LIST ZA TELESNO KULTURO '* V . i' f ' ' ■ ^ / ■ JjffpJ' jS^SSSS ^P| ^ ^omb mM’ r - — — ^ w§m - • ■ Ljubljana - nedelja, 16. septembra 1962 - Cena 30 din - Leto XVII Izdala ttakovnl tv«t »Pol*U _ ureja uredniški odbor " Glavni urednik Franiek Mirti« — Odgovorni urednik Vlado žialoah — Rokopisov ne vre-farno - Tltk tUkarne »Hud-.. tka pravite« v l|ubl]anl — 1 Uredništvo: Uut»l|ene Cen-S Icarleva S/lll. upWfi Mlklo-šlfeva «/l. Poštni pre- dal S77 ni Čekovni rafun 600-11-3*876 — Telefoni: uredništvo 20-840, 20-170, 20-171, 20-172 20-173 — Uprave: 22-108 Inf 6, 21-281 - letne parofnlne 1600 din, polleiM 800 din, EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI liiiiiši* Zadnji dan elitnih °^Sv startov v Beogradu Zaključek PEfl si je ogledal tudi predsednik republike Tito - Na stadionu JLA nad 30.000 gledalcev BEOGRAD, 16. sept. — Danes se je zbralo' na stadionu .1 LA Največ gledalcev, odkar se odvijajo tekmovanja evropskega Prvenstva. Našteli smo jih nad 30.000. Kmalu po začetku današ-Pjega sporeda je prišel na stadion tudi pokrovitelj VII. evropske-Sa atletskega prvenstva predsednik republike Tito in zavzel mesto v častni loži med številnimi predstavniki našega političnega in družbenega življenja. V Beogradu je tudi danes, kot vse dni doslej, zelo lepo vreme, ki omogoča odlično izvedbo tega, doslej najpo-•Pembnejšega športnega tekmovanja v Jugoslaviji. 80 METROV ŽENSKE 2e prvi start je uspel in tekmovalke tečejo skoraj v eni vrsti od ovire do ovire. Na cilju sta' nekoliko zaostali samo dve tekmovalki v rdečih majicah. Dolgo je bilo treba čakati na uradne rezultate in kar štiri atletinje so dosegle isti čas, tako Rekordni skok Olge Gere — 17G cm da je moral foto finiš odločati, katera je prva dosegla ciljno ravnino. Le-ta je odločil v prid Poljakinje, organizatorji pa so ■morali podeliti kar štiri medalje, kar je izjema letošnjega prvenstva. Rezultati: Ciepla (P) 10,6, 2. Balzer (N) 10,6, 3. do 4. Piatkow-sKa (P) in Fisch (N) 10,6, 5. Ko-šeleva (SZ) 10,8, 3. Bistrova (SZ) 10,8. 110 METROV OVIRE Presenečeni smo ugotovili, da se je na startu pojavilo sedem tekmovalcev. Francoz Char-del je bil na cilju v polfinalu istočasno tretji in si je tako priboril pravico nastopa v finalu. Od prve ovire pa do cilja je bil najhitrejši Mihajlov, Lorger pa se je dobro boril v prvi polovici in obetal četrto mesto, proti koncu pa je močno popustil in ostal zadnji. Rezultati: Mibajlov (SZ) 13,8, 2. Cornachia (It) 14,3, 3.Berezuchi (SZ) 14,2, Chardel (Fr) 14,2, Maz-za (It) 14,3, Cistjakov (SZ) 14,4, Lorger (J) 14,7. 800 METRPV ŽENSKE Nizozemska Kraan je bila od vsega začetka favorit in je že po prvih 200 m prevzela vodstvo. Ne samo, da ni popustila, ampak je bila v finišu celo za razred boljša. Ogorčena pa je bila borba za srebrno in bronasto medaljo in je moral odločati foto-finiš. Kraanova je tekla (Nadaljevanje na 12. str.) 1 ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA nedeljski .. , intervju Olimpija pred ciljem ■1 I L. Ei Gere, 20-letna name- = ra ,ka *z Novega Sada člani- = sa,VoJv°dine, je s 176 cm do-ref... arugl najboljši letošnji = JpUItat na svetu. Na absolut- |== V p!,estvici Pa j® sedaj četrta = Svit ropi ln P®ta na svetu. Po = kni m velikem uspehu je ta- = K°*e dejala: SS Uso* vsem srcem sem želela == čuttt ’ Predvsem zato, ker sem === - “a, da gledalci to od mene gs V zelo napeti igri Olimpija premagala Partizan z razliko sedmih točk - Olimpija igra v letošnjem prvenstvu še dve tekmi - V Ljubljani z Zadrom in v Zagrebu z Mladostjo - Beograd in Zadar po 26 točk “> V* gieaaici to ou mene Vprt, Jejo in celo Zahtevajo. skat 1 sem’ da bom dobro __________ čakp. Seveda pa nisem pri-taktVala’ nit,i da bom dosegla Osvoji, rezultat, niti da bom Senč^da srebrno medaljo. Ko = Odru ,stala na zmagovalnem = biin T Prejela medaljo, ml je = veseljaenem leP0 in hudo od = državni rekorder na 26 i„.Iran c Cervan je star === Mačiv: študent in je član ZAK S= sv«; dor- V zgodovini atletike tak0“L ni tekača, ki bi se s Uvp-.i, retho tekmovalno dobo bo pVi. v evropsko in svetov-povp^i to' Med drugim lahko šelp T?, tudi to, da je Cervan = bo .trikrat nastopil za držav- =55 zUlta. pLezentanco. Njegov re- = Oiinmo2^07’6 'e skoraj za pol == fekorrt boljši od dosedanjega = zuita* a in je letos deseti re- ■ = a* v Evropi, s btovan?11 smo B* dan po tek- === terjo I! U’ 150 5e je s svojo ma- =3 takoj^Prehajal po Beogradu. HH Tekft.rtp- R Povedal o svojem == "vrdnem teku: doatfrRd In med tekom nisem kartal d118111 na svoje možnosti. = hom cim”1.,.V nalogo, da se == Ro Dacln> dlje držal vodečih. = * BoitffC„1? Precej krogov tekel 3= 8em »ptniRovom in ostalimi, == banienn hudega tempa in = V drun-l”13 nekoliko popustil === tbanitn Polovici teka šeni imel = kdbcu0 ^rp?°- ki sem jo proti S &ri2naHsP®4 Premagal. Moram iKahaja ’ i«da m°jeSa trenerja » r<3 ni mene samega re- === ", Preveč presenetil ===== iekmovanm,bom na prihodnjih = be ~ letos' najbrže =5= še izboljšal'abko Svo1 rei!Ultat = Beograd, 16. sept. — Ljubljanski študentje so danes v hudi vročini ob 11. uri dopoldne igrali eno najbolj važnih tekem v letošnjem prvenstvu, tekmo, ki je odločala o letošnjem na- slovu državnega prvaka v košarki. Nasprotnik je bil beograjski Partizan, odlična ekipa, ki je bila pripravljena dati prav v tekmi z Olimpijo vse od sebe. Vročina je bila danes dopoldne v Beogradu zares huda, na igrišču ni bilo najti prav nobene sence in tako je bilo že pred začetkom igre jasno, da bo zmagal tisti, ki ima poleg košarkarskega znanja večjo zalogo vzdržljivosti. Na tribunah se je zbralo za beograjske razmere rekordno število gledalcev — bilo jih je nad 2500 — med katerimi jih je bilo zelo veliko tudi iz Ljubljane, in so izkoristili da-(Nadaljevanje na 11. str.) Moč tehtne besede, pisane in govorjene, se je tudi v športnem svetu izkazala kot učinkovito sredstvo, ki pomagaJcrčM pota razvoju, cenjenju in dosežkom telesne kulture. To to~ lika bolj pri nas, ko smo se morali v kreiranju te dejavnosti odpovedati mnogim .vzorom in dediščini lastne preteklosti po tudi slepemu posnemanju sistemov iz katerih rasteta šport in telesna vzgoja v vzhodnem in zahodnem svetu ter kreniti po lastni poti, ki so jo narekovali in 30 narekujejo pogoji in potrebe ter iz njih izvirajoči cilji naše telesne kulture, Nase družbeno gibanje in njegovi smotri opredeljujejo tudi nam lastno vsebino, sredstva in oblike naše telesne kulture. Ustanovitev Poleta kot specializiranega slovenskega lista za vprašanja telesne kulture se je v sedemnajstih letih 7>)e“ govega izhajanja izkazala kot tehten ukrep, saj je v vsej svoji, čeprav kratki zgodovini opravil veliko delo in postal nepogrešljivo čtivo, informator in usmerjevalec tisočim bralcem, športnikom in telesnokulturnim delavcem. Ni prezreti tudi dejstva, da Slovenci pred vojno nismo imeli lastnega športnega časopisa in da pomend rojstvo Poleta v letu 1945 in njegovo nadaljnje izhajanje pomemben prispevek k rio-venski civilizaciji in kulturi pa tudi važen člen v zgradbi našega časnikarstva. Polet je s svojimi tisočimi številkami prehodil vse razvojne poti po katerih je hodila, iskala, se borila in zmagovala naša telesna kultura. Mnogo smo na tej poti že storili, le več nas čaka. V tej večletni dinamiki razvoja, uspehov in slabosti našega telesnokulturnega delovanja se je oblikovala in se oblikuje tudi vsebinska in tehnična podoba Poleta. Biti tematsko in problemsko univerzalen ter ažuren in hkrati zadoščati posebnim željam ozko zainteresiranega bralca, posredovati koncept politike &veze. in obveščati o delu slehernega društva, pisati o dosežkih in dogajanju v svetu in Jugoslaviji, spremljati dejavnost številnih panog in opisovati mnogovrstna in številna tekmovanja, govoriti o ljudeh in o nezdravih pojavih in še mnoge druge želje in potrebe, vse to smo morali in moramo upoštevati, ko govorimo o konceptu tega lista. Upoštevajoč vse te silnice se pred našimi očmi odpira vsako nedeljo zvečer Polet z vso svojo svojstvenostjo med sorodnimi listi v Jugoslaviji. Interesi vsestranskega in koristnega razvoja telesne kulture ter želje bralca, ki ni zanesenjaško ozek in pristranski, se v tem listu skušajo združevati. Večje tehnične in materialne možnosti pa bi nedvomno odprle še druge redakcijske in vsebinske rezerve in zamisli, ki jih doslej ni bilo mogoče uresničiti. Vendar od želja in zamisli do realizaciie ni lahka pot. Tako kot Polet deli zasluge za popularizacijo vseh dejavnosti telesne kulture, za vzgojo delavcev na tem polju, športnikov in prijateljev te dejavnosti, prav tako so doslej tudi ti v. obratni smeri odločujoče vplivali na tematiko, način obravnave in tehnični izraz lista samega. Polemični in nepomirljivi ton, odkrita in prizadeta beseda o vsem. kar se dogaja v naši telesni kulturi naj bosta v prihodnje še močneje zastopani na straneh Poleta in na) še bolj kot doslej povežeta bralca z listom in obratno. Pero novinarja in dopisnika naj se v tej smeri še bolj izostri. Mnoge čestitke, pohvale, želje in zahvale, ki jih ob tem pomembnem jubileju — tisoči številki Poleta — naslavljajo na Ust številne telesnokulturne organizacije, prijatelji lista, bralci in stanovski kolege samo še bolj obvezujejo uredništvo, sodelavce lista in tehnični aparat, da v bodoče še z večjo vnemo in odgovornostjo izvršujejo funkcijo lista kot pospeševalca razvoja telesne kulture pri nas. Ob tej priložnosti naj velja naša zahvala vsem, ki so pripomogli. da je Ust nastal, se razvil in utrdil z željo, da se njihov krog nenehoma širi. FRANČEK MIRTIČ llMIllIllIllIllilllllllllillllllllllllM um.ilil.lihi Neuspeh naših nogometašev proti NDR mini bralci »Poleta« v Ljubljani nestrpno pričakujejo prve izvode našeca NDR : Jugoslavija 2:2 (1:2) LEIPZIG, 16. sept. Repie-zentanci Jugoslavije in Nemške demokratične republike sta se danes v Leipzigu razšli z neodločenim rezultatom 2:2 (1:2). Tekmo je gledalo 23.000 gledalcev. Za Jugoslavijo sta bila uspešna Zambata v 21. in Jerkovič v 44. min. za NDR pa Wirth v 45. in Schroder v 52, min. Jugoslavija: NDR (ml. repr.) 1:2 (1:2) TUZLA, 16. sept. Pred 6000 gledalci je danes mlada jugoslovanska reprezentanca izgubila srečanje z nogometaši NDR. Za Jugoslavijo je bil strelec Lukaric v 37. min. za NDR pa Lizevitz v 28. in 73. min. Poročila s tekme berite na m i mm ‘m - m -Jp w \ t « V- I : ■ na strani 6 in r m iJlt. 16. septembra TRIGLAV NEZADRŽEN llll!lllllllllil!lllll!llllllll!llll!l!ll!l!lll!lllllllllll|||||||lll!lll!lllllll!lllllllllllllllllll!!l!lllll!l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||flll LESTVICA SNL Triglav še vedno in edini brez izgubljene točke - Presenečenja v Trbovljah, Celju in Ljubljani - Vrh lestvice precej spremenjen od prejšnjih let - Danes okrnjeno kolo LESTVICA STRELCEV SLOVENSKE NOGOMETNE LIGE 8 golov: Maučec (So), 7 golov: Bajželj (Tr), 4 goli: Djafefovič (Lj), Frangež (Zel), 3 goli: Kranjc (Slovan), Šaro-tar (So), Hribernik (KI), Turšič (Lj), Kostič (Del), Devčič (Ce), Bostič (RT), Vagner (Že), 2 gola: Adžič (Ce), Jovičič, Pajer; Breznikar, Kastelic, Majcen (vsi RT), Marjanovič (OK), Majdan (RV), Mihelin (So), Radovan, Potočnik oba Sl), Bin-kovski (Tr), Verbič (Sv), Černič, Hlede (oba So), 1 gol: Limo, Virant,' Kitič (vsi Sl), Markič, Uršič, Reščič (vsi Go), Dvornik, Vodeb, Sega (vsi KI), Rečnik, Dergen, Pavalec, Rupnik (vsi 2e), Verbič, Norčič (oba Tr), Kneževič, Dermastia, Daneu, Rotar, Koršič, Papev (vsi II), Toni, Pal, Djukič, Škraba, Kržin (vsi OK), Draksler, Knaus (oba RT), Frič (Lj), Potokar, Loboda I., Mestek (vsi Sv), Mar-kežan, Januš (vsi DeDl), Flor--anc, Letnar (oba Ce), Bizjak, Gajevš (oba RV), avtogoli: Matjašec (So), Ske-delj (KI), Gruden (Sl). Svoboda Ilirija 2:1 (0:0) Ljubljana, 16. sept. — Prvi so prešli v napad domačini. Gostje so se v glavnem le branili in se opredelili le na redke protinapade, ki pa so se večinoma končali že pred kazenskim prostorom domačinov. Že v teh minutah so imeli domačini nekaj lepih priložnosti za dosego gola, vendar so vsi streli domačih napadalcev odšli preko vrat. Proti drugi polovici prvega dela igre pa so prišli do besede tudi gostje. Vedno nevarneje so napadali Slamičeva vrata, vendar tudi njihovi napadalci niso bili pri streljanju na vrata dosti natančni. V drugem delu igre se slika na igrišču ni spremenila. Domačini so še naprej napadali, vendar so imeli tudi gostje nekaj več od igre kot v prvem delu. Napadalci enih in drugih so uprizorili precej lepih priložnosti za dosego gola, vendar je do spremembe rezultata prišlo šele v 61. minuti, ko je branilec gostov zrušil Mesteka v kazenskem prostoru. Sodnik ni videl, da je bil Mestek pred tem v off sideu in je dosodil enajstmetrovko, ki jo je Laboda I tudi realiziral. Nekaj minut za tem je v protinapadu Papec izenačil. Zmago pa so dosegli domačini v 77. minuti, ko je Mestek s kakih 12 m ukanil vratarja gostov. Svoboda: Slamič, Banjanec, Torkar, Tušar, Laboda I, Laboda II, Mestek, Verbič, Vlah (Dermaš), Stanovnik, Potokar. Ilirija: Porenta, Gabrovšek, Bremec, Daneu, Rotar, Judež, Lunar, Kneževič, Dermastia, Novak, Papec. Strelci: Laboda I v 61. minuti in Mestek v 77. minuti za Svobodo ter Papec v 63. minuti za Ilirijo. Sodnik: Bertok iz Kopra. O^red-Krim Siovan 2:0 (1:0) SLOVAN: Mozetič, Udovč, Toplak, Limo, (Radovan), Gruden, Oplotnik, Virant, Guban, Potočnik, Kitič in Nikolič. Strelca: Gruden (avtogol) v 19. min. in Kržin v 70. min. za Odred- Krim. Favorizirani gostje so .takoj po začetnem sodnikovem žvižgu krenili v napad in domača enajsterica je s težavo odbijala prodor za prodorom. Slovan je popolnoma gospodaril na igrišču in kazalo je, da bodo morali domači krepko poraženi z igrišča. Pritisk gostov je trajal neprestano. Krimovci pa šo polagoma začeli nekako urejati vrste in izvajati protinapad za protinapadom. V enem takih je srednji krilec gostov Gruden nespretno posredoval in z glavo neubranljivo zadel lastna vrata. Kljub prejetemu golu se Slovanova enajstorica ni niti za hip ustavila. Vendar njeni napadalci nikakor niso znali izrabiti nekaj lepih priložnosti in so streljali daleč od vrat. Tik pred koncem prvega dela igre sta vstopila v igro na strani O.-Krima veteran Marjanovič, ki je zamenjal Podobnika, in na strani Slovana mladi Radovan, ki je zamenjal Li-moja. Kljub tej zaihenjavi se situacija do odmora ni spremenila. V začetku drugega dela igre se je slika začetka prvega dela ponovila. Domačini so bili povsem razbiti, gostje pa niso in niso znali streljati, čeprav so imeli osvojen teren. Nenadoma pa so domačini zaigrali kot prerojeni in potisnili Slovana povsem v obrambo. V 70. minuti je po lepem predložku Marjanoviča srednji napadalec domačinov Kržin z izredno ostrim strelom, s 16 metrov zadel sam levi zgornji kot Mozetičevih vrat in dosegel končni rezultat 2:0.. Po tem golu je postala igra živahna in tudi za gledalce zelo zanimiva. Slovanove! so se trudili, da bi znižali razliko, Krimovci pa sp skušali to še povečati. To jim sicer ni uspelo, pač pa so trikrat zadeli vratnico, dvakrat pa je moral Mozetič izredno posredovati. Pri oceni nastopajočih moramo najprej omeniti odličnega sodnika Jakšeta, ki igre ni spustil niti za trenutek iz rok. Pri zmagovalcih sta izstopala Kržin in Škraba, do-čim so bili ostali • slabši kot navadno. Gostje so imeli najboljšega moža v Potočniku, pa tudi obramba je zadovoljila. Železničar Rudar (T) 4:4 (3:3) Maribor, 16. sept. — Na stadionu ob Tržaški cesti se je zbralo okoli 1000 gledalcev. Domači nogometaši so začeli odlično in so že po 20 minutah igre vodili s 3:0. Tudi kasneje so imeli še več stoodstotnih priložnosti za dosego gola, ki pa jih niso znali izkoristiti. Vratar Rudarja Leskovšek bi moral najmanj še trikrat pobrati žog6 iz mreže. Potem je Železničar popustil, to pa se mu je krepko maščevalo, saj so gostje z nekaj protinapadi izenačili. V drugem delu igre je imel Železničar spet rahlo premoč, vendar so njegovi napadalci igrali lagodneje kot v prvem polčasu, kljub temu pa je Rupnik z golom v 37. minuti le uspel povesti svoje moštvo s 4:3. Ko so gledalci že odhajali z igrišča, zadovoljni z doseženim rezultatom, je vratar domačih Šoštarič nespretno posredoval, že se je znašel v bližini Pajer in izenačil. Igri je bila borbena in fair. Najboljša na tekmi sta bila gosta Pajer in Knaus. Sodnik je bil dober. Ljubljana, 16. Sept. Ob lepem sončnem vremenu se je na igrišču O.