109. StniltaL t tlrtlliil, f *tt. B. w|i HH. XLIX. iBlo. •Slovenski Narod" velja po po i ti: za Avstro-Ogrsko: ct\o leto skupaj naprcj . K 25*— pol leta „ „ • . . 13 — četrt leta „ » • • . 650 na mesec m m . . m 230 • za Nemčljo: I ćelo leto naprej «... K 30*— I za Ameriko in vse druge dcžele : ' ćelo leto naprej .... K 35.— VpraSan'cra glede Inseratov se na; priloži za odgovor dopisnica ali znatnka. DpravnlitTO (spodtj, dvorišče lcvo), KnaOova ullei St 5, telefon *tS5. Ukaja vmak Šam zvečer livsenil n*4el|e la prazalke. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta ra enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za trikrat ali večkrat po 16 vin. Parie in zahvat vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 \in. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t dn to je administrativne stvari. Pds&mesna stovilka velfa 10 vinarjev. Na pismena naroCila brer istodobne vposlatve n 3 ročni ne se ne ozlra. „Narodsa tlskarna" telefon *t 83. .Slovenski Narod4 velja v Ljubljani na dom dostavljen: | ce!o leto naprej • . • . K 24'— | pol leta „ ..... 12'— četrt leta n , . • • , 6*— na mesec „ • • • • 2*— v upravništvu prejeman: ćelo leto naprej '. , • • K 22-— pol leta „ • • • • • 11"— četrt leta » •••... 5*50 na mesec w • • •- » • 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica tU 5 fv pritličju i evo,) telefon si. 34. ARTILJERIJSKI BOJI NA ITALI-JANSKI FRONTI. Duna], 11. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italija n sko bojišče. Zvišana artiljerijska delavnost }e trajala na većini točk fronte tuđi vče-raj: zlasti živahna je bila v odsekti Doiomitov med Peutelsteinom in Bu-chessteinom. Neki itaiiiansfci letalec je vrgel dopolđne 2 bombi na trg in stolni trg v Gorici. Pri jem sta bili 2 civilni ose-bi ubiti in 33 ranjenih. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fra!. ITALIJANSKO LRADNG POROCILO. 9. maja. Na vse} fronti trajajo artiljerijski boji navzlic slabemu vremenu. V tofanskem odseku sevemo tretjega vrha je zasedel lastni ođde-lek važno sovražno pozicijo na visini 2S35 metrov. Na Krnu so metale naše drzne patrulje, ki so prišle z vr-ha do potoka Lepenje, bombe na so-vražne pozicije. V blizini cerkve Sv. jMartina na Krasu je provzročila so-vražna razstrelitev z minami nekoliko škode v jednem naših tekočih jar-kov in je zasu'a del sovražnih jarkov. V odgovor so razstrelili naši južno-zapadrio Sv. Martina mino. vsled če-sar so bile sovražne pozicije zasute. Naš živahni in debro merjeni topovski ogenj jih je potem popolnoma po-rušil. [talijansko bojišče. Vojnoporočevalski stan, 10. maja: Italijani so ojačili včeraj svoje artiljerijsko delovanje zopet na vsej fronti: na Tirolskem in Koro-škem, kakor na doberdobski planoti in ob goriskem mostišču so njihove baterije živahno streljale. Infante-rija je stopila v akcijo samo pri Sv. Martinu, kier ie poskusila popraviti izgubo nrcisnjih dni, ali napadi so se izjalovili. Na Tirolskem se napadi zadnjega tedna za sedai nišo ponavljali. Podjetje v ozemlju Adamello, kakor tuđi napadi na severni obronek doline Ledro. ki naj bi italijanski javnosti demonstrirali prodiranje proti Tridentu. nlso napredovali niti za korak. — E. L. Iz vojaškega razmetrivanja k poročilu generalnega štaba 11. nuija: Italiiani so pričeli zopet s svojimi podjetii na fronti v Do'omitih in so močno obstreljevali naše pozicije na Sasso di Stria, na Totani in Crodi del Ancona. Tuđi na soški fronti in v od-seku doline Be?a. kakor tuđi na mž~ notirolski meji ie prišlo do topovskih bojev. Zbit in ?ežgan itan.i&nski vodljivi zrakoplov. >Tagespost<; poroča o znanem uničeiiju italijanskega vodljivc^a zrakoplova tik goriške^a vojaškega vežbališča med drucrim: Uničenjc se je izvršilo vsled eksaktnejra scdelo-vanja naše artiljerije z našimi letalci in sijajne umetnosti manevriranja. kakor tud! vsled izborne tehnične oprave in oboroženia letalcev. Osenj artiljerije je zaprl zrakoplovu pet, istočasno so ga napadli avstro-ogr-ski letalci živahno ter preprečili na-rnen, da bi dospel za itrJijnnsko fronto po crti. variv nred n?