172. številka. Trst, v ponedeljek 30. julija 1900. Tečaj XXV ,,Edinost J haia enkrat na dan. razhn nedelj in „raznikov. ob 6. uri zveče)1, ' Y V Naročnina znijM\ Za celo leto.......kron za pol leta.........V" " za četrt leta.........*> - za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ge uprava re ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajejo posamezne Številke po fi stotink 13 nvč.i: izven Trsta pa po 8 stotink l4 nvč.) Telefon StT. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. v edinosti je no«! Oglasi se računajo po vrstah v uetitu. 'Ah večkratno naročilo s primernim popustim. Poslana, osmrtnice in javne zahvale »lomači oglasi itd. se računajo po pogoho Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani tiopiai se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglasi je plačevati loco Trat. Uredništvo in tiskarna. *e*ualiajata v ulici Carintia Stv. 12. Upravništvo, in s prejema nje inseratov v ulici Molin piccolo Stv. :5, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Pran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost* Natisnila tiskarna konsoicija lista „Edinost" v Trstu. Kralj J(umbert umorjen. Brezbožna druhal. ki si domišlja, da je sreča človeštva v neomejeni svobodi, v od-pravljenju vseh državnih spon. po razrušenju vsake avtoritete, te zveri v človeški podobi so si zopet izbrale, in, žal, tudi zadele svojo žrtev. Kralj italijanski, Humbert, je padel pod streli drznega zločinca Angela Bressija iz Prata. Ko se je sinoči ob polu ednajstih vračal v Monzi se siavnosti telovadcev, na kateri se je bil udeležil razdeljevanja nagrad, skočil je s strani, kjer je stala tribuna, zločinec ter sprožil proti kralju trikrat revolver ter ga smrtno zadel v prsi. Kočija je tekla kolikor mogoče hitro v kraljevo vilo, kjer je kmalu potem izdihnil dušo. Morilca so prijeli. Koga bi globoko ne pretresla ta grozna vest?! Pal je pod roko Italijana kralj, ki je , .. „ , . , * r J J7 * Kar se tiče kralja Humberta kakor po- bil blag človek, ki ni nikdar nikomur skrivil litika> bil je sprva velik prijateij Francozov,; lasu. mož. ki je igral V politiki bolj pasivno i po vzetju Tunisa se je to spremenilo. Ves vlogo, nekak pendant k drugi nedolžni žrtvi, čas je bil zvest ustavi, na katero je bil pri-ki je tudi padla pod roko Italijana — bla- seg«l- gopokojni cesarici Elizabeti. Človeško srce točenje bil od 22. aprila 1868. s j svojo sestričino Margareto Marijo Terezijo sanantes. Temu atentatu so sledile v vsej deželi Iturne ovacije. Ko je Francija zasedla Ttmis, je sklenil z Nemčijo in Avstrijo takozvano trozvezo, in sicer leta 1883. V svrho zaključenja te zveze je po nasvetu Bismarcko-vem obiskal dne 27. oktobra 1881. Dunaj. Decembra meseca 1^83. ga je obiskal v Rimu nemški prestolonaslednik, poznejši cesar Friderik III. O potresu v Casamiccioli leta 1883. in o koleri v Neapelju leta 1884. je pokazal toliko človekoljubnosti in nenstjašenosti, daje mnogo pridobil na svoji priljubljenosti. Oktobra 1888. fra je obiskal v Rimu nemški cesar Viljem II. Maja meseca 1889. 1. je kralj Humbert vrnil ta obisk v Berolinu. Spremljala sta ga na tem potovanju prestolonaslednik Viktor Emanuel, princ neapeljski, in takratni ministerski predsednik Crispi. Junija 1892. o priliki zaroke princezinje Margarete, najmlajše sestre cesarja Viljelma II., kateri je bil kralj Humbert kuni, je bil zopet v Berolinu in Potsdamu. Nemški cesar mu je vrnil obisk o priliki srebrne poroke aprila meseca 1893. i odborpiki : prof. dr. Glaser Karol, Anton Kolar, Luka Saražin, Simon Skrinjar in Anton Stemberger. Imenovani odbor seje konstituiral v svoji seji dne 27. maja 1899 tako-le : 1. Predsednik: dr. Josip Abram. 2. Predsednikov namestnik: dr. K. Glaser. 3. Tajnik: Anton Stemberger. Tajnikov namestnik : Anton Kolar. 5. Blagajnik : Simon Skrinjar. 6. Blagajnikov namestnik: Luka Saražin. Posvetovanj je bilo mej letom 8 in sicer v sejah dne 27. maja, 12. jun., 7. sept. in 13. okt, 1899 — in 10. jan., 14. febr., 26. apr., 14. jal. 1900. Odbor si je postavil načelo : skrbeti vsestransko za obstanek in napredek družbi ne šole pri sv. Jakobu v Trstu. Pogoj vsakemu vspevanju je sloga in mir. Da se vrneta zaupanje in soglasje mej glavnim družbinim vodstvom in mej odborom naše podružnice, smo smatrali neobhodno potreb- novalo sedanjega voditelja-učitelj a na družbi ni deški šoli. 2. Določilo je, da se družbi no šolsko poslopje ne dozida. 3. V sled tega od padeta tudi oba 5. razreda na družbini šoli. Doseglo se je samo to, da se je razširila dekliška šola iz trirazrednice na štiriraz-rednico. Ker so naše šolske deklice pokarale mnogo nadarjenosti v ženskih ročnih delili, jelo se je misliti na to, tla se osnuje nadaljevalni in obrtni tečaj za dorasle boljše deklice. Obe tržaški podružnici, možka in ženska, sti imeli v ta namen dne 6. jul. 1899 skupno sejo, na kateri se je določilo, da prevzame odbor možke podružnice urejenje šolskega tečaja, ženska podružnica se je pa zavezala, tla preskrbi dovolj tlela za naše tleklice. Delo možke podružnice je izvrševal podružnični tajnik, vse drugo so pa morale končno pre- se krči ob tej grozni vesti. V takih trenotkih (roj. 20. novembra 1851.) hčerjo svojega pada ograja med narodi. Niti na to ne mi- strica Ferdinanda, vojvode genueškega. Edini slimo. da je bil pokojnik kralj. Vsa groza je sin Viktor Emanuel se mu je rodil 11. no-provzročena po misli, da človek mori —j venibra 1869. človeka! Zato je pa gotovo v teh trenotkih ves svet, kjer le bijejo človeška srca, ki čutijo človeški, združen v iskrenem sožalju do U\l\lM DOFOfllO MtlB PMUCG nesrečnega kralja. (Vse vesti o tem dogodku najdejo čitatelji meti brzojavnimi poročili). Minole sobote je bil občni zbor možke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu Kralj * * Ir , , u - t,- i t- Trstu. Za danes prinašamo le velezanimivo no- rlumbert (liajner Karol hma- 1 1 nuel Ivan Ferdinand Evgenij), sin Viktorja ročilo, ki je je sestavil podružnični tajnik. r? i ir * ili i f i q i i veleč. g. Ante Stemberger. To poročilo h,manuela 11., seje rodil dne 14. marca 1844. & & > r 1 , , 'r • t-' - i ^ io- se izvrševala dela, trebam. ; ki so na diko naši šoli. Ona krasna zastava Radi tega smo zahtevali od glavnega »bratovščine sv. Cirila in Metoda» je letoš-družb. vodstva v Ljubljani : nje tlelo naše šole. 1. Odboru naše podružnice