PETERLINOV PRISPEVEK K RAZVOJU VAKUUMSKIH TEHNIK Stanislav Ju`ni~ In{titut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana POVZETEK Jeseni 2008 bo minilo 70 let od doktorata Antona Peterlina in sto letod njegovega rojstva. Ve~ njegovih sorodnikov je pisalo o znanosti in vakuumu, najstarej{i med njimi pa je bil ded njegove `ene Maks Samec. Kot mlad asistent je Peterlin uporabljal vakuumske tehnike pri meritvah sipanja rentgenskih `arkov v teko~inah, po svojem medvojnem obisku v Dresdnu pa predvsem pri sipanju na makro­molekulah. Med desetletnim vodenjem Fizikalnega instituta, ki ga je preimenoval po Jo`efu Stefanu, je vpeljal sodobne vakuumske tehnike v ljubljansko jedrsko fiziko in s tem postavil trden temelj za na{e dana{nje delo. V ~etrtini stoletja pedago{kega dela na ljubljanski univerzi (1933–31. 8. 1960) je prehodil potod asistenta do rednega profesorja in vzgojil prvo povojno generacijo na{ih strokovnjakov. Desetletje jim je predaval eksperimentalno fiziko in vodil praktikum s poudarkom na vakuumskih tehnikah. Peterlin’s Contribution to the Development of Vacuum Technique ABSTRACT In autumn 2008 the 70th anniversary of Peterlin’s doctoral dissertation and centenary of his birth will be celebrated. Many of his family members published aboutscience and vacuum, among them his wife’s grandfather Maks Samec. As a young assistant at the University of Ljubljana Peterlin used early vacuum techniques for X-ray scattering measurement on liquids. His wartime work in Dresden brought him increasingly in contact with macromolecules which became his main area of research. During his decade-long leadership of Ljubljana Physics Institute, in the meantime named after Jo`ef Stefan, Peterlin introduced modern vacuum techniques in nuclear and solid state physics, thereby laying a solid foundation for our present day achievements. Within the quarter century at the University of Ljubljana (1933-August31, 1960), firstas assistantand later as a full professor, Peterlin educated the whole post-war generation of Slovenian scientists, physicists as well as mathematicians. For over a decade he notonly taughtexperimental physics butalso designed and supervised laboratory experiments for students using vacuum techniques. 1 UVOD Preglednica 1: [tiri generacije Peterlinovih doktorandov (Prvi datum je odtisnjen na disertaciji, drugi je datum obrambe, tretji promocije) Anton Peterlin 1938 Ivan Ku{~er 1950 / 1. 7. 1950/5. 4. 1952 Peter Gosar 1955 / 17.12.1955 / 28.9.1956 Igor Vilfan 1975 Peter Prelov{ek 1975 Anton Ram{ak 1990 Toma` Rejec 2003 Janez Jakli~ 1996 Ale{ Zupan 1996 Dean Cvetko 1996 Darko Veberi~ 2001 Toma` Kranjc 1985 Darko Jamnik 1959 / 28.3. / 14.6.1960 Uro{ Miklav`i~ 1965 / 28. 12. 1965 / 14. 1. 1966 Gabrijel Kernel 1965 / 28. 12. 1965 / 14. 1. 1966 Ale{ Stanovnik 1980 Marko Stari~ 1992 Dejan @ontar 1998 RobertJeraj 1999 Franci Sever 1984 Peter Kri`an 1987 Damijan [krk 1999 Rok Pestotnik 2001 Andrej Gori{ek 2003 Mark Ple{ko 1987 Danilo Zavrtanik 1988 Andrej Filip~i~ 1995 Bo{tjan Golob 1996 Igor Mandi} 1997 Samo Stani~ 1999 BorutEr`en 1999 Marko Miku` 1988 Matev` Tadl 2001 Bojan Bo{tjan~i~ 1990 Ervin Kri`ni~ 1993 Tomi @ivko 1994 Toma` Podobnik 1995 Gordana Medin 1997 BorutP. Ker{evan 2000 Marko Bra~ko 2001 Ra{a Pirc 1968 Du{an Brajnik 1974 Matja` Korun 1981 Rudolf Kladnik 1962 / 23. 3. / 12. 6. 1963 Sergej Pahor 1963 / 4. 6. 1963 / 9.6.1964 Toma` Kalin 1978 Janez Ferbar 1986 Milan ^opi~ 1955 / 5.2.1955 / 10.3.1955 Gvido Pregl 1968 Matja` Ravnik na mariborski Tehniki Matja` Bo`i~ 2004 Samo Korpar 1997 Marko Mav~ec 1999 Mateja Per{i~ 1999 ^rtZupan~i~ 1955 / 27. 3. 1956 / 10. 3. 1959 Bogdan Povh 1960 / 22. 12. 1960 / 28. 2. 1961 Peter Kump 1971 Janez Dekleva 1955 / 29.3. / 14.7.1956 Anton Moljk 1956 / 21.3. / 20. 4. 1957 Jo`e Pahor 1961 / 14. 10. / 22.11. / 1961 Alojz Kodre 1973 Iztok Ar~on 1992 Jana Pade`nik Gomil{ek 1998 Rok Pre{eren 2000 Matej Komelj 2000 Danica Burg Han`el 1973 Ferdinand Gre{ovnik 1973 Marjan Hribar 1974 Artur Mulheisen 1996 Matja` [tuhec 1996 Miodrag V. Mihailovi} 1958 / 16.2.1959 / 10.3.1959 Mitja Rosina 1964 / 29. 12. 1964 / 26. 2. 1965 da eterja ni, ampak da je to, kar se je doslé imenovalo eter, tudi navaden zrak, ki napolnjuje, se vé da, jako redek, vse svetske prostore." Seveda se je Samec zavedal tudi pomembnosti vakuuma pri poskusih:2 "… Ako tedaj iskro s spektroskopom opazujemo, ne vidimo samo spektrov kovine, ampak tudi spektra vsake posamezne sesta­vine zraka; mi vidimo na primer spektrum vodoroda, kisloroda, solitoroda. Ako pa ho~emo dobiti ~ist spektrum, to je spektrum kovine same, moramo ta eksperiment napraviti v brezzra~nem prostoru." V Sam~evi razpravi zasledimo celo citate povsem sodobnih razprav, na primer objav iz leta 1868 (Angström, Zöllner). Glede na kratko zakasnitev Sam~evega pisanja za objavami nem{kih razisko­valcev je gotovo prebiral nem{ko strokovno literaturo, najverjetneje kar Poggendorffove Annalen der Physik und Chemie. Samec je leta 1876 objavil razpravo o mo`ganih z odmevi Darwinove teorije.3 Prevajal je Somatologijo Jana Nepomuka Woldricha, vendar je Matica pri slednji dvomila ob uspe{nem natisu in prodaji zaradi Sam~evega nepoznanja {olskih razmer. Tako je prevod dokon~al gori{ki profesor leposlovec Fran Erjavec in so ga natisnili pod njegovim imenom.4 Samec je v svojih spisih pogosto uporabljal rusko literaturo, {e posebno v ^rtici o vplivu podnebja (1871), prevedel pa je celo Turgenjev roman Dim v sloven{~ino.5 Samec je bil naprednih nazorov: nasprotoval je uporabi steznikov v `enski garderobi, na vrtu svoje hi{e pa je postavi telovadno orodje za svoje otroke. Obiskal je 3. mednarodno elektri~no razstavo na Dunaju, ki jo je po tehni{ki in znanstveni plati od 11. 