SL 54. četrtek II. maji). IV. tečaj. 1871. Vtorek, četrtek in ho-boto izhaja in velja v Mm .lit.ru ure/, pošilja- nj a na dom r.a vrI leto 3 g. — k. pol leta 4 „ — Odrt 2 „ 20 l»o pošli i za vse leto 10 g.—k pol leta četrt 9 m 00 SLOMŠKI NAROD, Oznanila : Za navadno tristopno vrsto b«» plačuje : 8 kr. ("i- bo tisku IkrRt •ikrat, lik rat. večo pismenke b<> plačujejo po proBtoru. Za vsak tisek je plačati kolek (utempelj) za. 30 kr. >» »' >t r> " J» »j »» Vredniitro in opravniitvo je na atolnem trgu (Domplatz) hi«, it. 179. Rokopisi te ne vračajo, dopisi naj te blagovoljno frankujejo V Mariboru 10. maja. Menda smo dotaborovali I Ko smo zadnjič poro- Hohemvart pravi, da hoče postavo po besedi in duhu izvrševati proti vsem. Dejanja so v protislovji 7 obljubami: temeljno osnovno pravo svobodno se zbirati in čali, da jo okrajni glavar "VVurzbach prepovedal go-;dotična postava 15. liBtop. 1867 jo esknmotirana z Wurz-renjski tabor, mislili smo, da so je g. Wurzbach z a bachovim odlokom. Omenjeni postavi j« bil očo Giskra. 8VOj0 osebo zbal zbranih Slovencev in njih poli- Giskra jo bil gotovo se veči sovražnik zedinjene Slo-tičnega programa; mislili in javno smo izrekli, da bode venijfl nego bi Hohomvart dopuščal, da bi se o njem morda vlada dovolila, kar je "VVurzbach kratkogledno sumničilo ; Giskra je bil avtentični interpret omenjene prepovedal. Ko amo brali, da so na Češkem prepove- postave in ko so zarad 1. tabora v Ljutomeru ministra dani vBi spomladanski tabori, stavili smo to med iz- Giskra vprašali, ali se sme dovoliti tabor, na čegar najdbo tistih časnikarjev, ki puste tiskati izmišljije programu je zedinjena Slovenija, je avtentični tolmač svoie hudobne fantazije, kador jim zmanjka faktičnih lakonično po telegrafu zaukazal : „bowilligen !u Kaj vladnih grehov, ktero bi pred svetom bičali. Motili neki pravi g. Ilobenwart k temu t-dmaču in kako to av-smo so. Vlada menda vendar ni bolja, kakor njen tentično interpretacijo Btrinja s svojimi odloki? glas. Včeraj na večor smo dobili iz Reke telegram Toda kaj bi govorili o postavnosti, kjer govori osnovalnega tabora kastavskega, kise glasi: „Kastavski čista samovolja? Nepotrebno je vladno Hklicavanje na tabor 21. maja dovoljen. L in II. točka programa je §. 6 postave 15. list. 1867. kajti kdor vidova, da se prepovedana."*) Čitaje to kratko novico nismo se mudili pri znani slavenski krotkosti, ki še tolegrafujo, da je dovoljen tabor, kteri je obrezan za dve glavni točki svojega programa, in takoj nam je bilo jasno, da so tabori prepovedujejo po gotovi sistemi, da prepovedi ni kriv ni VVurzbach, ni kak okrajen paša na Ceskom, ampak da se bode taborovnnje dosledno prepovedovalo, ker jo vlada na Dunaji to zapoved al a. Od toga trenntka je dobil klasično-slovenski odlok g. Wurzhachn svojo pomenljivost. V njem vidimo formular, kterega je vlada iz Dunaja poslala svojim organom, v njom vidimo — kos vladnega programa. Razlogi, zarad kterih se je oskrunil kastavski program, niso se nam 60 naznanili, tudi ni troba, da bi so nam posebej naznanjali, imamo jih v Wurzbachovem odgovoru. Tega se torej hočemo držati ; naši čitatelji pa naj so še enkrat potrudijo in naj ga na 3. strani zadnjega našega lista pod naslovom „tabor v Lescah" še enkrat preherd. Na prvi pogled se bodo prepričali, da je VVurzbachovn prepoved pisana v eminentno absolutističnem stila in da bi ga bil policijski direktor Strobbuch, ki jo po letu 1851 v Ljubljani pred nunsko cerkvijo dijakom ob nedeljah dajal avstrijsko žuoro raz kapic rezati, ravno tako lahko podpisal, kakor ga jo podpisal organ Ho-henwartova vlado. No enn besedica v njom nas no spominja, da je Wurzbnchov odgovor pisan pod ustavno vlado, ki se na svojo ustavoljubje toliko sklicuje pri vsaki priliki. VVurzbachov odlok je izposojen iz Bachovo regi-strature, kajti Ratnodržci vseh časov so so pri svojom ljudstvo v svojih shodih ne sme razgovarjuti o ničemur, kar spada v delokrog državnega in dežolnoga zbora, on jo iz taborov proti postavi pregnal vse politične