naj se glede Akoprem so razmere v šoli radi pretesna šolo pri sv. Jakobu v administrativnih in nih prostorov skrajno neugodne, vendar je personalnih stvareh dajo pravice krajnega napredek v šoli dober. Naša šola uživa v šolskega sveta. Trstu jako dober glas. Iz deške 4-razredne 2. Šola pri sv. Jakobu naj se poviša v šole vstopilo je nekoliko dečkov v tukajšnji 5 razredno deško in 5 razredno dekliško, c. kr. gimnazij, eden je šel na c. kr. hrvat-(Prej je bila 4 razredna deška in 3 razredna ski gimnazij v Pazin. Vsi so dobro napredo-dekliŠka.) vali. Dekliška šola je pokazala tudi s svojo 3. Da se vdobi potrebne prostore, naj se razstavo ženskih ročnih tlel in s svojimi veseli-dozida na sedanjem poslopji še drugo nad- cami, da stoji na vrhuncu. stropje. i Pohajalo je našo družbino šolo na a) Pripomniti moramo, da je tudi tržaški deški šoli : magistrat komisijonelno pregledal naše šolsko poslopje ter na istem našel [opravičenih ne-dostatkov, ter je zahteval kakor šolska oblast znatnih popravkov. Glavno družbino v o d s t v e je I. razred 54 dečkov II. » 70 » III. > ~>8 IV. * 57 P O I) h r S T K K 7 Zinka Brazilijanka. Povest. Spisal Ivo T r o » t. Rado se je vrnil. a Mir ■ n pokoj tvoji duši! Večna luč naj ti sveti! Bog ti hodi milostljiv, Ivana! Z Bogom ! Mol?—te o—tro——otro—čiči — so se poslovili moj tiče, mi pa v jok. Desko so spustili na vrveh v jamo. O, zakaj niso tudi mene zagrebli z mamico ! Sklonila sem se na rob groba, sestrice okolu mene, oče so se obrnili strani. Mimo nas in črez nas so vrgli pogrebci nekaj grud zemlje na mrliča : jaz nisem vrgla nobene, ker ni bilo krste. Pa drugi se niso zmenili za to. Ko sem se zavedla, je bila temna noč in jaz s sestricami še ob grobu. Začele smo glasno moliti rožni venec, kakor so nas naučili rajnea mati. Nad nami so se utrinjali milijoni zvezd milo in jasno, in mislila sem, da smo resnično doma na pokopališču. Pozno in opotekaje smo se vračale v barako, kjer je bilo vse prazno, pusto, mrtvo; le v oddaljenem kotu na kupu slame sta Radt> in moj oče pila žganje. Oba sta bila že jako gostobesedna in se prav malo menila za našo molitev in naš jok. Sodim, da sta morala že nekaj časa preganjati skrbi in žalost s pijačo. Ponujala sta jo tudi meni, pa nisem i marala. Za naslednji dan je bil določen odhod na faeiendo grofa de la Maria. Oče in Rado nista šla nič spat; zato smo odrinili prav zgodaj. Hodili in vozili smo se dva dni po neznanih krajih. Ko bi mi zdaj rekel kdo, naj mu pokažem grob pokojne mamice, pa ga več ne najdem. Srce me boli, ker nisem zasadila vrh gomile vsaj lesenega križca. Po ^jnorda — Bog varuj! — Pravijo, da včasih tudi hijene in šakali praznujejo na grobeh . Bog daj moji ljubi mamici luč nebeško in večni mir in pokoj. Prosim Vas, gospod učitelj, recite stricu Francetu in stricu T°netu» da sem sedaj še vsa zmešana in da jima bom kmalu pisala, ko se ustanovimo na novem bivališču. Tudi moje učenje v braziljanščini je sedaj zaostalo, koliko zanimivih besed bi bila priznalo pravičnost naših zahtev ter je istim vsestransko ugodilo, j Potrebne načrte za dozidanje je izdelal vrli rodoljub g. Svetko Martelanc. Dovolite mi, da ae govorim več o daljnem poslovanji naše podružnice z glavnim vodstvom, ampak, da se omejim samo na ko-nečne vspehe našega dolgega in mučnega obravnavanja. In ti so : 1. Glavno družbino vodstvo je brez znanja podružničnega odbora ime- zapisala v teh žalostnih slučajih ! Zgodi se božja volja ! Vsi žalostni pozdravljamo vse domače in prosimo, da bi nam vendar kmalu pomagali nazaj v slovensko domovino. Tudi Vas, spoštovani gospod, vsi najsrčneje pozdravljamo in Vas zahvaljujemo za lepo tolažilno pismo, posebno še jaz Vaša žalostna Zinka Premrlo v a. Naši beguni so bili na faciendi grofa de los Campos samo na počitku in vsled smrti le neradovoljni gostje. Conto de la Maria je imel v državi Sao Paolo širna posestva, mnogo faciend, delavcev, najemnikov in sužnjev, pa najbrž tudi mnogo dolgov; zakaj navzlic svoji resnični dobrosrčnosti je plačeval delo le slabo. Istran Rado ga je opozoril na priseljene Slovence in njihovo vstrajnost in trpežnost za delo, in grof jih je res cenil mimo vseh družili, seveda s častno izjemo domačinov Braziljaneev, ki v resnici niso za nikako delo. Vendar so morali izseljenci delati malo več nego za uborno hrano. — Sto let si tukaj ne prislužim toliko, da bi mogel v Evropo, je godrnjal Gregor vkup 234 dečkov . b) na dekliški šoli : I. razred 4 otrok. Omenjati moramo, da so šolski prostori tudi za te otroke pretesni, ter da se jih mnogo ni moglo sprejeti v šolo. Tudi je šolska oblast ukazala, da se jih mora mnogo odstraniti. in skomizgal z rameni, Rado ga je pa poslušal. — Imaš odraslo hčer, Groga. Zinko lahko daš služit, sem ti rekel že večkrat, kakor služi že ena in služi novce: potem ne k.nalu popelješ domov, če te tako veseli; mene ne. Tukaj plačujejo ženskam v službah dobro, prav dobro. — Pa misliš, da bi mene otroški žulji spravili v domovino, a jaz sem jim obetal tukaj srečo: tega ne Rado, me je sram. — Će nečeš, seveda, ti ne morem pomagati. Hčere imaš lepe, lahko jih daš služit h gospodarjem, kjer bodo res srečne. Tudi tebi lahko pomagajo, tla se bogat vrneš domov. — Će prodam otroke ! — Ba—a—a! Kdo ti je to zatrobil? Še tega ne veš, da tukaj plača ženin nevestnemu očetu doto. Seveda ne veš ; tako je! Gregor je neverjetno majal z glavo. Natlačila sta kratki pipi, pocedila iz kupic smrdeče žganje, obrisala brke in usta z dlanjo in se ločila v nesporazumljenju. Še tisti večer je oče vse povedal Zinki in pristavil : t A Ko bi prišli mi domov, pa bi pomagali tebi in Ivanki ; le toliko časa bi po- O ' Za prihodnje šolsko leto so nam v tem oziru zopet žalostnejši izgledi. V sedanje šolske prostore ne bomo mogli spraviti niti dosedanjih otrok! To so odnošaji na naši družbeni šoli. Ko so se pred nedolgimi leti ustanavljale magistratne šole pri sv. Jakobu in drugod ob periferiji mesta, je prišlo v seji mestnega zbora na obravnavanje vprašanje, v koliko naj se dovoli slovenščina v mestnih šolah. Proti temu vzdignil se je mestni odbornik okoličan in zahteval izključno italijanščino v tržaške šole. Sami pristni Italijani so se zgražali nad takim p redi o g o m. Ali večina ga je sprejela in od takrat ne moremo priti do slovenske šole v Trstu. Lahko rečemo, da v šole pri s v.'Jakobu, via Kandler, Ferriera