELIKE
AZIJSKE
DRŽAVE
MOZOLJA-
VICA
AGAVI
PODOBNA
RASTLINA
SLOVENSKA PEVKA IN IGRALKA POLAK
OPERA SKLADATELJ GIUSEPPAVERDIJA
VELIK IN OKUSEN RAK BREZ ŠKARIJ
OSREDNJI,
NOTRANJI
PROSTOR
SVETISCA
KRAJ OB SOCJ PRI KANALU
AMERIŠKI
GLASBENIK
GARFUN-
KEL
PODLOŽNIK V FEVDA-
BAN-TUJSKO LJUDSTVO V ZAMBIJI
STARO IME ZA REKO E
ANIENE
OSEBNI
BALERINA
PAVLOVA
KEMIJSKI ZNAK ZA ERBIJ
SLOVENSKI SKLADATELJ IN DIRIGENT ('NAPREJ')
ORNAMENT vlA KORINTSKIH STEBRIH
KOSTARISKI EKONOMIST IN POLITIK, LETA 1987 DOBITNIK NOBELOVE NAGRADE ZA MIR
nvARPFK-AARGAU: švicarski kanton TRAORE: malijski politik	RAGTIME: oblika jazza
' ARI AS: kostariški politik ANIO: reka Aniene v Antiki LAKI: vulkan na Islandiji
NEŽNO
"Dragi, reci mi kaj sladkega in nežnega!"
"Puding!"
Z V STEKLENICI
"Tonček, povej besedo na črko Z." "Steklenica, gospa tovarišica!"
"Ja, in kje je črka Z?"
"V zamašku!"
OKOLI UŠES
"Za take slabe ocene bi morala pasti kakšna okoli ušes!"
"Odlično oče! Vem, kje je doma moja tovarišica!"
DIJAŠKI
"Najbolje bi bilo, če bi izpite lahko delali na Luni!"
"Si prepričan?"
"Seveda, ali ne veš, da so na Luni vsi predmeti šestkrat lažji kot na Zemlji?"
MOTORISTIČNO ZDRAVILO
"Cuj, sosed, kaj tisti smrkavec, ki stanuje pod fabo, nima več motorja?"
"Seveda ga še ima! Zakaj?"
"Nič več ga namreč ne vidim neusmiljeno preizkušati svoje najnovejše mehanične dosežke!" "Seveda ne, ko pa sem mu dal zdravilo! Zadnjič sem mu namreč podtaknil vijak in še sedaj ne ve, kam ta spada!"
vseh bivališč, nevarnost požarov zelo velika. V povprečju sprejmejo gasilci japonske prestolnice 3.600 klicev dnevno, torej vsakih 24 sekund enega. V enem samem letu je prišlo do 9.691 požarov, kar je 26 požarov na dan.
...da v eni izmed soban Geografskega muzeja v prijetnem kraju Castell’ Arquati na emilijanskih hribčkih v provinci Piacenzi, hranijo fosilne
ostanke kita, ki so jih našli v bližnji okolici. Ostanki spadajo v prazgodovinsko obdobje, ko je bilo področje povsem prekrito z morjem.
...daje bil prvi zmagovalec na prvih olimpijskih igrah moderne dobe leta 1896 v Atenah Američan James B. Connolly. Osvojil je zlato medaljo v troskoku, potem ko je dosegel rezultat 13,725 metra.
...da v enem desetletju pretovorijo v tržaškem pristanišču več kot milijon in pol ton kave.
...da lahko v znano tujsko legijo, posebno francosko vojaško enoto, nameščeno v bližini Marseilla, vstopijo moški, ki so stari od 18 do 40 let.
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO
nagradne križanke pošljite do 15.11.2000 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.22/ 2000". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
2.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
3.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 20/
2000 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.l:
1.	: Praktična nagrada: Katja Poznič, Dolenja vas 47, Zagorje
2.	: Praktična nagrada: Viola Prosen, Gladež 22, Izlake
3.	: Praktična nagrada: Janko Flere, Prečna pot 26, Zagorje
Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 3.11.2000 do 13.11.2000. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko.
TRBOVLJE
Ob četrtkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b petkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b sobotah
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje
9.00	Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
0b nedeljah
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b ponedeljkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b torkih
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b sredah
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika
16.00	Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00
:jrji 'o ffr-oj
j\ i n d
Kino Zagorje
Do zaključka redakcije nismo prejeli programa za mesec november!
Kino Izlake
Do zaključka redakcije nismo prejeli programa za mesec november!
Kino Trbovlje
Do zaključka redakcije nismo prejeli programa za mesec november!