razgovore, in Slovenec bi so smel kakor pred letom 1848 in kasneje pod 13 ichom le še razgovarjati o kurban, dobrem vinu, taroku in o vrenionu. Pa tudi samovladar mora imeti neka načela. A kakovillO jo to načelo, ako vlada na Tirolskem snuje za Lahe posohno deželo, ki se tako niko naslanja na s<>rodno italijansko, in so jej to zdi nenevarno, ako Galicijo cepi od države in kakor na južni teko na severni mo)i DStanovlja samostalni* deželo, ki imajo kolik« nopivrnčunljivih elementov v sebi : zakaj ro jej neki tako nevarno zdi, ako bi Slovenci, vedno in priznano zvesti Slovenci samo razgovarjnli se, kako bi se v sredi države ustanovila močna slovensku trdnjava, ki bi s seboj in z državo zadovoljim, bila pripravljena s krvjo in itnenjem podpreti omahujoča in krhajoč«* se državo? Ali jo na daljo vlada pomislila, da je deželni zbor kraujki v ndresi na cessarja ravno to tirjal, kar bi zdaj na enkrat „motilo ljudstvo itd.u, da ima ta zbor Se svojo veljavo in da njegovi poslanci vlado podpirajo sede na Dunaji z nalogo potegniti se za adreso svojih volilcev, kar res neodpuatljivo zanemarjajo. Ali vlada miali, da deželnega /bora govori in adrese, manj Begajo v ljudsko prepričanja nego taborski Bktopi V Ali vladi ve, da so za zedinjeoo Slovenijo po taborih govorili možje kakor Bleivvois, Cista, Razlag , Vo&njak, Zamik, To okli, Lavrič itd. in ali misli , da so to ljudski pun-tarji ? Zakaj ne razpusti zb< rov, \ kterih odločujejo ravnanji sklicavali „na občni blagor" in so s tem Si- tako nevarni možje? rokim plaščem pokrili, kar jim je bilo drago ; eminentno policijsko je mišljeno, ako VVurzbach odločuje, Kako more vlada iz taborskega programa zbrisati premem bo šolsko postave , vlada, ki sama državnemu da bi se ljudstvo „uiotilo-, ko bi se posvetovalo o zboru predlaga postavo o razširjenji deželne avtono* Bvoji osodi, eminentno policijska je bojazen „pred ne- mije ? to je zngonekta, ki Be da le umeti na podlagi _________:____ j« ..1.. ,i„ :.. ...i...,« I>1 „^ x«il«a!> !„..x„ zaupanjem do vlade in njenih uilov", ki se lom cudneje glusi iz ust vlade, ki je sama nastala valed občnega nezaupanja do Potockijcvega mioisterstva, kakor jo načela: sic volo, sic juh*o, stot pro ratiooe voluntasl Po tem odloku je ali postava o svobodnem zborovanji kasirana, ali pa bomo smeli le še govoriti o kreailui Potockega rodilo nezaupanje do (Ji skre-Ilerbstn, kakor 1 gobi, babjem pšenu, kozjem prskan ji; avoja taborišča bomo ie nezaupanja do Belkredija rudilo fieusta in njegove brate i smel i namesto s slovenskimi in avstrijskimi zastavami Giskro in Herbsta, kakor je kričeče nezaupanje do j kinčati s — Cahevzeviuii hlačami in mesto: „Živela Schmorlinga rodilo Belkredija in njegovega izdajalskega I Slovenija" borno kričali: Lt Oonstittttion est morro, vive brata Beustu, in kakor smo prepričani, dn še te rojstne j la--bogsigavedi, kako so bo ta klic šo glasil! bukve javnoga nezaupanja niso končane s Hohonvvnrtoni kot avstrijskim obljubljenim mesijasotn. Nam vsaj so zdi, da za zveličarja ni dovolj či^tn gpoččt *) I. točka programa se glasi: Protest proti združenju Istro in Goriške b Trstom v eno politično zvezo,— in II. točka:! O združenji Jugoslavenov. — Ves program jo prinbceii v j ut. 33. „Slov. Naroda" 21, marca t. 1. Vredu. Pa«l rrancoske in Slaven i. IX. Kakšne pa l»i n. pr. bile posledice, kn bi bila RoBija prihodnjem velikanskem l*<»ji zmagana? Teritorij pra ve Rusije je tak, da ne bi Nemci niti do Smolonska prišli. Tudi neizmerno domoljubje hrabrega rusovskega naroda nam je porok, ka ne bi se Nemcem dosti bolje v prav i Rusiji godilo, kakor se jo veliki armadi I. Napoleona emeom no bi niti do tega stalo , da bi v notranjo Rusijo prodrli, ker to ne bi bilo v nikakoršni zvezi t nemškimi koristimi. Željo vseh neprijateljev Rusijo hrepene le po tem, Rusijo od zapadne Evrope odrezati in jo spet za azijatsko moč napraviti. To se pa popolnem doseže z odtrganjem 3 baltiških tako imenovanih „nemških" pokrajin : Fstlandije, Kurlandije in Ingermanlandijo , s