-Krima pod Rakovnikom zbralo približno 1200 ljubiteljev nogometa, da bi si ogledali ljubljanski derby slovenske nogometne lige. Sodniška trojica iz Ljubljane pod vodstvom zveznega sodnika Jakšeta je pripeljala na igrišče sledeče igralce: ODRED-KRIM: Smrekar, Zabukovec, Bohinc, Jovanovič, Djukič, Gabrovšek, Pal, Kastelic, Kržin, Škraba in Podobnik (Marjanovič). Sodnik Kičan iz Ljubljane. KOLESA l moška, ženska, otroška. TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT „ • v i<:< \\\^ lip 1 11 ii 11^ PRED POŠTO Rudar (V) Ljubljana preloženo tem ko so vsi ostali igralci Kladivarja KLADIVAR: Bauman, Kovačič, Co-klič (Kokotec), Škedelj, Vesič, Vodeb, Dvornik, Perc, Kotnik, Hribernik Šega. TRIGLAV: Brezar III, Brezar II, Štular, Jerman, Perkovič, Norčič, Goste, Gerbič, Bajželj, Krašovec (Ugri-ca), Binkovski. Štuaaaa-ve nadi3nua-šV0vaut.Tpann7r» Strelec: Bajželj v 19. in ?8. min. za Triglav. Sodnik Tanzes iz Ljubljane. Gledalcev 2500. POLET 8 Ljubljana, 16. sept. Ker so nogometaši Ljubljane na gostovanju po Italiji, je bila tekma med Rudarjem (Velenje) in Ljubljano preložena. Sobota Celje 2:1 (1:1) Murska Sobota, 16. sept. — Današnja tekma je imela'dva povsem različna dela. V prvem delu je bila igra povsem enakovredna v drugem delu pa je Sobota vse do 80. rhin. prevladovala na igrišču. Prvo večjo priložnost so imeli domačini šele v 19. min., vendar je Devič odlično posredoval. Prvi so prišli v vodstvo gostje potem, ko je v 21. min. Letnar nepričakovano streljal iz kakih 20 m in zadel Vrdujkino mrežo. Le nekaj minut za tem je Miloševič lepo podal Maučecu, ta pa je z glavo usmeril žogo v mrežo. V 38. min so imeli gostje lepo priložnost za ponovno vodstvo, vendar je Puška-riču v zadnjem trenutku uspelo rešiti mrežo. V drugem delu so domačini napadali z vsemi močmi in že v prvih dveh minutah je Maučec zadel vratnico. V 60. min. se je poškodoval odlični domači vratar Vrdjuka, zamenjal pa ga je Fujs. Domačini so dosegli zmagoviti gol v 73. min. preko Maučeca, ki je iz gneče ukanil danes odličnega vratarja gostov Deviča. Gostov vodstvo Sobote ni zmedlo, nasprotno, še z večjo močjo so napadli vrata domačinov, V 79. min. je Fujs le s težavo odbil močan strel napadalca gostov. V 85. min. je sodnik izključil domačega branilca Rantašo, zaradi grobega prekrška, minuto pred koncem pa še Nazorja zaradi grobega naleta na enega od domačih igralcev. Gledalci z današnjo igro niso bili, zadovoljni, ker je bila zelo nepove-‘zana In počasna. Sodnik Janžekovič je sodil danes zelo ostro. Sobota: Vrdjuka (Fujs), Rantaša, Puškarič, Zver, Klepec, Drvarič, Tkalčec, Putko, Sarotar, Maučec, Miloševič. Celje: Devič, Vidmar, Perme, Jager. Jošt, Lentar, Adžič, Mihelin, Devčič, Florjane. Nazor. Strelci: Maučec v 28. in 73. min. za Soboto ter Letnar v 21. min. za Celje. Sodnik Janžekovič iz Maribora. POLET 2 TEKME PO SLOVENIJI Gorenjska rokometna podzveza Savica : Radovljica 14:29 Križe : Sava 21:20 Storžič : Žabnica 14:16 Mladost B. : Duplje 28:19 Mariborska okrajna rokometna liga Fužinar : Slovenj Gradec B 23:10 članice: Fužinar : Slovenj Gradec 11:5 mladinci: Fužinar : Slovenj Gradec 22:7 Mariborsko-murskosoboška nogometna liga Fužinar-: Kovinar 0:2 Ljubljanska nogometna podzveza Rudar B. : Papimičar 7:0 Republiška odbojkarska liga Novo mesto : Fužinar 0:3 Kanal : Tegrad 3:1 Prijateljski nogomet Anhovo : Garnizija JLA Tolmin 7:3 Odred-Krim : Sloan 1:2 I Triglav 5 5 0 0 12:2 10 i Odred-Krim 5 4 0 1 8:3 8 1 Celje 5 3 1 1 9:6 7 1 Slovan 5 3 1 1 11:8 7 1 Rudar (T) 5 2 2 ,1 15:12 6 ■ Kladivar 5 1 3 1 6:6 5 I Železničar 5 2 1 2» 11:12 5 Sobota 5 2 0 3 11:9 4 1 Svoboda 5 1 2 2 5:8 4 1 Ljubljana 4 1 1 2 8:9 3 1 Ilirija 5 1 1 3 6:8 3 | Gorica 5 1 1 3 7:10 3 Delamaris 5 0 2 3 6:15 2 | Rudar (V) 4 0 1 3 4:11 1 lltlllllll i | 1 iiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Mednarodne vesti Kladivar Triglav 0:2 (0:1) CELJE, 16. sept. ~ Triglav se je 'rdil na vrhu današnjo zmago še bolj utre lestvice. V igri, ki je razočarala številne gledalce, je uspel z dobro taktično igro osvojiti dragoceni točki ria vročih celjskih tleh. Tekma se je odigravala po sredini terena in bilo je dovolj netočnih akcij z obeh strani. Sele po 15. minuti sta oba vratarja lahko pokazala svoje sposobnosti. Kljub ugodnim priložnostim ni bilo dovolj prisebnega strelca. V času največje premoči domačinov so gostje v 19. minuti po Bajžlju dosegli svoj prvi gol. Bajželj je izkoristil napako Baumana, ki je odbil žogo in s šestih metrov streljal v mrežo. Ta gol je dal polet Kladivarju, ki je hotel izenačiti, vendar so napadalci kar tekmovali, kdo bo večkrat streljal mimo rat. ^ u Železničar: Šoštarič, Pohorec, Podborščak» Rečnik, Degen, Kovač, Pšunder, Vagner, Fran-geš, Pavalee, Rupnik. Rudar: Leskovšek, Jeral, Deželak, Kos L, Kos II., Breznikar, Majcen, Bostič, Knaus, Pajer, Kastelic. Gole so dosegli: Vagner v 11., 21., Frangeš v 8., Rupnik v 57. minuti za domačine in Pajer v 23. in 82., Knaus v 28. ter Bostič v 37. minuti za Rudar. trebnem vodili žogo po igrišču in preveč kombinirali, medtem ko so ‘ j _ i _nr ■ __ _ lh-j___: J—_______ Gorica Delamaris 4:2 (1:2) Nova Gorica, 16. sept. — Pred 1000 gledalci je danes go-riška enajstorica z veliko težavo premagala borbeno enajstorico Delamarisa iz Izole. Izolčani so imeli igro v svojih rokah ves prvi polčas, pa tudi dobršen del drugega dela igre. Goričani so igrali zelo zaspano, nepovezano in brez vsake volje, tako da so gledalci že razočarani zapuščali igrišče v prepričanju, da je Gorica doživela poraz na svojem igrišču od novinca v slovenski nogometni ligi. Bilo je namreč le še tri minute pred koncem tekme, ko je Delamaris še vedno vodil z 2:1. Nato pa so se gori-ški napadalci prebudili. Močno so napadli vrata Delamarisa in potisnili nasprotnika povsem v obrambo. Izolčanom je pošla sapa in tako je bil položaj pred njihovimi vrati vedno bolj kočljiv. Zgodilo se je, kar ni nihče pričakoval. Goričani so se v zadnjih minutah zelo razigrali in v treh minutah dosegli tri gole ter tako zmagali z dokaj visokim rezultatom 4:2. Za Gorico so bili uspešni Hlede 2 in Reščič ter Černič po 1 gol, za Delamaris pa sta bila strelca Januš in Božič. Sodil je Zorko iz Ljubljane. Madrid — V Madridu je X. kongres Mednarodne rokometne federacije, na katerem so predstavniki 26 držav. Prvi dan so sprejeli nove člane: Tunis, Slonokoščeno obalo, Senegal, Kanado, Sirijo In ZDA. Naslednja dva dni bo kongres razpravljal o predlogu še štirih držav: Kameruna, Gornje Volte, Bolgarije in Velike Britanije. Budimpešta — Na kongresu Mednarodne federacije za dviganje uteži so sprejeli naslednje nove člane: Mongolijo, Hongkong, Fidži, Ja-maica, Sirija, Kamerun, Trinidad, Dominikanska republika in Papua. Na kongresu so sprejeli sklep, da bo naslednje svetovno prvenstvo leta 1965 v iranski prestolnici Teheranu. Za to tekmovanje so kandidirale tudi ZDA, vendar se je glasovanje končalo v prid Iranu 17:9. Naslednje evropsko prvenstvo bo leta 1964 v Parizu, Bolgarija pa bo prizorišče evropskega prvenstva leta 1965. Obeihausen — Na plavalnem tekmovanju je Joachim Kueppers (Zah. Nemčija) dosegel nov evropski rekord na 220 m hrbtno. Progo je preplaval v času 2:13,4. Prejšnji rekord 2:15,0 je Imel prav tako Kueppers. Moskva — Nogometna zveza Sovjetske zveze Je objavila Imena kandidatov za olimpijsko reprezentanco v Tokiu. Izbrali so 16 igralcev, katerih starost je povprečno 23 let. Samo dva nogometaša Za-vidovov in Jamanidze sta bila v olimpijskem moštvu v Rimu. Vratar Kodrikadze, krilec Sabo, branilec Sestemjev in napadalec Se-reberjanlkov pa so bili v reprezentanci, ki Je nastopila na svetovnem prvenstvu v Čilu, vendar niso odigrali nobene tekme. Prvi pregled nogometašev bo že 27. septembra letos, ko bodo nogometaši Igrali v srečanju z A reprezentanco Sovjetske zveze. Naslednje srečanje bo 7. oktobra, ko bodo mladi olimpijci Igrali tekmo z reprezetanco Maroka v Kijevu. Konec leta bo ista reprezentanca odpotovala na turnejo po državah Južne Amerike. Budimpešta — Znani- madžarski plavalec Gulrlch je postavil nov evropski rekord na 100 m metulj' ček. Progo je preplaval v času 1:00,2 in tako Izboljšal rezultat Ju* goslovana Kurldže. Blackpool — Petnajstletna angleška dijakinja Linda Lungrova j® dosegla nov svetovni rekord v plavanju na 220 y hrbtno. Progo je preplavala v času 2:35,6. Prejšnji svetovni rekord v tej disciplini je dosegla prejšnji mesec v Leipzig0 plavalka NDR Ingrid Schmit s časom 2:S6,1. Pred dnevi je mlada angleška plavalka dosegla tudi nov svetovni rekord na 110 jardov hrbtno z rezultatom 1:10,9. V Blackpoolu pa je bil dosežen še en svetovni rekord. To je uspelo olimpijski in evropski prvakinj* Angležinji Anitti Lonsbrugovi, ki je 220 jardov prsno preplavala 7 času 2:52,2. Precejšen napredek Ljubljana, 16. sept. — Kakor vsako leto, so tudi letos kotalkarji počastili spomin pokojnega inž. Bloudka. Nastopilo je 52 mladih kotalkarjev Olimpije in Ljubljane in kar je največ vred' no, predvsem nova imena, ki veliko obetajo za prihodnost-Prireditev je trajala danes ves dan in včeraj popoldne. Nastopili so mladinci in mladinke do 14. leta, razdeljeni v dve starostni skupini. Pri ocenil dfcnaš" nje prireditve rie smemo prezreti "velike množičnosti, ki j« Tradicionalni kolesarski kriterij v Novi Gorici MLADINSKA NOGOMETNA LIGA Grafičar : Ilirija 2:0 Sobota : Celje 3:2 Olimpija : Maribor 1:1 Kladivar : Triglav 3:2 Nova Gorica, 16. sept. — Marljivi kolesarski delavci v Ajdovščini so danes izvedli na ulicah Nove Gorice že drugi tradicionalni kolesarski kriterij, ki so se ga udeležili kolesarji Roga, Hrastnika in Primorja iz Ajdovščine. Kolesarji so morali prevoziti 50 krogov v skupni dolžini 40 km. Domačini so zlasti pozdravili lepo vožnjo Uršiča, ki pa je zaradi okvare zasedel šele tretje mesto. Rezultati: 1. Hvastja (Rog) 38 točk, 2. Krečič (Prim. Ajd.) 24, 3. Uršič (Rog) 17, 4. Fabjan (Prim.) 14 itd. prešla okvir vseh pričakovanj-Seveda nismo videli kdove kako velikih vrhunskih storitev, toda že ta prikaz najlepše dokazuje« da smo na najboljši poti, da v tej športni panogi dosežemo precej več kakor v preteklosti-Doslej nam je praksa pokazala« da se je za to športno zvrst P0” tegovala mladina ženskega spo' la, tokrat pa šmo videli na stal' tu kar lepo število mladih fan' tov. Sodniško žirijo so sestav' Ijali: Nevenka Gala, Eva Snoi« Mara Osrečki, Jože Biber & Jože Resman. Opazili smo, d8 se je sodniški zbor potrudii« vendar je včasih prišlo do n^ enotnega kriterija, kar pa se n® sme zgoditi prihodnji teden, k° bo državno prvenstvo. Rezultati — ml. mladine^ Rožman (Lj) 96,7, Švajger 95,8; st. mladinci: Burdyeh (W' 147, Švajger 143,1, Cunder (W 129,1; ml. mladinke: Brenčič (dJ| 143,2, Jarc (Lj) 129, Šifrer <Grand siam«, z zmagami na velikih mednarodnih prvenstvih Avstralije, Francije, Velike Britanije in ZDA v isti sezoni. To je pred h jim uspelo edino le Američanu Donaldu Budgeu leta 1938. ena. zdaj druga posaadkh, ki mčnnatodnlh tekmah različno uvelja- mednatod Vijo. Največje presenečenje šo veslači Francije. Nastopili so s Štirimi čolni šestkrat okoli sveta Nogometaši Reala so na gostovanju najdražja ekipa. Zato je malo moštev, ki lahko nudijo tem odličnim nogometašem takšne pogoje kot jih zahtevajo. Toda kljub temu je sekretar kluba izračunal, da so realovci na gostovanjih v* zadnjih šestih letih prepotovali 237.367 km, kar pomeni skoraj šestkratno pot okoli sveta. Z drugimi besedami vsako leto so enkrat napravili pot okoli ekvatorja. S •m Istega leta, ko je Don Bud-ge uspel osvojiti prvi in edinstveni »Grand slam« je prišel na svet v Rockham-ptonu (Qtteesland) v Avstraliji, njegov naslednik in trenutno najboljši teniški igralec na svetu, Rodney George Laver. Torej Je Laver ponovil zgodovinski dogodek V tenisu s svojo zaključno Zmago na prvenstvu v ZDA, ko mu je bilo 24 let. Kaj je pravzaprav «Grand slam« v tenisu? Nič manj kot štiri zmage na velikih mednarodnih prvenstvih v išti sezoni! V poštev pridejo le štirje največji teniški turnirji v Avstraliji, Franciji, VVimbledonu in Forest-Hill-su. To najbolj zaželeno teniško iavoriko je poskušalo osvojiti že veliko število teniških »asov«, vendar niso uspeli niti Tiiden. Cochet in Perry, pred Kramer. Hoad in Rosewall po letu 1938, ko je uspela ta velika storitev 22-letnemu Kalifornijcu Budgeu. Dod Budge je’bil odličen igralec tenisa, saj se mu je 1037. in leto kasneje posrečilo nekaj senzacionalnega. Kar dvakrat zaporedoma je v Wimbledonu zmagal med posamezniki, v parih (z Makorti) in v mešanih parih (z Aliče Marbie). Takrat^ je bil Budge idol mlade teniške garde. Kramerju je bilo 1? let, Seixasu 15, Pattyju 14, Larsenu 13, Falkenburgu 12, Gonzalesu in Flamu 10 ter Jrabertu, vsi pa so imeli svojega vzornika v Donaldu Budgeu. 24 let po »Grand slamu« tega ■ velikega ameriškega igralca tenisa, ko so že vsi mislili, da Se nikoli več ne bo ponovil, se je pojavil mož in se povzpel na vrh, ki je popolnola identičen z Bud-geovim. Možu je ime Kod Lav6r, prijatelji in novinarji ga kličejo tudi »the Kock Hampton Rocket« — raketa iz Rockhamptona. To je osebnost, ki se močno razlikuje od številnih sedanjih šampionov. Laver še nikoli ni bil vmešam v kakšen škandal, še nikoli ni povzro- čil izgredov na igrišču in drugje, še nikoli ga niso videli v sumljivi družbi! Pravijo, da še ni bilo tako skromnega šampiona, kot je imetnik »Grand slama«, Rod Laver! Teniški strokovnjaki trdijo, da bi Laver danes premagal vsakega profesionalca na svetu. Pravijo, da ima v sebi vse adute za zmago nad najboljšimi teniškimi igralci na svetu. »Daiiy Mail« je zapisal: »Laver ima Kramarjev udarec z desnico, Co-etetjev fore-hand, borbenost in športni duh BorOtre ter servis in hitrost Hoada. Mimo vseh teh lastnosti pa ga odlikuje še nekaj, »big match temperament«, kot temu pfavtjo Angleži, po naše: izredna želja in sposobnost za zmago Ha velikih tekmovanjih. V svojem zadnjem nastopu, v torek, Laver ni imel Večjih težav z Emersonom. Tudi stave so bile v razmerju 10:1 za njega. V prvih dveh nizih je prikazal vrhunski tenis in Emerson je bil nemočen, V tretjem nizu je za nekaj trenutkov popustil, kar je brž izkoristil njegov rojak in odločil ta niz v svojo korist. V 4. nizu je postal Laver spet miren in zanesljiv, z močnimi servisi in backhandi pa je nabiral točko za točko in Emersonu ni preostalo drugega, kot da mu čestita za zmago in za »Grand slam«. Dona Budgea Avstralec Rod Laver 16. septembra 1962 'POLET PISMA — iz Slovenije AKTUALNO Mitja Prešeren: MARIBOR Nogomet — V -riborsko-mursL doslej odigranih novoustanovljeni toariborsko-murskosoboški ligi je bilo ___j _________ ... tekem, to je dve koli. Rezultati — I. kojo: Branik : Kovinar 2:1, Aluminij : Maribor B 1:1, Nafta : Grafičar 2:1, Radgona : Mejnik 2:2, Fužir.ar : Drava 2:0; II. kolo: Aluminij : Nafta 2:1, Grafičar : Branik 0:8, Mejnik : Fužinar 1:0, Kovinar ; Radgona 9:2, Maribor B : Drava 11:0. Na lestvici vodi Branik s 4 točkami, slede Maribor B, Mejnik in Aluminij s po 3 točkami. Kovinar, Fužinar in Nafta 2 točki, Radgona 1 in Grafičar ter Drava 0 točk. Tudi nogometaši, ki tekmujejo v *• razredu mariborske nogometne pod-zveze, so pričeli s tekmovanjem. \’ I- kolu so igrali takole: Železničar B : Slivnica 11:0, Slov. Bistrica : Rače 3:1, Pohorje : Ojstrica 2:2; II. kolo: Rače : Železničar B 3:5, Poljčane : Slov. Bistrica 0:0, Korotan : Ojstrica 5:0, Fužinar B : Črna 1:2, Tobi : Slov. Gradec 3:2. S tekmovanjem v mariborski nogometni podzvezi so pričeli tudi mladinci in pionirji. LJUBLJANA Nogomet — V III. kolu okrajne nogometne lige s oigrali takole: člani — Slavi ja : Tabor 2:2, Kamnik : Mengeš 2:2, Litija : Proletarec 5:3, Bratstvo • Svoboda Dupl. 5:2, Svoboda Kis. : Sava 1:3, Domžale : Rudar 2:2; mladinci — Slavija : Tabor 1:3, Kamnik : Mengeš 1:1, Litija : Proletarec 2:2, Bratstvo : Svoboda Dupl. 3:0, Svoboda Kis. : Sava 8:1, Domžale : Rudar 2:0. Na lestvici med člani vodi Litija pred Savo, Bratstvom itd. V mladinski bgi pa vodi Bratstvo, sledijo Tabor, Kamnik, Rudar II, Proletarec, Mengeš itd. VI .razredu vedno bolj preseneča Partizan-Jarše. To moštvo je slavilo Že tretjo zaporedno zmago, saj so to Pot odpravili nogometaše iz Medvod J rezultatom 5:0. Rezultati III. kola — Medvode : Jarše 0:5, Enotnost : Rudaril (Trb) 5:i, Kočevje : Komet 6:1, Usnjar : Dob 5:2, Papirničar * tec 5:1, Slivnica : Rakek 2:3. tati: vzhodna skupina — Steklar : Vojnik 8:0, Olimp : štore 9:1, Slov. Konjice : Rogatec 1:4, Zreče : Olimp B 4:5; zahodna skupina — Šmartno : Pol žela 4:1, Velenje B : Šoštanj 1:6, Žalec : Gotovlje 6:0, Vransko : Nazarje 2:0. MURSKA SOBOTA Nogomet — V VI. kolu pomurske nogometne lige so bili doseženi zelo visoki rezultati. Kar tri tekme so se končale z dvoštevilčnim rezultatom. Zvezdništvo Novica, da je splitski plavalec Nenad Kuridža postavil evropski rekord na tOO m metuljček je razveselila vse jugoslovanske športnike. Splitska publika dolgo časa ni prenehala z ova-_ , „ ,, , p. .. R cijami, ko so sodniki objavili, da predstavlja njegov čas 1:00,5 najhitrejši čas, ki je bil kdajkoli dosežen v Evropi. S pono-som so javljali reporterji v svet novico, da je tudi Jugoslovija dobila plavalca, ki se je prvikrat v zgodovini plavalnega športa vpisal v listo evropskih rekorderjev. Bliskali so se fotoaparati, novinarji, plavalci, prijatelji, vsi se se gnetli okoli novega rekorderja, vsak mn je hotel stisniti roko in mu prisrčno čestitati na resnično pomembnem uspehu. že j : Šalovci 1:2, Gradbenik : Puconci 4:3, Brazda : Rakičan 3:0. Po I\. kolu vodi še vedno Sobota B pred Beltinci, ki imata po 8 točk Sledijo Gradbenik 7, Brazda in Planika 6, Rakičan, Bakovci, Šalovci po 3, Bogojina 2, Puconci in Pušča po 1 ter Veržej brez točke. Konjski šport — Konjeniški klub Ljutomer je organiziral konjske dirke, katerih se je udeležilo 42 konj iz Slovenije in Hrvatske. Na sporedu je bilo 7 dirk, med njimi tudi dirka za prvenstvo dvoletnih kasačev LRS na progi 1400 m. Na tej dirki je zmagala Leandina, last Alojza Slaviča s Časom 1:40,7 pred Dinverom, last ko bilarne Turnišče, in Nijono, prav tako last kobilarne Turnišče. Poleg omenjene dirke so bile na sporedu še enovprežne heat vožnje, enovprežne handicap vožnje, dvovprežna vožnja ter ravna galopska dirka za kmečko konje. ' Še isti večer je prvo grenko kapljo na ta uspeh^ kanil^ sam njegov trener Renato Vučetič, ki je med drugim dejal nekako takole: »Uspeh je nedvomno tu, toda Nenad se je že po svojem prvem uspehu, ki ga je dosegel na letošnjem zimskem prvenstvu Jugoslavije, ko je 100 m metuljček preplaval v času 1:01,0, navzel zvezdništva. Na treninge ni prihajal redno, treniral ni tako, kot sem želel NOGOMETNI KOMENTAR Loga- Pionirji pa so v VIII. kolu igrali takole — Svoboda : Olimpija I 0:2, Ljubljana I : Odred-Krim 3:0 p. L. Olimpija II : Ilirija 1:1, Slovan : Ljubljana II 1:0. V vodstvu je Slovan pred Ljubljano itd. RADEČE Športne prireditve — Prebivala Radeč so 8. t m. proslavili svoj krajevni praznik. Tudi letos so organj-zirali športne prireditve. Mladinski aktivi podjetij in bližnjih krajev so tekmovali v plavanju, namiznem tenisu, atletiki, odbojki, rokometu, košarki, kegljanju in v moto-dirkah. Športniki Radeč pa so proslavili še en uspeh. Na dvorišču TVD Partizan so izročili svojemu namenu lepo asfaltno rokometno in košarkarsko igrišče. Organizirali so že prve tekme na tem novem objektu in povabili k sodelovanju rokometaše iz Celja in košarkarje iz Trbovelj in Zagorja. CELJE Nogomet — VI. kolu okrajne nogometne lige, ki je razdeljena na dva uela, so bili doseženi naslednji rezul- Najbolj vztrajen plavalec Športniki raznih paohg že-Jijo postavljati vse mogoče rekorde. Takšne, ki jih medna-rodne zveze registrirajo, pa tudi takšne, ki s pravimi športnimi t&kmovanji nimajo nobene zve-Ze .Posebne vrste športniki so yztrajnosini plavalci, ki tekmujejo na različnih kanalih, ožinah in rekah. Prav posebno raz-''ito je takšno vztrajnostno pla-Vanje v Južni Ameriki. Iz Pe-^ja poročajo, da je tam neki Plavalec dosegel svojstven rekord. Plavajoč po reki je vzdr-Zfd v vodi 88 ur in trideset "Pnut. Ta plavalec je »prežiVel^ v vodi tri dni in pol. Zgledni športniki jz Amerike javljajo, da sodi j^ed najbolj originalne prošnje. so jo dobili na pristojnem ■Pestu, prošnja rektorja neke "iverje. -j’a univerza je hotela azsiriti svoje prostore in la-'baterije; zato je rektor za-I °sil za finančno pomoč, svojo tako]'*0 sesjavjj nekako „ ^elimo, da bo naša univerza bo znanstveni, višini da .. P° popularnosti enakovred-haši ekipi za baseball...