8. 1883 vodil Jo`ef Stefan.6 Na Kamni{ki Bistrici je kot`upan (1880–1886) in od leta 1883 de`elni poslanec za okraje Radovljica, Tr`i~ in Kamnik hotel postaviti jez ter elektrarno za potrebe Kamnika; `al je projektprekinila prezgodnja smrt. Njegov sin kemik Maks je pozneje postal ~astni me{~an Kamnika. Oba sta pokopana v Kamniku. Sin Maksa Samca, Maks Samec mlaj{i, je {tudiral kemijo na Dunaju v ~asu, ko je tam {e lahko sli{al predavati slovitega Boltzmanna. @e kot dvajsetletnik je leta 1905 pri Dunajski akademiji objavil 50 strani dolgo razpravo o meteorologiji in prozornosti zraka v razli~nih vremenskih razmerah. Na koncu se je za 1 Samec, 1871, 259. 2 Samec, 1871, 268. 3 Bernik, 1964, 16. 4 Bufon, 1964, 370–372. 5 Smerdu, 1964, 382. pomo~ zahvalil dvornemu svetniku Hansu Pernterju. Mladi Samec je leta 1922 sodeloval pri ustanovitvi Koloidnega dru{tva, ki ga je nagradilo poldrugo desetletje pozneje. Objavljal je v Kolloidzeitschrift,ki so ga izdajali od leta 1906. Maks Samec mlaj{i je bil med letoma 1935 in 1937 rektor ljubljanske univerze.7 Dne 16. 5. 1940 je bil izvoljen za rednega ~lana Akademije znanosti in umetnosti, 6. 6. 1940 pa je predsednik razglasil nje­govo izvolitev. 16. 12. 1940 je Samec natipkal na list polovi~nega A4-formata, da se odpoveduje ~lanstvu v akademiji, ker profesorja Plemlja "fakti~no ovira njegova navzo~nostna sodelovanju" pri sejah matemati~no-prirodoslovnega razreda. 4. 1. 1941 je predsednik Sam~ev odstop vzel na znanje, 1. 2. 1941 pa je enako storil {e na~elnik. Dne 6. 12. 1949 je bil Samec kot upravnik Kemijskega in{tituta v Ljubljani sprejetza rednega ~lana Slovenske akademije v raz­redu za matemati~ne, tehni{ke in fizikalne vede.8 Poleti 1945 je bila Maksu Samcu odvzeta profesura v Ljubljani zavoljo domnevne kr{itve kulturnega molka, saj je med vojno svoje izsledke objavljal v nem{kih znanstvenih revijah. Sam~ev nasprotnik je bil ljubljanski profesor za anorgansko kemijo; ni smel ve~ delati niti v laboratoriju, ki ga je leta 1919 sam ustanovil v kletnih prostorih realke na Vegovi ulici, temve~ le v zasilnih laboratorijih stavbe dana{njega NUK-a. Boris Kidri~ je `e kot{tudentpoznal Sam~evo delo na podro~ju {kroba in koloidov, zato ga je za{~itil, tako da je kljub izgubi profesure {e naprej dobival pla~o. Sam~eva `ena se je kotDunaj~anka morala izseliti, Kidri~eva naklonjenost pa je probleme zgladila vsaj za Samca.9 Dne 1. 10. 1946 je Samec postal upravnik Kemijskega in{tituta pri SAZU v Ljubljani, ki je sprva sicer obstajal le na papirju. Dne 6. 12. 2006 so prvi~ podelili Sam~eve nagrade za uspe{ne {tudente kemije v Sloveniji. Maks Samec mlaj{i je leta 1938 prejel nagrado Laura R. Leonard od Kolloidgesellschaft, ki je bila ustanovljena leta 1922. Dne 27. 9. 1938 je dobil spominsko medaljo univerze v Nancyju. Dobil je tudi AugustWilhelm von Hofmannovo odlikovanje Nem{kega kemijskega dru{tva (4. 5. 1940), medaljo Arbeitsgemeinschafts-Getreideforschunf E. V. Det­mold, ponovno doktorsko diplomo Dunajske univerze in ve~ francoskih nagrad, med njimi l’Ordre du Mérite 6 ^lanek ob 50-letnici smrti, Jutro, 20. 8. 1939; sporo~ilo Tanje Peterlin-Neumaier 17. 12. 2006. 7 Peterlin-Neumaier, 2004, 46. 8 Letopis Akademije znanosti in umetnosti. 1938–1942 (1943) 1: 296, 298, 308, 332; Letopis Slovenske Akademije znanosti in umetnosti, 1948–1949 (1950) 3: 65; Ohranjeni Sam~ev tipkopis na listu polovi~nega A4-formata, Knji`nica SAZU. 9 Osredkar, Polenec, 2000, 22. pour la Recherche et l’Invention (Grand Officier). Dne 31. 12. 1949 je prejel nagrado Zvezne planske komisije, Pre{ernovo nagrado pa za leto 1950. Maks Samec starej{i se je poro~il s h~erjo kam­ni{kega posestnika in gostilni~arja Jo`efa Rodeta iz Rodice 9, kjer je bil pozneje rojen kardinal Franc Rode. Terezija Rode in Maks Samec sta imela tri otroke, katerih potomci so pomembni glasbeniki in znanstveniki. Sam~eva vnukinja matemati~arka Leopoldina (Oli) Leskovic se je poro~ila s fizikom Peterlinom, sinom Antona Peterlina iz [i{ke in Zofije Pu~nik iz Kranja. Maks Samec mlaj{i je bil stric soproge fizika Antona Peterlina. Od konca 1940-ih let dalje sta Samec mlaj{i in Peterlin dru`no vodila oba najpo­membnej{a fizikalna in kemijska in{tituta v Ljubljani. 3 MLADI PETERLIN EKSPERIMENTIRA IN PREDAVA O VAKUUMSKIH TEHNIKAH Anton Peterlin je bil najpomembnej{i sodobni ljubljanski fizik. Njegova vloga bi bila gotovo v marsi~em primerljiva z uspehi matematika Plemlja, ~e mu ne bi v vzponu mo~i pota prekri`ala politika. Peterlinov o~e Anton je {tudiral pri Jo`efu Stefanu na Dunaju in je ob koncu {tudija filozofije leta 1888/89 prejemal presti`no Knafljevo {tipendijo s stanovanjem v Knafljevem dunajskem domu. Postal je profesor fizike in matematike na Poljanski gimnaziji v Ljubljani. Predelal je aritmetiko Bla`a Mateka za ni`je {ole po novem u~nem na~rtu, Jakob Zupan~i~ pa je predelal Matekove knjige za vi{je razrede srednji {ol (1910).10 Anton Peterlin mlaj{i je imel starej{o polsestro Sonjo, rojeno Guzelj, poro~eno Remec, na Lancovem v Radovljici in na IJS mlaj{o sestro Marjo, poro~eno Lapajne. Anton ni bil zadovoljen s svojimi gimna­zijskimi profesorji fizikalnih ved, zato je iskal pomo~i pri univerzitetnem profesorju biologije Pavlu Gro{lju, predvsem pa pri svojem stricu dr. Simonu Dolarju, profesorju matematike, fizike in filozofije na