priklopljenjem Finlandije k Švedskemu, poglavitno in naročito pa z napravo samostalne Koogresovko — tako imenovanega „Kongresspolen" — ktern bi so nevtralizirala kakor Švica ali Belgija. — Se ve, Poljaki h: v taki Kongresovski svoje stare ravge in kavse mod seboj nadaljevali na škandal vsega Slavenstva in na srčno veseljo in zabavo vsega Germanstva, ali oni bi se zadovoljili z vsako karikaturo nekdanjo stare poljsko kraljevino samo da jim jo kakor malim otrokom spet dana prilika Rusu korenček strgati, se mu pačiti in mu osle kazati brez bojazni pred Kozaki. Poljsko sovraštvo proti Rusu jo tako globoko in intenzivno, ka bi z veseljom Poznanj in nazadnje tudi Galicijo Nomconi žrtvovali , samo da bi se mogli enkrat s pomočjo nemškega orožja nad Rusom zmnščevati. Kakor jo bila rusovaka politika v zadnji vojski s.ko/, in skoz napačna in za Slavenstvo pogubna, tako jo roiovsko sedanje ravnanje s Poljsko politično popolnem nerazumljivo! Ali res Rusi mislijo, ka bodo v 10 ali 20 letih Poljsko narodnost uničili in Kongresov-sko popolnem porušili??! Ako se kteri rusovski državnik v takih sanjah ziblje, utegne se njega dni pri pred-stoječem velikanskem hoji, o kterem smo v teh člankih večkrat govorili, s strašnim začudenjem na čudni način i/, tacih sanj i zbuditi. — V zadnjem poljskem puntu je stal vsak ne sentimentalno, ampak politično misleč Slaven na strani Rusijo, ker ni Slavenstvu, niti poljskemu narodu samemu z povzdignjenjem neodvisne Kongresovsko s 5 milijoni piebivalcov čisto nič pomagano; s samostalno Kongresovako hipa bila Rusija od zapadne Evrope odre/;«na , kar toliko pomeni kakor začetek propasti vsega Slavenstva. Torej jo bila Rusijo sveta dolžnost poljski punt vsaka ko zadušiti. Ali ko je Poljska krvaveča, razmesarjena in pobita pred svojo slavensko sestro, ponosno in zmagonosno Rusijo klečala in solznimi očmi milosti prosila, treba jo jo bilo vzdigniti, objeti, kakor zgubljeni sestri ene krvi in taistega roda vse odpustiti in politiko modrega Wielopolskega nadaljevati. — Zastonj toži Pogodin, da so edini Poljaki izdajalci Slavenstva, zastonj jim Čehi prigovarjajo, naj se z Rusom sprijaznijo, dokler bo rusovska vlada v Kongresovski to politiko nadaljevala, ktero je dozdaj tirala. Popolnem prav ima Poljak, ako taka prigovarjanja druzih Slavenov s tem zavrača, ka pravi : Kako hočem in morem jaz desnico prijateljstva tistemu ponuditi, ki na mojih prsih kleči in me dan za dnevom z nožem vroči [io celem životu mesari? Nai mi dade Rus vsaj toliko prostosti, iia bom mogel brez težav dihati, naj mi da priliko svoje rane obvezati in zaceliti , potem se utegneva spet sprijateljiti ! Kdo se predrzno trditi, ka ni-ui^jo Polji»ki prav? Stari naš slovenski pregovor pravi, ka ni nobeno nesreče brez sreče in zopet narobe. Istinitost toga pregovora so je najbolj uresničila pri padu Francoske za- 1143 stran Poljakov. Počenši od prve veliko francosko revolucije notri do mira v Versailles-u so oni vedno od Francoske svojo rešitve pričakovali. Te poljske t'antas-magorije so najbolj oba nesrečna punta 30. in 63. lota prouzročile. Strašua sedanja nesreča Francoske jo Po Ijake vseh barv popolnem streznila in nsvedočeni so, ka nimajo od Francoske nikakoi snega spasa nikdar več pričakovati. Vsi Poljaki tudi dobro vedo in dan za dnevom na svoje lastne oči vidijo, da je njihov pravi dušmanin samo Nemec. Kdor med njimi še ni tega do dobrega verjel, podučil ga je temeljito o tem Bismnrk, ko je rekel letos pred velikonočjo za pit ho poljskim poslancem v nemškem državnem zboru: ka ODI niso poslanci nobeno ne ga posebnega nemškega naroda, nogo so samo izvoljenci klerikalnih poznjanjskih volil-eevl Nemški poslanci, njihovi pajdaši v državnem zboru, pa niso Bismarku ugovarjali zarad tega nesramnega negiranja in zasmehovanja poljske narodnosti, temttč 80 — unter nllgemoiner Heiterkeit — tej „genijalni" iznajdbi Bismarkovi prikimavali in ploskali. Ko je potem nekoliko dni po veliki noči nemški poslanec mesta Gottingen-n, Evvald, po svojem mišljenji v