Kino Hrastnik
2.11.	- 5.11. TRENUTEK ODLOČITVE (triler), čet., sob. in ned. ob 19.00; 3.11. - 5.11. HIŠA DEBELE MAME (komedija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 6.11. - 7.11. NI KINO PREDSTAV; 8.11. - 12.11. VIHAR VSEH VIHARJEV (akcija), sre., čet., ned. ob 19.00, sob. ob 17.00; 10.11. - 12.11. KREMENČKOVI (komedija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. ob 19.00, ned. ob 17.00; 13.11. - 14.11. NI KINO PREDSTAVE;
15.11.	- 19.11. MIRNO JEZERO (akcija), sre., čet., ned. ob 19.00, sob. ob 17.00; 17.11. - 19.11. JAZ, IRENA IN JAZ (črna komedija), pet. ob 17.C0 in 19.00, sob. ob 19.00, ned. ob 17.00;
20.11.	- 21.11. NI KINO PREDSTAVE; 22.11. - 26.11. PORNO FILM (slo komedija), sre., čet., med. ob 19.00, sob. ob 17.00;
24.11.	- 26.11. MOŽJE X (ZF akcija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. ob 19.00, ned. ob 17.00; 27.11. - 28.11. NI KINO PREDSTAVE; 29.11. - 30.11. MOŽ BREZ OBRAZA (triler), sre. in čet. ob 19.00;
Kino Dol pri Hrastniku
3.11.	TRENUTEK ODLOČITVE (triler), ob 18.00; 10.11. VIHAR VSEH VIHARJEV (akcijski spektakel), ob 18.00; 17.11. MIRNO JEZERO (akcija), ob 18.00; 24.11. PORNO FILM (slo komedija), ob 18.00;
2. LISTOPADA 2000
j. j. j n n j
Emil:perkmandelic@.trbovIie. si
ZASAVC-eva KONTRAEVOLUCUJA ... Status Veterana vojne za Slovenijo ima približno 450 tisoč ljudi. Za sedaj...
ZASAVC-eMI, OTROCI IZ PRORAČUNA ZOO ...Po strogo prikritih podatkih oddelka za finančno planiranje, analizo in interno revizijo
Ministrstva za zdrave zadeve, se je za plačevanje šolnine otrokom slovenskih diplomatskih in konzularnih predstavnikov v preteklem letu porabilo!? žena!??!, asti kam spraula tist’ roza, čakne, plau, ne! ... ja!! rdječ listek ?,,
ZASAVC-eva PIKA NA KRI ... Da kri ni voda, s tem nisem zapisal nič novega. Drugačna slika pa se pokaže, ko govorimo o asinhronosti ponudbe in povpraševanja po tej rdeči tekočini, ki pomeni življenje. Pozor!! 7 izredno plačanih dni dopusta je vse, kar je s kolektivno določeno. Lepo. Smrt, selitev, rojstvo, poplave, požar, izredne razmere in tako v tem stilu ... OK. Ker pa so vmes tudi leta, hvalabogu, ki so s temi pridelki sušna, jih marsikdo porabi (tudi) v humanitarne namene. Npr krvodajalci. Toda!! Glede na medicinske raziskave je možno darovati kri le in samo vsake 3(tri) mesece. Se pravi 4 krat na leto. Kar je vsakomur sedaj že jasno, da mu za to plemenito gesto manjka en izreden dan. Ali jo daruje samo tri krat na leto ali pa sam zato, da lahko daruje lastno kri za anonimnega, odstopi en dan svojega dopusta. Če pa dodam, da se v odraslem človeku pretaka do 6 litrov krvi je 20 kratno darovanje le voščena sveča k osvetlitvi hladnih birokratskih hodnikov, namenjenim v prvi vrsti samim sebi ...na žalost ...
Jože OVNIK
BIROKRATI LITIJSKI
Če si občanka Litije, pazi, da te mož ne pretepe v torek ali četrtek, saj je CENTER ZA SOCIALNO DELO takrat zaklenjen!
LOGIČNO, SAJ NI URADNI DAN.
TRIJE MOŽJE V PUMPERICAH, DA 0 PLAKATIH NE GOVORIMO
Še ena volilnomolčeča FARSA izza zavese litijskih akcij. Ali kako si akterji dvigujejo adrenalin. Tajno društvo Nalepkarji.
GLAVNE VLOGE:
Iskrice Igoija (■ošteta
y^m VLADA LDS SAMA! VOLIVCI BOMO ČEZ ŠTIRI LETA NJENO DELO OCENILI (mi v Zasavcu pa že pred iztekom prvih sto dni vladanje-tudi sedanji vladi nismo dali 100 dni miru
V trenutku, ko tole pišem, še ni bilo znano katere stranke bo dr.Janez Drnovšek povabil v vlado. Izkušnje iz preteklih let nas učijo, da lahko sestavi enobarvno-levo (LDS, ZLSD, DESUS, SNS in mogoče še SMS), lahko da bo sestavil delno obarvano- levo z dodatkom desne (LDS, ZLSD, SKD+SLS), mogoče paje pričakovati celo, da se bo odločil za samovladje njegove stranke. Da bi v vlado lahko pritegnil Koalicijo Slovenija (SDS,Nsi) je pa že zelo malo verjetno.