« Se vedno ni tako kot bi si želeli Maribor se je usidral na zavidljivem četrtem mestu — Olimpija se še ni znašla v zvezni konkurenci — Dve presenečenji: Split na zadnjem in Istra na drugem mestu — Triglav podira vse zapreke v SNL Nogometaši, vsa] tisti, ki niso med izbranci z državnim grbom, imajo danes počitek. . Menda^ je zares zaslužen, saj je letošnje tekmovanje v II. zvezni ligi tako naporno in ostro, da je že po prvih štirih kolih v nekaterih moštvih pravo razsulo. Vzrok so pogoste, večkrat tudi težke poškodbe igralcev, ki onemogočajo, da bi sestavili taka moštva, kot si jih trenerji želijo. Počitek, ki je na sporedu v zveznih ligah, je tudi pravi trenutek, da pogledamo, kako in kaj se godi z našimi predstavniki v II. zvezni ligi. Ustavimo se najprej pri Mariboru, ki je pridno in koristno izkoristil vse izkušnje, ki si jih Je nabral že v lanski sezoni. Sedaj, po prvi etapi v II. zvezni ligi, se je usidral na zelo dobrem četrtem mestu, ki obeta marsikaj dobrega. Čeprav je igral Maribor dve zelo težki tekmi na tujih igriščih — v Banji Luki in v Ljubljani, še ni doživel poraza. Mariborski nogometaši nabirajo točke, zbrali so jih že pet, in to jih je pripeljalo pod sam vrh. Mimogrede •povedano, Mariborčani bi bili prav lahko še za točko na. boljšem, kajti remi s Karlovcem je bil zares nepravičen, saj je bila mariborska enajstorica za razred boljša. Maribor je torej brez dvoma solidna enajstorica, ki vedno ve, kaj hoče in skuša vedno svojo zamisel izpeljati do konca. Prav to ji je prineslo dragocene točke na tujih igriščih. No, vemo da so Mariborčani lani igrali lepši in boljši nogomet. Zdi se, da letos še niso v pravi formi in prav zato lahko od njih pričakujemo še veselih presenečenj. Tako kot lani, bodo najbrž tudi letos odigrali svoje najboljše tekme v spomladanskem delu sezone. Še obisk pri ljubljanskem dru-goligašu Olimpiji. Začetek ni kaj prida in prijatelji tega klnba že nestrpno sprašujejo, kdaj bodo njihovi ljubljenci pričeli z večjim zamahom osvajati točke. Zaloga Olimpije je sedaj precej skromna, še posebno kar zadeva izkupiček s tujih igrišč. Tam se Ljubljančani ne morejo znajti in so že dvakrat kljub dobri igri spremenili zmago v poraz. Oba: Istra in Fa-jnos sta kluba s slabšimi moštvi, vendar je odšla Olimpija praznih rok iz Pulja in iz Hrastnice. Očit- Gradnja novega športnega stadiona v Murski Soboti se bliža zaključku. Asfaltna ploskev je te dni zakrila dvomesečno delo treh izmen MDB Štefana Kuharja-Bojana, ki so jo sestavljali gojenci Srednje šole za telesno vzgojo v Murski Soboti. Asfaltna površina je velika 80X20 m in je ena največjih v Sloveniji. Igrišče je zgrajeno tako, da lahko služi raznim potrebam. Hkrati je mogoče pripraviti 6 igrišč za badminton, 4 za odbojko, 2 za rokomet, 4 za košarko, 2 za mali nogomet itd. Na igrišču pa so lahko še tekmovanja v streljanju z zračno puško, kotalkanje, drsanje, orodni mnogoboj in podobno. ^UMlIllIlllllllllllllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiHiiiiiiittinininiiiiiiiiiiiiiiiiiiilillllllllffllllllllllllin no je, da moštvu manjka drugo-ligaških izkušenj, poleg tega pa se zdi, da moštvo psihično ni pripravljeno. To sklepamo po tem, ker tempo njihove igre zelo variira, igrajo dobro in slabo obenem, ne znajo vzdržati naporne igre do konca ~ in tako se jim točke izmuznejo iz rok. Teh slabosti se bo treba torej nujno odvaditi, kajti sicer bo vse zastonj — dobri igralci, solidni pogoji, lep stadion, mnogo gledalcev ... Podobno kot za Maribor velja tudi za Olimpijo. Jesenski del prvenstva bo služil bolj za preizkus in potrebni izkupiček bo _ morda Olimpija zbrala v nadaljevanju tekmovanja — spomladi. Največja težava Olimpije je prav gotovo premajhno število igralcev. Ob pogostih poškodbah, izključitvah in podobnem je zelo težko sestaviti enajstorico. Na tekmi s Famosom v Hrastnici so bili poškodovani Jo-vičevič, Jalševec, Rojina, Brezigar in Vukotič. Poškodbe so precej resne (udarci brez žoge)^ in zn sedaj še ni mogoče reči, če bodo ti nogometaši lahko nastopili prihodnjo nedeljo proti Splitu. Za sedaj se je obrnilo na bolje le Joviče-viču in Jalševcu, medtem ko je nastop vseh treh napadalcev precej negotov. Zadnja preizkušnja pred tekmo s Splitom bo v sredo ob 16. uri. ko bo Olimpija igrala javno trening tekmo s članom SNL Celjem. Omenimo naj še, da bo Olimpija sedaj igrala kar dve tekmi zaporedoma na svojem igrišču, saj bo za Splitom prišla v Ljubljano še enajstorica BSK iz Slavonskega Broda. In kako se odvija tekmovanje v SNL? Presenečenje, da s tem lahko takoj postrežemo! Triglav, ki se je lani z vsemi močmi boril za obstanek v SCL, se je krepko povzpel na vrh prvenstvene lestvice in je doslej opravil z vsenti nasprotniki, med katerimi je bila vrsta precej uglednih. Gorica, Železničar, Rudar iz Velenja in Sobota, to so gotovo moštva, ki jih ni lahko premagati. Presenetljivo pa je, da se je Gorica znašla prav pri dnu, čeprav je res, da je igrala s težkimi nasprotniki. Novinci, predvsem Železničar in Svoboda. se dobro držijo, medtem ko are Izolčanom in Velenjčanom nekoliko slabše. Sicer pa, tudi v SNL se je komaj pričelo in sprememb bo še precej! in nisem pretiraval pred meseci ko sem trdil, da bi Nenad lahko plaval 58,0 na 100 in 2:12,0 na 200m metuljček, če bi resno treniral. S takimi časi bi tudi na evropskem prvenstvu v Leipzigu dosegel večji uspeh.« Prihodnji dan so sklicali tiskovno konferenco, na katero so pozvali predstavnike tiska, radia in televizije, da bi od mladega rekorderja zvedeli vse, kar jih zanima. Preko 15 novinarjev in fotoreporterjev je prihodnji dan zaman čakalo novo plavalno »zvezdo«. Pri Mornarju so dejali, da se temu prav nič ne čudijo in da je to samo eden od običajnih »što-sov« mladega rekorderja. Ob tem dogodku je močno splahnela moralna vrednost novega evropskega rekorda, istočasno pa se nam vsiljujejo paralele, ki smo jih doživljali pred nekaj tedni, meseci ali leti. Ni minilo mesec dni, ko je jugoslovansko športno javnost razburjal »slučaj Kovač«. Nekaj tednov dlje smo čitali tožbe trenerja Živkoviča, da naš adut št. i za medaljo na evropskem prvenstvu v atletiki Olga Gere ne trenira resno, da ne spoštuje navodila trenerja, tako da »Leteči« sodniki Belgijska sodniška organizacija za košarako je imela dlje časa velike težave, ker so imeli premalo sodnikov. Košarka se je razvijala, klubov je bilo vidno več, tekmovanj pa toliko, da ni bilo dovolj sodnikov, ki bi lahko zadostili vsem potrebam. Zato so v prvi naglici košarkarji Belgije takole rešili tale pereč problem. Zveza je dala na razpolago več avtomobilov, tako da so sodniki lahko tudi v enem dnevu sodili po dve ali celo tri tekme v različnih krajih. se je sam trener odrekel jamstva za njen uspeh na PEA. Če posežemo še nekaj mesecev nazaj lahko ugotovimo podoben primer pri Rogušiču, ki se vso zimo ni prikazal niti enkrat v zimski bazen in prišel na zimsko prvenstvo v Zagreb popolnoma nepripravljen. Rogušič je bil naš najbolje uvrščeni plavalec na evropskem prvenstvu v Leipzigu in to s treningom, dveh, treh poletnih mesecev. Še in še bi lahko naštevali naše vrhunske športnike, ki bi jih lahko uvrstili v takšno kategorijo »torzov športnih uspehov«. Odstopamo od nadaljnjega tekmovanja Žc leta nazaj opažamo, da Jc v Postojni zelo razgibano športno življenje. Mladina ima veliko veselje do posameznih jsanog in sl želi tekmovati. Že večkrat pa smo omenili, da v Postojni ni dobre organizacijske roke in da je mladina bolj ali manj prepuščena sama sebi. Postojna je kraj, ki leži nekako v sredini med Ljub-Ijano in Koprom, po pokrajinski razdelitvi nase republike pa sodi v okvir OZTK Koper. Morda je prav oddaljenost od središča Okrajne zveze kriva, da telesno-kulturuo življenje v tem mestu ne poteka v splošno zadovoljstvo. Te dni je prišlo na Košarkarsko zvezo Slovenije pismo, v katerem košarkarji Nanosa iz Postojne javljajo, da odstopajo od nadaljnjega tekmovanja, ker _ nimajo sredstev, da bi še naprej nastopali v republiški ligi. Nanos je v tej ligi trenutno na ?. mestu, igralci so požrtvovalni in borbeni in kot poznamo razmere v tem klubu, smo prepričani, da še zdaleč niso pokazali vseh svojih zmogljivosti. To pismo je na republiški zvezi močno odjeknilo in člani /veze so takoj reagirali. Medtem ko so košarkarji Nanosa ob vestili vse merodajne o svojem nameravanem odstopu, je KZS poslala pismo Okrajni zvezi K«per Tu je morda tudi ključ do tistega popolnega vrhunstva, ki ga Jugoslovani. tako redko kdaj dosežemo. Kuridža, Kovač, Gerejeva, Rogušič, Bezjak in še mnogi drugi so dokaz, da imamo športnike s prav takšnimi kvalitetami kot Amerikan-ci, Rusi, Nemci ali Francozi, toda zmanjka nam vedno tiste sile, da bi postavili še piko na i. Ti naši sicer vrhunski športniki, vendar smelo lahko trdimo propadli talenti, bi ob takšnih pripravah kot jih imajo vrhunski športniki v tujini lahko tudi osvajali medalje na olimpijadah ;n svetovnih prvenstvih. Slava je nujen spremljajoč faktor vrhunskih uspehov v športu. Toda mnogokrat športniki niso dovolj močni, da bi nosili težo športne slave. Zvezdništvo in ob njem vsi spremljajoči pojavi, so nujna posledica tam, kjer športnik ni bil dovolj močan, da bi vzdržal to težo. Ob veselem dogodku iz Splita se bojimo, da nam tam raste nov Kovač. Trener in njegov klub so prvi poklicani, da rešijo, kar se še rešiti da. Ob teh meditacijah nam vstaja pred očmi Miro Cerar, svetovni prvak, marljiv in skromen športnik. Samo uspehe takih športnikov lahko resnično cenimo in jih spoštujemo ... in ObZTK v Postojni. Vsi mero-dajni so torej obveščeni, vprašanje pa je, ali bo ta klic po pomoči tudi resnično pomagal iz _ zagate razočaranim mladim športnikom iz Postojne. Vse, kar smo pravkar slišali, je samo logična posledica stihijskega dela na področju telesne kulture v Postojni. Igralci Nanosa so se v tem pismu podpisali in naravnost obsodili tudi klubske funkcionarje, ki jih pravzapra\ ni. Sami si vse organizirajo in iščejo vse mogoče vire, da bi si pomagali v finančni stiski. Pravijo, da so že naveličani nenehnega jadikovanja in da bodo pometali puške v koruzo. Vprašujemo se, kako je vendar mogoče, da takšen kraj, kot je Postojna, ne premore agilnih športnih delavcev, ki bi pomagali mladini pri njenem prizadevanju in tekmovanju? V Postojni misijo na vse, od turizma do gospodarskih dobrin, kar je seveda popolnoma pravilno. Teda to prizadevanje še ne opravičuje merodajnih forumov, da zanemarjajo ono drugo področje, ki je prav tako pomembno kot vsa ostala dejavnost v turistični Postojni. Tu smo tokrat konkretno govorili o težavah košarkarjev in prepričani smo, da je prav košarka za vse objektivne opazovalce pravo zrcalo v odnosu do telesne kulture sploh. V Postojni imajo, kot smo že omenili Občinsko zvezo za telesno kulturo, imajo mladinsko organizacijo in še druge politične in oblastne forume, ki bi morali tudi vprašanju telesne kulture posvetiti vso pozornost! Samo še to. Košarkarji Nanosa bodo verjetno dobili potrebno pomoč, kar pa še zdaleč ni vse, kar morajo storiti v Postojni. Prej ali slej se bodo v tem kraju znašli v še hujši zagati in če ne bodo odločno pristopili k reševanju te-lesnoknlturnih problemov, potem bo SOS košarkarjev le enkraten vzklik nezadovoljiva, vse ostalo pa bo ostalo pri . . Obisk pri telesnovzgojnih organizacijah Nov stadion v Murski Soboti Reze r v ir a no za b ral c e podatki le 0 slovenskih košarkarjih 'Rezep^-10 l}rebiiam vaš list, posebej pa rubriko jako v lran° za bralce«. Zanimam se za košarko, : r°sim *Ie2?emi .kot. tudi v republiškem merilu. t? telesni ’ .V.a .°bjavite v Poletu podatke o starosti !;assina n *sini naslednjih vrhunskih košarkarjev: NikoliAeuarNKandusa, Gordiča, Ko-1Ca> Pet,.:* ca: l^jerdje, Troskota, Kovačeviča, La-Upam HV1v.a’ Ujuriča, Bojoviča in Radoviča. ’ češi ni6'"1 vVi!ini P« morda še o čem dru-, vsem us+r_v.sP^asujete. Toda žal vam ne moremo nio vPraŠanja « ue?v^ Y.am lahko odgovorimo le H i«6 JLn telesna H°šarkarjih Olimpije. Rojstne let- Jefnitassil> roj min%iKr!'lc?y O1™?*!« so nasledi 7. ‘kor L 1?6 cm, Daneu roi. i lepe uspehe, toda kje so danes? Pred nekaj leti so si še priborili nekatera prva mesta in celo dvakratno uvrstitev v slovensko ligo. Sedaj pa je vse drugače. Uspehov ni več! Prepričan sem, da vzroke nazadovanja moremo iskati le v mlačnosti in nezainteresiranosti Domžalčanov. Današnji nogometaši ne poznajo onbene borbenosti in srčnosti. Sedanji vodja tov. Šuštar pomaga na vse načine, da bi Domžalčani ponovno prišli do pričakovanih uspehov, toda pri vadbi ni resnosti. Drugače je pri košarkar^ jih, ki so si pridobili ne samo lepe uspehe, temveč tudi ugled med domžalskim občinstvom. Prav oni naj boao zgled vsem tistim, ki hočejo ob nogometni žogi sebi priigrati tudi boljše gmotno stanje. To so moje ugotovitve in si želim, da bi mi prizadeti čimprej odgovorili. ^ ,r _ „ _ \ O. V., Domžale uspehe. Prav bi bilo, da na vaša vprašanja nogometni funkcioiarji in igralci Domžal javno odgovorijo. NOV EVROPSKI REKORD KURIDJE Prejšnji teden je v Splitu znani plavalec Ku-ridja dosOgel izvrsten čas na 100 m metuljček. Na plavalni prireditvi v počastitev 20-letnice Jugoslovanske vojne mornarice je na progi 100 m metuljček preplaval v rekordnem času 1:00,5! Zanima me, ali bodo ta rezultat priznali tudi funkcionarji evropske plavalne federacije? Znano je namreč, da je imel do zdaj Madžar Gurlih v posesti evropski rekord s časom 1:01.0. Zanima me tudi, kdaj mednarodna plavalna fedracija priznava rekorde, ker sem že večkrat slišal, da rekordni časi v morski vodi ne štejejo na lestvici evropskih ali svetovnih rekordov. ^ S. M., Celje t£v ^>Ho, da "p”: '“'■o odgovoril™at,cne klubei |,a vam bodo Prav Sen, v KIE JE N0G0MET? OfuL s.em nogomet.\°Jta ž,e 0,1 rane mladosti. dal' Nogometa?! r>m H0 tekmf'’ da si je ne f)i - ta?1 Domžal so že pred vojno imeli Dotaknili sle se perečih problemov Športa in te- morajo biti pogoji, da rekord priznajo. Vsako tek le kulture v Domžalah. Prav je, da javno raz- movanje mora biti najavljeno pri plavalni organi lesne kulture v Domžalah. Prav je, pr avl jate o vzrokih nazadovanja domžalskega nogo meta in prepričani smo, da vaše besede in vaše ugotovitve ne bodo ostale brez odmeva. Takšno stanaje, kot je danes v Domžalah, je še kje drugod po Sloveniji in prav gotovo vse premalo javno polemiziramo in odkrivamo napake, ki so se vgnezdile med aktivne športnike in klubske funkcionarje. Težav in zamotanih problemov jc vedno več, pri tem pa so seveda tudi subjektivna gledanja in z malo več dobre volje bi lahko dosegli veliko lepše organi-»rajo izmeriti _____ Plavalec lahko doseže ____________ . morski vodi. Važno je le, da je 'bazen ograjen z vseh štirih strani. Vsi ti pogoji so bili v Splitu izpolnjeni, zato ni vzroka, da Kuridjinega rekorda ne bi priznali. Omenimo naj še to, da ni pomembno, kakšna je oblika tekmovanja, s^t je, kot je znano, Brazilec Dos Santos dosegel svetovni rekord sam, brez konkurence. Najavili so le njegov nastop in nič več* i Novo igrišče, ki je pri domu TVD Partizan oz. Srednji šoli za telesno vzgojo, bo omogočilo pouk več oddelkom SŠTV in splošno telesno vzgojo pri Partizanu. Služilo bo tudi za razne seminarje in tečaje OZTK. Na razpolago so tudi telovadnice, predavalnica in prhe. Novi stadion ima tudi urejene temelje, z drenažo, kanalizacijo z odtočnimi jarki ter vodovod za osoe-ževanje in čiščenje asfaltnega tlaku. Dosedanje igrišče TVD Partizan je bilo leta in leta skromna improvizacija in ni omogočalo normalnega odvijanja tekmovalnega športa, rekreacije in pouka na SŠTV'. Cesto zaradi slabega vremena ni mogla biti na sporedu niti ena tekma, saj je bilo igrišče v dežju nesposobno Igralci, posebno dijaki SŠTV, so bili izpostavljeni neprestani nevarnosti za zdravje. Skratka igrišče, ki bo v kratkem zgrajeno, bo več kot potrebno ne le Murski Soboti, temveč tudi vsemu Pomurju. Gradnjo je prevzela Srednja šola za telesno vzgojo o Murski Soboti, čeprav je imela na razpolago le skromna finančna sredstva. Pri svojih operativnih izdatkih je šola prihranila 3 milijone dinarjev, v barki pa je najela 4 milijone investicijskega posojila. Za okoli 4 milijone dinarjev pa je bilo opravlje nega prostovoljnega dela, ki so ga opravili mladinci brigadirji MDB Štefana Kuharja-Bojana. Zaradi vestnega dela in prizadevanja pri gradnji novega športnega stadiona je vodstvo SŠTV pripravilo najboljšim brigadirjem posebno priznanje. Kar 40 jih je odšlo v Beograd kot gledalci na evropsko prvenstvo o atletiki. Posebno priznanje pri gradnji pa si je zaslužil profesor in ravnatelj Srednje šole za telesno vzgojo, Evgen Titan, ki ne samo da je bil glavni pobudnik in oodja pri gradnji, temveč je celo sooj letni dopust preživel pri gradnji igrišča. Novi športni stadion bodo začeli uporabljati že danes, ko sc je pričela Pomurska rokometna liga. Slovesno pa bo stadion izročen svojemu namenu maja prihodnjega leta. Takrat bo na sporedu Teden mladosti in 11. pomurski festival telesne kulture. Do takrat pa bodo tej pomembni pridobitvi dodali še marsikaj novega. vi tergin Dobite ga v vseh lekarnah! Na treningu in tekmovanju uporabljaj VITERGIN tablete Preprečuje utrujenost — dviga storilnost Pet dni med najboljšimi Zapiski z roba steze — i¥a stadionu /Li? več presenetljivih rezultatov jugoslovanskih atletov Olga Cere druga v Eviopi — Več izenačenih svetovnih in evropskih rekordov Prvi dan HOJA NA 20 KM 20 mož z belimi kapicami je zavzelo mesto ob startni črti. Prve tri medalje so bile na voljo. Strokovnjakom je ustregel Anglež Keneth Malthews, ki ni dopustil presenečenja. Od starta do cilja je vodil, najprej v spremstvu Čeha Bileka, proti koncu pa preganjan od manj znanega Nemca Reimanna. Videti jp bilo treba prizor kako je mož v trenutku ko je prešel ciljno črtno kot zmagovalec, vrgel svojo čepico v zrak, odklonil ogrinjalo in stekel. To je tisti