resnici bela vrana med vsemi drugimi nenemškimi poslanci, govoril o tem, da bi se moralo novo nemško cesarstvo osnovati na pravični politiki napram drugim narodnostim, da to ni pravedno in pošteno, ka jo to cesarstvo postalo „cine Zvvingburg" za Alzasijnnce, Dance in Poljake, — nastal:«, je pri tem govoru, tako beremo vsaj v stenogrnfičnem zapisniku, naj poprej »Heiterkeit", potem „vermebrte Heiterkeit", potem „allgomcinc Heiterkeit" in nazadnje „sturmischos Goliichter" ! Morebiti so se celo nemški poslanci, česar nam stenografični zapisnik no pove, zarad tega, da je edon izmed njih enake pravico tudi za druge narodnosti zahteval, samega krohota zavoljo tako „nounmosti" pO zbornici kake pol ure po trebuhih valjali! — Vse to delujo na to, da Poljaki čedalje bolj čutijo, ka bo treba nazadnje le svoj „spnsw pri svojem pravem in edinem prijatelju, pri Slavenstvu iskati, /e so so tekočo in pretočeno leto začeli posamezni, ako ravno šo jako bojazljivi in reservirani glasi v tem smislu med njimi javiti. Bog pomagaj Halje! Dr. V. Zamik. "i II o p i s i. Iz Toniina koneo aprila, [Izv. dop. | Da nas čitalnica ne spi. ampak da napreduje v duhu časa napredka, pokazala nam je zopet sijajno v beaedi dnr 23. p. m. — Skoraj bi bil mislil, da se ta večer in s to veselico slavi obletnica lanskega taborja, kajti nenavadno udoležnikov se je bilo sošlo. Ob 8. uri zvečer bo je začela beseda s čveterospevom : „Ura", peli sojtijo kandidirati, pa jih ne najde jo naši pevci z navadno izurjenostjo. — Ko so Se glasovi v našem srcu prijetno odmevali, nastopil je na oder naš rojak gospod Tono Rutar iz Volč , in govoril je o „ Čitalnicah." Izvrstno in iz srca nam je govoril, in omenil jo v tem govoru tudi nazočega, občespoštova-nega očeta čitalnic, kterega izvrstne zasluge za naš narod no lo samo mi Tominci spoznavamo, ampak tudi celi slovenski narod, ki mu bode tudi zatoraj večno hvaležen. — Koučavši ta tehtni govor, kteri jo bil z gromovitimi živili sprejet, zadonela je vmetna Ipa-vie-ova pesem : „Kdo je mar." Kor se je vrednost in veličanstvo tega krasnega velikega zbora žo večkrat po časopisih popisavala, zatorej hočem le omeniti, da so pevci skladatelju čast, nam pa veliko veselje napravili. — Sledila jo na to igra: „Domači prepir" — Žena (gospodična Amalia Jug) in mož (F. Z.), igrala sta navdušeno in posebno se je odlikavala gospodična A. J. — Sosed (J. L.) jo bil na pravem mestu. Obče ploskanje je pokazalo zado-vnljnost občinstva. — Na to jo sviral na glasovirju gosp. D. F. odlomok iz opero: „Eruani" s svojo navadno zmožnostjo in izurnostjo. — Končno se jo vzdignilo zoppt glediščno zagrinjalo, in izvrševala se je igra s petjem : „Kolači (bob) iz Kranja8 prav izvrtno, da so ni moglo boljšega pričakovati. Polonica (gospa A. F.) iu popotinja (gospodična P. G.) pokazale ste nju naraven talent do iger, — in gosp. P. G. je prepevala nježno kupleta. Tomaž (D. F.) je dobro posnemal mojstra. Matice (J. F.) jo ognjeno in dobro igral, in nobeden bi no bil mislil, da je on poprej samo enkrat na odru bil. Posebno dobro pel je kuplet. — Grabež (D. B ) je bil na Bvojom mestu". — S tombolo kon-ri raznih bogataših spoštovati posodilo 2'/« milijard. Glade* miru jo baje vso v redu. Telegraf poroča, da so jo v Frnnkobrodu sklenila še posebna pogodba, kako zatreti parižki upor, ako bi ga republikanske armade nO mogle v določenem času ukrotiti, liismark bodo menda potoval na Francosko, drugi ga pričakujejo v Berolin. Republikanska vlada na F r a n c o z k e m je izdala oklic na Parižane, v kterem jim žuga z neusmiljenimi Nemci, ako bi se Pariz ne hotel u lati in bi so ljudstvo ne združilo z republikansko armado, kader bode Pariz na-skakovaje prekoračila trdujaveko oklepje, Thiers obeta milost pokornim , a ostrost trdo v ral nežem. Skoraj je soditi, da republikanska armada vsaj nekoliko na predaje ; dobila jo v roke Iasy, od koder so so bili upor* niki po noči umaknili. V Parizu samem je nered od dne do dne veči; ena oblast se mora umakniti drugi ; zdaj jo zapoveljuik