in Belvedere prihaja nad 2/.. slovenskih otrok. Mnogi ne znajo niti besedice laški, ko vstopijo v šolo. Žalostno je, da se tudi krščanski nauk poučuje izključno italijanski. To je vzrok, da ne napredujemo. Ali pa nazadujemo? Slavni škof Slomšek je rekel, da slovenska stvar na ptuji njivi napreduje po polževo, na domači pa po orlovo. In to vidimo i zlasti v Trstu. Vse nasprotno delovanje nas ni zatrlo. Mi stojimo še vedno, čili, zdravi in jaki, sposobni, da nosimo orlove perutnice. In ko jih vdobimo te orlove perutnice — naše narodne slovenske šole — vzdignemo se v Trstu do vrhunca, katerega nam je zapisala Previdnost božjo v zgodovini narodov. Iz Politični pregled, i TRST, 30. julija 1900. Kje Živimo ?! V sobotni številki že smo priobčili brzojavko, ki je naznanjala, da je sestanek hrvatskih in slovenskih abituri-jentov razpuščen in da so prepovedane vse slavnosti. Prejemši to brzojavko smo osupnili. Vedeli smo sicer, kakor ve ves svet, da politični odnošaji v eri »reda i rada« niso baš taki, ki bi odgovarjali nazorom o resnično svobodni državi; vedeli smo po skušnjah povodom volitev — ko so orožniki tirali kandidate, akademiČno izobražene ljudi in ugledne može, preko mej volilnih okrajev, kjer so hoteli kandidirati, da je na Hrvatskem v tej eri umevanje o politični svobodi jako jako — zastarelo: ali, kar se je dogodilo sedaj z abi-turijenti, nas je vendar osupnilo. Xo, ugibajoči o motivih, ki so dovedli zastopnika mestne oblasti, da je razgnal sestanek, smo si vendar mislili, da je prišlo do tega, ker so se morda mladi gospođici,«, komaj odrasli srednjim šolam, polni ognja in idejal-nega naziranja o svetu, dali v svojih govorih malce predaleč zavesti in da so se preobčutno zadeli ob najobčutlji vejo stran čuvarjev »reda i radac. Ali tudi Če bi bilo res tako, si vendar nismo mogli tolmačiti odredbe, ki je mladeničem prepovedala sploh vsako nedolžno veselje. To se nam je videlo naravnost kruto. Ali postopanje oblasti je bilo še huje, kakor posnemamo iz zagrebških listov. Bilo je jednostavno neverjetno; mi vsaj bi bili med jstrankami na Slovenskem in vse slovensko novinstvo se je združilo v skupen protest. Zadnjič smo navajali izvajanja »Slovenskega Naroda«, danes pa naj podamo izvadek iz članka »Slovenčevega«, ki istotako energično obsoja tiste »centifolia birocratiea« od katerih je došlo že toliko zla v naši državi in ki so v prvi vrsti krive na krizi, pod katero se zvija država. »Slovenec« piše : »Razpali parlamentarizem, negotovost političnega položaja, vedne ministerske premembe in vsa naša »mizerija« so žalostne posledice starih »cofov« iz dobe dvornih pisareningu-bernijev. Nemški centralizem in birokracija sta dvojčka, ki jašeta vedno starega »šimlja«. To mršavo kljuse se redi od birokratskega prahu in vzduha... Molčali smo, da bi se nam ne očitala indiskretnost. A danes je »fait accompli« in naša Časnikarska dolžnost je, da damo duška javni nevolji«. V7 zaključku pa piše: »Za danes opozorimo na znano okrožnico z dne 20. prosinca t. 1. V tej okrožnici opozarja ministerski predsednik vsa oblastva na zakon ter jim zabicuje, da »jih morajo voditi le stvarni razlogi in oziri na blagor prebivalstva« in da noben uradnik v svojih opravilih ne sme kazati svojega političnega mišljenja«. K zaroki kralja Aleksandra. »Information* je dobila iz Belegagrada doslovno besedilo nagovora kralja Aleksandra do Častnikov belit-rajske garnizije, katere je bil isti se je glasil : Moji z ozira na prostore v šolskem poslopju LriBlilif da je kaj tacega, nomožno izključeno i Pozval k sehi" Ta na-ovor £ smo prišli v skrajne zadrege. V gotovosti, da j y ^^ dobi, ob koncu XIX. veka. gospodje častniki ! Znan vam je proglas, s bo'družbino vodstvo držalo svoj sklep ter da do- | j.f) je na E.estaniCIl hrvatski abituri- ' katerim sem srbskemu narodu naznanil svojo zida drugo nadstropje na družbinem šolskem jent Matič ^ 0 skllpnosti hrvatskega in . zaroko. Čujem, da jih je med vami mnogo, poslopju, smo stisnili letos do nedopustne skraj- j slovenskega jezika in 0 prijateljstvu med Hr- ki ne odobrujejo tega koraka mojega : mnogi nosti Stanovanje čč. šolskih sester. Iz prejšnjega , vat; ]n Slovenci, je postajal zastopnik mestne j1" hofceIi ve(leti ^zadevno menenje mojega njihovega stanovanja smo vzeli eno sobo in 0i)|asti nerVozen. Potem je imel Slovenec j o5eta> in kakor čujem slednjič, se širijo go-napravili 4. dekliški razred. S tem smo vzeli, Vodušek govoriti o istem predmetu. No, ni j gorice, da nisem popolnoma zdrav. Iz tega čč. šolskim sestram najlepšo njihovo sobo ter ^ i)jlo v dvorani v isti hip. Zato je dobil j vzroka sem vas danes pozval k sebi, da vam poleg tega njihovo osobje pomnožili še z eno j besedn hrvatski abiturijent Vimpušek, ki je i Povem nastopno: Vi vsi veste dobro, da so sestro-učiteljico za novi 4. razred. Pomagali j lltemeljeval resolucijo, da bi se Slovencem in ! Usedaj vsi moji koraki veljali blaginji in na-smo si stem, da smo v podstrešju, nad stano- Hrvatoni prijsnavali izpit[> položeni na za- : predku Srbije. Jaz vam morem izjaviti od- vanjem šolskega sluge, kjer je prej bivala I grebškem vseučilišču. — Slovenski abituri- krito» tIil sem se tluli to Cenitev, voden le ena učiteljica deške šole, nastanili 4 čč. sestre-j jent Egfm Stans je govoril 0 |U)trebi sloven_ od tega načela, odloČil, kajti moje neomajljivo učiteljice, To smo hoteli storiti provizorno,,^ llniverze> Mej tem je (lošel v dvorano | prepričanje to, da bom svojim svetim vla-ker oni prostor je proti vsem zahtevam do- ■ -e oraenjeni slov. abiturijent Žiga Vodušek, darskim dolžnostim zadoščal le tedaj, ako si stoj nosti in higijene. in predsednik mu je dal besedo, da izusti ustanovim svoje domače srečno ognjišče. Po Naloga bodočega podružnega odbora mora | sVOj „amenjeni govor o slovensko-hrvatsk: biti, z železno doslednostjo izvršiti dozidanje drugega nadstropja na družbinem šolskem po- j slopju in tako odstraniti vse nedostatke. N a-sproti glavnemu vodstvu v L j u-bljani pa, ker isto ne drži svojih lastnih sklepov ter t u k a j š n j i p o-d r u ž n i č n i odbor popolnoma prezira potreb n o bo nastopiti odi o 5 n e j š e p o t i ! vzajemnosti. Z a s t o p n i k o b 1 a s t i p a j e i z j a v i 1, da ne <1 o v o 1 i več govoriti o tej točki. Med predsednikom shoda in vsej pravici pričakujem od vas, r;šla od kat€,e koli strani' ženci