trenutek radosti in sprostitve, ko tekmovalec v hoji sme steči, kar mu je dotlej stro- di Červan. Ivanovič je od vsega začetka igral na zanesljivo in tekel počasneje. Skupina zasledovalcev je na polovici proge imela približno 50 m zaostanka, tempo pa je bdi oster: 14:11.0. Počasi se je pričela drobiti — nekateri so omagovali, .trije po sklenili ostreje zasledovati prvo dvojico. Bogey in Angleža Fowler in Hyman so pričeli loviti Bolotnikova in Jankeja,. kar jim je Skoraj uspelo, ker je svetovni rekorder močno zmanjšal hitrost. Nemca ' je pričela grabiti panika, gledal je vse češče nazaj (kar na Kovača je spominjal) in nazadnje celo prevzel vodstvo. Bolo trnkov mu je to pustil do zadnjega kroga, ko je ponovil svoj olimpijski finiš iz Rima in zmagal z veliko prednostjo. V ozadju valne pogoje. Večinoma so imeli tekmovalci pomoč vetra v hrbet, ki je presegel dovoljene meje. DISK Evropski rekorder Truse-njev, ki je metal kot drugi, je že v prvem metu zabeležil 57,11 metrov in ob koncu tekmovanja smo šele videli, da je to že tudi dovolj za prvo mesto. Piat-kowski je šele v šestem metu presegel 55 m, vendar premalo, da bi zadostovalo vsaj za medaljo, če že ne za obrambo naslova iž leta 1958. Rakič je bil mnogo slabši kot v kvalifikacijah. — Rezultati: 1. Vladimir Trusenjev (SZ) 57,11, 2. Koch (Nizozemska) 55,96, 3. Milde (Nemčija) 55,47, 4. Piatkowski (Poljska) 55,13, 5. Kompanejec PREDSEDNIK TITO JE ODPRL VII. EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI ki so čakali na končno odločitev. - Naenkrat je. dvignil Pi-quemal roke visoko nad glavo in pričel kot nor od veselja tekati po stadionu — vsaj ne- SVEČiOfl UVOD JE BIL VELIČASTEN SPEKTAKEL, KAKRŠNEGA ¥ JUGOSLOVANSKEM ŠPORTU ŠE NI BILO. SKORAJ POLN STADION JE Z NAVDUŠENIM ODOBRAVANJEM SPREJEL PREDSEDNIKA REPUBLIKE TITA IM Z ODPRTIM SRCEM POZDRAVLJAL EKIPO ZA EKIPO, KO SO HITELE ZA SVOJIMI ZASTAVAMI M ZELENO TRATO STADIONA. SLIKA JE BILA PREKRASNA: MA RBEČE-ZEIEM PREPROGI STAMOM MIVMCI BARV NAJRAZLIČNEJŠIH TRENERK, KI JIH JE NOSILA ATLETSKA SMETANA EVROPE. MINILI SO VELIKI TRENUTKI PREDSEDNIKOVIH BESED, SALVE IN STOTINE GOLOBOV, KI SO ŠIROM JUGOSLAVIJE PONESLI VEST 0 OTVORITVI DOSLEJ NAJVEČJE ŠPORTNE PRIREDITVE V JUGOSLAVIJI. NAŠ STARI »MIHA« JE OBLJUBIL V IMENU VSEH ŠPORTNE IN VITEŠKE BORBE IN ŽE JE STARTER KLICAL BOJEVNIKE V ARENO. go prepovedano! No in prav to govori o tem, da hoja ni tako naravna športna panoga kot nekateri trdijo. Naš Ožbi Vister je imel nalogo, ki je ni bilo mogoče rešiti drugače kot jo je: zadnji na cilju, toda odstopil ni kot nekateri boljši in slabši od njega. Rezultati: 1. Kenneth Mathews (VB) 1:35:54.8, 2. Rei-mann (Nemčija) 1:36:14.2, 3. Go-lubničij (SZ) 1:36:37.6, 4. Vedja-kov (SZ) 1:37:23.6, 5. Back (Švedska) /1:38:11.2, 6. Lindner (Nemčija) 1:38:34.8, 16. Vister (Jugoslavija) 15:56:1.4. KROGLA — ŽENSKE Samo 12 močnih deklet se je spustilo v borbo, zato kar brez kvalifikacij. Šele tekmovanje nam je pokazalo, da smo Jugoslovani zavrgli vsaj eno-12. mesto, ki jih morda sicer niti ne bomo toliko desegli. Po prvem mestu je- močnejša Garischeva s 16,91 m vodila pred eksplo-zivnejšo svetovno rekorderko Tamaro Press. Zato pa je kot granata iz topa zletela 4 kg težka krogla v drugem' poskusu Presove: 18.55 m, po stadionu so razglašali nov svetovni rekord, v. resnici pa je to bilo do centimetra točno izenačenje dosedanje rekordne znamke, ki jo je Tamara beležila letos in še ni bila priznana kot rekord. V ostalih metih je šlo le za formalnost. Rezultati: 1. Tamara Press (SZ) 18.55, 2. Garisch (Nemčija’) 17.17, 3. Zibina (SZ) 16.95, 4. Hubner (Nemčija) 15.97, 5. Hoffmanu (Nemčija) 15.75, 6. Salagean (Romunija) 15.26. 10.000 METROV Z dvajsetminutno zamudo pod svitom reflektorjev so šli na pot mojstri teka na 10 km. 27 tekačev, 2 Jugoslovana. Červan od strela začel hrabro, mnogi so mislili, da celo preveč agresivno, saj je v tempu sledil svetovnemu rekorderju Bolotni-kovu. Nekaj krogov je pretekel v tretji poziciji za Bolotniko-vom in Bogeyem. Potem je prišlo do velikih preformacij. Bo-lotnikov je nekaj časa nadaljeval sam, pozneje se mu je priključil presenetljivi Janke, zadaj pa se je formirala velika skupina (tudi do 13 mož je štela), v kateri je hrabro tekel tu- je Janke z zadnjimi silami reševal srebrno medaljo, Bogey pa ob naletu Angležev prav na cilju izgubil bronasto. Červan je pritekel kot sedmi skozi cilj in bučno vzpodbujanje gledalcev mu je dalo moči, da je bil v zadnjem krogu še hiter. Vedeli smo, da je tu nov rekord, samo kakšen? Rezultati: 1. Pjo-tr Bolotnikov (SZ) 28:54.0, 2. Janke (Nemčija) 29:01.6, 3. Fo-wler (VB) 29:02.0, 4. Hyman (VB) 29:02.0, 5. Bogey (Francija) 29:02.6, 6. Ivanov (SZ) 29:04.8, 7. Červan (Jugoslavija) 29:07,6, 16. IVanovič (Jugosl. 29:37.8. “ PREDTEKMOVANJA 400 m ovire — brez Jugoslovanov, naj hitrejši v predtekih Janz (Nemčija) 51,06, Morale (Italija) in Van Praagh (Francija) 51,4, 100 m — najhitrejši v predtekih in polfinalu: Gam-per (Nemčija) dvakrat 10,3, Foik (Poljska) 10.3, Hebauf (Nemčija) 10.3, tudi ta panoga brez Jugoslovanov, 400 m ženske pred-tek — Simičeva se je po odločitvi fotofiniša uvrstila v polfinale kot dvanajsta dp trinajsta, najhitrejše so bile: Ttkina (SZ) 54.4, Grieveson (VB) 54.8, Par-Ijuk (SZ) 54.9, Simičeva je tekla 56.5, 400 m — oba Jugoslovana Bosnar (48.0) in Grujič (47.5) zadnja v svojih predtekih, naj-hitrejši: Brighwell (VB) 46,6, Reške (Nemčija) 46.9, Kinder (Nemčija) 47.1. disk — samo 10 metalcev izpolnilo kvalifikacijsko normo 53 m, med njimi tudi Jugoslovan Rakič s svojim osebnim rekordom 53,19 m, najboljši Piatkowski (Poljska) 55.79, Radoševič je z 52.56 izpadel. troskok — devetorica čez kvalifikacije 15.50 m, med njimi tudi Jugoslovan Jocič v drugem skoku s 15.58 m, najboljši Schmidt (Poljska) 15.98, 100 m ženske — Kolenčeva izpadla z 12.1, najhitrejše: Heine (Nemčija) 11.5. Hyman (VB) 11.6, Gorecka (Poljska) 11.7. Drugi dan Glavna značilnost drugega dne tekmovanja je bilo vetrovno vreme, ki je v večini panog ustvarilo nenormalne tekmo- (SZ) 54,74, 6. Szecsenyi (Madž.) 54,66, 12. Rakič (Jugoslavija) 49,80 m. 100 m Zanimivo, da prav finalni tek moških, preizkus najhitrejših v Evropi, ni imel tako ugodnih pogojev kot drugi teki. Veter je pihal v hrbet tekmovalcem le s hitrostjo 0,6 sek. Trije uradno so mu sporočili, da je prvi. Potem sta prišla funkcionarja, ki urejata atlete za proglasitev zmagovalcev in z listka prebrala vrstni red prvih treh. Piquemalovo navdušenje se je stopnjevalo. 22-letni Parižan je nepričakovano osvojil naslov najhitrejšega v Evropi, pet tekačev pa je dobilo isti (zbeži Hymova). V borbi za prvo mesto so takoj samo še Hyman, malo zaostaja Ciepla in ostale nekoliko več. Na cilju pravilno ugotovimo vrstni red, čeprav sodniki tudi v tem primeru raje počakajo ma besedo Omeginih naprav. Veter je premočan, da bi bili rekordni rezultati obeh prvih dveh priznani (izenačenje evropskega rekorda — veter 2,3). Hymano-va se kot otrok veseli svoje zmage in kaže gledalcem svojo medaljo kar naprej. — Rezultati: 1. Dorothy Hyman (VB) 11,3, 2. Heine (Nemčija) 11,3, 3. Ciepla (Poljska) 11,4, 4. Ar-den (VB) 11,5, 5. Rapke (Nemčija) 11,6, 6. Szyroka (Poljska) 11,8 sek. TROSKOK Tekmovanje poteka dovolj senzacionalno. V prvem 7 skoku ima le pet tekmovalcev veljavne skoke in vodi Fedosejev s 15,85 pred Jaskolskim 15,84. V drugem skoku prve šestnajštke: vodi Gorjajev s 16,39 pred Schmidtom 16,11, Jocič skoči 15,24 in je na 5. mestu. V tretji (Poljska) 16,55, 2. Gorjajev (S2* 16,39, 3. Fedosejev (SZ) 16,2«* 4. Jaškolski (Poljska) 16,02,J' Jocič (Jugoslavija) 15,68, 6. E1' narsson (Island) 15,62. PREDTEKMOVANJA IN KVALIFIKACIJE Kopje ženske — 5 metal^ preseže kvalifikacijsko noro1 50 m (najboljša Ozolina — — 51,60 m), med tistimi, ki Prr dejo v glavno tekmovanje, tudi Kačičeva z metom 46,63^! daljina — protfveter ne tekmovalcev, šest z normo 7,5 ’ najboljši Ter-Ovanesjan (S" 7,82, Munjič skoči 7,01 in izp®' de, višina ženske — Gereje'1' se z normo 167 (v prvem skoku' uvrsti v glavno tekmovanj®’ 110 m ovire — močan veter, i'3* zen v eni skupini vedno ve kot 3 m na sek., Lorger zma^ v drugem predteku s 14,4, F® trušič s 14,6 izpade v četrte* ’ najboljši: Ghardel (Franci]3'’ Taitt (VB), Cornacchia (ItahF in Mihajlov (SZ) 14,0, 800 m predteki po novem pravilu (z ^ četek teka po svojih progah)* vseh skupinah sprehod v PT'-:e-, krogu in ostro v drugem, na-boijši: McCleane (Irska) 400 m ženske ene' brez prest čenj v obeh polfinalnih teky Simičeva izpade, vendar. iz0*1,, či državni rekord s 56A, boljše: Grieveson (VB) 54,2, kina in Parljuk (SZ) 54,3, ovire — odlični rezultati na 1 > (ItaW, 50,5’ AH' kocem traku: Morale 50,0, Neumann (Nemčija) Kriunov (SZ) 50,9, 400 m - , gleži in Nemci so veliki zh*.^ 46,1; FINALE TEKA NA 100 METROV JE BIL, KOT KAZE, ZARES V ZNAMENJU IZENAČENOSTI. TAKO REKOČ VSEH 6 TEKMOVALCEV JE HKRATI PRITEKLO NA CILJ IN PRISTOPITI JE MORAL MODERNI TEHNIČNI PRIPOMOČEK FOTO-FINIS pari so bili v finalu: na obeh skrajnih progah Francoza Dele-cour in Piquemal, na drugi in tretji Nemca Gamper in Hebauf, ob njih pa Poljaka Foik in Juskowiak. 2e prvi start je uspel in razen Foika, ki je takoj zaostal, so vsi tekli v isti črti. Na cilju smo videli le, da je zmagal eden od obeh Francozov, bolj smo se nagibali na stran Piquemala, sicer pa smo mi in sodniki prepustili odločitev napravi za fotofiniš. Pazljivo smo gledali tekmovalce, čas! — Rezultati: 1. Claude Pi-quemal (Francija) 10,4, 2. De-lecour (Francija) 10,4, .3. Gamper (Nemčija (10,4, 4.—5. Hebauf (Nemčija) in Juskowiak (Poljska (10,4, 6. Foik (Poljska) 10,5. 100 m — ženske Isti razpored sil tudi pri ženskah: po tri dvojice, le tokrat namesto Francozinj Angležinje. V polfinalu, zopet najhitrejša Jutta Heine, ki je zato glavni favorit. Drugi start uspe seriji se popravita Schmidt na 16,32 in Fedosejev na 16,24, Jocič skoči nov jugoslovanski rekord 15,68 m in obdrži peto mesto ter se tako uvrsti v finale. To je njegov doslej največji uspeh in popolnoma nepričakovana jugoslovanska finalna uvrstitev. V nadaljevanju juriša svetovni rekorder Schmidt na vodilnega Gorjajeva. V zadnjem skoku mu uspe: 16,55. Jocič ostane pri svojem, kar pa mu še zadostuje za peto mesto. — Rezultati: 1. Josef Schmidt so govalci polfinalnih 'tekov, boljši: Reške (Nemčija) m Metcalfe (yB) 46,2, Kowalf (Poljska) 46,3, 5000 m — P'^, dva teka počasna in potem ^ niš, zadnji razmeroma tempo, večinoma po zaslugi lotnikova, naiboljši: Ku .(.0v (Nemčija) 13:53.4, Bolotn11* , (SZ) 13:53.4, Bogey (Fran®,'g, 13:53.6, Jurek (CSSR) 13:3 Strong (VB) 13:56.4. Tretji dan Peteroboj: Ob precejšnji P00yjre vetra so že rezultati na 80 nj segl? bili odlični. Stamejčičeva je najboljši letošnji rezultat v ^dP01? čeprav je tekla z najmanj P zoPe* vetra. V metu krogle je PU . 40 med boljšimi kljub temu, da pu segla svojih običajnih dalLtal^ ] pričakovanju je dovolj skoku v višino, v daljini Jer e sKa Ijila, prav tako na 200 m. v gggt paj je bilo dovolj za odliejj, ^ j mesto in nov državni rekoru* za 52 točk boljši od prejšnje« p" tovna rekorderka Irina dveh panogah odstopila* ** (gO1 1. Gallna Bistrova (SZ) ovire 10,7, krogla 13,10, ^JSGUen3;() daljina 6,05, 200 m 25.4), 2 ^7, 5*8, (Francija) 4735 (10,9, 11-05, * 4C 24,4), 3. Hoffmanu (Nem«J^ecKf (11,1, 10,78, 157, 6,08, 24,7), ^ 4586- ' (Nemčija) 4663, 5. Peters (^fy4 (l^u Stamejčič (Jugoslavija) . 12-44, 148, 5,68, 25,5) . Predtekmovanja m 0inil° krogla — normo 17 m je atleti Evrope metalcev, .med njimi tudi Jugoslovana Tomasovič (17,12) in Jocovič (17,46). Najboljši met: Lipsnis (SZ) 18.00, daljina ženske — samo-11 atletinj je preseglo normo 6 m, najdaljši skok: Sčelkanova (SZ) 6,38 m. DESETEROBOJ V zgodovini atletike še ni bilo bolj napetega tekmovanja v tej panogi. Štirje teekmovalci Moltke, Holdorf, Bock in Kuznecov so se menjavali v vodstvu. Pred zadnjo disciplino 1500 m ovin je imel Moltke 44 točk prednosti. Nemci so že pozdravljali svojo prvo zlato medaljo na PEA, vendar je bil veteran Kuznecov v Petek zvečer še toliko pri močeh, da je svojega nasprotnika prehitel za štiri točke. Nastop Jugoslovanov je zadovoljiv, pri čemer je bil Kolnik prvič prepričljivo boljši od Brodnika. Rezultati kažejo, kako sta oba naša reprezentanta uspevala med tekmovanjem. Izdvojiti moramo bolnikovih 445 cm ob palici, kar je tretji do četrti jugoslovanski rezultat vseh časov. Ta uspeh bo najbrž bolnika še bolj spodbudil v nameri, da opusti deseteroboj in se loti skoka ob palici. Rezultati: 1. Kuznecov (SZ) 8026 točk (100 m 10,8, daljina 691 cm, krogla 14,32, višina 175 cm, 400 m 49,3, U0 m ovire 14,5, disk 48,08, palica 390, kopje 68,08 1500 m 4:41,0) 2. Von Moltke (Nem) 8022 (100 m 10,7, daljina 703, krogla 14.93, višina 180, 400 m 49,7, 110 m ovire 14,8, disk 49,41, palica 425, kopje 56,71, 1500 m 4:46,9; 3. Bočk (Nem) 7835 (100 m 10,8, daljina 696, krogla 13,25, višina 186, 400 m 48,6, 110 m ovire 14,7, disk 39,47, palica 390, kopje 62,65, 1500 m 4:22,9; 4. Kammerbek (Niz) 7724, 5. Holdorf (Nem) 7523, 6. Djačkov (SZ) 7400, 7. Kolnik (J) 7348 (100 m 10,7, daljina 681, krogla 13,82, višina 175, 400 m 50,3, 110 m ovire 15,7, disk 41,95, palica 445, kopje 55,54, 1500 m 4:53,3; 8. Brodnik (J) 7183 (100 m 11,3, skok v daljino 680, krogla 13,15, višina 183, 400 m 51,4, 110 m ovire 15,4, disk 39,25, palica 4,00, kopje 63,99, 1500 m 4:27,4). 400 m ŽENSKE Naj hitrejša Nizozemka Van der Zwaard je hitro začela ta tek in je bila nekaj časa v vodstvu, vendar je Itkina kmalu pokazala svoje kvalitete, se prebila na prvo mesto in Uspešno kljubovala izrednemu fini-šu Angležinje Grievenson. Itkina je Ponovila svoj uspeh iz Stockholma, osvojila zlato medaljo in obenem tudi izenačila svoj evropski in svetov-ni rekord. Rezultati: 1. Itkina (SZ) 53,4, 2. Grievesom (VB) 53,9, 3 Van der Zwaard (Niz) 54,4, 4. Henning (Nem) 54,6, 5. Parljuk (SZ) 54,9, 6. byie (irska) 57,5. MET KROGLE Zanimivo je, da so pri vseh dosedanjih metih zmagovalci osvajali zlato medaljo že v prvem metu — Prav tako je bilo tudi pri metu kro-Sle. Varju (Madž) je že v prvem niefu vrgel kroglo 18,67 m kar bi za_ dostovalo za zlato medaljo, vendar ?e isti tekmovalec v petem metu še izboljšal svoj rezultat in vrgel 19,09 jnetra. Naš reprezentant Jocovič je J prvem metu vrgel kroglo 17,55 m *n bil na s.edmem mestu, v drugem jnetu je vrgel 17,06 m, v tretjem poskusu pa je prestopil in je zato °stai na osmem mestu Tomasovič J d imel en sam veljaven met — bil Je manj kot 17 m — in se je moral udovoljiti z zadnjim mestom. . Rezultati: l. Varju (M) 19,02, 2. Tfl?snis (SZ) 18,38, 3. Sozgorhik (P) nw£6, 4l Komar (P) 18,00, 5. Nagy W 17,97, 6 Skobla (CSSR) 17,87, 8. i?^ovič (J) 17,55, 15. Tomasovič (J) 16,95. MET KOPJA — ŽENSKE d p iIsta Pesem — svetovna rekor-erka Elvira Ozolina je zalučala ko- pje v prvem metu blizu 55 m in si s tem že priborila prvo mesto. Njene tekmice so komaj zmagovale daljino 50 m. Metalke so imele hude probleme s protivetrom, ki je še posebno oviral našo neizkušeno reprezentantko Kačičevo. Prva dva meta je vrgla pod 40 m, v zadnjem pa je le uspela in pustila za seboj tri atletinje, ki so bile po rezultatih pred PEA boljše od nje. Rezultati: 1. Ozolina (SZ) 54,93, 2. Piasconescu (R) 52,10. 3. Sastiko (SZ) 51,80, 4. Gerhards (Nem) 50,92, 5. Antal (M) 49,91, 6. Strasse (Av) 49,90, '9. Kačič (J) 46,29 400 m OVIRE Italijanski tekmovalec Morale je pred tekom izjavljal, da ne bi bilo nič čudnega, če bi danes postal svetovni rekorder. Mnogi so njegovo izjavo vzeli kot pretiran optimizem, toda že takoj po startu in po preskoku čez prvo oviro je bilo videti, da se je Morale odločil za vse ali nič Ze na prvi oviri je vodil in povečal vodstvo vse do cilja. Ce ne bi imel težav pri osmi oviri, kjer je zamešal korak, bi bil Morale sedaj edini lastnik svetovnega rekorda, tako pa si ga mora deliti z Američanom Davisom. Srebrna medalja je pripadla Nemcu Neurnanu. kar je precejšnje presenečenje. Rezultati: 1. Morale (It) 49,2. 2. Neuman (Nem) 50,3, 3. Janz (Nem) 50,5, 4. Rintamaki (F) 50,8, 5. Krumov (SZ) 51,3, 6 Anisimov (SZ) 54,2. 400 m Trije Angleži so se spustili v borbo z dvema Nemcema in enim Poljakom. Favorit Brightwell je startal na najugodnejši, prvi progi. Začel je hitro in vodil od začetka do konca. V ciljni ravnini je z zadnjimi močmi odbijal napad Nemca Kinderja in bil potem, ko je zmagoslavno pretrgal vrvico, tako izmučen, da se je zrušil na zemljo. Rezultati: 1. Brightwell (VB) 45,9, 2. Kinder (Nemčija) 46,1, 3. Reške (Nemčija) 46,4, 4. Metcalfe (VB) 46,4, 5. Jackson (VB), 6. Badenski (Poljska) 47,4. VIŠINA — ŽENSKE Od te discipline smo Jugoslovani pričakovali največ. Tokrat ni bilo razočaranj, pač pa veselo presenečenje. Olga Gere se je predstavila v izredni formi. Z lahkoto je preskakovala letvico na višinah 153, 161, 167 in 170 cm v prvem skoku. V tem tnenutku je imela že zagotovljeno bronasto medaljo. Potem pa je prišlo do preplaha med gledalci. Mlada in malo znana Angležinja Khowles, je v prvem skoku premagala 173 cm, Gerejeva pa to višino podrla. Do srebrne medalje je peljala samo ena pot: treba je bilo preskočiti 176 cm! Oči 20.000 gledalcev so bile uiSrte v smer ska-kališča. Vsi so želeli vso srečo Ge-rejevi. Dolgo se je koncentrirala, potem odločno začela z zaletom. Odriv je bil na pravem mestu in za kakšen centimeter nad Isetvico je splavala čez letvico v jamo za doskok. Nepopisno navdušenje, kajti druga medalja na velikih atletskih prvenstvih je bila za za Jugoslovane tu! Tri skoke na 179 cm je opravila hitro in že brez prave volje. Potem je nadaljevala samo še nedosegljiva Jolanda Balas in končala pri, zanjo skromni, višini 183 centimetrov. Rezultati: 1. Balas (R) 183, 3. Gere (J) 176, 3. Knowles (VB) 173, 4. Shirley (VB) 167, 5. Walter (Nem) 167, 6. Cenčik (SZ) 164. HOJA — 50 km Od starta je odločno prevzel vodstvo Italijan Pamich, ki se je otresel vseh zasledovalcev. Poročila s proge so govorila o vedno večji prednosti tega odličnega atleta, ki je doslej osvojil v senci še najboljših vedno le branoste ali srebrne medalje. Na cilju se je pokazalo, da je Abdon Pamich za razred boljši od ostalih. Rezultati: 1. Pamich (It) 4;18:46,8, 2. Paničkin (SZ) 4;24:35,0, 3. Thompson (VB). v DALJINA Igor Ter-Ovanesjan je vlil nasprotnikom strah v noge s prvim skokom 8,05 m. Pokazal jim je, da z zlato medaljo ne morejo računati, yato pa je v resnici prišlo do zagrizene borbe za ostale medalje. Rezultati: 1. Ter-Ovanesjan (SZ) 819, 2. Stenius (Finska) 785, 3. Espo-la (Finska) 785, 4. Bondarenko (SZ) 783,-5. Gawron (P), 6. Koloscaj (M) 766 cm. PREDTEKMOVANJA IN KVALIFIKACIJE 80 m OVIRE — ŽENSKE Stamejčičeva je ponovila rezultat iz peteroboja 11,0 in se uvrstila v polfinale. Najboljše: Fisch (N), Bistrova (SZ) in Ciepla (P) 10,7; 3000 m zapreke. Tri zanimive skupine. Hafner je tekel v drugi skupini preveč boječe in z rezultatom 8:54,2 izpadel. V tretji skupini niso ogrozili našega Špana niti za trenutek, saj je pretekel progo v času 8:45,0 prav lagodno. Preseneča izpad sedanjih in bivših svetovnih rekorderjev Poljakov Krzyszowia-ka in Chromika. Najhitrejši je bil Belgijec Roelants z 8:42,0; kopje: samo pet tekmovalcev je doseglo normo 75 m. Naš Galič se je z 72,80 metrov kot'dvanajsti uvrstil v glavno tekmovanje. Miletič je bil samo za 5 cm slabši, a ker je osvojil trinajsto mesto, izpade. Najboljši met je zabeležil svetovni rekorder Italijan Lievore z 80,20; 200 m ženske: Luncerjeva se je uvrstila v polfinale bolj zaradi slabe skupine kot zaradi rezultata 25,1. V polfinalu je bila za desetinko hitrejša, vendar je obtičala na zadnjem mestu Najboljša Heine (N) 23,6, 2. Hyman (VB) 23,7, 3. Sobota (P) in Maslovskaja (SZ) 23,8. 