K R O N I K A Z drugega kongresa bolgarskih geografov (Varna, ok tober 1973) Z bolgarsk im i geografi smo im eli doslej le m alo stikov. T udi njihovo delo smo k a j m alo poznali in se zan j p rem alo zanim ali. Zato je tem bolj razveseljivo , da so o rg an iza to rji d rugega bo lgarskega geografskega kongresa povabili k ak tivn i udeležbi n a n jem razen več jega štev ila geografov iz d ru ­ gih socialističnih d ržav (ZSSR, P o ljske , ČSSR, NDR, M adžarske in Rom u­ nije) in n ek a te rih posam eznikov iz d rug ih ev ropsk ih d ržav tu d i p rece jšn je število geografov iz Jugoslavije . Med povabljenci, k i so se kongresa udeležili, so b ili poleg podpisanega še prof. M. Vasovič in T. R akičevic iz Beograda, 1. C rkvenčič iz Zagreba te r M. Panov, A. M ileski in D. M anakovic iz Skopja. K ongres je bil v dneh od 22. do 25. ok tob ra v nadvse ugodnem okolju m ednarodnega dom a znanstven ikov »F rederic Joliot Curie« v tu rističnem n a ­ se lju »Družba« blizu V arne. K ljub svojem u nacionalnem u značaju , k i ga je označevalo veliko število bo lgarsk ih udeležencev z visokih in s red n jih šol, iz znanstven ih te r p lan ersk ih in tu ris tičn ih in štituc ij, je za rad i ak tivnega sodelovan ja štev iln ih gostov iz ZSSR in d rug ih socialističnih držav dobil v zna tn i m eri poteze m ednarodnega sreč an ja geografov iz teh držav. Zato je razen bo lgarščine n a kongresu dom in ira la ruščina. T ega se je v re fe ra tih in d isk u sijah posluževala tu d i večina gostov z n ek a te rim i izjem am i, k i so se posluževale nem ščine in fracoščine. S kora j pa ni bilo slišati angleščine. Kon­ gres je vodil poseben o rgan izac ijsk i odbor, v ka te rem so sodelovali B olgar­ sko geografsko društvo, N acionalni kom ite t za geografijo , G eološko-geograf- ska fak u lte ta sofijske un iverze in In štitu t za geografijo B olgarske ak a d e­ m ije znanosti (BAN). K ongres se je začel s p lenarn im sestankom , na ka te rem sta po uvodnih pozdrav ih o rgan iza to rjev in zastopnikov gostu jočih delegacij iz socialističnih držav nastop ila dopisni član BAN prof. Ž. G ’ e 1 ’ e b o v z refera tom o s ta ­ n ju in sodobnih problem ih geografsk ih ved v B o lgariji in znanstvena sodelav­ k a P. V e k i 1 s k a z referatom o šolski geografiji. N ad a ljn je delo kongresa , v k a te rem so v p resenetljivem štev ilu sodelo­ vali s solidnim i znanstven im i re fe ra ti bo lgarsk i re fe ren ti tu d i iz neakadem ­ sk ih poklicev, je bilo razdeljeno n a šest sekcij. V sekciji za g e o m o r f o - I o g i j o in k a r t o g r a f i j o se je zvrstilo 23 re fe ra to v (od tega 8 iz k a r ­ tografije ). Med geom orfološkim i re fe ren ti je bilo 5 zu n an jih gostov, m ed njim i razen 3 iz ZSSR in i iz M adžarske tu d i D. M anakovic iz Jugoslav ije z re ­ fera tom o ob likah k rio tu rb a c ije v M akedoniji. V sek ciji za k l i m a t o l o - g i j o , h i d r o l o g i j o i n o c e a n o g r a f i j o je bilo 25 refera tov , in sicer II iz k lim ato log ije (med n jim i 3 iz P o ljske), 11 iz h id ro log ije (med n jim i je bil n a ja v lje n tu d i re fe ra t odsotnega prof. D. D uk iča iz B eograda o učinkih onesnažen ja rek v Jugoslav iji na turizem ) in 3 iz oceanografije . V sekciji z značilnim naslovom za g e o d e m o g r a f i j o in n a s e l b i n s k e s i s t e ­ m e je bilo n a dnevnem redu 14 re fera tov (od tega po 1 iz ZSSR, P o ljske in NDR te r n a ja v lje n i re fe ra t odsotnega J. Č iriča iz N iša o razvo ju in tipologiji km ečke hiše v Jugoslav iji). S ekcija za g e o g r a f i j o g o s p o d a r s k i h p a ­ n o g in k o m p l e k s o v je za je la 16 re fera tov (med n jim i 3 iz ZSSR te r po 1 iz R om unije in M adžarske). Veliko zan im an ja je bilo za sekcijo o č l o v e k u i n n j e g o v e m o k o l j u s 26 re fe ra ti (med 6 re fe ra ti gostov je bil poleg 5 iz ZSSR te r po 1 iz M adžarske in R