gimna­ziji v Kranju. Simon Dolar se je poro~il z Zofijino mlaj{o sestro Mihaelo (Helo) Pu~nik. Njun sin Daro Dolar (* 1921; † 2006) je kotprofesor fizikalne kemije na Univerzi v Ljubljani z bratrancem A. Peter­linom sodeloval pri javnih ljubljanskih predavanjih o radioaktivnosti.11 Peterlin se je leta 1926 najprej vpisal na {tudij mehanskega in`enirstva ljubljanske univerze, vendar ga je Rihard Zupan~i~ pred koncem prvega semestra nagovoril k prepisu na ~isto matematiko pri filozofski 10 Vodopivec, 1971, 94; SBL, 2: 321; 4: 864. fakulteti. Tudi na univerzi ni imel najbolj{ih profe­sorjev, zato je rad poslu{al Plemljeva matemati~na in Vidmarjeva elektrotehni{ka predavanja. V tretjem semestru je postal pomo`ni asistent za opisno geometrijo in`. Milana Fakina in dol`nost opravljal tri leta. Julij Nardin je znal eksperimentirati z vakuum­skimi napravami, kotpredavatelj pa ni bil med najbolj{imi; tako je Peterlin obiskal le eno njegovo predavanje. Po aprilu 1928 je poslu{al predavanja Huga Sirka, ~eprav so bila matemati~no pomanjkljiva in posve~ena predvsem elektriki; vse drugo je povedal v nekaj tednih. Sirkove slabosti so {tudentje krepko ob~utili, saj so imeli domala vsi matematiko za svoj poglavitni predmet. Peterlin se je mesec dni pri F. Hallaju na Institutu za fizikalno kemijo dunajske Tehni{ke visoke {ole u~il tehnike merjenja sipanja rentgenskih `arkov pod {irokimi koti in prvi~ uporab­ljal vrhunsko vakuumsko tehnologijo. [e pred koncem matemati~nih {tudijev je Peterlin v ~etrtem letniku postal Sirkov asistent-predavatelj. Leta 1930 je z odli~nim uspehom diplomiral iz matematike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Istega leta sta postala Peterlin in Anton Kuhelj pomo`na asistenta na Tehni{ki fakulteti. Leta 1930/31 je Peterlin na @enski realni gimnaziji (liceju) u~il fiziko v osmem razredu, leta 1931/32 pa je predaval na Ur{ulinski gimnaziji. Po diplomi je Peterlin pri Sirku meril sipanje rentgenskih `arkov v teko~inah povsem brez haska, saj bi lahko izra~unal, da bo efektpre{ibak. Peterlin mu je pomagal postaviti uvodno predavanje za vse {tudente tehnike in filozofije. Peterlin je leta 1933 postal Sirkov asistent. Leta 1934 je Sirk objavil razpravo o rentgenskih `arkih v magnetnem polju; na koncu se je Peterlinu lepo zahvalil za pomo~.12 Peterlin je asistentsko mesto obdr`al tudi po Sirkovem imenovanju za docenta dunajske univerze leta 1934/35, ko Sirku niso podalj{ali ljubljanske pogodbe in se je vrnil na Dunaj. Predavanja fizike na ljubljanski Tehni{ki fakulteti je prevzel docent za mehaniko Kuhelj. V {olskem letu 1935/36 je Kuhelj predaval fiziko v Ljubljani, Peterlin pa je za~el predavati eksperi­mentalno fiziko jeseni 1936. [est ali sedem let je bil Petelin edini predavatelj eksperimentalne fizike v Ljubljani. Kotasistentje organiziral fizikalni prak­tikum in skoraj deset let vodil poskuse {tudentov.13 Od februarja do maja leta 1936 je Peterlin pri profesorju Dragoljubu Jovanovi}u v Beogradu meril sipanje rentgenskih `arkov na teko~em tetrakloro­ogljiku. @al je bila fizika v Beogradu slaba. V Zagrebu 11 Pismo sestre Marje Lapajne Peterlinu v ZDA 30. 5. 1955; pismo K. Pau~nikove Peterlinu 7. 9. 1955, prejeto 12. 9. 1955 (GDP). 12 Sirk, 1934. 13 Bartol, 1961, 108. so imeli vsaj eksperimentalnega in teorijskega fizika, vendar Peterlina niso hoteli vzeti za doktoranda. Peterlin je spisal razpravo o sipanju rentgenskih `arkov v teko~inah, ki mu jo je R. Zupan~i~ temeljito jezikovno popravil. Sprejeta je bila za tisk v Physi­kalishe Zeitschriftn in objavljena v prvih mesecih leta 1936. To je Zupan~i~a tako navdu{ilo, da je Peterlinu napisal pro{njo za {tipendijo v Nem~iji za leto 1937/38, ki je imela uspeh. Dne 1. 11. 1937 je Peterlin pri{el v Nem~ijo. V letih 1938/39 je delal na Fizikalnem institutu berlinske univerze, predhodniku dana{njega Instituta Max Planck, in tam tudi doktoriral leta 1938 pri profesorju Stuartu iz viskoznosti raztopin sferoidov, ~eravno si je `elel za mentorja Petra Debya, ki je pred dvema letoma dobil Nobelovo nagrado za kemijo za razis­kovanje dipolnih momentov in je `e tri leta vodil Fizikalni institut v Berlinu. Debye je med prvimi za~el raziskovati polimere, kar je postalo pozneje Peter­linovo osnovno podro~je dela. Aprila 1939 je Peterlin po vrnitvi v Ljubljano postal docent fizike, leta 1940 pa docent na filozofski fakulteti, da je Zupan~i~ lahko na Tehni{ki fakulteti obdr`al predstojni{tvo nad oddelkoma za matematiko in fiziko. Leta 1940 je Moljk postal asistent na Zavodu za fiziko, Peterlin pa honorarni predavatelj fizike na Tehni{ki fakulteti. Leta 1940 je docent Peterlin objavil u~benik fizike za svoje {tudente, ki sta ga tehni{ko opremila absol­venta montanistike Bolgara Aleksander Barliev in Georgij Kotov. U~benik so ciklostirali v ve~ deset izvodih, vendar ga je bilo `e kmalu po vojni nemogo~e dobiti.14 Peterlin je v njem opisal klasi~no fiziko v {tirih delih: mehanika, toplota, elektrika (z magne­tizmom) in optika. Dodatnih poglavij, kot so bila sicer v navadi v srednje{olskih u~benikih (astronomija, atomi, meteorologija) Peterlin ni zapisal. U~benik je bil izdan le leto dni pred Sirkovo u~no knjigo fizike za naravoslovce in kemike. Vendar Peterlinov u~benik zaradi pomanjkanja ~asa ni bil nikoli natisnjen, ~eprav je Peterlin v tipkopis med svojimi ljubljanskimi predavanji vna{al dopolnila in popravke. Iz Peterli­novega tipkopisa izhajajo vsi poznej{i slovenski fizikalni u~beniki. Peterlin je tekst natipkal od roba do roba in ga opremil s {tevilnimi skicami matemati~nih likov in fizikalnih poskusov. Sestavil je 344 strani A4-formata v 56 poglavjih z dodatnimi tremi neo{te­vil~enimi stranmi, polnimi izbolj{anih slik iz teksta. Moderna fizika, poznej{a fizika II, je bila nakazana le v zadnjih {tirih poglavjih elektrike (pogl. 42. 