Menije samo žal, da sedaj, ko so znani dokončni uradni volilni rezultati, da LDS na teh volitvah ni dobila vsaj 46 poslancev. Prav želim si namreč, da bi LDS končno vladala povsem sama, brez kozmetičnih okraskov. Ker le tako bi štiriletno delo volivci lahko povsem realno ocenili. Torej jo za dobro vladanje (kar pomeni zadovoljne državljane) še izdatneje nagradili oziroma jo v primeru slabega vladanja kaznovali tako, da bi volili druge stranke.
In kaj seje dogajalo v dosedanji zgodovini treh Drnovškovih vlad? Državljani (volivci) so bili v večini nezadovoljni z vladavino, ki jim ni prinesla bistveno večjih plač, več delovnih mest, manj brezposelnosti (dejanske), ki jim ni dala zaupanja v pravno državo, kije dopustila, da imajo mnogi zaposleni vse bolj skrčene delavske pravice in na drugi strani celo slabi direktorji fantastične plače in še bi lahko naštevali. In čeprav nezadovoljni z takim vladanjem, ki jim gaje ponudila raznobarvna Drnovškova vlada, so praviloma na volitvah (1992,1996,2000) vedno »kaznovali« manjše vladne stranke. Enkrat so gnev stresli na SDS, potem na SKD, pa ZLSD in nazadnje še na SLS+SKD. Vedno pa jo je na volitvah (letos še posebej) dobro odnesla največja in za tako stanje tudi najbolj odgovorna vladna stranka. LDS.
Torej, če zaključim. Naj vlada Drnovškova ekipa ali vsaj enobarvna ekipa. In volivci bomo čez štiri leta povedali kako dobro. Takrat bo prst kazal le v eno smer oz. gor ah dol.
ZASAVCI IN TRBOVELJČANI
Tri pumperice, tri popotne palice, nekaj stikerjev že sprintanih, gospod Tolar Nadzorni litijski, gospod Kompjutor Prvi in Nepo-membnež.
Scena: Riko Tropfen naliman po Litiji
TOLAR LITIJSKI: Se dela kot da . gre malo v hribe, oblečen v pumpa-
' rice in ima v roki popotno palico, smehljajoč opreza okrog vogalov in falarjev. Si dviguje adrenalin. NEPOMEMBNEŽ: Se dela, da gre malo v hribe. Oblečen skoraj tako kot gospod Tolar Nadzorni litijski. Dela isto, le da se ne smehlja. Ga je preveč strah.
KOMPJUTOR PRVI: Edini iz skupine, ki je garač. Oblečen kot prejšnja dva. Kot se spodobi, ima v rokavu šop že natiskanih stikerjev. Besno lepi. Lepi... in si do onemoglosti dviguje adrenalin. Božansko. Že dolgo ne tako...
NAUK: Nekaterim vsakih nekaj let le pride do dviga adrenalina.
Za kaj drugega tako nimajo jajc...	(HOOORUK)
Polno Trboveljčanov v športni dvorani Polaj. Na otvoritvi le te. Pa ti ob prisotnosti trboveljskega župana, ob prisotnosti celo zagorskega, Zasavci zaigrajo povsem zagorsko, Vižo. Ti, ti Zasavci.
ZDAJ. KO SO ZAČELI GRADITI TRIBUNE OB ZAGORSKE/« NOGOMETNEm IGRIŠČU IN KER SO VOLITVE mimo, DENARJA PA JE VSE MANJ, RAZmiŠLJAJO KAJ BI BILO BOLJ PRIROČNO. ALI ZARADI POmANJKANJA DENARJA SKRAJŠATI TRIBUNE ZA NPR. 30 mETROV ALI IGRIŠČE. IGRALCI PRISEGAJO NA DRUGO RAZLIČICO. »JE BUL mAJN LAUEAT, K PA GLEDAT PRAZNE STOLE.«
SATIRA
Revirje resje zlata jama, kovačnica poslancev prava.
Iz Ljubljanice v Savo reko, cedila se bosta med in mleko.
Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja.
Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov:
•	s paketom pridobite paketni popust,
•	vsa zavarovanja sklenete hkrati,
•	izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje.
Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav bost^ pripravljeni na vse.
Pripravljeni na vse. triglav premoženje
zavarovalnica triglav,d.d.
Višina mesečnega vplačila najmanj 5.000 SIT.
z mesečnimi pologi
Cas trajanja varčevanja: od enega do petih let.
Po zaključenem prvem letu varčevanja imate možnost kadarkoli napovedati prekinitev varčevanja. Odpovedni rok je 91 dni.
Za vsako zaključeno varčevalno leto
banka zasavje
Banka Zasavje d.d., Trbovlje
bančna skupina Nove Ljubljanske banke