Šo p.rti-licrijo. Kakor se je obrnil zrakoplov, povsodi so mu sledili streli iz strojnih pušk avstro - ogrskih letalcev. Užigalne patrone so učirkovale jako hitro in ogromni balon je pade! na tla kakor kamen in vsi štirie letalci so bili razbiti, ako jih p:?o že poprej zadele krogle naših leta'cev. Užigal-ne patrone so strašno orožie proti sovražnim zrakoplovom. s.-> avstrij-ska iznajdba in se izdelujejo na Ou-naju v tovarnah ^Adier-. — Ttalijani so izgub!*!? 7Q prve mesece voine dva na^holjših vodljivih zrakoplo-vov: rC'nta di Ferr^r?" in -Citta de Jesi"! — Z Oorišketra nam po^očajo. da je italnanski zrakopTov nlul ved-no nižie, da ie bil prizor nekaj izred-no vcličastne^a in °TOzne;ra obenem in da so bili vsi štirje zrakoplovci strahovito ožgani ro rokah »n obrazu. B*li so F^vv vicji častniki, med njimi ci Frar»coz. Naši !eta!ci nad Brinđisl. Vojnoporočevalski stan, 11. maja. Vcdja letalske skupine, ki je bila dne 4. maja nad Rrindisi, pri-poveduje: Celotni napad na pri«tari-Fčc in kolodvor je trajal od 4. ure ^0 minut do 5. popoldne. Glavni cilj napada so bila vojaška poslopja, zlasti razsežne kolodvorske naprave, kjer je stal vlak pri vlaku. V trenotku letalskega alarma se je spoznalo Čisto razločno, kako se je promet ustavil, v sredo stojećih vlakov je priletela prva tcžka bomba in zadela. Strehe so odpadle od vsgonov in posamezni kosi so letali okoli kot cunje. Kolodvor ie zadelo več bomb. kolodvor za ranžiranje je težko poškodovan. Dve veliki skla-dišči sta najbrže popolnoma porušeni. V arzenalu je bila močna eksplozija. Tndi sklaciišča o'ia in letal-sko postajo ro zadele boiribe. Naši I etnici so vrgli brmh 7a okoii 700 ki-logramov nn pristanišče in kolodvor. Naši piloti so hoteli mesti! sa-memu priznnašati, ako se to ni po-vsern posrećilo, tiči vzrok v legi ne-katerih vejaških objektov. Francoski trgovinski minister v Rimu. Rim, 11. maja. (Koresp. urad.) Francoski trgovinski minister Cle-mentel je dospel sem. DROBNE VESTI !Z ITALIJE. V Italiii primanjkuie lesa. zato je sklcnila vlada v mornarične svrhe posekati deloma ^ozdove. med temi najlepše v Abecone v Foskani] Kakor poroča »Resto del Car-lino-, je bil v italijanskem zrakoplovu, ki je bi! te dni sestreljen na av-strijskih tleh, tuđi poveljnik zrakoplovne brigade major Pastine, jeden izmed organizatorjev italijanskega letalstva. Kakor znano, so bili mrtvi vsi štirje letalci. Italiidnska javnost je razburjena, ker se nadaljujejo umirovljenja na vodilnih mestili italijanske armade. Opozici.ionalni listi priiemajo radi upokojenja generalov Amavi in Avetta ^•oino ministrstvo, čcš. da je potrebovalo jedno ćelo leto. predno je prišlo do prepričania, ali je ta ali oni oficir sposoben za vodilno mesto. Iz tega sledi tuđi. da doslej se ni ni-kakih uspehov; tako menijo opozici-jonalni listi. Ftalijanski ministrski svet bo imel jutri sejo. v kateri bo razgovora poleg tckoč?h stvari tuđi o noti Amerike Neinčiii. Italiianska vlada je pri-čakovala, da pridc do preloma med Ameriko in Ncmčijo. zato je jako razočarana, ker se je konflikt ohrnil na spravljivo stran. — ^_-^,------------_____—___>„___^______a_______ LJUTI BOJI