14 Sporo~ilo Sa{e Svetine 6. 12. 2006. 15 Peterlin, 1940, 261. 16 Peterlin, 1940, 262. 17 Peterlin, 1940, 273–274. ISSN 0351-9716 Razelektrenje v plinih (str. 257); 43. Elektroni iz `are~ih kovin (267); 44. Rentgenovi `arki (272); 45. Radioaktivnost (275–280)) in v predzadnjih poglavjih svetlobe (54. Svetlobni spektrum (328); 55. Kvantni efekti svetlobe (332–336)). Ob razelektritvah v plinu je podrobno opisal in narisal vakuumske elektronke: "^e v cevi z dvema elektrodama (katoda in anoda) zni`ujemo pritisk, dobimo pri pritisku par cm `ivega srebra in nekaj 100 V napetosti svetel, modrikasto rde~ trak skozi cev, ki postaja pri padajo~em pritisku vedno {ir{i".15 "Vakuum 10–5 do 10–6 torr (prakti~no moremo komaj dose~i {e bolj{i vakuum) je popoln izolator, ker mu manjkajo nosilci toka, moremo pa v njem prevajati tok, ~e mu damo umetne nosilce (elektroni in `are~e katode)."16 Rentgenski `arki so bili tedaj in {e pozneje osnovno Peterlinovo eksperimentalno orodje, zato jih je podrobno opisal: "Poleg uporabe v medicini pride prosevanje z rentgenovimi `arki v po{tev v tehniki pri tako zvani grobi preiskavi materiala. Gre nam pri tem za izsleditev nehomogenosti, razpok, zra~nih me­hur~kov, vlo`kov `lindre ali drugih one~i{~enj v odlitkih, za preiskavo varjenih {ivov in hudo obreme­njenih delov konstrukcije. Zelo enostavno se dajo na ta na~in preiskavati lahke kovine (aluminij, magnezij itd.) do debeline ve~ cm, pri `elezu, bakru itd. pa imamo uspeh le pri tanj{ih kosih (plo~evine)…"17 Poglavje o rentgenskih `arkih je nameraval dopolniti z opisom njihovega uklona in elektronskih interferenc.18 Einsteinovo relativnostno teorijo je omenil le mimogrede z ena~bo o pretvorbi mase v energijo na koncu poglavja o radioaktivnosti "Posebno velike energije najdemo v tako zvanih vi{inskih `arkih, katerih izvora {e ne poznamo. To `arkovje sestoji v bli`ini zemeljskega povr{ja iz zelo trdnih `arkov ., `arkov pozitronov, elektronov in mezonov. Najve~je energije, ki so jih merili na teh `arkih, dosegajo vrednost2·1011 eV, kar je prav energija, ki ti~i v masi najte`jega jedra urana (mc2)."19 Po poznej{ih zapiskih v doma~i izvod u~benika je Peterlin tu nameraval vstaviti poglavje o fiziki atomskega jedra. Malo ve~, vendar znova brez omembe Einsteina, je zapisal o posebni teoriji relativnosti v podpoglavju o Dopplerjevem efektu: "Opazovanja pa so pokazala, da je Dopplerjev efektodvisen samo od relativnega gibanja svetila in opazovalca, da pa je popolnoma vseeno, kdo se giblje … Gibajo~e se svetilo: opazo­vanje na kanalskih `arkih, gibajo~i se opazovalec: 18 Peterlinovi zapiski v letnem semestru 1950 k u~beniku iz leta 1940 (GDP). 19 Peterlin, 1940, 280. Slika 2: Vakuumska elektronka v na{em prvem univerzitetnem u~beniku fizike (Peterlin, 1940, 261 in dodatek 1) opazovanje astronomskih objektov in premikajo~e se zemlje. – To razliko med opazovanjem in zgornjo klasi~no razmi{ljavo (mirujo~i eter) je odpravila relativnostna teorija, ki zahteva, da uporabimo pri premikajo~ih se sistemih tako zvane Lorentzove transformacije, ki jih dobimo iz zahteve, da je svetlobna hitrost v vseh enakomerno in premo~rtno se premikajo~ih sistemih enaka. Iz te predpostavke pridemo do sklepa, da se v premikajo~em se sistemu spremenita tako dol`ina kot tudi ~as ({itridimen­zionalni prostor)."20 Pri spektru svetlobe je nadaljeval opis deda svoje bodo~e `ene Maksa Samca iz leta 1871. Seveda je Peterlin `e vpeljal elementarni kvant u~inka, pri katerem sicer ni citiral Plancka.21 Posebej je opisal »trakaste« spektre molekul, ne da bi omenil svojega pozneje poglavitnega raziskovalnega podro~ja, makromolekul. Za to podro~je raziskovanja se je dokon~no opredelil komaj nekaj letpozneje. Pri kvantnih efektih je podrobno opisal fluore­scenco, fosforescenco in fotoefekt z Einsteinovim zakonom. Stefanovega zakona za sevanje ni omenil. Peterlin se je februarja 1941 poro~il z u~iteljico matematike Leopoldino (Oli) Leskovic. Oli je ob koncu vojne na gimnaziji u~ila maturantko Bibijano Dobovi{ek, pozneje poro~eno ^ujec, ki je po vojni {tudirala pri njenem mo`u. Aprila 1941 je bil Peterlin za kratek ~as vpoklican k vojakom v okolico Cerknice, vendar je fronta hitro razpadla in je pod italijansko zasedbo nadaljeval predavanja v Ljubljani. Maja 1942 so Italijani iskali Peterlinovega asistenta [kerlaka zaradi ilegalnega razpe~avanja partizanskih novic. Ker ga niso dobili, so 20 Peterlin, 1940, 284. 21 Peterlin, 1940, 330. 22 Novice IJS, marec 2003; sporo~ilo Tanje Peterlin-Neumaier 2006. 23 Pre~rtal Peterlin, Zapu{~ina Frana Ramov{a, Knji`nica SAZU. 24 Peterlin-Neumaier, 2003, 69. Slika 3: Rentgenska vakuumska elektronka v na{em prvem univerzitetnem u~beniku fizike (Peterlin, 1940, 272) zaprli kar Peterlina za dva tedna. Po izkrcanju v Normandiji so ga maja 1944 zaprli domobranci. Po `eninem posredovanju na podlagi Stuartovih pisem z vabili za nadaljevanje znanstvenega dela je bil Peternel interniran v Dresden. Tam se je pri profesorju Stuartu `e povsem zavestno odlo~il za raziskovanje velikih molekul, s katerimi se je poslej uspe{no ukvarjal {tiri desetletja. Sre~no se je izognil zavez­ni{kemu bombardiranju Dresdna februarja 1945, saj je bo`i~ne po~itnice pre`ivel v Sloveniji in nato odla{al z vrnitvijo.22 Delal je v pletilni tovarni v Radovljici v bli`ini polsestrine doma~ije; baje nikoli ni imel toliko prostega ~asa v `ivljenju kot v tistih radovlji{kih popoldnevih. Dne 29. 