upornih čet kapitan Itossel, izvrsten vojak, a častihlepen. O njem se trdi, da so nikdar ne bode pomiril z redno vlado, in da ga nekoliko v sanjah moti osoda prvega Napoleona, ki je tudi i/, nič postal francoski cesar. Mož sanja prazno sanje. Ako ga uporniki ne odpravijo, kakor so odpravili njegovo prednike hote jih kaznovati in celo usmrtiti, moral so bodi« Nemcem alt vludi v Versaillosu podati, ali pa bode padel v Parizu iu ž ujim šo mnogo nesrečnih Francozov. V Flor en ci so potrdili postavo, ki določuje garancijo, ktero hoče dati mlada Italija rimskemu papežu. V Carigrad so je 9. t. m. poročalo, da so se Starosibi spuntali, iu da uporna plemena oblegajo Djatvico. I Razno stvari. — g. (Dvojni zakon.) V kazenski pravdi zavoljo dvojnega zakona zoper Alfreda Meninger-ja viteza Ler-ohenthala je bila razsodba ljubljansko deželne sodnije, s ktero je obdolženec bil kriv spoznan tega hudodelstva in na težko ječo 10 mesecav obsojen, po razlož-hah zagovornika dra. Razlaga v 2. stopinji ovržena, kakor smo že poročali o svojem času. Zoper to višjo razsodbo se je bilo pritožilo c. k. ljubljansko državno pravdništvo na najvišjo dunajsko sodišče, ktero je neki razsodbo 2. stojdnjo potrdilo. Iz tega kazenskega pri-merljaja je razvidno, da tudi Rodnije niso — nezmotljive, sicer no bi potrebno bilo obdolžencu štiri mesece preiskovalnega zapora pretrpeti in poštno službo zgubiti. * (K volitvam na Hrvatskem.) Na mesto kanonika Pavlešiča si io vladna stranka za zagrebškega mesta III. kotar postavila mladega „literata" Deželica. Deželic ro je nesmrtnega storil s knjigo : „Hrvatska kuharica", in govore hrvatsko gospodinje, da jo Deželic posebno podučen v močnatih jedeh. Pisateljico slovenske „kuharice'' bodo gotovo vesele, da jo hrvatska vlada njih možkega tovaruša in sodelavca na polji kuhinjskem poklicala do take časti. * (K uradniški s p o v e d n i c i) iz Celja imamo šo dostaviti : Po naključbi je iz njo izpuščen gosp. svetovalec deželne sodnije Vekoslav Posarič, vrl narodnjak, ki je slovenščino zmožen v besedi in pismu, in je o zvojem času na Hrvatskem tudi že hrvatski urado-val. O avskultantn g. Šnedicu so nam od druge strani naznanja, da slovenski govori in da bi za silo tudi pisal. * (Najnovejša svoboda.) Po novinah je brati, da bodo vlada letošnjo Rpomlad jirepovcdala vse tabore na češkem. Za zdaj hočemo verovati, da se ta glas no potrdi. * (Minister Jirečok) namerava priti na dolenjo Stirsko, da so prepriča 0 stnnji ljudskih in srednjih šol. Videl bo dovolj; ako bo le moč in dobro voljo imel popraviti vso napake in pa krivice, ki so gode slovenskemu narodu. * (Razpisana s 1 u ž h a.) Pri c. k. okrajni sod-niji v Črnomlju jo razpisana služba zemljiščnega knjigovodja z letno plačo 700 gld., ktera so s časom po-vekšft na 800 gld. Prosilci morajo hiti obeh deželnih jezikov popolnem zmožni in se do 22. t. m. zglasiti pri predsedništvn c. k. okrožne sodnije v Novem mestu. * (Prošnja.) Ker jo po dokončani gledališki zimski dobi prenehalo delovanje dramatičnega društva na javnem odru, hoče odbor posebno /a to skrbeti, da so izvrši tisk igrokazov, odmenjonih za pretekla društveno loto 1870. in da pridejo to knjige prihodnji mesec gotovo na svitlo šo pred občnim zborom. Zatorej se obrača podpisani odbor do vseh vnenjih domoljubnih podpornih družabnikov s prijazno prošujo, da blago-vole svojo letne doneske gotovo od raj tati do konca t. meseca, da se bode vedelo po tem ravnati pri razpošiljanji knjig. Odbor so nadeja, da ne ostanejo samo dosedanji podporniki društva zvesti, tim-več izreka srčno željo, da bi se število podpornih udov izdatno pomnožilo, ker le potem bode mogoče tudi na literarnem polji krepko napredovati in podati vsako leto bogato zbirko dramatičnih del. V Ljubljani v začetku meseca maja 1871. Odbor dramatičnega društva. Glasovi izmed občinstva. (Za sadriaj In obliko tega predela ne prejemnmo nobene odgovornosti.) Iz letnega sporočila Peštanskega društva za 1. 