1500 m Važič se je krepko spoprijel z boljšimi nasprotniki. Ves čas je bil enakovreden, v finišu pa je bil žal za eno mesto prepočasen. Kljub temu je zabeležil najboljši letošnji rezultat v državi 3:45,5. Najboljši: Baran (P) 3:44,1, Sa-vinkov (SZ) 3:44,4, Krause (N) 3:44,8. 800 m Oba polfinalna teka so tekli tekači taktično, se pravi počasi. Glavna zanimivost te discipline je dej- 4 IN 5 BEN BERITE NA OSTALIH STRANEH stvo, da so vsi Angleži Izpadli, zato pa sta se v finale uvrstila dva tekmovalca Sovjetske zveze. Najboljši: Schmidt (N) 1:50,0. 4 X 100 m Velika senzacija, saj je štafeta SZ izpadla. To je samo potrditev pravd sprinterske mizerije, kajti p kljub odličnim rezultatom doma sovjetski tekači in tekačice na krat- SSSi evropski ali morda celo svetovni rSm t9,bSi Spa ^jaM ^ ^ 200 jn \ Z večjo ali manjšo podporo vetra so tekači dosegli nekatere do- g bre rezultate. Le naš Sarič je bil z vetrom slab (22,1). Najhitrejši Jonsson (Sv) 20,8, Foik (P), Jones « (VB) — oba 20,9. « B.T vHTWELL. JE OSVOJIH ZLATO MEDALJO Košutnjak atletsko mesto iz pravljice Če bi biia trditev iz naslova zrasla na domačem zeljni-ku bi jo lahko imeli za krepko pretiravanje, ker pa so jo »pogmntali« inozemski gostje, tekmovalci in novinarji pa naj vendar obvelja. Zadnjič sem bil na proštom, kjer je zraslo tako rekoč iz nič mesto PEA približno pred dobrini letom dni. Kako je sedaj vse spremenjeno. Pionirski grad je sicer ostal približno takšen kot ga imamo v spominu že nekaj let, samo da je vse mnogo lepše urejeno in res skrbno pripravljeno za najboljše evropske atletinje, ki pa so dobile tudi nekaj tovarišev, ker v ostalih kapacitetah Xo-šutnjaka ni bilo dovolj prostora za vse tekmovalce. Med atletinjami so se znašli skandinavski atleti, pač oni, ki so prišli v Beograd zadnji. Čez Košutnjak skoraj ni pritožbe, pa če upoštevamo tudi vse malenkosti. Atletsko mesto ima svojega komandanta Turnerja, ki ima pod seboj celo vojsko pomočnikov, ki so res odlično opravili svojo nalogo. Še posebno ugodne vtise pa odnese obiskovalec iz drugega dela Košutnjaka, kjer so se po-, javile številne nove, zgradbe namenjene Visoki šoli za telesno vzgojo in športnemu centru. Tokrat je vse prepolno atletov, ki govore v vseh evropskih jezikih razen v albanskem. Dobro pripravljen prostor za trening ■je bil te dni vedno premajhen. Že dopoldne se je trlo treninga željnih atletov, ob robu pa senzacij čakajočih novinarjev in trenerjev s sokoljim pogledom, da odkrijejo pri ^konkurenci« še kaj novega, kar dotlej niso opazili. Nalepnica na avtomobilu PRESS in prav take značke so nam odpirale pot v Ko-šutnjaku, ki je sicer skoraj hermetično zaprt za javnost, kar so lahko preizkusili že tudi nekateri vodilni funkcionarji PEA, ki niso imeli legitimacije s seboj in so morali dolgo čakati pred vrati, preden jih je ko- **ANC CERVAN (PRVI NA LEVI) JE BIL V TEKU NA 10.000 METROV V FINALU SEDMI Z NOVIM JUGOSLOVANSKIM REKORDOM 29:07,6 mandant spravil vendarle v notranjost »mesta«. Majhen 'obisk pri komandi atletskega mesta nam je razkril marsikako zanimivo podrobnost iz življenja atletov. Zvedeli smo, da so strašni jedci in nič manjši »pijanci«, čeprav gre le za sadne sokove pri pijačah in sadje pri hrani. Vsi računi v naprej so bili napravljeni brez krčmarja, ker velja pravilo, da lahko poje vsakdo toliko kolikor hoče. Naši atleti so nam povedali o zanimivi paniki, ki je nastala, ko je znana nemška tovarna sprinteric, Adidas, delila svoje proizvode tekmovalcem PEA zastonj. Drenjali so se pred lokalom. kjer so pomerjali copate in sprinterice, da je biio kaj. Pravijo, da so bili najbolj vneti atleti in atletinje iz Poljske, ČSSR in Sovjetske zveze, Jugoslovani, ki pa teh sprinteric niso dobili pa so se tudi v nekaterih primerih pritihotapili zraven in pobrali odlične rekvizite, ki sodijo med najboljše na svetu. V Košutnjaku so uvedli tudi lepo prakso, da vsakega tekmovalca, ki proslavi med svojim bivanjem v Beogradu rojstni dan, počastijo s cvetjem Jn manjšim darilom. Da pa se ne bi počutili funkcionarji manjvredne, so isto pripravili tudi njim. Med gosti Košutnjaka je bil pred dnevi tudi kozmonavt German Titov s soprogo. Ogledal si je objekte in obiskal sovjetsko ekipo ter ji zaželel čim več uspehov. Jugoslovanke smo srečali v ličnih belih oblekah. Vse so bile enake,. obleke namreč. Ko smo vprašali kako to, da tudi moški nimajo enotnih oblek, je kaj hitro prišel odgovor, da so si to »uniformen-1 omislile kar same, ker jih pač niso s tem opremili in se ne počutijo dobro v družbi ostalih atletinj, ki imajo skoraj vse lepe enotne obleke. Menda bi, se tudi mi lahko to privoščili, če smo že vložili v PEA toliko sredstev, ali ne? »SL A VIJ A« — BABILON IN POL Lepo urejeni, popolnoma novi, beograjski hotel, Siavija, rm trgu Dimitrija Tucoviča, je nudil prvo streho akreditiranim novinarjem, približno 650. Nova 20 nadstropna zgradba je res izredni, le dvigala se rada ustavljajo med nadstropji in osebje še ni v polni formi, čeprav se zelo trudi. Več kot 500 tujih novinarjev dela v hotelu pozno v noč, tako, da je ob polnoči še dolga vrsta osvetljenih oken na aluminijasti škatli te ogromne stavbe. Med novinarji so mnoga znana svetovna imena sedme sile, saj je to tekmovanje privabilo domala vso prvo garnituro evropskega športnega novinarstva. Med ostalimi lahko v avli hotela srečaš evropskega rekorderja v teku na 800 m policijskega inšpektorja, Belgijca Moensa, pa olimpijsko zmagovalko iz Melbourna v metu diska Olgo Fikotovo-Connollj’, ki živi s svojim možem — svetovnim rekorderjem v metu kladiva trenutno na Finskem. Za pariški L’Equipe piše bivši svetovni rekorder na 1000 metrov Marcel Hansenne, za angleške liste olimpijski zmagovalec na 3000 m zapreke iz Melbournea, Brasher. Se daljša pa je lista bivših atletskih asov, če bi jo raztegnili še na vodje ekip, trenerje in funkcionarje mednarodne zveze. Slavna imena — Bian-ker — Koenova, Futterer, Lanzi, Abrahams, Grigaika, lord Burg-hley, Goiubničaja in tako naprej. Prav nič drugače ni pri jugoslovanskih udeležencih. V vodstvu naše ekipe smo videli same odslužene odlične atlete, rekorderje, prvake in reprezentante: Vukoviča, Živkoviča, Petroviča, Gabrška. Med sodniki še vrsto drugih, med organizatorji pa še nadalje desetine nekdanjih asov atletskih tekališč in ostalih tekmovalnih prostorov. Slično kot v Siaviji pa vre v dneh tekmovanj tudi v Press-centru na stadionu, kjer nekateri novinarji delajo po ves dan, ne da bi si vzeli čas za kosilo: večerja pa pride na vrsto šele pozno ponoči. Tudi' ta prostor za novinarje je dobro pripravljen in solidno opremljen. Ita-liajnska firma Olivetti je opremila strojepisnico s svojimi stroji, prav tako pa je dala pa razpolago vrsto teleprinterjev, odkoder gredo agencijske vesti po vsem svetu. Foto-Taniug je zelo dobro organiziral fotosluž-bo, ki dela hitro in uspešno, s pomočjo najboljših jugoslovanskih fotoreporterjev. Usluge niso poceni, cena fotografije je 1000 dinarjev, toda kljub temu smo lahko tud; s to službo zelo zadovoljni. Pošta opravlja syojo nalogo prav odlično. Ne bi mogel reči, da smo kjerkoli doslej dobivali zveze prej kot na PEA. PRVA NAGRADA ZA BEOGRAD Nisem videl dosedanjih evropskih atletskih prvenstev, toda tisti, ki imajo za seboj vsaj dve ali tri že lahko primerjajo in v teh primerjavah dosega Beograd kot mesto gostitelj nesporno prvo mesto. Se nobeno mesto kot celota ni v toliki meri bilo »atletsko« mesto, kot je to Beograd v dneh PEA. Edini črni madež pa so bele lise na prostorih za gledalce na stadionu JLA praznine, ki obto- žujejo jugoslovansko in še posebej beograjsko atletsko občinstvo, da ima kaj malo posluha za tako elitno prireditev kot je PEA. TO IN ONO OKOLI PEA • Ob svečani otvoritvi je s stadiona poletelo nekaj sto golobov. Nekateri so jo kar hitro urezali proti svojim domovom širom naše države, zato pa so imeli drugi več posluha za atletiko in še v petek smo videli zadnjega ljubitelja atletike iz golobjih vrst kako preletava tekmovalce. • Irina Press, svetovna rekorderka v peteroboju je prišla v Beograd že poškodovana. Tu se je na treningu ponovno poškodovala in je morala mirovati in si dolge ure vsak dan obsevati poškodovano nogo. Imela je ogromno voljo, da nastopi in je res startala. Toda 80 m dolgo progo z ovirami je takorekoč prešepala, prav tako kot je zatrdila pred tekmovanjem, da bo ■ tekla tudi po eni nogi. Videli smo jo po njenih 12.3 kako je stiskala zobe in nastopila v metu krogle, sunila več kot 14 m, v tretji panogi pa ni več nastopila. Zdravniki so ji morali skoraj s silo prepovedati nadaljnje tekmovanje. © V izbiri za miss PEA je konkurenca zelo velika. Neuradnih kandidatk je dolga vrsta. Lahko bi omenili sovjetske atletinje Tališevo 'in Motino. Nemko Heine, Angležinjo Pa-cker, Turkinjo Convur, Svedi-njo Cederstrom itd. ® Ko je bilo konec slovesne otvoritve, so ekipe pričele od bajati s stadiona. Vrsta je pri šla tudi na reprezentanco Velike Britanije. Med dvema vodjema ekipe je korakala šefinja ' ženske reprezentance. S čevljem je tako nesrečno zadela ob polivinilasti trak na travi, da ji je čevelj sezulo. Hitro se je znašla, tako da so le redki opazili to nezgodo. Zanimalo me je, če bodo njeni tovdriši iz vodstva ekipe kaj reagirali. Z daljnogledom sem jih opazoval in beležil le rahel nasmešek. ® Za edinega predstavnika Malte na PEA, tekača na 100 m Grecha, je bilo tekmovanje končano v 11.8 sekunde. Toliko je tekel v predteku in se pri tem še poškodoval, da so ga morali odnesti z igrišča. • Berrutijev vzgled z nošenjem temnih očal na tekmova nju je povzročil že majhno epidemijo. Ne samo naš Lorger, tudi sovjetska atletinja Parljuk, Nemec Reške in številni metalci ter skakalci nastopajo »črnogledi«. • Mnogi inozemski atleti so pri svojem treningu v Košutnjaku pozabili na važno stvar: priučiti se jugoslovanskim poveljem za start. Nekaj je bilo primerov, ko je že davno padlo povelje »na mesta« pa so še vedno stopicati okoli. Na 400 m ovire je moral sodnik temnopoltega Francoza Van Praagha prav popeljati do njegovega startnega bloka. 16. septembra 1962 roiiT \ Polet skozi 1000 številk 1945 TELESNA VZGOJA Ljubljana, 16. avgusta. Če hočemo zajeti vsebino prave svobode, moramo biti politično vzgojeni in prekaljeni ter deležni širokega, vsebinsko polnega prosvetnega dela (uvodna beseda ob prvi številki Poleta predsednika Zveze fizkulturnih društev v Sloveniji tov. Zorana Poliča). RUDI FINŽGAR PRIPOVEDUJE Ljubljana, ?. decembra. . . . V krošnji bukve, v kateri sem čepel in gledal leta 1936 v Planici skoke najboljših skakalcev, sem skleni! poizkusiti tudi sam ... i 1946 JUGOSLAVIJA : CSR 2:0 (2:0) Praga, 16. maja. Zmaga naših igralcev je dokaz visoke stopnje nogometa v Jugoslaviji. Tako piše češkoslovaški tisk o zmagi naših nogometašev. PRAZNIK MLADOSTI V LJUBLJANI Ljubljana, 26. junijat Množica več kot 10.000 fizkulturnikov i;i fizkulturnic iz Trsta, Slov. Primorja, Ljubljane in zastopstev okrožij je korakala v paraoi in telovadila na stadionu Partizana. JUGOSLAVIJA BALKANSKI PRVAK V PLAVANJU Split, 2. septembra. Prvič v zgodovini balkanskih narodov je bilo tudi balkansko prvenstvo .v plavanju. Zmagali so Jugoslovani z 242 točkami pred Romunijo itd. AVGUST PROSINEK ZMAGOVALEC DIRKE »OKOLI ROMUNIJE« Bukarešta, 6. oktobra. Na kolesarski dirki, ki se je začela 22. septembra, je med 70 kolesarji zmagal Jugoslovan Prosinek. 1947 RUDI FINŽGAR SKOČIL 109 m DALEČ Planica, 24. marca. Na treningu Je poletel Rudi Finžgar 109 m daleč. JUGOSLAVIJA PRVAK BALKANA V ODBOJKI Tirana, 8. junija. Poseben uspeh so dosegli jugoslovanski odbojkarji — moški in ženske, ki so postali balkanski prvaki. NA BALKANSKEM PRVENSTVU V ORODNI TELOVADBI MADŽARSKA PRED JUGOSLAVIJO Ljubljana. 8. septembra. Maršal Tito je prisostvoval zaključku balkanskega prvenstva v orodni telovadbi, kjer so zmagali Madžari s 35,66 točke pred Jugoslavijo, Bolgarijo in Romunijo. NAŠE LJUDSTVO PROSLAVILO) PRIKLJUČEK PRIMORSKE IN ISTRE K FLRJ Lijak, 22. septembra. Ob navzočnosti zastopnikov oblasti smo slovesno proslavili priključitev teh predelov k Jugoslaviji. S tem se odpira novo obdobje mladini na področju telesne kulture na Primorskem in v Istri. 1948 VEDNO VEČJI ATLETSKI DOSEŽKI Zagreb, 1(L oktobra. Na ekipnem prvenstvu FLRJ v atletiki so zabeležili 5 jugoslovanskih rekordov: Mihalič , 10.000 m — 31:24,8, Vujačič kopje — 70,86, Šegedin 5000 m — 14:46,4, Radosavljevičeva kopje — 38,33 in Radosavljevičeva krogla — 12,82. 1949 PRVA ROKOMETNA TEKMA V SLOVENIJI Ljubljana, 23. januarja. Na ustanovni skupščini Zveze'športnih iger Slovenije so sprejeli načrt o razvoju rokometa. Prva tekma bo 1. maja. POLDA ZMAGOVALEC Z NOVIM REKORDOM 86 m Planica, 27. marca. Na novi 80 m skakalnici je Polda v hudi mednarodni konkurenci zmagal z novim rekordom 86 m. JUGOSLAVIJA V EVROPSKEM POLFINALU Zagreb, 19. junija. Z zmago nad švedskimi teniškimi igralci se je Jugoslavija uvrstila v polfinale in bo nastopila proti Italiji. JUGOSLAVIJA : FRANCIJA 1:1 Pariz, 30. oktobra. V izločilni tekmi za svetovno nogometno prvenstvo so nogometaši Jugoslavije in Francije igrali neodločeno, zato bodo morali igrati še tretjo tekma. 1950 SIGMUND RUUD O JUGOSLOVANSKIH SMUČARJIH Lake Placide, 5. februarja. Norveški ekspert za skoke je izjavil, da so Jugoslovani presenetili in da Polda ter Klančnik sodita v svetovno elito skakalcev. DOLINAR IN HARANGOZO PRVA V LONDONU London, 12. marca. Na medna-ifidnem namiznoteniškem tekmo- vanju sta Jugoslovana Dolinar in Harangozo premagala Angleža Har-ingtona in Leigbta s 3:2. ODLIČNA ZMAGA NAŠIH ATLETOV NAD BELGIJO Beograd, 3. julija. Na meddr-i žavnem dvoboju z Belgijo je Hanc dosegel nov državni rekord na 800 m z 1:53,7. turnirja je Jugoslavija v drugi tekmi premagala SZ s 3:1. POLDA DOBIL POKAL 1951 NAJVEČJI USPEH NAŠEGA SMUČANJA Garmisch, 21. januarja. Med 45 tekmovalci se je Langus uvrstil na drugo mesto, Tine Mulej pa je bil peti v smuku pred Prawdo. MULEJ TRETJI V KITZBUCHLU Kitzbiichl, 11. februarja. Svoj največji uspeh v tekmovalni karieri je dosegel Mulej s 3. mestom v smuku. 1053 FINŽGAR 5. V KULMU Kulm, 1. marca. Na mednarodnem tekmovanju v smuških poletih je Finžgar zasedel 5. mesto. ODRED USPEL Banja Luka, 19. julija. V kvalifikacijskih tekmah za vstop v I. zvezno nogometno ligo je Odred premagal Borca s 3:2 in se uvrstil med najboljše klube v državi. MILAKOV 4,30 Berlin, 2. avgusta. Atlet Mila-kov je izboljšal jugoslovanski rekord v skoku s palico za 2 cm, tako da je danes rekordna znamka 430. JESENICE PRED VELIKIMI DOGODKI Jesenice, 25. oktobra. Do 29. novembra bo zgrajeno umetno drsališče. J §55 VELIK USPEH V DOLOMITIH CERAR NA 13. MESTU Ljubljana, 23 sept Naša alpi- Mosk n. juljja. Na svetov. nistična naveza Mahkota, mz. raj- ’ , . , .. digova je preplezala v steni Cime ncm Prvenstvu v vajah na orodju Ljubljana, 14. marca. Na ska- Su Ato eno najtežjih plezalnih je med ekipami Jugoslavija osvo-kalnici v šiški je na tekmah za smeri na svetu. jila 6. mesto. niške skakalnice je ob sreb*®^ jubileju dosegel Recknagel s 12^ 126 JUGOSLOVANOV V R»lU Beograd, 14. avgusta. Po ■i!!lllllll!!!ll!llll!!!!llllllll Cerar je osvojil našega olimpijskega odbora bo ^ [Illll!![||l!l!llllll!llllllllll!l!lllll!lllll!!!lllllllll!!lllll!!lllll!lllll!!llillllllllllllll!!!llll!l!lll!!llllffi V sedemnajstih letih je slovenski športni list objavljal zanimive in aktualne sestavke s področja celotne telesne kulture ter vrhunskega športa doma in po svetu. V današnji, jubilejni številki smo napravili kratek pre- iniiiiuii lll!lll!l!lllll!lll!!llllll!lllllllllllll!!llll!!!llll!!llllll!!lllll!lllll!lllllliillll!ll!ll!l!llllll!!llllll!IIIIII!!!lll!!lllll!!llll!!lllll!!!llll!lllll!l!!!!lllll!llll!lillll!!l!ll!!!lllll!lllll!!!llll!llll!!l!lllllll!l!lll!llllll!!!llll!!l!llllllllll!!lllll!!lllll]!!ll!lll!!IIIII!l gled skozi tisoč številk Poleta - upošteval' nismo letošnjih številk - in obudili spomin* na nekatere najimenitnejše dogodke od osv^ boditve do danes, zanimivosti je bilo na ^ biro dovolj. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffliiiiiiiiiiiM pokal Kongsberg zmagal pred Leodoltcrjem itd. Polda 1957 KATASTROFA ITALIJANOV V TORINU Torino, 29. maja. Nogometaši HOČEM S KLADIVOM NAD 70 m! Ljubljana, 17. febr. Na turneji po Jugoslaviji se je ustavil v Ljubljani najboljši metalec kladiva na svetu Connolly, ki je izjavil, da bo prekoračil znamko 70 m. RECKNAGEL JUNAK PLANICE Planica, 10. marca. Končni izidi tekmovanja v Planici so: Reck- nagel, Kirjonen, Tirkkonen, Glass in drugi. CERAR PRED ČAKLECEM Osijek, 5. maja. Na državnem prvenstvu v vajah na orodju je zmagal lanskoletni mladinski državni prvak Miro Cerar s 110,65 pred Čaklecom 105,15 točke. bronasto medaljo na konju z ročaji, v skupni oceni pa je bil na 13. mestu. PONOVNA AFIRMACIJA SLOVENSKE KOŠARKE Ljubljana, 28. sept. Na letošnjem državnem prvenstvu v košarki je Olimpija zasedla 2., Ljubljana pa 4. mesto. ELLIOTTU PONUJAJO 400 MILIJONOV New York, 12. oktobra. Ameriški menažer Leavit ponuja Avstralcu Elliottu za prestop med profesionalce 750.000 dolarjev. delovalo na olimpijskih ig*®0 Rimu 126 športnikov. ZLATA MEDALJA ZA JUGOSLAVIJO Rim, 5. sept. Jugoslovanski ^ gometaši so z zmago nad DaD osvojili prvo mesto in zlato ^ daljo. 