12. 1944 se je iz Ljubljane zahvalil tajniku SAZU Franu Ramov{u za potrdilo o svoji slu`bi na Univerzi v razmeroma pogumnem pismu: "Velecenjeni gospod profesor! ... Po vojni bo treba napeti vse sile, da si bomo tudi na ljubljanski univerzi ustvarili pogoje za znanstveno delo v naravoslovju."23 4 PROFESOR PETERLIN ORGANIZIRA IJS Z UPORABO VAKUUMSKIH TEHNIK Med vojno je izginila ali bila uni~ena ve~ina opreme Fizikalnega in{tituta. Takoj po osvoboditvi sta za~ela Peterlin in docent Moljk iskati po zapu{~enih nem{kih voja{kih skladi{~ih uporaben material. Veliko nista na{la, razen radarskih naprav z elektron­kami; le-te so bile uporabne za volt-in ampermetre, ki jih ni bilo. Vsi novi aparati v fizikalnem praktikumu so bili napravljeni iz tega materiala.24 Konec avgusta 1945 se je Peterlin skupaj z Molj­kom in Kuhljem napotil proti Milanu s Kidri~evimi tremi milijoni lir v treh kov~kih za nakup vakuumske raziskovalne opreme. Bankovci so bili po sto lir, tako da je bila prostornina tovora kar zajetna. Vlada je pridobila denar s spremembo te~aja, predsednik Boris Kidri~ pa ga je dal po posredovanju svojega o~eta, predsednika SAZU slavista Franceta Kidri~a. Trije ljubljanski univerzitetni profesorji so potovali z avtobusom iz Trsta v Milano, vendar so zaradi tihotapstva ravno dan poprej za~eli z rutinskimi pregledi potnikov v Vicenzi. Kov~ki z denarjem so jim bili odvzeti v Vicenzi, kjer so jih 1. 9. 1945 zaprli v voja{ke zapore; le pol milijona lir so za Jugoslavijo nalo`ili v italijanski banki. Novembra so vse tri premestili v tabori{~e za begunce in nato v britanski voja{ki zapor v Padovi. Izpu{~eni so bili {ele tik pred bo`i~em 1945. Boris Kidri~ je po tej polomiji povedal nekoliko hudomu{no, da je znanostmogo~a celo brez denarja. Leta 1945 je Peterlin postal redni profesor na Univerzi v Ljubljani. Imel je asistenta Slovenca iz italijanskega zamejstva, ki pa se je smrtno ponesre~il ob padcu po stopnicah Univerze.25 Leta 1946 so Peterlina imenovali za izrednega in leta 1948 za rednega ~lana SAZU; konec leta je tudi stric Peter­linove `ene Maks Samec postal redni ~lan SAZU v istem razredu za matemati~ne, tehni{ke in fizikalne vede. Po sporih z Informbirojem so se gmotne in z njimi znanstvene razmere v Jugoslaviji znatno izbolj{ale. Leta 1948 se je Peterlin lahko udele`il znanstvene konference v Parizu v po~astitev nedavno preminulih Langevina in Perrina. Obisk je z vabilom podprl eden urednikov J.chimie physique, polimerski fizik Charles Sadron iz Strasbourga.26 Peterlin ga je spoznal malo pred vojno julija 1939. V za~etku decembra 1948 je Boris Kidri~ dal nalogo Peterlinu za zbiranje podatkov o jedrski energiji. Februarja 1949 je na sestanku pri Kidri~u v Beogradu Peterlin sprejel nalogo, da bo organiziral jedrski institut v Ljubljani, katerega poglavitna naloga naj bi bila zgraditev reaktorja. Pri na~rtovanjih je pri{el v nasprotje z vodilnim beograjskim fizikom Pavlom Savi}em. Savi} je leta 1932 diplomiral fizikal­ni kemijo v Beogradu in meril sevanje pri profesorju Jovanovi}u. Od leta 1934 do vojne je sodeloval z Ireno Curie v Parizu pri pripravi odkritja cepitve jedra. Leta 1945 je v Beogradu postal profesor fizikalne kemije, leta 1946 ~lan akademije, med letoma 1971 in 1981 pa njen predsednik. Kotnekdanji vodja zaup­ 25 Ivan Vidav, pismo Tanji Peterlin-Neumaier, 10. 7. 2006 (GDP). 26 Peterlinovo pismo Ladu Kosti 23. 8. 1955. Slika 4: Peterlin eksperimentira v 1950-ih letih nega oddelka za {ifre Titovega vrhovnega {taba je s polo`aja direktorja instituta v Vin~i sku{al usmerjati razvoj fizike v Jugoslaviji, predvsem v smeri izdelave jedrske bombe. Pred Savi}em je moral Peterlin po Kidri~evi smrti kar nekako skrivati svoje raziskovanje makromolekul, ki se le-temu ni zdelo obetavno; jedrsko fiziko si je predstavljal kot edino zveli~avno. Tako sta pri Peterlinu lahko iz njegovega osnovnega podro~ja doktorirala le fizik M. ^opi~ in kemik G. Mohori~ iz strujnega dvojnega loma oziroma sinteze poliindenov. Peterlin je ^opi~a poslal na usposab­ljanje v ZDA, da se je poslej lahko posvetil reak­torjem. Peterlinova zveza s politiki v Beogradu je bil Titov generalni sekretar med letoma 1953 in 1958, pravnik dr. Jo`a Vilfan,27 Peterlinov mladostni prijatelj in kranjski dijak njegovega strica. Nekdanji {tudent kemije Boris Kidri~ je poznal sposobnosti {tiri leta starej{ega Peterlina in mu je dovolil, da je okviru Fizikalnega instituta nadaljeval svoje raziskovanje velikih molekul. Institut, ki je medtem po Peterli­novem predlogu dobil ime po Jo`efu Stefanu, je vodil celo desetletje do leta 1959. Peterlin se je eksperimentalnih prijemov nau~il pri Sirku. ^eprav mu je sprva sledil pri kvantno­mehanskih poskusih, je med prvimi prav Peterlin dojel velike mo`nosti raziskovanja trdne snovi in novih materialov. Tako se je posvetil predvsem razisko­vanjem makromolekul in je bil po drugi svetovni vojni najbolj priznan slovenski fizik. Tako ob ustanavljanju jedrskega instituta v Ljubljani ni bilo druge izbire in so za direktorja s {irokimi pooblastili izbrali prav Peterlina, ~eravno je bilo njegovo raziskovalno 27 Peterlinovo pismo Jo`i Wilfanu (Vilfan, * 6. 7. 1908 Trst) iz Detroita v Beograd 23. 7. 