PRI MORT HOMMU. Berclin, 11. maja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno b o j i š č e. Nemška Metala so obložila Dun-kernue in žefeznsžke naprave pri Adinkerquu z bombami. Na zapadnem bregu Mase so Francozi popoidne napadli naše pozicije eri Mori fiommu, zvečer pa jn-govzhcdno od visine 30-1. Obakrat se ie njih na?a'J razbii v ogniu stroinih pušk in zapornom ognju artiljerije z velikiml izgubami za sovražnika. Neka bavarska P3tru!ja je v gozdu Car-mard v?e!a 45 Francozov. Steviio v bojih od 4. na»a naprej za visino 304 vietih neranienlh sovražnikov in mrt-vin se ie zviSalo na 53 častnikov in !5(5 mož. Na vzhoćnem bregu Mase so se vršili v okolici gozda Caiilette vso noč bo'i z ročnimi granatami. Francoski napad v tem gozdu smo za-vrnilL Vrhovno srtnađno vodstvo. * * * FRANCOSKO URADNO POROCILO. 10. maja popoldne. Med Oiso in Aisno se je popolnoma pone-srečil nenadni napad na neki naš strclski jarek jugovzhodno od Mou-lin sous Touventa. V okolici Verdu-na je topovski ogenj zapadno od Mase precej popusti!. Vzhodno od Mase In v ravnini \Voevre topovski ogenj s presledki. Z noći poročajo o praskah z ročnimi granatami v gozdu Avocourt in v okolici južno od utrd-be Pouaumont. V Zgornji Alzaciji smo z izgubami zavrnili sovražni iz-vidni oddelek, ki je skušal neko na-šo majhno postojanko pri Hirzbachu, južno od Altkircha, odstraniti. 10. maja zvečer. Na levem hregu Mase so izvršili Nemci po sil-nem obstreljevanju močen napad na naše pozicije ob dohodili do visine 287. Ta napad smo pcpolnoma zavrnili. Nekai vjetih je ostalo v naših ro-kah. Neko majhno ofenzivno pod-vzetje naših čet proti pobočiu zapadno od Mort MoTTima nam je dovolilo zasesti nekaj delov nekega nemškega jarka. Vjeli smo 62 mož in vplenili 2 strojni puški. Na ostali fronti je bil dan razmeroma miren. Belgijsko poročiio. 10. maja. Artiljerijski boj v okolici Ramscapelle - Dixmuideu- Steenstrate. ANGLEŠKO URADNO POROCILO, 10. maja. Delovanje z minami ?ri Fricoutu, Souchezu, Hulluchu in Cuinchvju, položaj pa je neizpreme-njen. Obojestransko artiljerijsko delovanje pri Mariacourtu, Souchezu. Pieptinu (?) in St. Eloiju. Naša artiljerija je obstreljevala sovražne pozicije pri Boisellu, južno od Messinesa. Boji pri Verdunu. Pariški »Temps« smatra nem-ške bojne sile pri Verdunu za tako mogočne, da je na več točkah priča-kovati še pomembnih nemških sun-kov. General Verraux govori o sil-nem boju za visino 304 ter pravi, da hodo imeli Nemci največje težave, ko bodo hoteli prodirati naprej in si-cer ob pobočju visine 304 navzdol, ker obvlada franeoska artiljerija vso visino. Naivečja nevarnost na tej točki grozi Francozom iz gozda pri Malancourtu. Manj zaupno gleda Clemenceau v bodočnost ter pravi, da je bil zadnji uspeh Nemcev pred Verdunom eno izmed presenetenj, ki jih franeosko vrhovno armadno vodstvo neprestano doživlja. Francoski listi izražajo soglas-no svojo skrb, da bodo Nemci. če trajno obdrže visino 304, ogrožali forta Marre in Bourrus. Japonske čete za Franeosko. Iz Stockholma poročajo: List Sozfaldemokraten prinaša iz Petro-grada poročiio, da je japonska vlada privolila v odposlanje japonskih čet na Franeosko. Angleški vpoklici. London, 9. maja. (Kor. urr.o.) Dne 15. t. m. se bo objavila odredba, ki kliče pod orožie za 13. juni zadnje skupine rekrutov Derbvjevega sistema. To so starostni letniki oženjenih 18 in 36—40Ietnih. . Žiullsnje M yo}w. (Konec.) Za vsako novo spoznanje je treba, da se Ijudje najprej u ni stveno d v i g n e j o na višjo stopnjo. Ljudje hrepene po znanju in spoznanju. To njihovo hrepeuenje je tako močno, kakor lakota in