1871 zastopano na Kranjskem po Franjo Dronik-u v Ljubljani, jo razvidno, kako krepko so razvija ta ase-k u ranca ! V šestih letih si je Poštanska zavarovalnica pridobila toliko zaupanja, da so znašali lansko leto njeni dohodki goldinarjev 3 miljono 284.645. Sedanjo društveno premoženje je razun omenjenih dohodkov, glavnega in pristrauskega kapitala gld. 4 milijone 192.726. V Šestih letih je Peštansko društvo plačalo škode gld. 6 milijonov 332.498. — Kolika dobrota so zavarovalno družbe Sfl posestnike, to sijajno dokazuje ravno navedeno ogrorano It«« vilo odškodnine; kajti z 5 milijoni in 332.4M8 gld. se je gotovo marsiktera nesro<"a poravnala, in brez dvombe je, da ima zdaj mnogo pegorelcev čednejša poslopja nego poprej, ki bi pa bili sicer sil jeni, ak<. nno zavarovani, boraško palico poprijeti. Nemoramo toraj dovolj priporočati, naj zavaruje vsaki svoje poslopja in pridelke itd., vsaj znesel'. ;>i se za asekuranco plačuje, nobenega ne oslabi, ako pak nesreča pride, vendar le ima dobro pri pomoč. Peštansk zavarovance ua Kranjskem. Neprestano se z mojim navoclom za igranje zadevajo najizdutnejli dobitki. Razve nanosih druzih so zadnji čas zadeli terne : gospod A. Kamni i v N o u - P n n a t h, ., Anton S c h n i 11 na Dunaji, A. Notb haft ion. v Steyr-u. F r a n z J o h. It a i e r v Pragi, „ F e r d. Da n ya y v Rosen berg. Matilda Pnrger v Pragi, A n n a S t o i n na Dunaji (Neubau). Mojc pogodb*' bo: 10 °/„ deleža od dobitka in pred sprejemom naroda 1 gold. oziroma 2 gold. poroštva za stroške. Na željo diskrecija. Več na vprašanja brezpl ačno Kdor hoče z resno nado staviti, naj se obrne na profesorja matematiko pl. Ojflioo v Berolinu, VVilhelmstrasse 129. gospa Omenjeni bodo to potrdili. •J 1---' —r- 'mmmMmmmmmmm® iz- Vse predmete, ki se naznanjajo po raznih časnikih, naj spadajo v eno aH drugo struko, poskrbi X. Glai.tuu-a Bazar za 10 % ceneje, kakor jih dotične firme naznanjajo. — Popolni cenik o več nego 1J5.000 predmetih zastonj in franko. Po naslednjih čudovito nizkih cenah N prodaja in razpošilja v kronovine prvi za Avstrijo nu lj>unaji9 Stadt, vcrlancjerte Karntnerstrasse, Nr. 51, v Todesco-vi palači. darila zn gospode, gospe in otroke: Blago iz dunajskega usnja, znano kot najbolji fabrikat na svetu. Ho« nr torbice zn fteaakai jeklenim obročem, ena prav velika gld. 1.20, 1.60; iz najfinejega šagren-usiija s pozlačeno kiju 80, 40, BO, 80 i s prav lepo slikarijo kr. 40, 1.60, 1.00 j Alpaka-dežnik gold. '2.80, 8.60; Žepni trmometri v etui po samo 25 kr. 60,80, gld. 1. 1.20, 1.40; najkrasneje oprav- Dežnik i/, ponarejene svile (Zanella) gld. ... .. , .. f ,. , .., . . Ijeiin gl. l.-o, -j, i, so. M.-jn, 4.80, r,: a.20, H.no. 4; iz težke lion-k.'-vib- po gld. Nainnvc|i nosr-sern v podobi zlatih jajc, Houunet cvetlic s znotraj skrito pahljo, 5, 6.60, ti ktera po volji izgine, po kr. BO, gld. 1, 1.60; Solnčniki. najfineje po gl. 2.60, 3, 8.60. čavnico in okvTrom, ena po gld. 1.80, 2.60; Najbolji glavniki ] ■; trdega kavčuka, velike gld. 8,8.40; prav velike gld. 8.80, j t"ni glavnik kraje. 16, 20, 26, 80, B6; 4; s predtorbico za 1 gld. več. Praktični pnrtMiioiniais. za gospo, gospode in otroke, s pozlačenimi zapornicami ali gumi-trakom po kraje. 86, 50, B6; lini gld. 1, 1.30, 1.70; prav fini gld. 1, 2.50, 8, B.60. Praktični toki za hinodke po kraje. 40, ] gosi glavnik kr. 20, 26, BO j l glavnik t ročajem kr. 26, 80, 8b ; I vtckljivi glavnik kr. 80, 4o. .".o: | /opni glavnik kr. 10, L6, 20; l oi »dni glavnik za otroke kr. tO, 20, 26, 80 : i "pni glavnik s zrcalom in krtačo kr. 26, 80, 4". 50 60, 80: fini gld. 1,1.20. 1.50; najtineji gld. Najboljše, po ovi 1 1 načinu napravljen* 2, 2.80, 3 3.50, 4, 4.60. krtače, klkorine se le tu dobe. I krtače in denarnOSe s praktičnimi predeli Pisma po kraje. 60, 80, gld. L; Hne gld. 1.30, 1.50, 1.30 ; najfineje gld. 2, 2.40, 2.80, 3.20, 4. ZiuuiiiM- knjliice (notis) kraje, lo, 16, 20, 25. 80 j najtineje v usnji vezane kraje. 