do 29. julija t. I. zglase pri odboru in to ne le slovenski abiturijentje, ampak i Apeliram torej, do vas, kakor mož časti m podružnice sv. Cirila in Metoda v Radovljici.! tUdI hrvatski! ! častnikov, da imate vedno pred očmi svoj Kuvert brez vina stane 1 gld. 50 kr. - Ob; Kaj pravite, aH ni to grozno; Kaj ta J in Storjen° P"'*^ 2. uri popoludne izlet v Poljče. ee^a le kjer veljajo zakoni madjarskeg; in — liberalizma! To ni več samo kratenje j politiške slobode in pravice združevanja, to j je marveč gaženje tudi vsake osebne slobode, ako se z nedolžnimi mladeniči postopa tako, Procesija sv. -Jakoba. To pot so se kakor da so oblasti v Zagrebu od vseh I pa alijanci zakristija-* Piccolo« temeljito iz- m da „ . . . . .. vestno vršite svoje dolžnosti. Sporočite ta moi a pac ni mogoče kje drugje, nego edino- • .. .. . . . . ,, . , . ,. . , . .. . . pozdrav tudi moji zvesti vojsk;. / bogom! Kier velimo zakoni madiarskega viteztva Tržaške vesti, trpeli še tukaj. Zdaj sem za delo s^m. Kaj pa odleže moje delo l — Stric France in Tone bi dala, tudi teta Reza bi priložila. In kar bi vidve z Ivanko zaslužili, pa bi se jaz s temi-le prepeljal črez lužo. — Oče, teta nas ne mara, saj veste: možnih policijskih direkcij dobile obvestil in jalovili vsi računi. Vse grožnje, vse l.iži, vse strica bi dala morda kaj malega, pa sama fotografij iz albumov zločincev, iz katerih je , mahinacije in perfidije niso vspele to pot: nimata mnogo. Ce bi nama hotela pomagati, posneti, da so prišli v Zagreb sami nevarni ; zavednost in odločnost slovenskih vernikov pogrezneta se sama v dolgove. i subjekti in tolovaji. j sta izvojevali popolno zmago. Veliko popol- — Pa teta se vendar ne pogrezne. Nam se smili ta ubogi narod hrvatski, ; nejo in sijajnijo, nego so pričakovali oni in — Ce ni že vsega zapisala svojemu možu; i ki se mo:a danes sramovati pred vsem civi- — mi! Danes gotovo obžaljuje gori ome-morda tudi tisti skedenj. j lizovanim svetom ! ! Mi si ne moremo misliti | njena alijanca. tla je začela to kampanjo proti Gregor se je počesal za ušesi: Potem! drugače, nego da danes sveta jeza lomi dušo i zastavi bratovščine sv. Cirila in Metoda, ne pridemo nikdar več domov. ; vsacega poštenega in zavednega Hrvata. Ta i kajti ne le da ni dosegla stavljenega si na- Jo.vaje je odgovorila Zinka: dogodek razširja žalostno luč, v kateri se ka- , mena, ampak je dosegla ravno nasprotno: — Ce bi zaslužili več in delali, kakor ■ žejo žalostni politični odnošaji na Hrvatskem! i pripomogla je do toli sijajne manifestacije ste govorili doma, tla bomo. j Z istem, ki se opira na tako nasilje in ki je j slovenskega življa v župniji sv. Jakoba, ka- — Kaj da bi šli v gozdove iskat nove ustvaril take odnošaje, je že zdrel za koso > kor je še nismo videli nikdar, domovine? jn narod, v katerem ne bi navstal orkan i A predao govorimo dalje, naj podamo — Tako ste obetali doma, oče. j ogorčenja v očigled takemu gaženju zakona j tu nekoliko zgodovine te procesije. Prvotno je — Mhm ! Matere ni več, Ivanka je tam | najprimitivneje slobode in obzirnosti do go- i bila to procesija sv. Kešnjega Telesa, kakor daleč v mestu, a jaz sam, s čim naj vas j sto v, takov narod ne bi kazal, da je vreden1 je pri sv. Ivanu za god sv. Ivana, v Bar-preživljam v gozdu, dokler nas vseh ne požre i— boljega vladnega zistema. : kovljah za god sv. Jerneja, v Kojanu za god zverina ? Radi imenovanja višega držav- sv. Mohora. Župnik Mose pa, ki je hotel Zinka je umolknila : oče je govoril prav nega pravdništva V Gr&dcu je zavla- vse preustrojiti po italijanskem kopitu, je in Kado je svetoval prav. Druge poti ni v dalo v slovenski javnosti splošno ogorčenje, odpravil procesijo sv. Rešnjega Telesa, ki se domovino. (Pride še.) Vsaj ob tem vprašanju so padle vse ograje je običajno vršila zjutraj in je uvel indijan- sko procesijo v. relikvijami sv- »Jakoba, ki ^e vrši proti večeru. Od tedaj je prihajalo na procesijo, vrelo Italijanov' pobožnih in — brezverskih in krivonosih ! Kolika je pobož-nost teh »pobožnih« priča pač dejstvo, da so ali hodili v procesiji ali zijali vanjo s klobuki na glavi. Sosebno lani je bila prava italijanska demonstracija v velikem stilu. Zdaj je menda pojasnjeno, zakaj se je letos celd mestni svet toliko brigal za proce-j sijo pri sv. Jakobu, veliko več nego za ve-! liko procesijo sv. Tešnjega Telesa. ljetos se je stvar temeljito zasukala : letos smo videli na procesiji one, ki so resnični verniki, župijani cerkve sv. Jakoba, letošnja procesija se je razvila v sijajen dokaz, da je bil značaj procesije v minolih ! letih le velika laž, ead politične agitacije, j Letos je nastopilo naše ljudstvo z vso ener-| gijo in je tako odločno reklamiralo svoje | pravo, da je kakor da bi ga vihar odnesel, zginil tisti italijanski značaj ! Kmalo po peti uri so se jele zbirati cele j trume okolo cerkve sv. Jakoba in kmalu je bilo vse črno ljudi}. In sami naši pošteni slovenski obrazi, možje in žene žuljavih lok a poštenega, zlatega slo venskega srca ! Le tu pa tam si videl kakov grdogled obraz, ki je švigal poglede okolo sebe kakor strele. Prav s prvega si pač videl tu pa tam kako skupinico, ki se je morda nadejala, da bi sedalo kaj izzivati, ali kmalo so videli, da ne bi bilo varno, in zato so večinoma odšli. A kar jih je ostalo, so se omejevali na kisle obraz j in grde poglede. Proti ti. uri se je začul vojaški boben in kmalu smo videli, kako se bližati dve stotniji vojakov, ki ste se nastanili na griču pred policijskim komisarijatom. Doli okoli cerkve in po vseh ulicah je kar mrgolelo redarjev v uniformi in v civilni obleki. Gneča je postajala veča in veča in kmalu si se komaj mogel gibati na ogromnem prostoru. Po sodbi ljudij je bilo v cerkvi in izven cerkve nagromadjenih tlo 15.000 ljudij. Proti uri je začelo zvonenje in, glej, skoro se je kakor prva pokazala na velikih cerkvenih vratih zastava sv. Jakoba in neposredno za ujo — divna zastava bratovščine sv. Cirila in Metoda ! Ta moment .