1955, ki ga ni odposlal, temve~ je napisal drugo pismo (GDP; SBL, 4: 469). podro~je dale~ od jedrske bombe. Odlo~itev je bila pravilna, saj je Peterlin pokazal izreden dar za organizacijo in je v kratkem ~asu postavil na noge izredno u~inkovit znanstveni institut po zahodnih vzorih. Prostori fizikalnega instituta so bila sprva pri SAZU, med letoma 1949 in 1953 pa so gradili novo stavbo na kri`i{~u Jamove in Jadranske. Delavci pri gradnji Instituta so bili predvsem zaporniki, med njimi fizik Tone Prelesnik. Na Pre{ernov dan leta 1953 so slovesno odprli novi Fizikalni Institut, ki je odtlej nosil ime Jo`efa Stefana. Dobra dva meseca po slovesnosti je Peterlinov mogo~ni za{~itnik Boris Kidri~ umrl. Istega leta je Peterlin v reviji Nature objavil ra~un persisten~ne dol`ine DNK oziroma njene elasti~ne konstante na osnovi Dotyjevih harvardskih meritev sipanja svetlobe v raztopinah DNK. Dva meseca pozneje sta Watson in Crick v isti reviji objavila odkritje DNK, Peterlinov ra~un pa je znova postal zanimiv 40 let pozneje.28 Temelji za obe stavbi na Jadranski so dolgo ~akali na za~etek gradnje. Leta 1960 so zgradili stavbo fizikalne fakultete na Jadranski 19, medtem ko je predvidena stavba matematike nasproti njej ~akala s svojimi temelji na Ra~unski center; napovedan vmesni paviljon ni nikoli zagledal belega dne.29 Leta 1955 je profesor Peterlin od srede maja do konca decembra gostoval pri profesorju Wilfriedu Hellerju s kemijskega oddelka Wayne State Univer­sity v Detroitu; prav tedaj se je nekoliko zahodnej{e v San Franciscu rodil pisec teh vrstic. Peterlin je iz ZDA s {tevilnimi pismi vodil delo IJS. @ena ga je hotela obiskati, vendar je v pro{njo za vizo zapisala, da je ~lanica SZDL, kar je kot u~iteljica seveda morala biti. Pro{nja ji ni bila odobrena.30 Ob Peterlinovem odhodu v ZDA so 16. 5. 1955 na seji znanstvenega sveta IJS sprejeli nov statut s samo tremi organi: upravnim direktorjem, znanstvenim svetom pod predsedstvom Peterlina in svetom, pozneje upravnim odborom. Za upravnega direktorja so predlagali Karola Kajfe`a, ki je zato zapustil slu`bo pri `eleznici. Osredkar, ki je pri{el na Institut iz SUZUP-a (Zvezna uprava za napredek proizvodnje) leta 1952/53, ni imel ve~ nobene upravne funkcije v IJS.31 28 Za informacijo se zahvaljujem Rudolfu Podgorniku. 29 Sa{a Svetina, 6. 12. 2006. 30 Sporo~ilo Tanje Peterlin Neumaier 6. 12. 2006. 31 GDP. 32 F. M. Penning pri Philipsu leta 1937 s povojnimi izbolj{avami. Edvard Cilen{ek, ki je na IJS delal od leta 1950 do odhoda v Iskro leta 1965, je v poro~ilu Peterlinu za mesec junij 1955 opisal delo vakuumskega labora­torija A1. Na elektrostati~nem pospe{evalniku so merili netesnost vseh vakuumskih elementov z McLeodom, na panel plo{~o radiofrekven~nega ion­skega izvira pa so postavili usmernik za Penningov32 merilnik vakuuma. Razvili so napajalnik za Leybol­dovo ionizacijsko triodo Telefunken IM 5, v delu pa so imeli prototip ionizacijske triode IM 5 in 5 Penningovih merilnikov vakuuma s priklju~nim konusom M19.33 V poro~ilu za julij se je Cilen{ek prito`eval nad teko~im zrakom iz Ru{, saj so se slabo izolirane 15-litrske posode v~asih kar spraznile na poti na IJS. Doma so izdelali difuzijsko ~rpalko za 60 L/s, uporabljali pa so {e nekoliko slab{o Edwardsovo ~rpalko in Knudsenov vakuumski merilnik.34 Sep­tembra 1955 so pri Cilen{ku izdelali in preizkusili preto~no za{~ito za izklop kurjave difuzijskih ~rpalk pri izpadu vode in izdelali ionizacijsko triodo. Oktobra so izmerili najve~jo sesalno hitrost 300 L/s difuzijske ~rpalke, izdelane za podjetje Elektrozveze. Dose`ena je bila pri mo~i 1200 W ob uporabi klofena pri tlaku 10–4 mm Hg.35 Peter Zazula je gradil vakuumsko na­pravo za umerjanje v laboratoriju za masno spektro­skopijo pod vodstvom Janeza Dekleve,36 v za~etku oktobra 1955 pa je za~el pri njih delati in`enir Alojz Paulin.37 Dne 28. 6. 1955 je Peterlin pisal iz Detroita pismo, ki je prispelo na IJS 8. 7. 1955.38 Predlagal je, naj enega od novih kemikov ali fizikov po{ljejo na te~aj jedrskega in`enirstva na Univerzo New York. Do tedaj je to panogo razvijal le Zagreb~an F. I. Havli~ek, sedaj pa je Peterlin hotel na tem mestu predvsem Osredkarja in se je nekoliko jezil, ker je le-ta odla{al s svojim odhodom v New York in mu je dne 6. 7. 1955 pisal, da no~e odpotovati. Osredkar je po dalj{em premi{ljevanju ugotovil, da bo za svojo nadaljnjo kariero potreboval doktorat. Dne 29. 7. 1955 je po ureditvi vpra{anja dnevnic sporo~il, da bo od{el v New York. Dne 23. 8. 1955 je Peterlin z zamudo napisal priporo~ilo zanj. Osredkar je od{el v Beograd h generalnemu tajniku ZKNE (Zvezna komisija za nuklearno energijo) Slobodanu Naki}enovi}u in nato v New York, tako da se je Kajfe` lahko `e 26. 9. 1955 preselil v njegovo sobo na IJS. 33 Pismo Marje Lapajne bratu Peterlinu v ZDA 9. 7. 1955, prejeto 13. 7. 1955 (GDP). 34 Pismo Marje Lapajne bratu Peterlinu v ZDA 30. 7. 1955 (GDP). 35 Pismo Marje Lapajne bratu Peterlinu v ZDA 5. 11. 1955, stran 3 (GDP). 36 Janez Dekleva, pismo Peterlinu 30. 7. 1955 (GDP). 37 Karel Kajfe`, pismo Peterlinu 10. 10. 1955, prejeto 13. 10. 1955 (GDP). 38 Arhiv IJS v Podgorici, zapu{~ina M. Osredkar, dostavil Janez Stepi{nik 31. 1. 2006. Peterlin je iz ZDA pogosto pisal Kajfe`u in drugim sodelavcem. Dne 20. 9. 