1961 PEČAR IN AVSTRIJA Ljubljana, 5. februarja. Na ^ mah za pokal Kongsberg je med posamezniki Pečar, med ^ štvi pa Avstrija. JESENIČANI ŽE PETIČ 1QCQ DRŽAVNI PRVAKI UU«f Jesenice, 12. februarja. Na KAKO SEM PRISTAL PRI 113 m? žavnem prvenstvu v hokeja Kulm, 29. marca. Jože Šlibar lc|du Jeseničani že peuč if »» oSf»' pripoveduje o svojem poletu. JUGOSLAVIJA IN HRISTOV Skopje, 2. avgusta. Na mednarodni kolesarski dirki. >Po Jugo slaviji« je med moštvi zmagala Jugoslavija, med posamezniki pa Bolgar Hristov. OLIMPIJA DRUGIČ PRVAK x ATOMSKA ZMAGA NAD ITALIJO Zagreb, 12. maja. Jugoslo vani so v odlični igri premagali italijanske nogometaše s 6:1. ŠLIBAR SVETOVNI PRVA* Oberstdorf, 26. februafj8' Na velikih smučarskih te^' mah je Jugoslovan Šlibar d°' segel rekordno daljavo 1411®' Ljubljana, 4. oktobra. Košar- KOŠARKARJI OLIMPIJE DRŽAVNI PRVAK Ljubljana, 20. oktobra. V državnem košarkarskem prvenstvu je zmagala Olimpija pred Proleter-jem. Ljubljana je osvojila četrto mesto. 1958 RIEDER NAJHITREJŠI MED ZASTAVICAMI Badgastein, 2. febr. Pred 40.000 gledalci je na svetovnem prvenstvu zmagal Rieder. karji Olimpije so že drugič osvojili naslov državnega prvaka. CERAR IN FURST NA GR Ljubljana, 22. nov. Na mednarodnem tekmovanju v orodni telovadbi je zmagal tekmovalec iz Zahodne Nemčije Fiirst pred Cerarjem. INŽ. STANKA BLOUDKA NI VEČ Ljubljana, 29. nov. Velika mno žica ljudi, ki je poznala inž. Stanka Bloudka, se je danes posled- slalomu Avstrijec ^ p^oTila od velikega moi: 1960 PARTIZANSKA LJUBLJANA JE OŽIVELA Ljubljana, 11. maja. Na tradi- NAgA ODPRAVA NA HIMALAJO cionalnem pohodu >Ob žici okupirane Ljubljane« je sodelovalo 2000 udeležencev. JUGOSLAVIJA NA 2. MESt11 Beograd, 7. maja. Na evrops* košarkarskem prvenstvu je J, ^ slavija klonila Sovjetski zvezi tako osvojila 2. mesto. NAJBOLJŠI TALJ Bled, 5. oktobra. Na šahovskj veleturnirju na Bledu je velemojster Talj, OLIMPIJA TRETJIČ DRŽAVf11 PRVAK Ljubljana, 22. oktobra. . karji Olimpije so že tretjič °s jili najvišje mesto v državi- TAKŠNE ATLETIKE ŠE NI BILO V LJUBLJANI Ljubljana, 1. junija. Na atletskem dvoboju so Madžari premagali Jugoslavijo s 120,50:91,50. Reka, 20. marca. S tovorno ladjo Velebit so odpluli člani ju goslovanske himalajske odprave v Indijo in se nato napotili proti Himalaji. MARŠAL TITO PROSLAVIL JUBILEJ PLANICE Planica, 27. marca. Rekord pla- MIRO CERAR EVROPSKI PRVAK Luxemburg, 13. avgus^' Na evropskem prvenstvu naš orodni telovadec ^r° Cerar osvojil 1. mesto. iii * - ^ J? I* S&gc .. //V Deseti ! kjer so Jugoslovani Tampere, 23. julija. V osmini osvojili drugo mesto v streljanju finala olimpijskega nogometnega z vojaško puško. 1956 TRI ZLATE MEDALJE ZA SAILERJA ^___ r Gortina, 29. jan. Na olimpijskih Angleže igrah je avstrijski alpski smučar Sailer osvojil tri zlate medalje. LORGER NAJBOLJŠI V EVROPI Ljubljana, 3. junija. Danes je Lorger pretekel 110 m ovire v času 14,3, kar je najboljši čas v Evropi. septembra 1982 POHVALE IN KRITIKA . .l'l'l'llillll*i«llllllllllllllllilllllllHllM ............ Športni tisk naj še smeleje in smotrneje obravnava pereče probleme telesne kulture Prav jef da ob jubileju, kot je tisoča številka, damo besedo tudi tistim, ki «®s list redno ali pa le ob priložnosti prebirajo. Pri izbiri tistih, ki naj povedo ^oje mnenje o našem časopisu, smo se odločili za športnike - o njih je v našem listu največ napisanega - funkcionarje, brez katerih si ni mogoče misliti športnih tekmovanj, stanovske kolege, naročnike, ki spremljajo naš list od Prve številke, in bralce, ki skušajo v »Poletu« najti čimveč zanimivega s športnega področja. Izrečenih je bilo mnogo pohval, pa tudi marsikatera kritična pripomba, udgovori nam bodo služili kot majhna anketa, katere rezultate bomo skušali Pri našem nadaljnjem delu seveda tudi upoštevati. • Obračaj o strani Poleta Za mnenja o iPoletiu smo povprašali tudi bralce* ki dobijo »PoleU v roke le od časa do čaša ali pa ga prebirajo le takrat, kadar eo na sporedu pomembnejši športni dogodki. Zbrali smo CClo vrsto Vtisov, ki nam bodo pri bodočem urejanju lista prav gotovo v pomoč. '■•»»iiillM Športni funkcionarji »a- f čli ° vl0Ži'jo ves sv°j prosti I as v delo v športnih orga- [ Nacijah. Zal je na naših | raneh večrak premalo pro- 1 '°4ra' da bi spregovorili tudi 1 *«h požrtvovalnih športnih I Bavcih, brež katerih si ni i "toBoče predstavljati prav [ obene, še tako majhr.e i Portne prireditve. O našem I „.u menijo športniki funk- i ci°narji takole: , Peter Kancler: sekretar ro- I Otoetnega kluba Branik — j i ?r sem aktiven športnik, bi | elel zvedeti Več o aktualnih ! Edeljskih dogodkih. Neka- i republiška tekmovanja I "" obdelana pomanjkljvo in i Premalo pregledno. Menims i a Posvečate preveč pozor- i osti ljubljanskim oziroma i "Prenjskim športnikom, pre- j pa mariborskim. Mokali ; 1 se zavedati, da je Maribor : rugi najmočnejši športni ehter. Grafična oblika lista Pa mi zelo ugaja. Cveto Pavčič, sekretar ^zTK Ljubljana, 29 let — ralet »Poleta«, odkar ta list pstoja. Največkrat ga predam v nedeljo zvečer pred Več prostora za tekoče dogodke Nto. Prebiram Vse rubrike, pr Se» zanimam za vso dednost. Imam pa tudi ne-,ai Pripomb. List naj bi imel . alno urejene rubrike, tako .A M vsakdo Vedel, kje bo , aSel atletiko, nogomet, ro-ornet ali podobno. Menini, a bralce pomanjkljivo obve-° jugoslovanskih in „ Ajnarodnih 'športnih do-a dkih. Nekatere športne pa-VfJ6 lma3o na račun ostalih Prostora. Bilo bi pi*av, ^ ^ Vsak pomembnejši lp, r':ni dogodek našel V »Po-0 A toliko prostora, da bi teJl',e'm \ napisali tudi krapa . komentar. Moja želja bi tehnične po-dip . ^ivosti čimprej ure-jA m da bi bil »Polet« ted-EoaVn1 bi o nedeljskih do-4lb obširno poročal. 2e-h-. , rbdl, da bi »Polet« čim- dL^^bajal tudi dvakrat te* ri.n, °, saj sem prepričan, & © 23 to dovolj materiala. Ov' Eo,‘ je 30 ]et — »Polet« Boris Kristančič, član £*£....................... Sk zadnjem času vsestran-tehn-f ■ Napredoval, tako Po L,0 kdt Vsebinsko ter ke °(??e§u zajete problemati* dati + i 6 Izboljšav je težko refetri analizo v di* to vdgovoru, saj je za-ferai • beft čas za premislek. s0 A1. radi berejo članke, ki čati KtuMni. List mora poro-Pa ® tekočih dogodkih, 'biti doSpa?rf tddi analitičen po Števil Treba bo povečati sta .^ dopisnikov, obsega li-da Prav tako bi bilo aktivi«!’ da bi bil »Polet« NiemK6^.1. Pri raznih po-kjop tekmovanjih, ^krovitep1 t^budrtik in b . Lotar, nameščenec di ko«.Ane’ 28 dolgolet-funkcionar — Posre-fC mI in všeč. Želo šo Slha A®, stalne rubrike Pi-I'Iedeii^al zahj odrinil tri kovače. Za človeka pa, ki je športnik in se zanima za šport, pa je v listu kot je »Polet«, vedno doVolj zanimivega branja. »Poletu« voščim vsaj še 1 '30 številk. Janez Pišek, nogometni trener iz Ljubljane — »Polet« je naš lisi, ki stopa le korak za beograjskim »Športom«. V zadnjih letih se je zelo izboljšal. Zato je tudi povpraševanje večje. Mislim, da sleherni športnik bere ta list, saj izve vse zanimivosti in podatke o tekmovanjih. Vsem športnikom priporočam, da se naroče na »Polet«, ker jim bo v poznejših letih ostal to edini spomin‘kjer boah imeli shranjene graje in pohvale o svojih športnih dosežkih. Janko Dernič, uslužbenec Iz Ljubljane, star 39 lel — Kot aktivnemu športniku ml je bil »Polet« zvčsti spremljevalec. Na list sem naročen že od prvih začetkov in ko sem tekmoval nisem mogel pričakati ponedeljka, da bi mi list prinesel pismonoša, temveč sem ga kupil že v nedeljo zvečer. Danes je podoba ista. Razlika je le v tem, da ga pismonoša prinaša prepozno in zato ga moram spet kupovati. List je dovolj pester in prav gotovo mora zadovoljiti tudi zahtevnejšega ra-doVodncža 6 športnih dogodkih. 8 Svetozar Guček, uslužbenec iz Ljubljane — S »Poletom« sem zadovoljen, sicer rte bi bil ha-ročnik, odkar ta list izhaja. Ižpoljuje šVojo halogo: obvešča bralce o športnih dogodkih in jih vžgajh v pravo pojmovanje športa, odnosom med klubi in športniki samimi. Zal odmerja vse naše časopisje na Splošno prevelik odstotek prostora nogometu, za katerega meni občinstvo da je glaVna irt morda celo edina športna panoga. Irt vendar je toliko drugih, lepših, koristnejših in za vzgojo športnikov ter športnega duha boljših in primernejših ter ustreznejših športovčSport ni senzacija atrakcija in zgolj zabava, je resno, koristno in zdravo udejstvovanje telesa in duha za njegovo kre-’ pitev m utrditev. Odtod tudi vprašanje, ali naj se list prilagodi okusu občinstva, da bo vse bolj popularen, bran itd., ali pa naj tudi usmerja bralce in vse športno občinstvo v pravo pojmovanje športa in njegovih vrednot, kar je posebno važno prav za list, ki ima veliko naklado ter zaradi tega prodre tudi tja, kjer ni drugega športnega tiska. Kaj si želim od »Poleta«? Vem, da so nastopile v dolgih, letih izhajanja težave morda ie bil Ogrožen ‘celo njegov obstoj. V Slovčhiji moramo imeti športni list! Zato naj bo moja želja da naj bi bilo »Poletu« zagotovljeno življenje in procvit, da bi ostal najmanj tako kvaliteten in pester kakor do sedaj — seveda — da bi se krog njegovih zvestih bralcev še zelo razširil 3. aprila 1912... 19 let po ustanovitvi SPD leta 1912, 3. aprila je takratno javnost pretresla vest, da se je skupini 7 dijakov in 2 profesorjev na izletu pod vrhom Stola zgodila huda nesreča s smrtnim primerom. Obvestila so bila sprva nejasna in netočna, panična in strah vzbujajoča in kot je zaradi primitivnih razmer obveščanja ob takih nesrečah navada, je 'bilo tudi nekaj vesti, da je več ljudi mrtvih. Brzojavka prof. Kunaverja, udeleženca izleta, ki jo je poslal v Ljubljano je razjasnila v skopih besedah tragično resnico in sporočilo, da je v Prešernovi koči pod vrhom obdanih v sneg 7 dijakov, ki sami brez pomoči izkušenih planincev ne bodo mogli sestopiti v dolino brez nevarnosti za življenje, predvsem zaradi izredno strmih in poledenelih pobočij ter divjega viharja. Vodja skupine prof. Cerk je nesrečno spodrsnil na poledenelem pobočju in se ubil. Tedanji predsednik SPD dr. Fran Tominšek je zbral v Ljubljani organizirano reševalno skupino samih izkušenih mož: dr. Jerneja Demšarja, Rudolfa Badjuro, Bogomila Brinška, Josipa Kunaverja, Ivana Tavčarja, Ivana ■ Mihlerja, Ivana Korača in učitelja Jerasa. Razen teh, so bili še 4 oficirji 27. planinskega polka s 16 vojaki. Na prva sporočila o večjem številu žrtev, so klicali brzojavno še gorske vodnike iz Kranjske gore in Mojstrane pa so jih kasneje zavrnili, ko so v Žirovnici zvedeli, da so dijaki vsi živi in zdravi, le blokirani v Prešernovi koči na Malem Stolu. Dobro organizirana in številna reševalna ekipa je 4. aprila varno spravila s Stola vseh 7 dijakov, med njimi enega z zlomljeno nogo, več pa jih je imelo hude ozebline. Po poledenelih pobočjih so spravili v dolino še tragično preminulega prof. Cerka, ki se je ubil na strmem pobočju pod takoimenovanim Čelom. Pri reševanju jo je le za las odnesel eden od reševalcev, domačinov, ki je zdrsnil po poledeneli strmini 500 m globoko pa je utrpel le hude praske, brez hujših poškodb. Vsem ozeblim in poškodovanim je nudil prvo zdravniško pomoč že pod Stolom dr. Demšar, mrtvega profesorja pa so spravili v mrtvašnico v Žirovnico. Sele po zadnji vojni smo ponovno oživili v naši gorski reševalni službi že leta 1912 prvič uvedeno prakso: zdravnika pripeljati čim bliže ponesrečencu, po možnosti s celotno reševalno ekipo, ki bo ponesrečenca transportirala v dolino. Od takrat pa do danes bi lahko o poznejših nesrečah v naših gorah napisali cele knjige. Preveč bi bilo številk poškodovanih in mrtvih, če bi hoteli zbrati vse statistike b delu naših gorskih reševalcev in vodnikov ob nesrečah v teh 50 letih. Žal smo bili vse prevečkrat priče žalostnemu koncu marsikatere nepotrebne žrtve lahkomiselnosti, precenjevanja moči in neizvež-banosti in le redkokdaj tragični žrtvi nesrečnega naključja. Ko listam po knjigah svojih dnevnikov, oživljajo zbledele podobe... kaj jih je premotilo, da so prvotni načrt proti Jahalni stezi od Žagane peči v sedlo, zamenjali z lovsko stezo, ki pelje pod Žmavčarji čez Kotliško grapo. Ko so bili že v tesni grapi pod Brano in Tursko goro, niso hoteli več nazaj, čeprav jih je pri iskanju prehodov doletela noč in z njo poslabšanje vremena. Noč, ki so jo preždeli na dnu grape, pod strmim, neprehodnim skokom, brez vsake zaščite, jim je prinesla z jutrom _prvi sneg. Ker poti čez Žmavčarje, ki pelje pod Turško goro po varnih travnatih pobočjih v Ko-tliče, niso poznali, so trmasto nadaljevali pot po grapi navzgor in za vsako ceho hoteli tisto nedeljo priti čez Kotliče in Boštjanico na Kamniško sedlo. Bili so trije utrjeni možje, toda s seboj so imeli 14-letnega dečka, za katerega bi bilo bolje, da ne bi doživel te noči v snegu. Tudi zjutraj niso več upali nazaj čez strme skoke, ko so videli, kje vse so kolovratili v urah Mednarodna organizacija gorske reševalne službe alpskih držav Italije, Francije, Švice, Nemčije, Avstrije in Jugoslavije — IKAR (Internationale Komision fiir Alpines Rettungstvesen) je ob tej priložnosti sprejela povabilo naše Gorske reševalne službe in sklicala kongres, (ki je običajno vsaka tri leta, vselej v drugi državi), letos od 3. do 7. septembra pri nas na Vršiču. Tega zasedanja so se udeležili vsi odlični zastopniki gorskih reševalcev alpskih dežel s predsednikom organizacije dr. Campellom iz Švice na čelu. Razen njega so prisostvovali še načelnik komisije za GRS pri PZS in član komisije IKAR dr. Miha Potočnik, tehnični vodja organizacije Wastl Mariner iz Avstrije, Ludvig Gramminger iz Miinchena, inž. Friedli, konstruktor in specialist za reševalno službo v Švici, Markoz, profesionalni vodnik in reševalec v Franciji, ter dr. Meyer iz Bolzana v Italiji. Razen teh vidnih gostov so bili še štirje Poljaki s svojim vodjem Ivanieckim na čelu, toda ti le kot opazovaici. ker Poljska žal še ni vključena v to mednarodno organizacijo. Tri dni so člani komisije ob sodelovanju gostov in okrog 40 domačih reševalcev iz Slovenije preizkušali dvoje najbolj zahtevnih kosov reševalne opreme: reševalna nosila za prenos ponesrečenca v steni, lahkem ali strmem terenu in reševalni vitelj za varno spuščanje in dviganje ponesrečenca z reševalcem v navpičnih stenah. Namen organizacije IKAR je predvsem poenotenje vseh reševalnih naprav in sredstev za obveščanje pri gorskih nesrečah. Prav zato zbira načrte in na konferencah preizkuša predloge in izboljšave po-samezenih kosov reševalne opreme ter nudi pri nabavi ali izdelavi te opreme posameznim članicam IKAR vse potrebne elaborate ali že izdelane prototipe opreme brez plačevanja patentov ali drugih obveznosti. če smo že leta 1959 na zasedanju IKAR na Bernini v Italiji želi nedeljeno priznanje ob demonstriranju našega domačega reševalnega vitla, smo z novimi prenosnimi sprejemniki in odajnlki za radijsko zvezo tudi letos ob tujih napravah poželi z domačimi aparati obilo priznanj. Ob koncu zasedanja sta velik delež prispevala k naprednejšim ukrepom pri transportu ponesrečencev dr. Derganc in dr. Končan z najnovejšimi dosežki masaže srca in umetnega dihanja »od ust do ust«. Pobrskajmo po starih zapiskih, kako se je začelo pri nas organizirano reševanje z gora. da sta že ponoči umrla. Graničarji na Okrešlju so šele z nočjo zaslišali prve klice na pomoč in takoj poslali v Logarsko dolino in v Celje poročilo o ne- vihar po sedlu razsajal s tako močjo, da ni bilo mogoče misliti na uspeh. Zato so zvečer poklicali novo ekipo reševalcev iz Ljubljane. Tragedija v kamniških Alpah Sest let je od tega, kb je v soboto, 27. oktobra 1956 odšla popoldne iz Kamniške Bistrice proti goram skupinica štirih ljudi z namenom, doseči ponoči kočo v Kamniškem sedlu. Kdo ve, nočnega iskanja, naprej se jim je zdelo laže. Vreme se ni izboljšalo, snežilo je vedno bolj. Okrog poldne so dosegli Kotliško škrbino pa niso tvegali sestopa po grapi na okrešeljsko stran, ker se je zdela pretežav-na. Odločili so se za stezo čez Boštjanico proti Sedlu. Cez dan je zapadlo že čez ped suhega pršiča, ki je pokrival tenko plast ledu. Led je povzročil dež, ki ga je prinesel oster severni veter. Zato so se vsi štirje navezali na vrv in tako gazili sneg. Pozno popoldne so imeli komaj dober lučaj kamna daleč do vznožja Sije pod Brano. Do varnih travnatih vesin je bilo komaj kaj več kot četrt ure do Sedla. Ura je bila okrog treh popoldne... Istočasno so v Sedlu v koči prijatelji obupali s čakanjem, prepričani, da jih je slabo vreme zavrnilo, ali pa da se bodo srečali z njimi nekje na poti proti Bistrici. Tiste dni je bila koča odprta le še zaradi dvodnevnega reševalnega tečaja, na katerem bi morali sodelovati tudi naši trije znanci z dečkom. Ker so to nedeljo tečaj zaključili, so dobro zapahnili okna, zaklenili vrata koče ter se v meglenem metežu okrog treh popoldne podali v dolino. Glasovi odhajajočih so v vlažni megli in šelestenju snežink komaj utihnili, ko je .za skalnim robomo pod Sijo prerezal tišino pritajen krik in votlo bobnenje padajočega snega. Takrat se je zgodilo... Zadnji v navezi je na poledenelem pobočju zdrsnil in sunkoma vrgel iz stopinje pred seboj svojega sina, ta pa drugega za drugim še oba moža pred seboj. Le prvi v navezi, Lojze Čebular, se je vrgel na trebuh in z ledenim kladivom skušal udr-žati drsenje vseh štirih po poledenelem in zasneženem pobočju, na katerem so nenadoma sprožili še pršni plaz. S strahovito hitrostjo so padali čez skalne skoke. Drugega za drugim je odbijalo s skal v kupe naneše-nega in napihnenega snega, pa spet v skale in po strmini navzdol. Rešila jih je ogromna snežna gmota plazovine, ki se je nenadoma, brez vzroka ustavila po 300 metrih s ponesrečenci kot na blazini, komaj 20 m nad robom, čez 100 m visoke, navpične stene, ki pada na Okrešelj ... Pri tem strahotnem padanju in drsenju sta se dva moža: dečkov oče Zupan in Stupar Albert tako hudo