-.e ne da opisati : vse je obmolknilo, zavladala je svečanostmi tišina, nekaj kakor sv. strah je prešinjal vseh in tisoč in tisoč oči je v svetem navdušenju obračalo pogled v znak bratov slovanskih ! Kakor da je v ttm hipu vse objela njiju velika in večna ideja: zdelo se ti je, kakor da čuješ, kako vsklikajo srca: evo, znak ideje — spasiteljice pobožnemu rodu slovanskemu! Bilje to svečan moment, čegar veličastnemu utisu »e ni mogel odtegniti nikdo ! Procesija se je razvrščala. Pri zastavi sv. Jakoba, ki je bila na čelu, so šli le nositelji. Potem pa, za zastavo sv. Cirila in Metoda, neštete, nepregledne vrste: to ni bilo ni konca ne kraja. Da bo imel čitatelj vsaj nekoliko pojma, naj povemo, da je sprevod, ki se je razvrstil za zastavo sv. Cirila in Metoda, zavzel vso pot, ki je bila sploh namenjena za procesijo, tako, da se nadaljnja procesija niti razviti ni mogla. Cerkovniki in nositelji drugih zastav in kri-žev niso vedeli, kam bi se dejali, ker niso imeli — skoro nikogar za seboj. Tu® pa tam se je katera zastava hotela uvrstiti v sprevod udinj bratovščine sv. Cirila in Metoda, ali le-te so bile trdo sklenjene,, tla jim ni bilo možno in so se morali pomikati ob straneh. Da ste videli vse te ljudi, kako jim je samozavest sijala z obraza, kako jim je izražalo lice, kar so čutili v srcu: zmagali smo, danes je prvikrat, ko so naš znak v je po tržaški ulici. In zastavonoša, poštenjak, starina Hrovatin, kako blažen, kako srečen je bil ! Ker, kakor rečeno, se vsa procesija niti razviti ni mogla, je bilo na tisoče in tisoče ljudi, ki so gledali ta veličanstveno-p^>-božni prizor. Pobožni očetje Salezijanci so storili kak »r so zažugali v svojem laškem fanatizmu : ostali so doma s<> svojimi otročiči« in svojo godlx>. Nič ni škodilo, je pa vojaška godba poveli-čavala slavnost. NenavzoČnost Salezijancev jele kričala njim samim v nečast, da je duhovnikov, ki bi iz narodnega fanatizma hoteli škoditi slavnosti v čast božjo. Vse se je izvršilo v najlepšem redu in brez najmanje nevšečnosti. Ni redarji, ni vojaki niso imeli najmanjšega posla. Ctihnite sedaj vi klevetniki našega ljudstva in utihnite tudi vi, ki hoče:e zatajiti našo ekzistenco. Vašim lažem je izpod bi to dno in na včerajšnjem slavju se je z elementarno silo pojavila — resnica. To nas navdaja s ponosom in to nam kliče : veruj, tržaški Slovenec, v svojo prihodnost! Kakor je včeraj zmagala resnica v župniji sv. Jakoba, tako mora zmagati na vsej črti. Zato bo skrbelo naše ljudstvo. Ono bo odslej trdnim korakom stremilo za svojim božjim in človeškim pravom. V tem stremljenju se ne bo dajalo več ovirati po nik'ikih ozirih : ni pro bon o p a c i s, ni » p e r m o t i v i d i p r u d e n z a «. Duh svetih bratov Cirila in Metoda plavaj nad nami! Ostati hočemo zvesti njiju veri, luči, resnici, ki sta jo širila med našimi davnimi predniki! A tudi njiju ljubezen in zvestoba do slovanskega roda in jezika nam bo v sijajen izgled sedaj in za vedno! Objava. Ker je pričakovati, da se v drugi polovici meseca avgusta t. 1. — povodom v tem času vršečih se selitev — mnogo telefonskih naročniških postaj premesti, se vabijo g. naročniki, da dotične zahteve še j»red 15 avgustom t. 1. javijo c. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu, da se potem telefonske postaje leti ko prenesejo pra-vcČasno in brez ovir. Od c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva. Kako se postopa o odmerjanju dohodnine ! Prejeli smo in objavljamo : Davčna uprava je tudi letos začela razpošiljati po okolici plačilne naloge za osebno dohodnino za leto 1899. in sicer tudi takim osebam, ki niso napravile nikake napovedi, ker njih letni dohodki ne dosezajo zakonito določene svote za obdačenje. Takim ljudem jednostavno u pišejo dohodek od 1220 kron ali kaj več na leto, ter na podlagi tega se fabricirajo dotični plačilni nalogi. Ako človek pravočasno ne plača ali se ne pritoži, so stroški vsaki dan veči in davčni eksekutor je hitro na vratih, da ti zabeleži razne predmete, da ji potem da odnesti in prodati. (Je se pa kdo pritoži šele po določenem ča»u, se mu posmehujejo in svetujejo, naj le plača, ker druge pomoči ni več proti pravomoč-nenemu plačilnemu nalogu. Tako se godi kmetu, če ima morda dva jalova repa v hlevu, pa ga že smatrajo za posestnika, ki ima gorinavedeni dohodek iz prodaje mleka, da-si ga morda niti za svojo družino nima, — to se god- rokodelcu kamnoseku ali kle-sarju, ki je morda v letu delal le (i ali 8 mesecev ; to se godi takim, ki so sami po-potrcbni podpore, ker so že ostareli in nezmožni za vsako delo in zaslužek ! ! Rad bi vedel, na podlagi česa in katerih informacij dobiva gospoda na c. kr. davčni upravi zneske od 1220 K. in več dohodkov na leto. Ako bi dohodki dosezali le polovico te svote, bi se človek ne branil plačati ! Ne enkrat, ampak še dvakrat toliko bi rad plačal, če bi mi gospodje zagotovili gorioznačeni dohodek, kajti pri takih dohodkih bi me ne skrbelo, kje dobim po zimi za živež, obleko in druge potrebe družini. Iver pa tega nikjer ni, si mislim, da so gospodje izurjeni le v seštevanju dohodkov, a ne tudi v odštevanju stroškov: kajti, če oi upoštevali tudi le poslednje, bi ne nahajali takih problematičnih dohodkov za obdačenje, ki se meni zdijo brez vsake podlage. Opominjam torej sorojake, da. se proti takim plačilnim nalogom pravočasA) pritožijo in se nadejam, da bo višja V. kr. ^finančna oblast take pritožbe uvaževala fcakor utemeljene ! Okoličan. Električna železnica. Xa progi v > 1 c Barkovlje so že dlje časa poskušali vožnje na novem električnem traimvavu. Včeraj se je vozil prvikrat električni motor tudi po ostalem mestu, in sicer do Skednja. Zapiranje javnih lokalov. Od dne 28. avgusta naprej bodo v Trstu zapirali prodajalnice žganja ob S. uri zvečer, gostil-nice, v katerih točijo vino in pivo, ob 10. uri, restavracije z jedili o poluoči in kavarne ob 1. uri po pol noč i. Policijska oblast pa lahko podaljša to dobo po potrebi v posameznih slučajih. Žganj arije se "zjutraj ne bodo smele odpirati pred solnčnim vzhodom. Utopil bi se skoro včeraj v kopališču »Excelsior« v Barkovljah neki Dunajčao, ki je sledil dvema prijateljema plavalcema, ne da bi znal plavati. Naenkrat ga je pokrila voda: prijatelj ga je hotel rešiti, a potapljajoči se ga je oklenil tako trdno, da je potegnil še prijatelja na dno. V tem pa so prihiteli drugi na pomoč ter so reeili oba. Opekla aC je o kuhanju 13-letna Karo-lina .Volga iz ulice Salice št. 15. Z odra je padci 55-letni zidar Josip Moskon iz sv. Marije Magdalene zgornje ter se nevarno poškodoval. Zdravnik z rešilne postaje mu je podelil prvo pomoč. Potem so ga spravili v stanovanje. Aretirali so zidarja Ožbalda d' Angeli radi tatvine v hiši, kjer je delal. Fovožeil. 