-X    232    K-
Slovo od paše jH^lil^^H                 Spisal Simon Palček         *" ^* r'*4**'«?*1* **      '
^^^^^^^ %Ls9^^BHH                                                                            .1        ___._______J     . W
^^E|H 1^1 acek, naŠega soseda najmlajši sin, ni imel večjega veselja, I^MUtBI^ \ \ nego kadar je pasel domače gosi. In ker je imel mnogo ^^HBh—vm *-asa> Pa J"1 Je Pasel naprej in naprej. Vedno je bil z fl^Hj^^^^'3/MM njimi tam doli ob vaški mlaki. In nič mu ni delo, če BRE^K^^^^^ffl ga je tu ali tam katera izmed glasnih gosi uščipnila s \/^tmBHBBHI širokim kljunom v boso nogo. »Saj me ni iz jeze,« si je mislil,   pa je  bilo  vse  dobro.   Le  redkokdaj  se je
zgodilo, da je zavihtel Nacek Šibo, češ: »Udarim te, ti neusmiljenka, če se boš Še kaj ujedala!«
Ali po pravici rečeno: Nacek ni udaril nikoli nobene gosi. Preveč dobrega srca je bil, pa se mu je smilila Žival.
In ko je Šel na pašo, je vedno počakal, da so odsle gosi pred njim. Mislil si je: »Kam neki se odzibljejo danes?« — Pa njegove gosi so jo vedno in vedno mahnile proti mlaki. Pa kam naj bi tudi šle, če ne tja, kjer raste tako dobra in mehka trava in kjer je precej zraven nje mastna voda, da se lahko v nji potapljajo in brbajo po blatu? Saj ne gre tudi Nacek, kadar je lačen, nikamor drugam nego k omari, kjer je shranjen kruh in večkrat tudi sladka smetana. In toliko pametne so tudi gosi, da gredo samo tja, koder jim je pogrnjena miza.
Domov grede pa je stopal Nacek vedno prvi. Mislila mu je niodra glavica: »Ker je že mrak, pa jim pokažem pot, da se mi ne izgube in da pridem prvi domov do kruha in sklede, zakaj sedaj je treba tudi meni kakšno reč za pod zob.«
Pa mu je bilo vselej tako prtjetno pri srcu, kadar se je ozrl na vrsto lepih in tolstib gosi in si poleg tega mislil, kako bo lepo šele takrat, ko bo stala prva pečena gos o Božiču pred njim na mizi, druga o Svečnici, tretja o Veliki noČi, četrta o maminem godu — in tako naprej. Že Iansko leto je bilo tako, pa bo letos tudi. In to je Nacek dobro vedel, da ni nikjer na svetu nič boljšega, nego je peČena gos, ki tako neskončno lepo diši, a ki gre Še lepŠe v slast, v Nackov želodček!
Zato pa je tudi pasel gosi s tolikim veseljem.
Ko pa je prišla jesen, in je prihajalo vreme hladno in vlažno, da so se jele dvigati sive megle tam po travnikih in ob mlaki, je dejala mati Nacku: »Danes pa pojdeš zadnjikrat na pašo. Gosi ostanejo odslej doma in ti tudi, da se zunaj ne prehladiš.«
In hudo je bilo Nacku, ko je jemal od paŠe slovo. Žalostno je stopal okolo svojih gosi in žalostno se je ozira) okrog po pašincu, kjer mu je bilo vse poletje tako lepo. Polegal je po zeleni travi in gledal tja v jasno nebo. In  gosi  so  se  pasle.   Zdajinzdaj   so  se težko   dvignile v zrak,  zagagale   ter
-i-i    233    -s-                                      ._ _—,
se zopet, lepo v vrsti druga ?a drugo stopajoče,  približale  gosjemu  pastirju in vabljivi mlaki. E, lepo je bilo takrat Nacku!
Sedaj pa je konec temu   veseljul   Danes je poslednjikrat  med  svojimi m'    7 1 st                                                                   -               ^.
nike!                                                                           *" ''
In tako bo tudi letos,  in ta vesela misel potolaži Nacka, kakor bi mu mehka roka ljube mamice pobožala bolno glapico.