40, 50, 60, 80 gld. 1. Potne torbe iz najmočnejega uBnja, s zaporno ključnico po gld. 2.10, 2.40, 2.70, 3.10, 3.70, 4, 4.30,4.80. Cene računjene po velikosti. \V(Oi rpi oni- popolni kovčeg!, praktično upravljeni in razdeljeni po gld. 2.40, -J.,so, 3.50, 4 ; prav veliki po gld. 4.50, 6, 5.50, 6. Polne sklriiicc s kupico in usnjem pn vlečene po gld. 1.20, 1.50, 1.80, 2.10, 2.40 Krasni albumi na izbiranje in v čudoviti mnogovrstnosti. krtača za glavo kr. aO, 40, 60; Hne kr. 68, 85, gl. I: najfineje gl. 1.50; 1 krtača za obleko kr. 60, 00, BO, gl. L, I.20; najfineje gld 1.50, I.80, 2; 1 prav fina krtača za zobe kr. 16, 20,26,80,86,40; 1 krtača za nohte kr. 25, '.w, 86, 40, 60, 60, 80. toaletno milo samo posebno lino. 12 kosov velikega Glvcerinovega mila gld. 1.15; 12 velikih kosov mila iz grenkih mandelnov kr. ijld. 1 . 11 • : i)v:Oiajst(,rkl< cvetličnega mila z raznimi vonjavami gld. 1.00, 2.60; dvanajstorka mila v podobi raznovrstnega sadja kr. 95. Sicer vre druge baze. 1 pisna garnitura, obsesajoda ion najfine- jih listov papirja s povoljnim) črkami in imeni, LOO najlinejib zavitkov in 100 pečatnih /.iiiinik. Vse to vkup za gld. 1 ; še Bneji gl. 1.86; najfineji s barvan fini zavitki eden za 25 podob kr. 35, 60, »o, gld. 1 : »"»'Ji gh najfineje okinčan gld. 1.20, 1.50, 1.80, 2, tfld. L<0 2.50; ia so podob kr. 65,90, gld. 1.20,1000 pečatnih annmk. pozlačeno tiskanih 1.50; najfineje okinčan 9 podobami itd gl. na nov patentiran naftin gnmiranih, s po-1.80, 2, 2.50, 3, 3.50. 4: album za lOU pO- Voljno firmo, grbom Itd., velja le gl. 1.60; dob gl. 3, 3.50, 4, 5 do g!. 12; za 200 po- 500, gld. 1.26. dob gl. 4, 4.50, 5, 5.50, 6, 7 do gl. 18,'Na|l>ot rel»no.j^i 11 u polovn- slednji v najnoveji krasotni obliki Albumi r mUSikn, igrajo, ko se odpro, dva lepa napeva. jako pripravni za darila in kinć salona. V obliki pol osmerke, najele-gantneje vezani gld. 8.60; še fineji gl. 11, najfineji gld. 14, 16. V obliki '/, osmerke ravno tako upravljeni gld. 11, 12, 14, 16, 18; krasotvori v obliki četvorke gld. 14, 16, 18, 20, 24. 11.JI je dober l.el'aucheux-revolvcr, s kte-rim se v 6 sekundah EanesVjivo 6krst vstreli, brez da bi se petelin napel; razen le hitrosti to orožje tudi daleč nese, na 7 milimetrov uhl. 18.60. I'»» patron gld. 3.50; na o milimetrov gld. 17. patrone gld. 4J na 12 milimetrov gld, l'.». patrone gl. 4.50. Pesdii revolverji 6" dolgi po gld. 8.50, patrone gld. 8.60 Pianemape. vsaka s zaporom, jako praktične R,'s";' bo*, du kadilcem 1 Neredko se pn-gld. 1, 1.20, 1.50, 2; s popolnim pisilnim Petl» ka 1'°, ^bibem iiapirji zu c-ignrete o-orodjem gld. 2, 2.20, 2.50, 3, 8.50, 4, 4.50.1 »taue v ustih slab okus, škodljiv zdravju. \j„e.. ' ■ . , . . . . .. , Temu se je prišlo v > ikoni, ker se zaino. e ka- Nes^«erii najokusneje izdelani z vsemi šival nimi potrebščinami po kraje. 45, 60, 80, gld. 1; veliki gld. 1.50, 1 80, 2 itd.: prav veliki, najfineji gld. 2.50, 8. 3.50, 4, 4.60, 5 ; krasotvori za darila gld. 6, 7, 8, lo, 12, 14. Pahlje za plese in Šetanje je prišlo diti turški tabak brez papirja prav prijetno 1 steklena cev, v ktero se nabaše tabak, Ictert nadomesti papir in prihrani vso inujo velja le kr. 26. Kolosalna razprodaja od več na kant prillih iabrik 18 marala in solnčnike. v naječi zberki. Ena priprosta, lepa, kraje. Dežniki (marele). Velika lepa marela gld 6 50 7 7 "1 u v klerili je tnl poln šivank, dvojni konci in Pomladni' aolnčmk iz lionske »^nik iz kinežkega srebra, veljajo le svde gld. 1.00, 2.20; s svilno podlogo gld. 2.80, 85 iz navadnega lilaga kr. 60, 80; ve- DglekOglndi (Perspective) z najboljćini ste-lik solnčnik iz tkanine kr. 80, gld. ], (.20; kloni, ki daleč dobro kažejo po kr. 60, 80, gld. 1. Angležke škarje najbolje baze: škarje za izrezljavanjo kr. 16, 20, 25, 30 ; 1 škarje h svilno senčniki iz težke svile gld. 2, 2.40, 2.80: podlogo gld. 8.20, 8.80, 4, 4.60; gld. 1.80, 2.50, 8. Tovarniška ssalogn najboljših preramnic, za ktere se daje poroštvo. Dvoje iz angleških koncev kr. 46, 80, BO j svilnatih kr. 85, 05, gbl. 1.10, 1.60. Imenitni peresni ki in noži iz bessemer- jekla, znani kot najboljši na svetu, po kr. 20, 30, 40, 