poškodovala, sreči. Celjski reševalci so prispeli čez Okrešelj do ponesrečencev že' v zgodnjih jutranjih urah. Žal od štirih dva planinca že nista bila več živa. Na Kamniško sedlo so spravili najprej le oba preživela, ju tam okrepčali in nemudoma prenesli v Kamniško Bistrico. Preden so celjski reševalci prispeli s preživelima v Bistrico je šla po sledovih naših štirih nesrečnikov prekp Ko-tliške grape in Turske gore, čez Boštjanico do Sedla, skupina kamniških reševalcev, onih, ki so jih prejšnji dan zaman čakali v sedeljški koči. Nikjer niso našli nobenih sledov, ki bi jim dali razumeti, kaj se je s pogrešanimi moglo zgoditi. Sele kratko obvestilo o nesreči celjskih reševalcev na koščku papirja in smeri reševanja, ki so Turobni 1. november Po gorah so se obešale nabuhle megle, iz katerih se je vsipal v dolino droben dež, po vrhovih pa je nosilo sneg v zastavah. Se z mrakom smo šli na pot, pa smo od »pastirjev« naprej le počasi napredovali. Težka oprema z jeklenimi vrvmi nas je tiščala k tlom, da smo komaj . gazili sneg. Pri »Kamrci« ga je bilo že čez tričetr metra in v zadnji strmini pod kočo čez pas na visoko, tako da smo se morali menjati v vodstvu na vsakih 70 do 100 korakov. V koči se nismo zadrževali dolgo, takoj smo šli proti mestu nesreče in sestavili podroben načrt, kako se bomo dokopali srečenih, je bilo dobrih 200 m zasnežene strmine. Kako priti do tja, brez nevarnosti, da ne sprožimo plazu? Načrt je bil lahek, samo do skrajnosti tvegan. In izpolnili smo ga v celoti! Reševalci v v smrtni nevarnosti Najprej sta se reševalca Ki-lar in Pintar Milan spustila do varnega mesta in varovališča na prvi 100-metrski jekleni vrvi v rahli diagonali čez zelo strme skoke, kjer je bilo manj snega in najmanj možnosti za sproženje plazu. Za njima sva šla midva z Debeljakom in se z njunega varovališča spustila še naslednjih 120 m niže, prav do mesta, kjer bi moralo biti nekje pod meter debelo snežno odejo dvoje trupel. Bila sva v dnu lijaka, skozi katerega bi moral vsak plaz, ki bi se utrgal kjer-. koli v severnem pobočju Brane... Grozljiv občutek! Mrzlično sva sondirala snežišče in preiskala sleherni meter terena, kjer bi po izjavah onih, ki so reševali preživela dva, morala ležati mrliča. Iskanje je bilo brezupno, čeprav sva iskala še v smeri morebitnega plazu, vse proti robu stene. Ničesar nisva našla! Ker reševalci obeh mrtvih niso pritrdili na kline, v prepričanju, da pridejo čim preje nazaj ponje, smo bili prepričani, da jih je odnesel prejšnji dan ali ponoči plaz in jih vrgel pod vznožje stene na okrešeljsko stran. Obupani smo prenehali z iskanjem in naglo pobegnili z nevarnih plaznic na varno. Poskušati sestop po spodnji poti Pot v gore, do vrhov je odprta vsakomur, ki prihaja vanje z odprtim srcem za lepote in zavestno uravnava svoja hotenja v mejah razsodnosti in telesne moči... ga pripeli na vrata koče v Sedlu, jim je razkril vso tragedijo. Za reševanje obeh trupel Zupana in Stuparja, je bilo ta dan že prepozno, ker je skupina prispela v Sedlo tik pred nočjo in ni nosila s seboj za prenos potrebne opreme Sestopili so v Bistrico in šele tam zvedeli za vse podrobnosti tragedije. Obe reševalni skupini Celjanov in Kamničanov sta bili izmučeni od prenašanja ponesrečencev in iskanja v tedaj že pol metra debelem snegu, ki ni prenehal niti do noči 30. oktobra. Naslednji dan, 31. oktobra so skušali z združenimi močmi iztrgati goram preostali dve žrtvi pa je do trupel ponesrečencev poči snegom. Ce se kdajkoli spomnim vsega onega, kar smo tvegali reševalci takrat, me spreletava srh po hrbtu. Kdor pozna severna pobočja Brane pozimi in pot, ki gre pod Brano na Okrešelj, bo vedel, kakšen je tisti svet, kadar ga pokriva meter debela odeja svežega, mokrega snega, ki je padel na poledenele skale. Z mesta, kjer je bilo kolikor toliko varno, na robu strmih skokov in kjer bi bilo mogoče varno pričvrstiti vrvi pa vse do mesta, kjer sta reševalca Debeljak in Veninšek vedela, da ležijo pod snegom trupla pone- proti Okrešlju in pod steno bi bil seveda samomor. Zato smo iskanje trupel odložili vse dotlej, dokler se vreme ne izboljša in sneg ne ustali. Bilo je 12. novembra, ko smo šli še enkrat na pot čez Logarsko na Okrešelj in 13. novembra preiskali s sondami snežišča pod vpadnico zgornjega žleba, kjer so po nesreči ležala trupla. Kljub načrtnemu iskanju 13 reševalcev — s seboj smo imeli tudi lavinskega psa — je bilo vse delo do treh popoldne brezuspešno. Prenehali smo iskati pod steno in še enkrat splezali po smeri okrešeljske poti pod Brano na mesto nesreče in po- novno preiskali mesto, kjer *e Celjani pustili trupla. Kot ^ kleto, trupel ni bilo! Stroški reševanja in neštet poskusov najti trupla, so re^ valno organizacijo veljali tež^ denarje. Ponujalo se je vsili'''1' a sporno vprašanje: kakšen P0 men je imelo tvegati vsaj dvoic! če ne celo več življenj že Pr prvem poizkusu, ter v sveže za sneženem terenu iskati dv<^ ponesrečencev, če sta že mrl''9: Odgovor je bil en sam. Za svd ce je takšna nesreča dvakrat udarec, če žrtve ne iztrgamo ž0 ram takoj: ko izvedo za nesi6 čo in smrt in drugič, ko ga c9 mesece ali celo čez leto dni h9^. dejo in nato pokopljejo. Tof9j za svojce dvakratna smrt. * ponesrečenca, ki je imrtev, 5 moč več ničesar storiti, raie pietetnega prenos do najbl'^ mrtvašnice. Naša čustva so t0 rej tedaj le v odnosu do svoje9 ponesrečenih. Ti so v goršK*9 nesrečah še dvakrat bolj ^ čutljivi kot pri običajni s®1'11. Da jim vrnemo goram iztrga116 žrtve je največ, kar lahko takšnih trenutkih storimo 29 nje •.. ' ' . Tisto zimo smo iskanje 09 ložili do spomladi. Sele v aPrlj lu, ko je sneg pošteno okop" _ tudi v severnih grapah, so ka"1 niški reševalci neko nedeljo "9 šli sledove obleke v snegu 1 izpod komaj četrt metra det^ lega snega izkopali že razpad9 joči trupli obeh žrtev. Tedaj 5 je izkazalo; da so se vsi ob Prj vem reševanju prisotni reševa* zmotili v točnem mestu, kje naj bi trupla ležala pod snegotTl, Zato smo vedno iskali več k° 15 do 20 m prenizko, vse do r". ba stene in pod steno v s®9 plazov, samo navzgor nikoli a dovolj visoko ... Erare humanum est... Našo reševalno službo j® , pomota veljala kupe dehafl ' Hujše cene nismo plačali. velika zagrizenost in trma P je prav gotovo kriva smrti dv'9^ ljudi. Ce bi se ponesrečenci 0^ dežju in snegu še pravočas" vrnili v Kotličih nazaj v ses'0^ ali ko bi vedeli, da izgublj9^ čas in prepotrebno energij0 iskanjem prehodov in &eZjS\ včasih komaj dober lučaj s®9. od lovske zavarovane steze, bi jih v nekaj urah že PrV®«, dne pripeljala do noči v ie če, bi čez Boštjanico takrat v kopnem lahko prišli do varno, pa čeprav počasi in živi in zdravi.. Zal ljudje ^ sih delamo nerazumljive in blagor tistim, ki so se k° . koli iz podobnih naukov naU.^ za življenje v gorah kreme"1 gorniških modrosti. Človeško telo robi ko^j rije in vitamine - z|fl5 vi, športniki! JO Zato uživajte vsak da" pri vsakem obroku Vitaminizirano Zvezda margarino Najhitreje boste v tamine, če jo boste u*’v ,i,pj obliki namaza ali * oziroma hladnimi jedili Zato pomnite! ZVEZDA MARGARIN je kalorična in zdrava hrano L OLIMPIJA PRED CILJEM nadaljevanje s i:#r našnjo tekmo tudi za ogled evropskega prvenstva. PARTIZAN : OLIMPIJA 68:75 (27:41) Partizan: Damjanovič 2, Jankovič 4, Milojevič 13, Bojovič 23, Radovič 22, Zutič 4. Olimpija: Vrhovec 7, Jelni-"ar 6, Miiler 8, Dermastia 14, Bassin 8, Kapelj 7, Daneu 25, logar, Potočnik, Kandus, Vav-Petič, Samaluk. outi, da je tako uredila svoje vrste in umirila igro ter obdržala prednost petih točk. Proti koncu so košarkarji Partizana, ki so spoznali, da je vse izgubljeno, začeli z grobo in surovo igro ter se posluževali dovoljenih in nedovoljenih sredstev, da bi prišli do žoge. V tem času so morali štirje košarkarji Partizana zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak, pri Olimpiji pa je to doletelo samo Kaplja, ki je bil med najboljšimi na današnji tekmi. Minuto in pol pred koncem je Olimpija UUillNII!!!!lll!!!llll!!lllll!!IIW LESTVICA I. ZVEZNE KOŠARKARSKE LIGE Olimpija 16 14 2 1482:1152 (+ 330) 28 Beograd 16 13 3 1473:1118 (+ 355) 26 Zadar 16 13 3 1348:1111 (+ 237) 26 Lokomotiva 15 10 5 1337:1183 (+ 154) 20 Radnički 16 9 7 1255:1193 (+ 62) 18 Željezničar (K) 16 7 9 1178:1207 (- 29) 14 Partizan 16 6 10 1360:1304 .(+ 56) 12 Crvena zvezda 16 5 11 1208:1252 (- 44) 10 Željezničar (S) 15 1 14 984:1323 (— 339) 2 Mladost 16 1 15 679:1461 (— 782) 1 terega so bili vsi branilci Partizana zares neusmiljeni. S svojim nastopom v Beogradu je Olimpija opravičila svoj sloves in naslov državnega prvaka. S tem je Olimpija četrtič osvojila državno prvenstvo v košarki, čeprav sta do konca na sporedu še dve koli. Kaj malo je namreč verjetno, da bi ji kdo še lahko prekrižal račune. V soboto zvečer bo Olimpija sprejela v goste Zadar in obeta se ena najlepših tekem prvenstva, v zadnjem kolu pa bo potovala v Zagreb in nastopila proti najslabšemu udeležencu državnega prvenstva, Mladosti. CRV. ZVEZDA : ŽELJEZNICAR (K) »0:84 (48:35) Beograd, 16. sept. — Pred 1000- gledalci je moštvo Crvene zvezde zasluženo premagalo goste iz Karlovca. V prvem delu igre so Beograjčani za- igrali veliko lepše in učinkovitejše, medtem ko so gestje v drugem aelu uprizorili silovit finiš, ki bi bil lahko prav kmalu usoden za domačine. Crvcna zvezda: Vičentic 15, Dra-gojlovič 4, Ostarčevič 4, Matič 16, Cvetkovič 36, Kontič 13, Belič 2. Željezničar: Diklič 16, Križan 26, Klepač 6. Jeličič 6, Ledič 10, Kiseljak 2, Kasum 18. Sodnika Kavčič in Oblak iz Ljubljane. ZADAR : RADNICKI 96:93 (48:44) ZADAR, 16. sept. .— Včeraj zvečer so bili številni gledalci izredno zadovoljni s prikazano igro obeh tekmecev. Ze rezultat pove, da sta bili moštvi bolj ali manj enakovredni, vendar so bili domačini le nekoliko odločnejši pod košem gostov. Najboljši je bil Djurič, ki je za Radnički kar sam dosegel 41 košev. Zadar: Djerdja 23, Troskot 20, Pfendt 21, Marcelič 18, Jurišič 10, Laura 4. Radnički: Janjič 10, Cermak 23, Djordjevič II. 2, Colovič 6, Stefanovič 8, Djurič 41, Popovič 3. Sodila sta Brumen in Klojčnik iz Ljubljane. PLAVALNI KOMENTAR Popravimo, kar se da Premajhen poudarek na izenačenosti ekip — Posamezniki še vedno močno vplivajo na končni plasma ekip — II. liga je potrdila svoj koristen obstoj Dolga leta smo se o jugoslovanskem plavalnem športu trudili, da bi pripravili takšen sistem tekmovanj, ki bi resnično poakazal moč posameznih ekip, istočasno pa stimulativno vplival na razvoj plavanja o klubih in republikah nasploh. Spominjamo se še paradoksov, ko je npr. ena sama tekmovalka (Jeričevičeva) osvojila 6. mesto o ekipnem prvenstvu Jugoslavije za Korčulo, ko so osvajali prvenstvo države klubi, ki so imeli o svojih ekipah dva odlič- KOMENTAR O VATERPOLU In zopet samo eden V lestvici ni upoštevana tekma med Lokomotivo in Željezničarjem iz Sarajeva. Tekmo bodo odigrali v sredo, 19. t. m. Omenimo naj še to, da je bila Mladost kaznovana z odvzemom ene točke, ker je nastopila v Beogradu proti moštvu Beograda s premajhnim številom igralcev, tako da je bila tekma predčasno končana. Tekmo so odigrali med tednom in se je končala z rezultatom 141:37 za Beograd. NmiHlIllllillllHIlillllllllllllllUIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIHIIIIIIIllUIIM Triglav letos za stopnico više — Ljubljana po enem letu nastopanja v II. zvezni ligi izpadla — V Sloveniji premalo naraščaja — Čim prej posvetiti več pozornosti mladinskemu vaterpolu Srečanje sta vodila mednarodna sodnika Cindrič iz Zagreba in Pastor iz Novega Sada. V Beogradu, ki te dni živi odinole za atletiko, vlada velika vročina, ki se je danes dopoldne Kalemegdanu še stopnjevala. Bilo je vroče v pravem pomenu besede — zaradi sonca in zaradi dramatičnega poteka na igrišču. Borpačini so storili vse, da bi ruiagali. Toda tudi njim vročina bi prizanašala in že po prvih minutah je bilo videti, da bo stnagal tisti, ki bo kos neusmiljenemu soncu. Olimpija je začela s consko obrambo in kljubovala hudim začetnim napadom Partizana. |Srala v peklenskem tempu in 1® naredila zmedo v obrambi domačinov. Tudi Partizan je poskušal odgovoriti s hitro in dinamično igro, kar pa se je kma-maščevalo. Do 10. min, je bi-ia igra izenačena, ekipi sta se Menjavali v vodstvu, toda prednost je bila skromna le dve do suri točke v korist enega ali nagega. Kmalu se je izkazalo, £d° je bolje pripravljen — kdo /ba več dobrih igralcev! Približ-0 v 20. min. pri stanju 20:16 Šf Partizan, se je slika na igri-r b Popoinoma spremenila. Zastal kiir® igre Olimpije je po-ai stroj Partizana nemočen in Polnoma razorožen. Iz eno-jj-^fga razloga — Partizanu je v moči! Ljubljančani so s minutah prvega dela j,.-premišljenimi napadi in toč-■ ub streli od daleč nabrali 1K spremenila svojo taktiko. Igro so popolnoma umirili in zadrževali žogo ter tako zanesljivo obdržali priborjeno prednost V zadnjih sekundah je Daneu dosegel še en koš in tako je bilo konec te dramatične in zanimive borbe pod koši. Olimpija je igrala zelo dobro, predvsem pa požrtvovalno, kar smo v zadnjih tekmah precej pogrešali. Hitre akcije so se vrstile druga za drugo, vendar so v tej hitrosti igralci Olimpije zgrešili več stoodstotnih priložnosti. Nekoliko slabše kot običajno je igral Daneu, do ka- že na začetku moramo na žalost ugotoviti, da se je letošnja waterpolo sezona za Slovence končala porazno. Na. republiškem prvenstvu so, kot smo že pisali, sodelovala samo tri moštva. Prvak in drugopla-sirani, to sta ljubljanska Ilirija in Celuloza iz Videm-Kr-škega sta si tako zagotovila sodelovanje na kvalifikacijah za vstop v II. zvezno ligo. Namesto, da bi danes pisali o uvrstitvi teh dveh, pa ugotavljamo, da se niti eden niti drugi ni teh kvalifikacij udeležil, zakaj ne vemo. Ce smo si odkriti, nista slovenska predstavnika niti imela kakšnih posebnih izgle-dov za uvrstitev v II. zvezno ligo, vseeno pa le težko najdemo opravičilo izostanka slovenskih predstavnikov na kvalifikacijah. V II. zvezni ligi je slika še bolj porazna. Po našem mnenju REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA V V vodstvu še vedno ASK Tivoli Skromna zmaga Branika — Uspeh Rudarja in Domžal v gosteh — Elektra brez težav odpravila Proletarca — AŠK Tivoli v vodstvu kljub odigrani tekmi manj t0xjT ollvu oa aatec naorati 15 U * Prednosti, s čimer je bila p^^Pertizana skoraj že za- pričakovali, da bo sv.nI?ripila v drugem delu igre bilo brebnost še povečala. Zgo-je KiFa«se nasprotno, tokrat senptn Partizan tisti, ki je pre- Začpl j o cilmri+i'* 1 v-» Škofja Loka : Domžal© 68:?0 (36:36) ŠKOFJA LOKA, 16. sept. Gostje so včeraj nastopili brez svojega trenerja in obenem najboljšega igralca Brumna. Škofjeloško igrišče bi skoraj zanustili poraženi, če jim v drugem delu ne bi uspelo priigrati 10 točK v svojo korist. Škofja Loka: Cerkvenik 20, Hafner 17, Oman 4, Kolendo 7, Balderman 20. Domžale: Grim 8, Stifter 4, Dovžan 10, Rojs 24, Hočevar 7, Peče 12. NANOS : RUDAR 61:74 (27:28) POSTOJNA, 16. sept. — V današnji tekmi so gostje okrepljeni s trenerjem Remicem povsem zasluženo osvojili obe točki za Postojno. Nahos: Inocente 8, Lipovž 11, Tavčar 8, Pellaschier 22, Vižin, Milavec, Geržel 8, Žmak 4, Turk. Rudar: Virt 22, Poličnik 19, Velkavrh 15, Remic 7, Pintar 5, Žibert, Vidic 4, Simončič, Perpar, Bola, Jelen, Malež. obratu i'acel Je silovito in Subila ai=Podfh!a™»‘k--re'Č--- sta na ^r^«^\^ov^a^tok[garnii^: V1^"° Cofe *e0kmp°Q M zaradi nepravilnega bili jjii ste in za na pada etka - i^nsi^LU- ter Pr!?0!ontaž? ^'Pričakovano podlegli slabša njte.Po kvaliteti sicer .'££ „8>&n 3-!• lestvici Zui S; tB2\ ančič 15. 5, Sen- ;a: Pasarič 35, Kramarič 7, Marušič Cvetko- 6. bnv,^or,Eisek‘r”S,‘roi «»'» <«'«) m ^n„ P«*!*.«? Zo- rn se s lem na lestvici povzpel: eno mesto. Naj omenimo, da ie bil tekmi izključen Krope zaradi Hala na sodnika Ramskuglerja. Maribor: Mandl 5, Krope 10, Ko-parac 13, Židanič 9, Delakorda 5, Po-lančič 4, Požar 12, UrŽič 11. Elektrostroj: Simič 4, Lornovič 6, Drofenik 18, Pokaz 9, Maraž 9, Sev-čuk 2. LESTVICA Ljubljana 15 14 1 1088:828 28 (+260) Split 15 12 3 1012:898 24 ( + 114) Radnički 15 4 6 966:926 18 (+40) Maribor 16 8 8 971:957 16 (+14) Ilirija 16 8 8 1100:1108 16 (—8) Jugomontaža 16 7 9 973:1031 14 (—58) Slovan 16 6 10 1093:1132 12 (—39) Kvarner 13 5 10 874:962 10 (—88) Elektrostroj 16 5 11 952:1047 10 (—93) Triglav 16 5 11 912:1052 10 (—140) Tekma Split : Ljubljana je preložena, rezultata Radnički :. Kvarner pa v času poročanja še nismo prejeli. LESTVICA ASK Tivoli 14 12 2 »38:727 24 (+211) Domžale 13 12 3 948:902 24 (+46) Elektra 15 10 5 »44:807 20 (+137) Branik 15 9 6 901:859 18 (+42) H. Bistrica 15 8 7 826:848 16 (—22) Proletarec 1» 7 8 875:868 14 (+7) Rudar 15 6 9 843:896 12 (—53) Moste 15 6 9 836:934 12 (—76) Nanos 15 6 9 812:893 12 (+81) Jesenice 15 5 10 901:997 10 (+94) Svoboda 14 4 10 738:754 8 (-16) Šk. Loka 15 4 11 878:977 8 (—99) Tekma Svoboda : ASK Tivoli v času poročanja še ni bila končana. REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA liga — Članice Jesenice : SUivan 55:35 (28:10) Jesenice, 16. sept. — Sinoči so Jeseničanke v zelo lepi Igri premagale gostje Iz Ljubljane In sl s tem skoraj že zagotovile prvo mesto. Jesenice: Brinovec 19, Berce 13, Benedičič 10. Valentar 7, Pavlič 6. , Slovan: Marinčič X. 13, Erzar 10. Žitnik 6, Srepeč 2, Žagar 2, Ma- rinčič n. 2. Proletarec Ljubljana 35:28 (17:18) LESTVICA Jesenice 10 9 1 562:383 18 (+179) Maribor 9 6 3 432:394 12 (+38) Slovan 10 6 4 424:389 12 (+35) Branik 9 5 4 408:319 10 ( + 89) Ljubljana 10 2 8 361:495 4 (—134) Proleterac 10 1 9 315:522 2 (—207) Tekma Maribor : Branik je preložena na 22. september. ZMAGOVITA LOKOMOTIVA Zagreb, 16. sept. V okviru velesejemskih prireditev je bil tudi letos v Zagrebu mednarodni košarkarski tumir, na katerem so sodelovali Lokomotiva, Beograd, Cantu iz Fonte Levis-sima (It) in Split. Po trodnevnih borbah je zmagalo moštvo Lokomotive, ki je premagalo vse svoje nasprotnike. Lokomotiva je premagala Beograd z 91:84 (45:40), in Split s 96:67 (29:27). Beograd je premagal Cantu s 114:82, pa tudi Split je premagal Italijane s 85:81 (39:42). Za najboljšega igralca turnirja so proglasili člana Lokomotive Pe-tričeviča. slovenska predstavnika nikakor nista zadovoljila. Veliko smo pričakovali od kranjskega Triglava. ki se je uvrstil med 4 najboljše in je imel tudi v rokah organizacijo kvalifikacij za I. zvezno ligo. Pričakovali smo, da bosta domači bazen in domača publika pripomogla k temu, da bo letos Triglav na lestvici II. zvezne lige uvrščen zelo visoko. Mogoče smo pričakovali preveč! Toda po formi, ki so jo Kranjčani dosegli lani v tem času, smo sklepali, da bodo v Kranju letos trd nasprotnik za vsakogar. Pričakovali smo, da se bodo mogoče celo uvrstili v I. zvezno ligo. Na turnirju so Kranjčani zasedli šele zadnje mesto. Z igro, ki so jo prikazali, pa so svoje številne pristaše zelo razočarali. Relativen uspeh so Kranjčani letos vseeno dosegli, saj so se pomaknili za mesto više, kot lani, vendar kakor rečeno, pričakovali smo precej več. Ljubljana je sodelovala na turnirju, ki naj bi moštva razvrstil od 5. do 8. mesta. Po igri, ki so jo Ljubljančani prikazali v prvem delu tekmovanj av II. zvezni ligi, smo sklepali, da imajo vse možnosti, da zasedejo 6. ali 7. mesto. Toda že drugič potekal turnir, so prišle povsem druge vesti. Po prvi tekmi z reškim Primorjem, v kateri so Ljubljančani izpustili neodločen rezultat iz rok, smo še vedno upali, da bodo s takšno igro tudi v nadalje ostali član II, zvezne lige. Pričakovanja pa se niso izpolnila. V srečanjih proti Spartaku jz Subotice in Poletu iz Sombora so Ljubljančani popustili, nekaj so prispevali še neobjektivni sodniki in rezultat vsega je izpad Ljubljane iz II. zvezne lige. Tako imamo Slovenci v prihodnje zopet samo enega predstavnika v II. zvezni ligi. To bo na kvaliteto slovenskega vaterpola nedvomno vplivalo zelo slabo. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da moštva v Sloveniji nimajo enakovrednega naraščaja, za katerega bi lahko upali, da bo čim prej uspešno zamenjal sedanje starejše igralce. Če se ozremo na letošnje mladinsko prvenstvo namreč opazimo, da niti Triglav, niti Ljubljana, ki imata za nastopanje v II. zvezni ligi največ pogojev, nimata mladincev, ki bi lahko Vnaprej določeni rekordi Na oxfordski univerzi so posebno zanimanje izzvale štuclije medicinskega strokovnjaka dr. Parnella ki trdi, da se da na podlagi mnogih antropoloških merjenj vnaprej določiti rezultate posameznih tekmovalcev v atletiki. Ta strokovnjak je na podlagi mnogih eksperimentalnih merjenj ugotovil »formulo uspeha«. Parnell je izmeril vsem atletom dolžino nog, njihovo višino in težo, obseg srca ter na podlagi ugotavljanja njihove izdržljivosti vnaprej »odredil« njihov najboljši rezultat. Ta znanstvenik je nadalje ugotovil, da 74% atletov sodi po antropoloških merjenjih med leptosomne, medtem ko musku-larni tip bolj ljubi nogomet, hokej in rugby. Po njegovih podatkih suhi ljudje manj kade m pijejo alkohol, zato pa češče trpe zaradi slabe prebave že v bližnji prihodnosti igrali v višjem tekmovanju. Najboljše mladince imajo klubi, ki letos niso sodelovali na članskem prvenstvu Slovenije in zato ne moremo primerjati igre teh mladinskih moštev z moštvi, ki so igrala na članskem prvenstvu. Zadnji čas je, da posvetimo vprašanju naraščaja pri water-polu čim več pozornosti in si na ta način zagotovimo udeležbo slovenskih moštev v višjih tekmovanjih. Upajmo, da nam ne bo treba zopet leta in leta čakati, da bo v II. zvezni ligi sodelovalo več kot eno samo slovensko moštvo. PRVI MEDNARODNI MOTO KROS POD LJUBELJEM Avstrijci na prvih mestih Tržič, 16. sept. — Pod Ljubeljem je bil danes I. moto kros v Sloveniji, ki ga je organiziralo AMD Tržič. Moto kros je bil z mednarodno udeležbo, na katerem je nastopilo 30 tekmovalcev iz Avstrije, Hr-vatske in Slovenije. Tekmovalci so nastopili v dveh skupinah, od katerih se jih je 17 z najboljšimi časi uvrstilo v finalu. Proga je bila krožna in dolga 1.5 km. Mestoma Je imela proga več kot 40 odstotkov vzpona. Tekme si je ogledalo 5000 gledalcev, ki so lahko videli vse odseke proge. V predtekmovanju so vozači prevozili 10 krogov, v finalu pa 15. Rezultati: predtekmovanje, A skupina: 1, Rotvrand (A) Maico) 46:57.3, 2. Prosi (A) (MAICO) 43:37.2. B skupina: 1. Leitgeb (A) MAICO) .48:11.1, 2. Sošterič (Hrv) (JAWA) 48:50.2. Finale: 1. Behrend (A) (Puch) 34:37.1. 2. Josl (A) (MAICO) 34:47.2, 3. Leitgeb (A) (MAICO) 35:25.0, 4. Sošterič (Hrv) . K temu moramo dodati, da se je že v 22. min. prvega polčasa Zam-bata iz lepe kombinacije dosegel popolnoma regularen gol, kp je nemški branilec žogo odbil skoraj iz sredine vrat, vendar sodnik tega ni opazil in zadetka ni priznal. Nemci so v drugem polčasu na- ' daljevali z borbeno igro in v 57. min. dosegli izenačenje, ki je bilo spet posledica lagodne igre jugoslovanske obrambe. Ta je namreč-dovolila. da so se nemški napadalci vse preveč neovirano sprehajali pred vrati Soškiča in tako je bilo tudi tokrat, ko je nemški napadalec popolnoma neoviran strelja iz neposredna bližine. Trener vzhodnonemške reprezentance je izjavil, da je ta rezultat eden največjih uspehov njihove mlade in neizkušene nogometne enajsterice. Ne smemo pozabiti, je dodal, da smo danes igrali z nasprotnikom. ki je v Čilu dosegel odlično četrto mesto. Pohvaliti moram predvsem veliko borbenost, hitrost in vzdržljivost nemških nogometašev, je zaključil svojo izjavo trener • vzhodnonemške reprezentance. Trener jugoslovanske reprezentance Čirič je po tekmi dejal, da je jugoslovanska . enajsterica igrala slabo, kar še posebno velja za napad. Morda je bilo slabo za nas. da smo tako hitro dosegli dva gola, bili zadovoljni sami s seboj, kar se je pozneje bridko maščevalo. Jugoslavija : NDE (ml. repr.) 1:2 (1:2) ANGLEŠKA NOGOMETNA LIGA London, 16. sept. — V IX. olu angleškega nogpmetriega rvenstva so bili doseženi na-lednji rezultati: Sheffield U. : iston Villa 2:1, Everton : Kolon 2:0, Burn!ey : Leyton 2:0, irsenal : Fulham 3:1, Leicesfer West Bromv/ich Al. 1:0- 7tlan-hester C. : Manchester U. 3:2, Sheffield W. : Birmingham 5:0, lottenham : Blackburn 4:1, Vol-•es : Nottigham 1:1. Na tabeli vodi Wolverhamtpn : 14 točkami, prav toliko ima udi drugi Everton. Tuzla, 16. septembra. — To je bila igra, ki je imela dva povsem , različna dela. V' prvem je bila jugoslovanska ena j stori ca mnogo boljša, medtem ko je drugi polčas pripadal borbenim nemškim nogometašem. 2e v prvi minuti s6 imeli Jugoslovani lepo priložnost za gol, vendar je Lukarič streljal naravnost v roke vratarju. V prvih desetih minutah smo videli še dve taki situaciji, vendar sta Osim in Bego streljala nad vrati. Bolj ko se je igra nadaljevala, bolj so bili Jugoslovani močnejši, napadi pa, nevarnejši. Smailovič je dvakrat iz neposredne bližine streljal'mimo vrat, medtem ko je nemška enajsterica le redko organizirala kak napad proti jugoslovanskim vratom. Toda v 28. min. je Lizevitzu AVSTRIJA : CSSR 0:6 (0:3) Dunaj, 16, sept. Pred 76.000 'gledalci -sta se srečali najboljši enajstorici Avstrije in CSSR. Avstrijci niso dorasli .odličnim Čehosiovakorn. ki so bili ves čas tekme vsestransko boljši na-strotnik. <’v ' ' Nadaljevanje II. dela Namiznoteniški igralci so v republiški ligi spet pričeli s tekmovanjem. Že prvi rezultati II. dela kažejo, da se bo^ta za prvo mesto potegovala kranjski Triglav in ljubljanski Odred. Pred pričetkom II. dela je namreč prišlo do nekaterih sprememb, k Odredu so pristopili Kern in Tomažič od Ljubljane ter Grintal od Ilirije. Kompletna mladinska ekipa Odreda — razen Z rim če v e pa k Ljubljani. Precejšnjo oslabitev pa pomeni za kranisko Mladost odhod Freliha v JLA. Triglav : Ilirija 9:2 Odred : Jesenice 9:2 Triglav : Logatec 9:2 Fužinar : Logatec 9:0 ŽENSKA ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA Crvena zvezda : Mladost 3:0 Partizan : Ljubljana 3:0. Sindjelic : Mladost 3:1 Poštar : Ljubljana 3:0 Železničar : Lokomotiva 3:2 srednji krilec Jugoslavije Šekič ni pravočasno interviral in že je bilo 1:0 za NDR. Namesto vodstva Jugoslavije so torej prvi prišli do izkupička gostje. Jugoslavija je izenačila v 37. min. Osim je podal žogo pred vrata, Lukarič je spremenil smer žogi z glavo — 1:1. V drugem polčasu se je jugoslovanska enajsterica pojavila v nekoliko spremenjeni postavi. Opaziti pa je bilo, da so se Nemci odločili na vse ali nič in popolnoma odprli igro. Vse pogosteje so se pojavljali pred jugoslovanskim vratarjem Radovičem in nekajkrat zgrešili prazna vrata. V 73. min. se je Lizevitz ponovno znašel sam pred vratarjem in povedel svojo reprezentanco v vodstvo 2:1. Jugoslovanski reprezentanti so sicer poskušali izenačiti, vendar so jim Nemci z odlično igro to preprečili. V celoti pa je bila tekma razmeroma slaba% in nezanimiva. Jugoslovani so vse preveč podalab medtem ko so bili Nemci bolj borbeni in so igrali bolj načrtno. Jugoslavija: Radovič, Mihajldvič, Braun, Belin, (Vratnjan), Sekič, (Brnčič), Dakič, Lukarič, Smailovič, Osim. Bego III.. Lakačevič. NDR: Weiss, Knoblack, Begerat, Gergesl, Schmit, Hoffmanu, Gese-Lisevitz, Stein, Neldner3 Vogel, ^dnik — Škorič (Jugoslavija). Najhitrejši je bil Šved Jon-son, ki je v z&dnjih metrih uspešno odbil napad Poljaka Foika. Rezultati: Jonnson (Šv) 20,7, Foik (P) 20,8, Ottolina (It) 20,3, Delecour (Fr) 21,0, Jones (VB) 21,0, Schumann (Ni 21,2. KLADIVO Na tem prvenstvu je postalo že tradicija, da najboljši osvajajo zlate medalje v prvem metu ali skoku. To si je privoščil tudi evropski rekorder Madžar Zsivoczki, ki je v prvem metu zabeležil rezultat boljši od evropskega rekorda. Nihče ga ni mogel doseči, pa čeprav sta se zelo trudila sovjetska metalca Baltovski in Bakarinov. Rezultati: Zsivoczki (M) 69,64, Baltovski (SZ) 63,93, Bakarinov (SZ) 66,57, Thun (Av) 65,23, Ciep-ly (P) 64,34, Rudenkov (SZ) 63,94. 4 X 100 METROV ŽENSKE Naša štiri dekleta so pripravila še eno večje prijetno presenečenje. Res je, da so bila zadnja na cilju, toda ponovno so izboljšala za tri desetinke sekunde državni rekord. Potem pa smo zvedeli, da sta bili štafeti SZ in Italije diskvalificirani in tako, je naša štafeta osvojila izredno četrto mesto! To je vsekakor izrednega pomena, če pomislimo, da prvotno sploh nismo hoteli prijaviti naše ženske štafete. V borbi za prvo mesto je zadnja atletinja Poljske Ciep-la odbila hud napad Heinejevg. Rezultati: 1. Poljska (Piat-kowska, Sobota, Szvroka, Ciep-la) 44,5 (izenačen evropski rekord), 2. Nemčija (Fisch, Pens-berger, Collin, Heine) 44,6, 3. Velika Britanija (Packer, Arden, Rand, Hyman) 44.9,, 4. Jugoslavija (Stamejčič, Simič, Luncer, , Leskovac) 46,4. 4 X 100 m Nemčija je potrdila predvidevanja, da je glavni favorit prvenstva. Odlični nemški kvartet je po razburljivi borbi s Poljaki trium-firal. Rezultati: 1. Nemčija (Ulonska, Gamper, Bender, Germar) 39,5, 2. Poljska (Syka, Juskowiak, Zielin-ski, Foik) 39,5, 3. Velika Britanija (Jones, Jones, Jones, Meakin) 39,9, 4. Francija 40,0, 5. Italija 40,3, 6. Madžarska 40,5, 1500 m Tek je začel v srednje močnem tempu. V vodilnem položaju se je izmenjalo nekaj tekmovalcev, potem pa je odločno prevzel vodstvo favorit Jazy. Francoza je potem napadel Poljak Baran, bil nekaj časa v vodstvu, potem pa je bila ponovno modra majica na čelu in razlika med tekmovalci se je večala. 50 m pred ciljem je bil zanesljiv zmagovalec, prav tako pa Baran zanesljivo drugi. Ceh Salinger je v finišu prehitel vrsto nasprotnikov in osvojil bronasto medaljo. Slovesen zaključek Atleti so opravili svoje delo. Na vrsti je bil zaključni ceremonial VIL evropskega prvenstva, ki prav tako ne bo šel v pozabo. Ob zvokih koračnic so se postrojili udeleženci prvenstva in 49.909 gledalcev je navdušeno in burno aplavdiralo zbranim gostom iz vse Evrope. Beograjčani so iskreno pozdravljali številne atlete, ki so se od srede dalje borili za zlate, srebrne in bronaste medalje. Zaključno besedo je spregovoril predsednik organizacijskega odbora Vlado Ivekovic, ki je dejal: »Moja dolžnost je, da predvsem čestitam vsem zmagovalcem za njihove uspehe na nepozabnih petdnevnih borbah. To so rezultati visoke športne vrednosti, a kar nas najbolj veseli, je dejstvo, da je tekmovanje potekalo v najlepšem redu in v pravem športnem duhu. Zahvaljujem se vsem predstavnikom tiska in vsem organizatorjem za vse, kar so storili v dobrobit tega velikega tekmovanja.« Po zaključnem mimohodu vseh udeležencev, ki so končno pustili stadion, so zaključili VII. evropski šampionat v atletiki. za- Rezultati: 1. Jazy (Fr) 3:40.9. 2. Baran (P) 3:42,1, 3. Salinger (CSSR) 3:42.2, 4. Bethling (N) 3:42,7, 51 Krau-se (N) 3:43,8, 6. Savikov (SZ) 3:44,2. Rezultati: 1. Lusis (SZ) Cigulenko (SZ) 77.92, 3. Nikiciuk 77.66, 4. Machowina (P) 77.15, 5. sar (M) 76.89 6. Lievori (I) 76.2o, Galič (J) 73.30. 4 X 400 m Pričakovana velika borba ni izostala. Najprej so vodili Angleži, potem je prišlo pri drugi predaji do gneče. Angleži so spet prehiteli Nemce, ki so si malo prej priborili vodstvo, toda tretji tekač Nemčije je bil spet močnejši. Evropski prvak Brightwell ni mogel prehiteti Kinder j a in Nemci so bili prvi na cilju. Rezultati: 1. Nemčija (Kinder-mann, Schmidt, Reške, Kinder) 3:05,8, 2. Velika Britanija (Jackson, Wilckok, Metcalfe, Brightwell) 3:05,9, 3. Švica (Galliker, Theiler, Bruder, Dresclouix) 3:07,0, 4. Švedska 3:07,7, 5. Italija 3:07,8, 6. Francija 3:08,9. VIŠINA Med 14 finalisti je Majtan dobro pričel, ker jih je bilo malo, ki bi kot on v prvem poskusu preskočili 2 m. Ta razmeroma skromna .višina je Matjanu zadoščala za osmo mesto. Na višini 203 cm se je Majtan premalo skoncentriral in bil nezanesljiv na zaletu,. tako da je izpadel. 'Kmalu je bilo videti, da bodo kandidati za medalje trije sovjetski tekmovalci in Šved Pettersson. Ta je ostal sam v borbi s tremi tekmovalci Sovjetske zveze in je kmalu opravil z olimpijskim zmagovalcem Savlakadzejem in Bolšovim. S 213 centimetri, ki jih je preskočil v prvem poskusu, pa je bilo tudi njegove umetnosti konec. Brumel je vse višine od 203, ko je pričel skakati, mimo 206, 209, 213, 217 in 221 preskočil v prvih poskusih. Nazadnje je pustil položiti letvico na 227 cm, se pravi 1 cm nad njegovim še nepriznanim svetovnim rekordom. Poskusi na tej višini pa ,so bili daleč od uspeha. Rezultati: Brumel (SZ) 221, Pettersson (Sv) 213, Savlakadze (SZ) 209 Bolšov (SZ) 206, Czernik (P) 206, Diihrkopp (N) 206, 8. Majtan (J) 200. MARATON 800 m MOŠKI V tej disciplini je bilo taktiziranja, prav tako kot v taKTiziranja, pictv » r- tekmovanju in polfinalu. Prva po vica je bila zelo počasna (57. finišem je začel že 300 m s nnisem je zaetu zc ow ^ ^ , j ciljem Irec McLeane, toda v cin ravnini so bili spet vsi atleti v ,4.4 4 v, rr vrci-l erv Vllteli prG vrsti in z vso silo so hiteli P.r° cilju. Le Matuschewsky se je oei “ oddaljil od ostalih in zaneslb' zmagal. O vrstnem redu ostalin f je odločal Omegin foto finiš. Rezultati: Matuschewsky S 1:50.) Bulišev (SZ) 1:51,2. Schm» (N) 1:51.2, sMonen (F) 1:51,2, ‘ DALJINA — ZENSKE Svetovna rekorderpa Sčelkano^ e prestopila in v prvi seriji je lila Angležinja Randova (6.22). irugi seriji je bila Randova še veu 10 pred Krszesinsko in Clausso i tretji seriji je Sčelkanova zabei^ :ila 6.36 in borbe za prvo mesto J lilo konec. Zato pa so se ostale te» irovalke do zadnjega skoka — Prstale medalje. Rezultati: 1. Sčelkanova L,, Premagal le tekače, id imaio > boljše rezultate. Ob orotive+ru J- ,$) na sekundo je tekel 14.5. Najbo Mihajlov (SZ) 14.1. Četrti dan PALICA V tej disciplini ni nihče skakal višin 3.80 in 3.90. Lešek je začel skupaj s 14 konkurenti na višini 4 m in že prvič uspel. Tedaj je delil deseto do trinajsto mesto. Nato je izpustil 410 in v drugem skoku preskočil 420 (IS.mesto). 430 je spet izpustil in nato v drugem skoku preskočil 440 (11. mesto). Naslednjo višino 445 je izpustil, pač pa je nato že po tradiciji v drugem skoku preskočil 450 (9. mesto). Nato je bil na vrsti nov državni rekord 4,55. ki ga . je Lešek tako kot vse prejšnje'sko-ke preskočil v drugem poskusu. Meja državnega rekorda je bila s tem pomaknjena za 3 cm navzgor. To je obenem tudi največji uspeh našega rekorderja, saj je šesti v Evropi, za njim pa so še Preussger, Malcher, Petrenko in drugi odlični skakalci. Višino 465 je naskakoval le svetovni rekorder Nikula, ki je uspel preskočiti tudi 480. Nato je ob napetem pričakovanju gledalcev poskušal trikrat izboljšati svetovni rekord za en centimeter, vendar mu to ni uspelo. V tretjem skoku je bil svojemu cilju najbližji, vendar "je tudi tokrat letvica padla na tla. Presenečenje v tej disciplini predstavlja srebrna medalja Ceha Tomaž eka. Rezultati: Nikula (F) 480, 2. To-mašek (CSSR) 460, 3. Nystern (F) 460, 4. Ankio (F) 455, 5. Houvion (Fr) 455, 6. Lešek (J) 455. KOPJE 2e prvi met mladega sovjetske- . ga atleta Lusisa je bil zlgt. To je bil edini atlet, ki je presegel znamko 80 m in to trikrat. Ostali atleti so bili mnogo slabši. Stari »lisjak", Cibulenko si je v zadnjem metu zagotovil srebrno. Naš Galič je zadovoljil in je z rezultatom 73.30 zasedel 11. mesto. 800 m ZENSKE t Rajkova ie tekla slabo in j? -e rezii,+atom 2:16.5 izpadla. To zgorelo Pidi uradni svetovni ne deki Selcpvi. Najboljše: (Niz) 2:06.3, Jordan (Vel. Br.) 2- KLADIVO Enajst, atletov ie doseglo 62 m. Bezjak i» bil žalostna nnmV(r Vreel ie le 59 79. Najboljši Czky (Madž) 66.17. VIŠINA Norma 203 cm je bila. huda °t0. Ie 7 tekmovalcev jo je zrn^d Svetovni rekorder Brumel je P-. ii »zaslužil« žvižganje g,'! “ S letvico na višini 195 cm in služeno »zasluži« žvižganje cev. Naizanesliivešii v kvaliD jah je bil Savlakadze. Naš ie preskočil vse višine v prvem v ku, razen 203. ki jo je presno tretjem poizkusu. 80 m OVIRE ZENSKE f(, . Močan protiveter ni onravič^ £ slab rezultat Stamejčičeve — tem je bila seveda zadnja v Najbolje: Piatkovska (Polj). r (Nem) obe 11.0. 200 m .gtv0, Posebno presenečenje je da je izpadel, evropski brvaK rej' mar. Ob protivetru so bili nam ^ ši Jonsson (Šved). Ottolina (Im lecour (FrV vsi 21.0. 4X400 m Jugoslavija v POstaVV—r, Snaider-Gruiič in Bosnar nim* j 'e- ^oji^’ kači- so dosegli čas 3:12.5. Nam nos+i za uvrstitev v finale- ■ NalD Nemčija 3:08.8. Francija 3:09’2» lika Britanija 3:09.4. 4X100 m ZENSKE Povsem nepričakovan ših. Madžarke so slabo menla so zaostale. Tudi naše atletmi ^ predajale idealno, vendar = ^ tretje v skupini. Dosegle s t desetink boljši rezultat °d nega rekorda. Rekordni rez}li> • so dosegle atletinje Stame) mi Luncerjeva, Leskovčeva-boljše Poljska 45.1, Vel. . in Nemčija 45.4.