— 175 -                       •     -¦
'a«,«ii.v.^.t             Ivan Kristijan Andersen.
Užč v zadnjem ^Vertčevem" listu sem vam povedal, preljubi otroci, da je umerl sloveči danski pisatelj Ivan Kristijan Andersen, kije se svo-jimi mičaimi pripovedkami očaroral ves svet. Naj vam deaes povem aekoliko več o tem slovečem pisatelji,  ki je bil posebno vam otrokom velik prijatelj.
Aadersea se je rodil 2. aprila 1805. leta v mestu Odensee na fun-landskem otoku. Odensee je največje mesto na otoku Fiinemi z vejiko olbertnijo.
Njegov oče je bil ubog črevljar, a mati perica. Uže v zgodnjej mladosti mu je oče pripovedoval lepe pripovedke iz tako imenovane knjige ntiso6 in jedna noč," katere je Ivanek ze!6 rad poslušal. Jedva se je naučil čitati in pisati, uže je mislil aa to, kako bi aapisal gledališko igro. Zaa se, da so bili njegovi pervi umotvori ze!6 slabi, ker je bil še premlad. Zaradi tega so ga njegovi součenci zasramovali in mu so rekli ,,komedijaat."
Andersen je zgodaj izgubil očeta. Ker aij hotel ubožaej materi biti v skerb, šel je v bližnjo predilaico; a nij dolgo ostal tukaj, kajti njegovo mehko serce nij moglo prenašati preklinjanja iu drugih aespodobaosti tovar-aiških učencev. Mati ga je hotela dati h krojaču, a nij imel veselja do tega rokodelstva. V njegovem serci so uže zgodaj pognale pesniške misli globokc korenine. Zatorej prosi matere, da bi mu dala ajegove prihranjene novce, katerih je bilo komaj kakih trin.ajst tčlarjev, ker bi rad potoval v Kodanj. Kodanj je glavno ia stolao mesto daaskega kraljestva; vefiiaa ga je aa otoku • Seelaadu, a majhea kos aa dobro obdelaaem otočici Amageru ter je skoraj aaj-lepše mesto v celej Evropi. V to veliko mesto prišedši, sprejeli so ga dobri ljudje. Tnkaj se je učil peti, igi-ati v gledališči ia plesati. Zopet je začel poskušati, da bi pisal gledališke igre, a vse zamaa, aij ma šla izpod rok, kajti k temu je treba zaanja, kakoršaega Aadersea do zdaj še aij imel. Začae se resao učiti ia aatihoma tudi pisati. Tadi aa pot se poda, a to naj-prej aa Nemško, kjer si je maogo prijateljev pridobil; potem potuje tadi na Fraacozko, v Italijo, Aagležko, Špaaijo, Gerško ia celo v nialo Azijo. Vse, kar je aa svojem potovaaji videl ia skusil, pripoveduje v posebaia svojih spisih, ter pravi, da se mu vse ajegovo življeaje zdi prijetao, bogsto ia srečno. Na drugem mesta zopet pravi: nmoje življenje leži pred men<'j -ako lepo ia bo-gato, da ae more biti lepše ia bogatejše.    Čutim, da sem pupolaorna srečea.
Aadersenje maogo pisal ia vse, kar je napisal, lepo ia prijetao je, polao aajlepših faatazij, v lepem ia krasaem jeziku. Zatorej po vsej pravici zasluži im& ,,kralja daaskih pisateljev." AAndersea se svojimi prelepimi spisi aij razveseljeval ^mo daaskih otrok, oa aij pisal samo za svoj aarod, aego oa je pisal za vsacega dobrega otroka ia za vsak aarod. Oglejmo si malo ajegova slovstveaa dela.
Kako je Aadersea pisal pripovedke, kaže aam v tretjem zvezkn svo-jib. slovstveaih del, kjer pravi: ,,jaz sem pripovedke pisal po ukazu svojih improvizatorjev (takih pesaikov, ki pesai kujejo brez pripravljaaja). Tako lni je n. pr. pesaik Thiele ukazal, da ma aapišem pripovedko o piščalki, katera samo aa desao straa piska, ia jaz mu aapišem pripovedko: ,,vse na desao straa." — Ko aecega dae sreeam zaaaega Thonvaldseaa, re6e mi, da bi mtt kaj Saljivega aapisal o igli, ia jaz  mu spišem pripovedko ,,o igli."   Tako je
— 176 —
mnogo Aidersenovih pripovedek postalo. —Njegova perva pripovedka, ki jo je 1829. leta spisal, aij bila ugodno sprejeta. Pozneje izdL zopet isto pri-povedko, a topod dmgim naslovom, in zdaj je ljudemverlo dopadla. — 1830. leta je izdal pervo zbirko svojih pesni, katerim je sledil drugo leto tak6j zopet drugi zvezek. 1831. 1. je potoval v sevemo Nemčijo, kjer se je soznanil v Berolinu se slovečim Chamissoin, a v Draždanah se slovečim Tieckom. Istega leta je M tudi najug6dnejši čas njegovim pripovedkam. Napisal je štiri večja dela, mej katerimi  je posebno zanimrva pripovedka ^mali in veliki Klavs."
Njegove pripovedke so redoma izhajale vsacega leta na božič. Mnogo jih je uže preloženih v dnige tuje jezike, a uekoliko tudi v naš mili slovenski jezik, ter bi vredno bilo, da se vsi Andersenovi spisi prelože v naš rodni jezik, ker plemenitijo nežno otroško serce.
Andersen je pisal ves eas do svoje smerti. Umerl je letos 4. avgusta t Kodanji, kjer ga je yelika innožiea ljudi spremila na pokopališče, mej njiini cel6 kraljevski dv6miki iu poslanci. Tako je umerl Ivan Kristijan An-dersen, ali v naših sercih še žm in bode živel na veke. Na njegov grob so mu položili lep venec s prelepim trakom, na katerem je bilo zapisano: nUmerl si, ali v otročjih sercih še zmiraj živiš," a na drugej stržni so bile besede: ,,V spomin največjemu pesniku Andersemi."
Tudi ti, preljaba slovenska mladina, imela lbodeš še mnogo priložnosti, da se bolje upoznaš s prelepimi spisi pokojnega pesnika. Beri je rada, saj jih je tudi tebi napisal v spomiu, ako tudi mu nijsi v rodu niti po kervi niti po jeziku. ^Vertec" vam je uže uekoliko njegovih pripovedek prinesel v slo-venskej prestavi, a prijatelji vaši bodo skerbeli, da vam jih Še mnogo mnogo prinese v poduk in zaba"vo.
/. T.