60, HO, gld. 1, 1.20, 1.50. Imeni 11, ■ ■ žic j/ bpssoiner-jeklii, dobro počinjene, kakor srebrne nikdar barve ne spremene). Dvanajstorka jedilnih žlic kr. 85, finejih gold. 1.20 J dvanajstorka žličic za kavo kr. 45. Kinežko srebro s srebrnimi ploščami, boljši kot navadno kinežko srebro, ker se predmeti iz kinežkega srebra prevlečejo z močno srebrno ploščo, se prodajajo le v podpisanem bazarji. Poroštvo za kinežko srebro s srebrnimi ploščami so daje na 10 let. 12 /.lit' I - gl. 16.60, Žličice zabavo gbl. 0.20 ; dvanajstorka nožev in vilic gld. 26.60, 28; /.lira za noči v je gl. 3.i»0, 4.60; 12 no/.e\ /.a dONHOrl gbl. 9.80, 12; ! Holnica najelegantnija oblika gld. 2.40, 2.85,3; afapiiicn (tapoper)ffld. 1.46, 1.90; ra/.sipavct- za »bo! kur gld. 1.0(1, 2.10; 1 velika žlica n mleko gld. 2.75, 3.40; za vrezavanie kr. 25, 30, 86, 40, najveće kr. 50, 60, 70; krojaške škarje kr. 45, 66, 80, gld. 1, 1.20; 1 škarje za luč za svetil-niče a smrdljivcem kr. 35; 1 verižica za škarje kr. 20. Žepne avetilniee s tako priljubljenimi sle-pilninii šipami po kr. 60, 70, 80 ; s 4 krat-nim slepilom gld. I, 1.20; v podobi knjige za vkuj) zložiti gld. 2.50; svotilnica za bez-rokavčni žep kr. 80. Okviri za fotografijo po kr. 4, 6, 10, 15; lini kr. 20, ,'i0, 40; najfineji kr. 60, 80; v kabinetni obliki kr. 50,60, 80, gld. J, 1.20, Izvrstno angležke britve (za vsako se daje poroštvo na dva leta) 1 (i I a d s t o n e R a z o r kr. 80; 1 Prince of W»les K n-zor gld. 1.20; 1 prav fina (i ene ral Napi er Razor gbl. 1.60; 1 uajfineja Admiral Razor gld. 2; 1 Model Kazor, najboljša britev na svetu gld. 3, 3.50. Vbo britve v nožnicah. Nožnico z dvema britvama najboljše ba/.e gld. 1.80; Milo za brit i kr. 15,20; 1 jermen ua vijak kr. 45, brez vijaku kr. 25 ; pasta za jermen mazati kr. 25. 1 velika žlica za juho gld. 5.40, ^O, 7; Sloniaki n nože v novi jako ele-j Vsacemu gospodu neobhodno gantni obliki gbl. 3.25; 1 par miz ni h notrebnO svečnikov gld. 1, 4.00, 5.85, 6.30, 7.26.] p fc 0 w Ki na-Al p ina-Alpak.i /iu zbog lepote in vztraj-, Zabojček za briti in toaleto, fin, s nosti imenitne. 12 navadnih žlic gld. 2.35,j n;co> , veHkfm zrcalom in naalednj 2.75, 8.60, 4.60, 5.20; 12 žličic za kava gl. trebniuii rečmi: 1 fina angležka bi 1,80, 1.60, 2.86; 1 velika žlica za juho kr. 00, gld. 1.20; za mleko kr. 15, 60. Prava pipica zu smodko is morske pene lepo zre/.ljane po kr. 50, 80, gld. 1 ; krasotvori pO gl. 1.60, 1.80, 2, 2.50; po ravno taki ceni so tudi gladke pipice z ustnikom iz jantara v zalogi. Najfineji Staiaraki in angleški noži in vilice, dvanajstorka z lesenim ročajem gbl 2, 2.40, 8 ; I bivolo-koščenim ročajem gbl. 4.50, 5. 5.60, •!; najfineji gld. 7, 8, i); dvanajstorka za dessert gld. 2, 2.50, 3, 3.50, 4, 5. Al pako-svečniki, zbnhnjeni. priznani kot najboljši: visokost 4" 5" G" 7U 8U 9" 10« po kr. 40,50,60,70,80, 90, gl. 1. kljucani po-angležka britev, 1 milo za briti, 1 škatlja iz kovine, 1 kamen za brusiti in poostriti, 1 glavnik, 1 krta-čica za zobe, 1 fina pasta za zobe, 1 koH voščene pomado, t kos milu za roke, 1 skle-nica fine nomade. 1 fiacon francoskega olja za lase. Vse to vkup le gld. 2.80. Jeklena peresa : Skatljica s 144 najboljših peres kr. 30; Kuhn-ova peresa 1 karton kr. 60, KO, gld. 1; angležka kr. 80, gld. 1, 1.211; dvanajstorka peresnih ročajev kr. 5, 10, 16, U0, 30, 40. Ker i to. res, elegantno pobrani kovčeki, s predali, v njih: peresni ročaj, svinčnik, gumi za izbrisali, 12 jeklenih peres, 2 kosa finega pečatnega voska le 35 kr. Čestiti prebivalci po deželi, ki bi iz Dunaja kar koli radi imeli, lahko vse brez izteinka dobć iz N. Glattau-a pariškega bazara. Tudi najmanjšo naročilo se strogo, solidno in vestno izvrši. (3) za N. Glattau-a prvi pariški bazar i na iS J- 9 1 Bi ■ i ■< ' r lllliljl .Stadt, verlftngerte Karntnerstrasse Nr. 51, Eok der WallfiaobgafiBe v Totleco-vi palači. .j9^r~ JSli. Prodajah.'ern posebon i*a"t>«.l;. Izdatelj in odgovorni vredniV Marlin JclovHck Lastnik: Dr. ^nint^l« <1 '•'»»:\ Tiskar ».bisni J * n^rliUr. 3D