žeja. Pridobivanje novih in večjih umstve-nih in nravnih zmožnosti — toje kultura. Grštvo in kristijan-stvo, humanizem, reformacija, velika franeoska revolucija — vse je imelo narnen. t;oseči osvoboje-n j e t vedno većje osvoboje-n j e. Prva in poglavitna naloga vse kulture je gojiti č 1 o v e k a , razviti njego vr um in njegovoču-s t v o v a n j e . zlasti samospoštova-nje in spoštovanje do bližnjega, dobroto in vest, ter s tem omogociti z b I i ž a n j e 1 j u d i. ki jih še vedno ločijo predsodki, stanovske razlike in om i ka. Vsa moderna kultura je demokratična in edino demokratična. Svoje čaše so bili plemići in duhov- niki nositelji kulture, tnda njihovo kulturno vodstvo je paGlo že davno pred franeosko revolucijo in vse, s cimer se ponaša svet danes, vse kar je človcštvo povzciignilo, je d e m o -kratičnega izvira. Iznajciba s m o cl n i k a je uničila privilegije plemstva, iznajdba t i s k a je uničila kulturni privilegij duhovstva. Vsak napredek demokrotizma je povzdig-nil umstveno. nravno in gospodarsko dotični narod. Socijalni in um-st\reni na^rećek sta brez političnega demekratizma sp!ch nemogoča. Kako je danes z der.iokratiz-inom? Pustimo na strani Združene države severoameriške. naj so tuđi popolnoma demokratično urejenc. Združene države so v takem položaju, da se jim ni bati take velike vojne, v kakršno so sedaj zapletene evropske države, tuđi če bi se spopri-jele z Nemčiio. Zato jim ni treba vz-drževati velike stalne armade. zato jim ni treba imeti pripravljenih ogromnih rrmožin vojnega materijala, zato se jim r.i bati ne turbulentnih le-gijonov, ne ambicij generalov, ne strašnih notranjih bojev, ki so v Evropi navadno posledica nesrečno po-teklih vojn. Zemlje je v Ameriki toliko, da postane Iahko vsakdo posest-nik, kdor heče. in kdor hoče delati, dobi vodno zadosten zaslužek. .Vrh tega so Amerikanci anglosaškega plemena: Ijubezcn do svobode jim je podeclovana strast, kakor jim je po-dedovano brezno^ojno spoštovanje postav. V Ameriki bi morala zavladati najprej velika anarhija, predno bi se prebivalstvo uklonilo kaki diktaturi.Amerikanci nišo nikoli poznali ne monarhije ne priviligirane du-hovščine, vsa vzgoia njihovih otrok meri na spoštovanje konstitucije, to-rej na spoštovanje postav, ne Ie glede dolznosti. ki iiii postave nalagajo. nego tuđi na spoštnvanje pravic in svobosčin. Ki jim jih te postave jarn-Cifo. Amerika je tako bistveno raz-lična od Evrope, da se pri razmotri-varnu o demrkratizmii ni treba nanio ozirati. Evropske države so po svoji legi prisilienc, nositi velika bremena za armade in so večkrat zapletene v vojne. ZemHe za kolonizacijo ni, izvzeta je Ie Runja. in so nekatere države tako preobljudene. da morejo samo z gospodarskim imperijalizmom preživljati svoje ljudi. Evropski narod! so vsi vzrasli v monar-hičnfh šolah in so boli vajeni, se pokoravati liudem. kakor postavam. Tuđi imaio organizirano duhovščino, ki ima veliko veljavo v posvetnih stvor eh in se še ni otresla teokra-tičnfh tendenc, pa tuđi mogočne stranke, ki se z vso silo ustavijajo aveijavljcnju demekraučnih načel. A vendar — kje je tista Evropa, ki ji jepoložilpred sto leti dunajski kongres temelje i n k a t e r o je v o d i 1 Mettcrnich? Samo ostanki tište Metternicliove Evrope so še obranjeni. Demokratizem je mogoč-no napredoval in se še dosti, četudi ne popo'ncma, cnakomerno razvil. Ćelo v Rusiji je demokratično gibanje izpodneslo znatne stebre samo-drštva. Rusija ima svojo dumo, ki sicer ni to, kar so zapadnoevropski parlamenti, a vendar začetek tega, Da Rusija ni to, kar bi mogla biti po svojem obsegu, po številu svojega prebivalstva