om unije tud i re fe ra t podpisanega o geo­ g rafsk ih aspek tih v ars tv a ž iv ljen jsk eg a okolja). P e ta sekc ija se je u k v a r ja la s š o l s k o g e o g r a f i j o te r je za je la 17 refera tov , z eno izjem o bo lg a r­ skih. K ongres se je končal z zak ljučn im p lenarn im sestankom te r občnim zborom B olgarskega geografskega d ruštva . Eno kongresno popoldne je bilo posvečeno po ldnevni e k sk u rz iji po severnem Č rnom orskem ob rež ju od V ar­ ne mimo tu ris tičn ih kom pleksov Zlati peski in A lbena do B alčika in r ta K aliakre. Po kongresu pa je del udeležencev odpotoval na dve dvodnevni ek sk u rz iji. P rv a je p repo tova la Severno B olgarijo vse do Sofije, d ru g a pa je k ren ila t ja čez Južno B olgarijo . P ovsem je ustrezalo stilu turistične pokrajine, v k a ter i se je kongres vršil, da je b il dva dni pred njim (20. in 21. oktobra) organiziran poseben s i m p o ­ z i j o g e o g r a f s k i h p r o b l e m i h i z k o r i š č a n j a l e t o v i š k e g a (»kurortnega«) p o t e n c i a l a . S im pozij, katerega organ izacijo je vod il pro­ fesor so fijsk e u n iverze L jubom ir D i n e v , k i je na tam k ajšn ji geografsk i fak u lte ti organiziral m očno tu rističn o-geografsk o sm er, sou stanovil pa tudi ustrezno visok o šolo v Varni, je pokazal, kakšno pozornost posvečajo bo lgar­ sk i geografi p rou čevan ju turizm a, dejavnosti, k i se je v današnji B olgariji, posebno pa na njenem Č rnom orskem obrežju , p resen etljivo razm ahnila in to v zelo m odernih, pa zato nič m anj tudi dom ačem u turizm u prilagojen ih ob li­ kah. N a sim poziju so aktivno sod elova li tudi gosti, m ed njim i prof. M. V aso- v ič iz B eograda z referatom o pojm u in b istvu turistične reg ije . Kakor na­ k azu je že naslov sim pozija , se je na n jem n ajveč razpravljalo o vred n ote­ nju in izrab i »kurortnega potenciala« ter o odnosu te izrabe do urban izacije in ek o lošk ih problem ov, zelo v e lik o pa tudi o turističn i »rajonizaciji« . Zanim i­ vo je , da so bo lgarsk i in ruski u d eležen ci sim pozija d aja li m očno prednost term inu »rekreacija« pred term inom »turizem «, kar seveda vzb u ja dvom e gled e is to v e ten ja obeh pojm ov. S im poziju je p osveča l v e lik o pozornosti bo lgarsk i m inister za turizem (»predsednik kom iteja za oddih in turizem «), Ivan V račev, k i je v Zlatih p e ­ skih prired il tudi sp rejem za udeležence. V času sim pozija je bil o rgan iz iran tud i sestanek p riso tn ih p red stav n i­ kov N acionalnih kom ite jev in G eografsk ih inštitu tov socialističnih držav z glavnim nam enom , da ra z p ra v lja o p rip ra v ah za m ednarodn i geografski kongres, k i bo le ta 1976 v Moskvi. Z zb orovanja bolgarsk ih geografov sm o gostje odnesli o d ejavn osti b o l­ garsk ih geografov zelo ugodne v tise , prav tako pa o m ožnostih n ašega sod elo ­ van ja z n jim i. To nam je zagotovil tudi izredno topel in lju b ezn iv sprejem , s katerim so nas bolgarsk i geografi sp rejeli. Svetozar Ilešič Četrto srečanje geografov iz Slovenije z geografi iz Julijske Benečije in Furlanije* P redstavn ik i sloven sk ih geografsk ih in stitu cij (dr. Borut B e l e c iz M aribora ter akad. dr. Svetozar I l e š i č , prof. dr. V ladim ir K l e m e n ­ č i č , prof. dr. Jakob M e d v e d , doc. dr. M irko P a k in prof. dr. Igor * Ko to poročam o, jc izšla p u b lik ac ija , v k a te r i so priobčeni vsi re fe ra ti s tega srečan ja (s slovenskim i in angleškim i povzetk i). Njen nasjov je : A tti IV incon tro geografico italo-sloveno (P orde­ none, 28—29 o tto b rr 1973), p a rte 1: Le m inoranze e tn ico -lingu istiche della fro n tie ra ita lo -jugoslava , » a rte II: La p rov incia di Pordenone, Pub licazion i de ll’in s titu to di geografia della faeo lta di lingue c le tte ra tu rc s tra n ie re de ll'u n iv c rs ita di T rieste — Sede s tac a ta di U dine, U dine, 1974.