1955 je obiskal Univerzo v Chicagu;39 tam si je ogledal Institute for Nuclear Studies, ki "je ogromna stvar, za 3 ljubljanske, imajo sinkrotron za 450 MeV za protone, betatron za 100 MeV, ogromno elektronike, masnih spektrometrov in sploh vsega {menta. Ogledal sem si le neznaten del~ek vsega ogromnega aparata. Naslednji dan me je potem opoldne dr. Chupka peljal v Argonne, 40 km pro~, kjer sem imel na `alostle zelo malo ~asa, da sem videl le masno spektrometrijo in pa {olo za reaktorsko in`enirstvo."40 Leta 1957 je pri Peterlinu doktoriral Anton Moljk, v komisiji pa sta bila {e Ku{~er in Dominko. Zagovor je bil v prvem nadstropju stare univerze v prostoru z balkonom, obrnjenim proti Kongresnem trgu. Do­minko vpra{anj ni postavil, Ku{~erja pa je zanimal izkoristek toplote. Peterlin je postavil tri vpra{anja, posebno zapletenega tretjega o spektru beta-`arkov v vakuumu. Po zasedanju komisije je poro~evalec dr. Ivan Vidav pri{el sporo~it, da je kandidat Moljk uspe{no opravil doktorski izpit. Promocija je sledila `e naslednji teden. Nasprotno od Plemlja je Peterlin kmalu dobil v lastni hi{i vplivne nasprotnike, saj na univerzi ni imel prave podpore za razvoj instituta. Na za~etku leta 1959 je imel novi institut `e 300 zaposlenih. V tretjem letniku je Peterlin `e sedemnajsto leto predaval elektromagnetno polje z relativnostno teorijo in optiko, v ~etrtem pa kvantno in jedrsko teorijo (1943–1959).41 Predavanja elektromagnetnega polja je po njegovem odhodu prevzel Blinc. Tragi~na nesre~a v Vin~i je 15. 10. 1958 prizadela ve~ delavcev in delavk. Po sevanju so jih takoj odpeljali v Pariz, kljub temu pa je ena oseba umrla. ^eprav Pavle Savi} ni bil neposredno kriv,42 je bil kot predsednik znanstvenega sveta v Vin~i postavljen v mat–polo`aj, saj funkcija predsednika sveta instituta po reformah ni ve~ pomenila resni~ne mo~i v Vin~i, na Institutu Rudjer Bo{kovi} v Zagrebu ali na IJS. Leta 1959 je moral Savi} odstopiti, isto~asno pa {e Peterlinov prijatelj Ivan Supek na Institutu Rudjer Bo{kovi} v Zagrebu, Peterlin pa na IJS. Vendar sta se Peterlinov prijatelj Supek in nasprotnik Savi} kmalu vrnila na polo`aja, medtem ko je bil Peterlin po 8. 1. 1959 le {e univerzitetni profesor. Po razre{itvi s polo`aja predsednika znanstvenega sveta IJS je Peterlin od{el v tujino, potem ko je 5. 3. 1959 z novim direktorjem IJS Lucijanom [inkovcem 39 GDP. 40 Peterlinovo pismo `eni 24. 9. 1955 (GDP). 41 Bartol, 1961, 110. 42 Peterlin, pismo Kraigherju 6. 8. 1960, priloga, stran 4a (GDP). sklenil enoletno pogodbo o honorarnem raziskovanju organskih kristalov z jedrsko magnetno resonanco. Peterlin je najprej obiskal Stuarta na Institutu fizikalne kemije Univerze v Mainzu dne 9. 3. 1959 in pol leta sodeloval z njegovim asistentom Fischerjem pri raziskovanju termodinami~ne stabilnosti posameznih polimernih kristalov. Z NMR sta raziskovala kristale polietilena, za katere je Fischer neodvisno od Mad`ara Andrewja Kellerja v Bristolu in P. H. Tilla v ZDA leta 1957 ugotovil, da vsebujejo nagubane molekulske verige. Odkritje je postalo temelj nove glavne veje polimerne fizike. Aprila 1961 je v Münchnu Peterlina za teden dni obiskal ljubljanski profesor Fran Do­minko in ga sku{al nagovoriti, naj se vrne v Slovenijo. Ker mu ni mogel ponuditi ni~esar oprijemljivega, se Peterlin ni vrnil.43 Po {estmese~nem delu v Mainzu je bil Peterlin od junija od oktobra 1959 v Ljubljani. Dne 11. 9. 1959 je ljubljanska univerza Peterlinu odobrila podalj{ani dopustza osem mesecev. Peterlin je bil med letoma 1955 in 1957, ko ga je Kajfe` nadomestil na direktorskem polo`aju, ob funkciji predsednika upravnega sveta {e predsednik sveta na IJS. Leta 1957 ga je na tem polo`aju kot predsednik upravnega odbora zamenjal Boris Kraigher in funkcijo leta 1958 predal Viktorju Kotniku. Tako je bil Kraigher s strani politike delegiran za ureditev odnosov na IJS; ni mogel zadr`ati Peterlinovega padca, Peterlinu pa je bil itak "vse prej kotnaklonjen".44 Dne 13. 12. 1959 je Peterlin pisal Kraigherju z univerze Cambridge v Bostonu in se mu zahvalil za pomo~ pri pridobivanju {tipendije ZKNE. Peterlin se je v Cambridgeu "izvrstno zasidral" ~eprav mora "zaradi nekih delnih ra~unov v Phila­delphijo". Pri tem je seveda Kraigherju sporo~il, da ho~e {e leto dni dlje ostati v tujini, kjer si vsi prizadevajo, da bi mu delo ~im bolj olaj{ali, medtem ko se doma trudijo "da mi napravijo `ivljenje ~im bolj te`ko in neznosno … da raz`enejo skupino, s katero sem delal, in ji onemogo~ijo izpopolnitev aparature. @e leto dni le`i v parafiniran papir zavit magnet, ki je stal le 10 000 $ in je bil naro~en {e v mojih ~asih, brez upanja, da bi se kdaj rabil za znanstvena raziskovanja, za katera je bil kupljen, ker se pa~ ne smejo kupiti dodatni deli, ker bi to aparaturo utegnili koristno uporabiti jaz in ljudje, ki so doslej z menoj sodelovali. Analogni ra~unski stroj ponujajo po Ljubljani, na `alost ni interesentov zanj izven instituta, da bi s tem dokazali, da je bila ideja z njim ena izmed mojih 43 Peterlinovo pismo Kraigherju 11. 5. 1961; Kraigherjevo pismo Peterlinu 26. 7. 1961, stran 1 (GDP). 44 Peterlinovo pismo Ivanu Supeku v Zagreb 12. 10. 1960 (GDP). neumnosti …" Peterlin je bil mnenja, da njegovi nasledniki v {estih mesecih vodenja IJS niso dokazali svojih sposobnosti in so zapravili trud prej{njih desetih let to`arjenja pri vladi. Peterlin je Kraigherju napovedal svoj odhod v Detroit marca 1960; tam je na zmogljivem ra~unal­niku prera~unaval difuzijski problem z rezultati iz Mainza. Kraigherju je natrosil obilo podrobnosti, ki jih le-ta niti ni mogel razumeti. Do neke mere je Peterlin sku{al s temi podrobnosti upravi~iti dr`avno {tipendijo, po drugi strani pa je z znanjem kazal svojo mo~. Med obiskom v Bostonu na Harvardu (december 1959–marec 1960) je Peterlin dobil mamljivo vabilo za vodenje Fizikalnega instituta Tehni{ke univerze München. Ob delu na Wayne State University v Detroitu od marca do junija 1960 je Peterlin je dobil ponudbo profesure na tamkaj{nji univerzi. Dolgo se ni mogel odlo~iti, ali se morda le ne bi vrnil domov. Odlo~itev je padla {ele 19. 