34-letni voznik Vincenc Le-nussi iz ulice Crosada št. 7. je prišel v soboto pod lastni voz, ki ga je težko poškodoval. Moža so spravili v bolnišnico. Solnčarica. 50 letni Ivan Bonfilioli je prva žrtev solnčarice v Trstu. Mož se je zgrudil v sobe »to popoludne nezavesten. Spravili so ga v bolni-šnico. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 29*5., ob 2. uri popoludne 33.2 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7o0'0 Danes toplomer ob 7. uri zjutraj 27.5 C. — — Danes plima ob 10.16 p red p. in ob 11.24 pop.; oseka ob 4.53 predpoludne in ob 5.32 j popoludne. Vabilo na posvetovanje. Udje »De- 1 lavskega konsumnega društva« pri sv. Jakobu so vabljeni na posvetovanje, katero se bo vršilo v sredo dne 1. avgusta ob 7. uri in pol zvečer v prostorih slovenske šole pri sv. Jakobu. — K obilni udeležbi vabi Ivan U m e k. Veselice, ki jo priredi pevsko društvo »Zvezda« pri sv. Ivanu, se udeleži bratsko pevsko društvo »Slovan« s Padne korporativno in z družtveno zastavo. Ker je čisti do-I biček namenjen v nabavo društvene zastave, ! se preplačila hvaležno vsprejemajo. Na veliko udeležbo uljudno vabi ODBOR. , že 30 let na Slatino, da pa je letos (zadnjikrat on d i, ker se ne more dobro j počiti med narodnimi odpadniki. V znak svoje ljubezni tlo Slovenccv je biskup poljubil od-I poslanca. Vesti iz ostale Primorske. X Šolske razmere Iz Marezig nam poroča prijatelj : Tukajšnje šolske razmere so uprav obupne. Enemu učitelju je poverjena vzgoja 108 otrok, z nadaljevalnim oddelkom pa 142!! Kakšni zamorejo biti učni vspehi ob takih razmerah, si lahko mislite. Učitelj, ki zamore o takih razmerah delovati uspešno, je pač čudotvorce. Zlasti treba pa še upoštevati, da za ves svoj trud dobiiva »idealno« plačo 35 celih srebrnjakov na mesec. To seveda le zaradi tega, da bi se ne udal morda razkošnemu življenju, kar bi bilo na kvar stvari. 2 gld. gre na koleke, 20 najmanj plačuje za hrano in stanovanje, torej mu jih ostaja po 13 na mesec za obleko, zdravila, za narodni davek itd. — Na drugi strani pa istrski deželni zbor meče z obema rokama denar v naročje kakim profesorjem-ravnateljem za zasluge, ki so jih pridobili za razširjanje kulture v sosednem kraljestvu, v deželi bodal — in revolverjev ! Vesti iz Koroške. Otvoritev češke k o č'e na Ravneh I se je izvršila predvčeraj na jako slovesen . način. Blagoslovil je kočo č. g. župnik Aljaž. Vršili so se razni navdušeni govori ter seje ' sosebno povdarjalo češko-slovensko pobratimstvo, katero bodi slovenskemu narodu v ne-j precenljiv zaklad. Govorniki so povdarjali tudi velik pomen češke planinske koče v tužnem Korotanu ter se je g. dr. V. Foer-j ster v 'češkem jeziku najiskreneje zahvalil 'češki podružnici na tem dragocenem daru. Slavnosti se je udeležilo nad 200 oseb ter so bili mej drugimi navzoči: odbornik Češke podružnice »Slov. planinskega društva« dr. j Mareš, kakor zastopnik zlate Prage g. dr. Jerabek, zastopnika Ljnbljane župan Hribar in obč. svčtnik Žužek, koroško duhovščino je zastopal pisatelj č. g. Jvleško ; navzoč je bil tudi župan in slov. dežel, poslanec g. Muri in načelnik osrednjega odbora »Slov. planinskega društva« g. prof. Orožen, g. Roblek ter mnogo druzega odličnega občinstva, mej tem nad 80 čeških dam in gospodov in mej temi tudi znana pisateljica in velika prijateljica Slovencev g.a Preissova. Udeleženci so navdušeno zapeli »Lepa naša domovina« in »Kje dom je moj« ter so bili od č^ške podružnice pogoščeni z izbornim plzenskim pivom. Ta slavnost je bila velepomenljiva za češko-slovensko vzajemnost, ko so Cehi zopet dejanski pokazali svojo gorko ljubav do slovenskega naroda. Da —- naše mesto je tia strani bratov Cehov ! komorami 1114 notarjev. Notarski zbornici v Ljubljani je pripadalo 34 notarjev. Loterijske Številke, izžrebane dne 28. t. m.: Trst 26, 87, 8, 71, 82. Line 49, 43, <»2, 55, <»,s. Vesti iz Kranjske. * (t o s p. p iS) fes o r Fran I 1 e š i č na učiteljski pripravnici v Ljubljani Ur na vseučilišču v Gradcu-, sub auspiciis imperatoris promoviran doktorjem modroslovja* Odličnemu filologu, ki je zaslul zadnji čas po svojem odločnem nastopil proti Levčevemu pravopisu, 'čestitamo r/ dna srca*na tej redki časti, katere so, kakor znano, deležni "le gospodje, ki so bili v vseh letih gimnazija odličnjaki in so seveda tudi vse izpite na vseučilišči? položili z odliko. Gosp. profesor Ilešič je znan tudi kakor izboren feljtonist in Tržačani smemo.biti ponosni na - to, da. ga šteje »Slovenka« med sv.oje* šotrudnike. Vesti iz Štajerske. — S l o m š e k o v a slavnost na P o-n i k v i. Slovensko pevsko društvo, s sedežem v Ptuj^ usoja si vsem cejijenim gg. iz-vršujočim členom kakqr častiti m 'učiteljskim in pevskim drflstvom javiti, da bode na slavnostnem koncertu izvajalo sledeče pesmi : Haj-drih, »Jadransko morje« in dr. B. Ipavic, »Slovanska pesem« s tenor in bariton samospevom. Podpisano vodstvo prosi torej uljudno vse cenjene pevce in častita društva, da se vadijo tudi v teh skladbah, da društvo nastopi v impozantnem številu. Na svidenje torej na Ponikvi dne 5. avgusta. - S pevskim pozdravom Miran Lorber, t. č. ts'jnik, dr. Bela Stuhčc, t. č. predsednik. — Biskup S t r o s s m a v e r je vspre-jel odposlanca pripravljalnega odbora za Slom-šekovo slavnost na Ponikvi gg. R. Marzidov-šeka in Ivana Zabukovšeka. V pogovoru je plemeniti biskup s trpkimi besedami omenjal novoustanovljene nemške občine na Slatini, ki greni s svojim prusofil3tvora Slovanu priljubljeno bivanje. Biskup je dejal, da zahaja Razne vesti. Ze ZOpet ! Pišejo nam: Pred časom smo tožili na tem mestu, ker so nekateri slovenski listi prinesli vest, da je nesrečni Tauša-nović eden navadnih — sleparjev. Prosili smo slovensko novinarstvo, naj ne objavlja stvari, ki delajo sramoto slovanstvu — ako niso te stvari po p o 1 n o m a d o k a -za na stvar! Glede Taušanovica smo imeli popolnoma prav, ker sedaj je dokazano — da je nedolžen ! ! Sedaj pa bo vse polno senzacijonelnih notic o srbskem kralju Aleksandru. Se je že začelo! Prosimo opetovano naj vsaj nase slovensko novinstvo ne maže lastne sklede ! Porečete: dolžnost novinarstva je, da beleži vse. kar se godi širom sveta. Temu ne oporekamo tudi mi, ali dolžnost poštenega novinarja je tudi ta, da po mogočnosti brani čast po nedolžnem napadenega. Kako vse drugače delajo Lahi in Nemci! Oni vedno stikajo po senzacijonelnih novostih mej nami Slovani — ali isto tako dosledno pa prikrivajo umazane dogodke v svojem taboru. Pogreb Josipa Torbarja, nepozabnega j^edsednika Jugoslovanske akademije v Zagrebu je bil veličastna manifestacija narodnega žalovanja. Na tej manifestaciji so bili udeležili vsi sloji in vse stranke. Ob odprtem grobu, sta govorila prof. Brusina (v ime akademije) in profesor Pasarić (v imenu kluba neodvisne stranke. Pokojnik se sicer, sosebno pa zadnja leta, ni iztical v političnem življenju, ali bil. je po svojem prepričanju zvest pripadnik te stranke). Profesor Pasarie je zaključil svoj govor: Mili pokojnik, ako se tudi razstajamo s* Tvojimi mrtvimi ostanki, polagamo pred tem grobom obljubo, da boš trajno živel v našem spominu, v narodni hvaležnosti in narodnem priznanju. Tvoje ime ostane v zgodovini narodnega preporoda zapisano s sijajnimi črkami, ki ne potemne nikdar. Ko bo tvoje telo počivalo v črni zemlji, se bo tvoja duša na nebesnih višinah vzradovala na zarji boljih in srečnejih dnij hrvatskega nam naroda in hrvatske nam domovine. Plemenita Tvoja duša naj moli tam pred prestolom Vse višnjega za to razcepljeno Hrvatsko, da se uresničijo njeni idejali, ki so bili tudi Tvoji. Mir in pokoj dragem prahu Tvojemu, a slava svetlemu spominu Tvojemu ! Pripomneno bodi, da je biskup Stros-smayer položil na krsto kršen venec s tro-bojniini trakovi. Notarji. Glasom nekega uradnega sestavka je delovalo začetkom leta 1900 v vseh devetih višjih deželno-sodnih območjih z 32 notarskimi Brzojavna poročila. Umor kralja italijanskega. MONZA 2<>. (K. B.) Ko se je kralj Humbert ob 10. uri zvečer vračal s poboč-. nikom z javne telovadbe, kjer se je udeležil i razdelitve nagrad ter vstopil v voz, je Angel i Bressi iz Prata na Toskanskem ustrelil nanj I trikrat iz revolverja. Kralj, zadet v srce, je umrl čez nekoliko trenotkov. Morilca so 1 aretirali. RIM 2\>. (K. B.) Minister - predsednik Saracco je sklical ministerski svet. Saracco ,je nemudoma odpotoval v Monzo. Princ Neapeljski in soproga se nahajata na potovanju v orijent. * MONZA 30. {K. B.> Napad na kralja je bil izvršen ob 10. uri in 45 minut zvečer. Kralj je umrl ob 11. uri in pol po noči. Z veliko težavo so očuvali morilca pred ljudstvom. ki je bih» razjarjeno zlasti radi ciničnega načina, kako je izvršil atentat. RIM 30. (K. B.) Minister - predsednik Saracco in podpredsednik senata sta se ob t. uri podala v Monzo k sprejetju zapisnika o smrti kralja. Truplo kraljevo prepeljejo v Rim. Princ Neapeljski se nahaja na povratku iz Pireja. RIM 30 (K. B.) Narod je sila razburjen, v znamenje žalovanja so razobesili zastave, večina prodajalnic je zaprtih. MONZA 30. (K. B.) Kralj Humberto je bil sprejel povabilo odbora za prireditev javne telovadbe ter prispel ob lji 10. uri semkaj. Narod ga je navdušeno pozdravljal. Ob 10. in pol so razdelili nagrade. Ko se je kralj vračal v odprtem vozu *s prostora, kjer je bila telovadba, je neki neznarec hipno ustrelil nanj štirikrat iz revolverja. Napadalca so takoj aretirali ter ga s težavo rešil iz rok zbesnelega ljudstva. Trije metki so zadeli kralja, in sicer eden v srce. Ko je voz prispel v palačo, je kralj izdihnil dušo. Morilec je rekel, da se piše Garisano Brissi, da je tkalec svile, rojen 10. novembra l.SGir>: izjavil je, da je anarhist, da je baš prišel iz Batersona v Ameriki, da nima tovarišev, ter tla je izvršil zločin iz sovraštva d<» monarhičnih institucij. \ Monzo da je prišel dne 27. julija letos. RIM 30. (K. H.) Razven podrobnosti, katere sm<> že javili o umoru kralja, nimamo ! nadaljnih poročil. »Giorno« pravi, da se '.:sta-novi kratko regentstvo, ako bi novi kralj j (Dalje na Četrti strani.) ! Zalop ii tovarna j pohištva vsake vrste od Alessandro Levi Minzi v Trstu. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bojrat izbor t tapetarijah, zrcalih in slikah. Ilustriran ceu i k gratis tu frauku vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se na brod ali železnica brez da bi se za to kaj zaračunao Velika zaloga solidnega phištva ii tapcarij od Viljeima Dalla Torre v Trstu Trg San Giovanui hšt. 5. (hiša Diana). g^T Absolutno konkurenčne cene. Moje pohi&tvo donese srečo. OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri cerfcvi Sv. Patra (Piana Ecsario pod ljudsko šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip St&ntič čevlj. mojster \ » Viktor Emanucl izostal nad 48 ur; tako da določa ustava. O pogrebu skličejo parlament. Truplo kraljevo pripeljejo v Rim, kjer ga pokopljejo v »Pantejiic. Jutranji listi so priredili posebne izdaje, v katerih slavijo kraljeve izredne kreposti. Kralj, ki je vedno gojil najboljše simpatije do delavstva, da je moral pasti baš kakor žrtev zločinca delavca! Listi dostavljajo svojo udanost, spoštovanje in simpatije do novega kralja. Iz francoske vojne uprave. PARIZ 20. (K. B.) General Tissevre je imenovan poveljnikom 17., general Hagron 6., general Dessirier 7. in general Tanchot 9. voja. PARIZ 29. (K. B.) Listi sodijo ugodno o dekretih vojnega ministra Andrčja o pre-osnovi najvišjega vojnega svčta in vrhovnega 0e pa :ma trgovec zalogo blaga, katerega ni mogoče popisati vsako leto, zadostuje, da sestavi inventar vsako drugo leto. Inventar in bilanco {končni račun o dohodkih in stroških, o dobičku in zgubi) mora trgovec podpisati. Ako je v trgovini več osebno odgovornih družabnikov, morajo vsi podpisati inventar in bilanco. Ista dolDČila veljajo za trgovske družbe glede družbene imovine. Trgovinske knjige morajo biti vezane, vse morajo biti zaznamovane z zaporednimi številkami. Na mestih, ki morajo biti redno podpisana, ne sme ostati nobenega praznega posestva. Prvotnega upisa se ne sme črtati, brisati ali spreminjati kako drugače, da bi ga ne Restavracija Ivana SišKoviča, Hmelje-Kozina poveljništva. Le socijalistična glasila prote-! bilo mogoče več čitati. Vsako strganje (radi- ranje) je prepovedano, kakor tudi vsaka sprememba, o kateri bi ne bilo gotovo, da-li je prvoten ali pa poznejši upis. Trgovci morajo svoje trgovinske knjige se odda v najem radi družinskih razmer in preobilega posla s prodajalnieo jestvin. Gostilna je v najlepši legi ob glavni cesti v Kozini, obsega mnogo lepili in elegantnih sob za gostijo in letoviščarje .ter je po letu in po zimi vedno dobro obiskovana. Poseben hlev za konje in vozove. Ponudbe sprejema lastnik Siškovič Hrpelje-Koziiia. _________i— -------| Obuvala. Dnli n h Pnlni* ulica Riborgo 5t. 2b. Velika ^UIUM^M^AA^JnA^A^A ' ntsildl r mer ^ in delavnica vsako- Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. Ivan V Trstu. Zaloga likerjev v sode i h in buteljkah. Perhauc Jakob i^^jzi vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kreme. Anal/ L ma m hnagostilno v ulici Ireneo ruiuuiiiK ridii st 2 toči i8tr8k0j dsll_ matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. stirajo proti temu, da je general Negrier ime novan členom najvišjega vojnega svćta. Amerikansko blago. NEW VORK 29. (K. fB.) Izvoz zlata iz severne Amerike je znašal min oli teden inventare in bilance ter svoja trgovinska j pisma hraniti deset let. To dobo je, kar se F I L J J A L K A c. ti uri?, avstr. Milim zavoda za trgovino lil obrt v Trstu. vrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in sladcicarne. H. Stibiel 10*00 dolarjev. Večina tega zlata je .