in po svojih naravnih zakladih, to nam je pokazala sedanja vojna. A ta vojna je !e dokaz za de-kadenco ruskega sistema in ruskih vladajočih krogov in priča, da se bo morala tuđi Rusija sprijazniti z demokratičnim! načeli, čc se bo hotela ohraniti in utrditi. V drugih evropskih državah se demokratizem še ni enakomerno razvil. Francija je sicer republika, An-gleška, Belgija, Danska, Norveška pu so monarhije, toda bistvenega razločka med njimi ni. Angleški kralj na pr. pri vsem svojem veličanstvu iiima take moči, kakor svobodno iz-voljeni predsednik franeoske republike. ~......■ - - ...... * ■■ ■ ' ■ *™ Zapadna Evropa je jasen dokaz, da monarhizem in demokratizem Iahko deluieta roka v roki. Tuđi v drugih evropskih državah napreduje demokratizem. Bis-marck, nekdaj jako bojeviti zastop-nik fevdalizma, je uvedel splošno in enako volilno pravico za nemški državni zbor. V Avstriji je bilo zadnjih dvajset let mnogo bojev za demokratična načela pri volitvah v razne zastope, za državni zbor je bila uvedena splošna in enaka volilna pravica in ni dvoma, da bo po vojni demokratizem z novimi silami stopil na plan. Cilj vsega demokratiz-ma sta socijalna in politična enako s t in o tem ni niti najmanjsega dvoma, da se temu čilu: nribližujejo vsi narodi, četudi eni hitreje, drugi počasneje. Demokratizem zadržuje-ta samo nevednost in beda, a kjer narodov ne tlači ne umstvena zaostalost, ne beda. tam hočejo imeti svoj delež tuđi pri vseh javnih vpra-šanjih in masa ima vedno in povsod zadnjo besedo. Umstveni in naravni razvoj, socijalno napredovanje in uveljavljenje demokratizma pospešujejo šola, trgovina in industrija, navi izumi, pa tuđi beseda, pisma in govorjenje. Za naš slovenski narod so umstveni in nravni razvoj, soci-* Stran 2. .SLOVENSKI NAKOD% One 12. maja 1916. 109. Stev. Bol ▼ AfrlkL Havre, 11. maja. (Koresp. ur.) poročilo belgijskega kolonijalnega ministrstva t dne 9. maja: General Tombourg poroča: Neki oddelek je 'prekoračil nem. mejo na severu od Ruenda. Deli prednje straže so do-speli dne 30. aprila na vzhod jezera Mohasi. (Majhno jezero Mohasi leži kakih 100 kilometrov od belgijske meje ter kakih 100 kilometrov od jezera Kivu in Viktoria,) Francosko posojilo v Amerikl. »Times« poroea, da je dobila Franci ja od ameriških bank 100 mi-lijonov dolarjev predujma. Francozi bodo moraJi plaćati 6^ obresti. Rusko - angleški sporazum. London, 9. maja. (Kor. urad.) Reuter. Ministrski predsednik je po-vedal na banketu v čast ruskim po-slancem. da sta se Rusija in Anglija sporazumeli glede turškega in perzij-skega vprašanja ter o drugih točkah. kjer se dotikajo ruski in angleški interesi, da določi to politiko, po kateri se bodo v bodoče v medsebojnem sporazumu lojalno ravnali. Položaj na Irskem trajno neugoden. Lugano. 11. maja. (Kor. urad.) Londonski dopisnik »Štampe« poraća: Uradno se navajajo izgube vlad-nih čet pri vstaji v Dublinu na mrtvih in ranjenih s 521. Položaj na Irskem je trajno skrajno neugoden. Radi tega se vlada ne vda prizade-vanjem. da naj raztegne splošno vo-jaško dolžnost tuđi na Irsko in raz-motriva druga prizadevanja, ki ho-čejo vse irske prostovoljne vojake razorožiti fn nanovo urediti vladnl sistem na Irskem. Irski podkrafj odstopil. Predsednik tajnega sveta« lord Greve, je sporocil v zbornici lordov, da je irski podkralj, lord Wimborne, odstopil. Vojna z Rusijo. NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROČILO. Dunaj, 11. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglasa: Rusko bo]išče. Ničesar novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r fmL Beroiin, 11. maja. (Kor. urad.) Wo'ffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojlšče. Severno od kolodvora Sefburg smo naskocili 500 m sovražne pozicije. Pri tem smo vjeli 309 neranjenin sovražnikov. Vplenili smo neka] strojnih pušk !n meta! min. Vrhovno arrnadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 9. maja. Nemci so obstreljevali mostišče pri Ikskihi. Ob Dvini od Jakobstata navzgor smo z uspehom razpršili nekaj nemških delavcev. Disciplina v ruski vojski omajaoa. Bolgarski listi prinašajo odlok ruske^a vojnega ministra Šuvajeva, ki pravi med drugim: Zadnji čas so se dogajali taki slučaji nepokorščine v armadi. ki so močno ogrožali njeno pripravljenost. Podčastniki nima-jo avtoritete pri moštvu, ki se nor-čuje iz višjih. V zadnjem mesecu so imela vejaška sodišča soditi v 7360 slueaHh, v katerih so se vojaki spo-zabili nad svojim! višjimi. Tako je bil neki general od nekega podčastnika jalni in politični napredek prav posebne važnosti. Naše narodno življenje je bilo dotlej drama brez slave. Usoda je postavila slovenski narod v pokrajino, kjer se bo vedno čutil nemški in italijanski veter. Če naj bo naš narod zmožen, ohraniti samega sebe in roko v roki z drugimi narodi napredovati in sodelovati pri zbolj-$anju socijalnih in političnih razmer, potem mu je pred vsem drugim treba umnosti in nravnosti. Misel je moc vseh moči. Če pogledamo, v kakih živalskih razmerah je človek živel v davnih časih in če jih primerjamo sedanjim časom, pa moramo strmečega obču-dovanja onemeti, ker je ni besede, ki bi to primerno označila. Vse to je delo človeške misli. Clovek je premagal že ćelo zakone narave. Stavbe, stroji, vse neštete stvari, kar jih imamo dandanes. vse je iz nič ustvarila misel. Misel daje človeku krila, ki ga dvignejo čez največje ovire, misel povečuje vse človeške sile, misel je socijalna in destruktivna moč, ki podira, kar je slabo, pa če stoji stotisoč let in gradi novo, m i s e 1 bo tuđi ustvarila človeštvu lepšo orihodnjost in narod, ki misli, se bo tuđi lahko uspešno udeleževal velike in večne vojne, ki *o imenujemo — življenje. ■ Peregrta. zaboden. — Tako popuščanje discipline lahko stori, da ruska vojska ne bo mogla zmagati. Zato se morajo kazni za take slučaje zelo pooštriti. Rusko - iaponska pogodba. »Corriere della sera« piše o rusko - japociski pogodbi: Rusija od-stopi Japonski železnico v čiantun, južno od Charbina. Japonska se zaveže, da preskrbi Rusijo za čas vojne z NemČijo z orožjem in municijo. Rusija se zaveže, podpirati japonske naseljence v vzhodni Sibiriji, na se-vernem Sahalinu, v železniškem ob-močju vzhodne Kitajske in v severni Mandžuriji. Poleg tega proglasi Rusija Vladivostok za trgovsko prbta-nišče ter odstrani utrdbe. Japonska in Rusija se zavežeta, da bosta respektirali druga drugi interesne pa-sove v Mandžuriji in Mongolski in Japonska prevzame ćelo nalogo, da intervenira za časa te vojne v ruski interesni sferi v imenu Rusije, če bi prišlo do nemirov. Japonska pa ima, če treba, prosto roko na Kitajskem, varovati pa mora teritorijalni ob-stanek in neodvisnost Kitajske. Rusija zopet garantira Japonski svojo pomoć, če bi nastal vsled nastopa kake druge sile kafc konflikt. Dogoflki na Balkanu. NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROČILO. Dunaj, 11. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglasa: Jugo vzhodno bojlšče. Ničesar novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. Berolin, 11. maja. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Kriza na Grškem. Poročila iz Sofije pravijo, da je položaj na Grškem slej ko prej re-sen. Grška vlada se pripravlja na vse eventualnosti. Storjeni so pri-merni ukrepi. Vsi mostovi in tuneli so zastraženi. Ruski, angleški in italijanski poslanik so bili pri kralju v skupni avdijenci, ter so mu nazna-nili, da vztraja četverozveza solida-rično pri svojih zahtevah in da grozi Grški velika nevarnost. ako tem za-htevam ne ustreže. Kralj je hladno odgovoril. da so politične zadeve stvar njegove vlade, kateri povsem zaupa. »Četverozveza Je sklenila Grško prisiliti.« Kopenhagen, 11. maja. (Kor. ur.) Petrogradski listi objavljajo 5. t. m. naslednje sporoČilo tiskovnega ura-da: Grška vlada dosedaj ni do-v o 1 i 1 a , da se srbske čete preva-žajo skozi Grško. Grška vlada utemeljuje svoje odklanjajoče staiišče s tem, da pravi, da se boji okuženja in da bi zahteval transport na ozkotirni železnici Patras - Larisa preveč časa. Jasno pa je. da se Grška pred-vsem boji Nem čije. Države če-tverozveze so sklenile Grško prisiliti, da ustreže njihovim z a h t e v a m. Energično postopanje ententnih držav od-govarja želji definitivno pojasniti grške nacrte. Posla-niki četverozveze so dobili nalog, da postopajo v sporazumu s poveljniki četverozveznih čet na Grškem. Srbski transporti. Berlinski listi javljajo iz Aten: Dosedaj je odšlo s Krfa približno 65.000 Srbov v Solun, 20.000 se jih nahaja še na Krfu. Tuđi srbski generalni štab se bo peljal z ladjo v Solun, le prestolonaslednik Aleksander potuje po kopnem. Grška vlada je torej srečno preprečila nevarnost. ki ji je grozila od transporta srbskih čet po kopnem. Prepovedani grški manevri. Preko Carigrada poročajo iz Aten: Grški podmorski čolni imajo v Egejskem morju manevre. Angleški poslanik je sedaj Skuludisu sporocil, da zahteva poveljnik angleške flotilje, da se te manevri ustavijo. — Skuludis je izjavi!, da bo predložil zadevo ministrskemu svetu. O srški oficirski ligi. Iz Aten poročajo: Lojalni oficir-jf, ki so hoteli ustanoviti posebno ligo, tega nišo storili, ker so jim vi^-je oblasti namignile, da naj namero opuste. MerodajTii grški krogi so ustanovitev lojalne lige preprečili, ker je hotela ententa organizirati s pomočjo venizelističnih elementov protiligo. Prlstopatte kot ćlanl k p^Rdoćama krltm'l Boji na morju. VOJNA NtMSKIH PODMORSKIH COLNOV. Iz Rk> de Janeira poroča kores-pondenčni urad po Agence Havas: V odgovoru na noto brazilske vlade z dne 4. maja glede torpediranja par-nika »Rio Đranco«, je izrazil nean-ški poslanik zadovoljnost, da je bilo moštvo rešeno. Izjavil je, da bo ce-sarska vlada po končani preiskavi najbrže rada sprejela poročila Brazi-lije o tem predmetu. Neka uradna nota sporoca, da bo brazilska vlada takoj, ko bo preiskava končana, spo-ročila v Berlinu svoje zahteve. Iz Londona poročajo, da se je angleški parnik »Dolcoath« (1706 ton) potopil. Rusko poročilo s Črnega morja. 8. maja. Križarsa »Breslau« je obstreljevala Eupatorijo (115 km severno od Sebastopola), ki ima pomorsko in vremensko postajo, ni pa utrjena. Pomorska ofenziva proti Rusiji. »Petit Parisien« prinaša članek svojega zastopnika v Petrogradu, ki je govoril z ruskim mornariskim ministrom. Ta je priznaj, da se Rusija boji ofenzive nemŠkega vojnega bro-dovja proti obalim od Rige do Petro-grada ter proti finski obali, kar bi ogrožalo tuđi vojno na kopnem. Taka ofenziva pa je danes otežkočena, ker je med tem Rusija zgradila mnogo lastnih podmorskih čolnov ter ima na razpolago tuđi mnogo angle-ških podmorskih čolnov. Turska vojna. TURSKO URADNO POROČILO. 