7. 1960 po prihodu `ene in sina v Beljak:45 dne 1. 9. 1960 je prevzel vodenje Fizi­kalnega instituta Tehni{ke univerze München do leta 1961. Boris Kraigher je Peterlinu javil, da se te`ave na IJS nadaljujejo tudi pod novim vodstvom. Kraigher si je zaradi Rankovi}eve kritike `elel Peterlinovega osebnega obiska, o katerem bi poro~ali ~asopisi; tako bi javnosti prikril, da je Peterlin po prisilnem odhodu takoj dobil visok polo`aj v Münchnu. Nevo{~ljivci so po Ljubljani seveda {u{ljali, da nem{ka fizika ni ve~ tisto, kar je bila. Leta 1961 je Peterlin od{el v ZDA in tam nada­ljeval uspe{no raziskovanje in organiziranje. Vmes je 45 Sporo~ilo Tanje Peterlin-Neumaier 17. 12. 2006. nadvse rad gostoval s predavanji v Sloveniji, {e posebej na IJS, vendar {ele potem, ko je novi direktor Osredkar obnovil stike z njim leta 1963. Ameri~ani so Peterlina seveda radi postavili na vodilni polo`aj novega instituta v Severni Karolini, saj so poznali njegove uspehe pri organizaciji IJS. Kotdirektor laboratorija Camille Dreyfus v Durhamu (1961–1973) je raziskoval makromolekule v razmerah, ki bi jih lahko doma le sanjal. Po obvezni upokojitvi s 65. letom starosti je med letoma 1973 in 1984 delal na Nacionalnem biroju za standarde v Washingtonu, D. C. (NBS), po letu 1975 pa kot pomo~nik direktorja oddelka za polimere. V Sloveniji je sodeloval pred­vsem s skupino Roberta Blinca pri NMR. Po drugi upokojitvi je Peterlin raziskoval v svoji pisarni na NBS za vse do drugega zloma kolka decembra 1991. 5 SKLEP Peterlin je zaznamoval za~etek sodobne fizike v Ljubljani na najbolj{i mo`ni na~in. "Darilo", ki so mu ga ob sre~anju z Abrahamom priredili nevo{~ljivci, morda ni bilo najbolj prijetno, je pa Peterlinu v ZDA odprlo obzorja kotpred njim {e nobenemu sloven­skemu znanstveniku. 6 SEZNAM OSEB Peter Debye (* 1884; † 1966). Paul M. Doty (* 1. 6. 1920 Charleston). Erhard W. Fischer (* 1929 blizu Leipziga). Valentin Ku{ar (* 1873 Rate~e pri [kofji Loki; † 1962). Ivan Ku{~er (* 1920; † 2002). Anton Moljk (* 1916; † 1998). Hans Pernter (* 3. 10. 1887 Dunaj; † 25. 7. 1951 Bad Ischl). Boris Matija Peterlin (* 4. 7. 1947). Anton Peterlin (* 1866 Ljubljana-[i{ka; † 1912 (Vodopivec, 1971, 94)). Anton Peterlin (* 25. 9. 1908 Ljubljana; † 24. 3. 1993). Tatjana Peterlin poro~ena Neumaier (Tanja, * 18. 3. 1945). Charles Sadron (* 1902 Cluis; † 1993 Orléans). Maks Samec (* 10. 10. 1844 Arclin pri Vojniku pri Celju; † 19. 8. 1889 [utna v Kamniku). Maks Samec mlaj{i (* 27. 6. 1881; † 1. 6. 1964). Pavle Savi} (* 10. 1. 1908 Solun; † 1994). Hugo Victor Carl Sirk (* 11. 3. 1881 Gradec; † 15. 12. 1959 Dunaj). Herbert Arthur Stuart (* 1899; † 1974). Ivan Supek (* 1915). 7 Zahvala Za pomo~ se zahvaljujem dr. Tanji Peterlin-Neumaier in knji`ni~arju SAZU Dragu Samcu, za gmotno podporo iz Mellonovega sklada pa oddelku zgodovine znanosti Univerze Oklahoma. 8 LITERATURA Bartol, Vladimir. 1961. Razgovor z atomskim fizikom. Obiski pri slovenskih znanstvenikih. Ljubljana: Mladinska knjiga. 101–114 Bernik, France. 1964. Sto let kulturnega poslanstva. Slovenska Matica 1864–1964 (ur. France Bernik). Ljubljana: Slovenska Matica. 11–32 Bufon, Zmago. 1964. Biologija. Slovenska Matica 1864-1964 (ur. France Bernik). Ljubljana: Slovenska Matica. 334–379 Osredkar, Milan; Polenec, Natalija (ur.). 2000. Pripovedi o IJS. Ljubljana: IJS Peterlin, Anton, 1940. Fizika. Ljubljana: Ciklostirana izdaja bolgarskih {tudentov montanistike Peterlin-Neumaier, Tanja M. januar–marec 2003. Ob deseti obletnici smrti fizika prof. dr. Antona Peterlina. Nova revija Peterlin-Neumaier, Tanja M. 2004. Prti~ek kot spomin na poznanstva v Kamniku in Ljubljani okrog leta 1893. Kronika. 52: 45–54 Samec, Maks (prevajalec); Turgenjev, Ivan Sergeevi~ (Dym). 1870. Dim: roman. Gradec: M. Samec Samec, Maks. 1871. ^rtica o vplivu podnebja na ~love{ki organizem in razvitje njegovih bolezni. Letopis Slovenske Matice leto 1871, II. del: Znanstvene razprave. Ljubljana: Slovenska matica. 221–238 ISSN 0351-9716 Samec, Maks. 1871. Spektralna analiza. Letopis Slovenske Matice leto 1871. Ljubljana: Slovenska matica, II. del: Znanstvene razprave. 257–282 (17 podob) Samec, Maks. 1876. Mo`gani. Letopis Slovenske Matice leto 1876. Ljubljana: Slovenska matica Samec, Maksimilian. 1905. Durchsichtigkeitder Luftbei Verschiedenen Witterungzuständen. Wien. Berichte. IIa 114: 1519–1568 Samec, Maks; Blinc, Marta. 1936. Die Quellstärken. Kolloid-Zeitschrift. 77: 134–140 Sirk, Hugo. 27. 3. 1934. Der Einfluss eines Magnetfeldes auf die Streuung von Röntgenstrahlen in Flüssigkeiten. Zeitschrift für Physik. 89/3: 129–142 Sirk, Hugo. 1941. Mathematik für Naturwissenschaftlern und Chemiker. Eine einführung in die Anwendungen der höheren Mathematik. Dresden und Leipzig: Theodor Steinkopff Smerdu, Franjo 1964. Zdravstvo. Slovenska Matica 1864–1964 (ur. France Bernik). Ljubljana: Slovenska Matica. 380–388 Vodopivec, Peter. 1971. Luka Knafelj in {tipendisti njegove ustanove. Ljubljana: Kronika 9 Neobjavljeni viri: Arhiv IJS v Podgorici – Arhiv Instituta “Jo`ef Stefan” v Podgorici GDP – Gradivo dru`ine Peterlin, hrani Tanja Peterlin-Neumaier v Münchnu Knji`nica SAZU – Rokopisi in tipkopisi, shranjeni v knji`nici Slovenske Akademije znanosti in umetnosti, Novi trg, Ljubljana Peterlin, Anton. 1970. Anton Peterlin (tipkopis, GDP) Peterlin, Anton. 1981. My Scientific Life (tipkopis, GDP)