šla v v zapadno Indijo. Srebra so v isti dobi iz- tiče knjig, raeuniti od zadnjega upisa, vozili za 939425 dolarjev, iz večine v (Pride še.) London. . Ustaja na Kitajskem. DUNAJ 29. (K. B.) Glasom brzojavne Hovci za vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 2ll4°i0 30- _ 33 .0 0 V napoleonih na 30-dnevni odkaz 2°/0°/0 3-mesecni „ 2 'J -i i -> v n Trgovinske vesti. Budimpešta 30. Pšenica za juni K. —.— do —.— Pšenica za oktober K. 7.35 do Rž za maj K. —•— do —*— Rž za oktober K. 6*75 do (3'77 Oves za maj K. PETROGRAD 29. (K. B.) Ruska brzo- do Oves za oktober K. 518. javna agentura javlja, da so iz mobiliziranega do5"19 Koruza za juli 6.97 do 6.98. Koruza 4., 5., 7• in 8. polka sibirskih kozakov usta- za avgust .— do .—. Koruza maj 1901 K. j vesti sta se ces. ladiji »Elisabeth« in »Aspern« _ . , 7.04 danes usidrali za nekoliko ur v Port Saidu. na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bau-kovcih avstrijske veljave, stouijo nove obrestne takse ! v krepost z dnem 24. junija, 28. jnnija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih obiavah. Okrožni o d d e 1. nov ili divizijo sibirskih kozakov s štabom v 4.86 do 4-88. v vredn. papirjih 20/o na vsako svoto. V napoleonih brez obresli. Nakaznice na Dunaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Tropa ve. Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablouz. Gradec Osku in iz 3., 4., o. in 6. bataljona zabaj- slaho; |nirno 1 Prodaja ]4.(K)0 mst. za 2% st. Pšenica: ponudbe zadostne, povpraševanje ^J« ^S^^r' roti zapadu. LAS PALMAS (Kanarski otoki) 30. (K. B.) Prevozna ladija Arundel Gaslev« je prispela semkaj s kapske naselbine s 500 Boerci na krovu, katere je lord Roberts izgnal. Prepelje jih na Holandsko. FILIJALKA * BANKE UNION V TRSTU e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vsprejema uplačila na tekoči račun ter jih brestuje: Vrednostne papiije: po 26/8°/0 proti 5 dnevni odpovedi 07 O ■!»> "I — 'H 9 ~> " 1 31 4°/o n 4 mesečni '■i1/ 0 S -i ° 2 O n ° -t ^ . 3%°/0 - 1 letni Napoleone: proti 20 dnevni odpovedi „40 . n 3 mesečni _ pri Sv. Jakobu priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svojo skrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim Prva slovenska Pohištvo. izdelovalniea in zaloga zaznovrstnega I pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po 1 nacrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence I Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim roiakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 14 _ .. Vl . , ... ! (zadej c. kr. deželne sodtiije.) ulica Concordia stev. 1 a (vogal ulice _____ Vespucci) Qln\/PnPP priporoča svojo velikoprodajlnico OIUVUIICU in izdelovalnico v-akovrstnega po- ; toči izvrstno istrsko in dalmatinsko Črno, | J^stva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje | . i u i • __l-l 1 trotovo vsakega goata. Za obilne obiske se priporoča vipavsko-belo vino ter Steinfeldsko pno fyan Cink)euli5a Djini?le 2 V po 'l " Ol,1 <■■ -» ^ \t lo 01 — !j 10 I. vrste. Za družbe so posebne sobe j na razpolago. Xa obilno obiskovanje uljudno vabi Odbor. ! G. kr. prinligirani kroji ^ Trgovina in promet. Uvod v nauk o trgovini. J. občni tlel. Tretji o ti d e 1 e k. b. trgovinske knjige. Vsaki trgovec mora voditi knjige, iz katerih so popolnoma razvidna: 1. njegova trgovinska opravila, 2. stan njegove imovine. Trgovec mora shranjevati vsa trgovinska pisma, katera je sprejel, ter obdržati od vsakega trgovinskega pisma, katerega odpošlje sam, prepis (kopijo ali odtisek); ta pisma mora urejati po časovnem redu v prepisnilcu (ko-pijski knjigi.) Vsaki trgovec mora, ko začne trgovinsko obrt, natanko popisati vsa svojajzemljišča, svoje tirjatve in dolgove in vse ostalo premoženje, o tem navesti vrednost imovine in tirjatev, ki jo imajo takrat, ter napraviti sklep, ki kaže razmerje med premoženjem in dolgovi. Dvomljive tirjatve mora navesti po njih verojetni vrednosti, neiztirljive tirjatve pa odpisati, t. j. ne sme jih računati kakor premoženje. Potem pa mora vsako leto sestaviti tak popis (inventar, od latinskega invenire - najti) in tako bilanco svojega premoženja. Tako obrestovan je pisem o uplačilih velja od 25 oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-conto daje 2n 4°/0 do vsakega zneska; izplačuje se do 20.. ► Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na u kn j izbo po 5 ,.s0,0> menjico po na zastave po 512°0. Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne iu vsaki četrtek od o—4 popoludne. Tovarna nadplatov (Sch u h ol» er-theil) tvorni-sko zalogo usnja in podplatov, vse potrebščine za j čevlarje, sedlarje, knjigovez«, itd ter glavno zaloge ■ voščila ibiksa) družbe 5šv. Cirila in Metoda v Lju-I bljani ima trvdka Ivan Drufovka Gorica Travnik 5 i Filialki v Komnu in Sežani. Ceniki zastonj in franco : naročila točna. Poštno hraniinični račun 816.004. Velika zaloga Novoporočenci pozor! vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Anton Ureščak, Gorica, Gosposke ulice št v. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. Dr. JOSIP MARTINIS doktor BALONČKI 8 SVETILNIC1MI v narodnih in cesarskih barvah in bengalične luei, prodaja po najnižjih cenah ulica ValdiriVO Štev. liadst. vsega zdravilstva in za očesne bolezni specijalist trgovina s papirjem LEONARD HORBER TRST — ulica delle Torri — TRST, Sprejema na domu vsaki dan <»<1 8 ilo 8*/4 zjutraj in od 1 do 2 popoludne in eventueliio o