10. maja. Fronta v Iraku. V odseku Felahije od časa do časa artiljerijski dvoboj in krajevni infanterijski boji. Sicer nobenega pomembnega dogodka. — Fronta v Kavkaziji. V boju, ki ga je 8. maja zjutraj uvedel naš napad in ki je trajal do večera, smo vrgli so-vražnika v odseku gore Kope z bajo-netnim napadom iz njegovih pozicij v izmeri skoro 15 kilometrov proti vzhod u. V tem boju smo vjeli 6 čast-nikov in nad 300 mož ter vplenili 4 strojne puške v dobrem stanju. Naši zasledovalni oddelki so obdržali kljub silnemu sneževju stik z umi-kajoermi se sovražniml kolonami. Ravnotako smo v noči od 8. na 9. maj v uspešnern nenadnem napadu na taborišče pri Baškeju, 50 kilometrov jugo - vzhodno od Mamahatu-ma in južno od Duzla Dera, v bajo-netnem boju pognali v divji beg 250 mož infanterije in 200 mož konjeni-ce ter vse ražen majhnega ostanka uničili. Vzeli smo sovražniku veliko število pušk. Ob obali nobene po~ membne izpremembe. Sovražnik, ki je skušal prodirati zapadno od Džev-zlika, je bil vsled objernalnega gibanja naših čet prisiljen, zbežati proti severu. — Dardanelska iron-t a. Neka sovražna torpedovka je oddala proti obali pri Kemikliju nekaj strelov ter se nato umaknila. — Maloazijska obal. Neka kri-žarka je brezuspešno streljala proti obali zapadno od otoka Kestna. Oddala je 50 strelov. Naša artiljerija je odgovarjala. — Ostale fronte. Nobeno pomembno poročilo ni pri-spelo. — Nasproti ruskim poročilom z dne 3. in 4. maja 1916, konstatiramo v popravek: V noči na 3. maj so izvršile ruske čete dva zaporedna nenadna napada na fronto Kope, na sever« odseka Coruk. Prvi napad smo odbili. Pri drugem napadu se je Rusom posrećilo, vdreti v jarke dveh stotnij. V protinapadu, kf smo ga izvršili zjutraj, pa smo j?m v ćeli izmeri zopet vzeli njihove jarke. Na-vedhe ruskega poročila z dne 3. maja, ki pravijo. da so Rus! naše čete v smeri od Diarbekira proti zapadu vrgli nazaj in da so zavrnili napad nekega našega oddelka v odseku ob obali pri Rumiji. ter navedbe ruske-ga poročila z dne 4. maja. ki pravijo. da so odbili od nas v smeri iz Er-zingana ponoči izvršeni napad, so torej skozinskoz izmišljene in neosnovane. Carigrad, 11. maja. (Kor. urad.) Agence telegraphique Milli. Glavni stan lavlja: Fronta ob Iraku: Nepreme-njeno. Sovražno letalo. zadeto od naših izstrelkov, je goreče padlo za sovražne strelske jerke. Kavkaska fronta. V boju, dne 8. maja je bil sovražnik vržen iz njegovih postojank in pognan v vzhodno smer. Delal je vse mogoče napore, da bi se ohranil v svojih pozi-cijah. Stevilo v tem boju zavojevanih strojnih pušk se je zvišalo na 5. Sovražno stražno ladio. ki se je posku-sila približati. Take Burnu, ie ogenj naše artiljerije pregnal. V vodovju pri Srrrvnii je bil sovražen monitor, || to od pbrežne crte, otoka Kčstor začel streljati, od izstrelkov naših baterij zadet. Motor, kateremu je bil zadet dimnik in jambor, je nehal streljati in se je irmaknii v smeri na My-tilente. Lađi ni stroji so hudo ropo-talL Rusko poročilo iz Male Azi}e. 8. maja. V smeri proti Erzin-ganu so se Turki pod vtiskom naSe-ga ognja umaknili ter zapustili vso svojo prvo obrambno crto. Letalstvo in Kut ei Amara. Londoa, 10. maja. (Kor. urad.) V poslanski zbornici je neki posla-nec opozoril na nemika poročila, češ, da so Turki zbili vsa angleška letala, ko so ta skušala prinesti v Kut el Amaro živila. Državni podtajnik vojnega urada je odgovoril, da so med II. in 29. aprilom angleška letala vrgla v Kut el Amaro 18.850 funtov živil ter mnogo mediciničnih in drugih potrehščin in pišem. Med temi operacijami se je vršilo mnogo bojev v zraku. V takem boju je pade! neki angleški hidroplan v sovražne crte, voditelj je bil ubit, opazo-valec ranjen. V nekem drugem slučaju je bil voditelj nekega letala ranjen, posrećilo pa se mu je, pristati za angleškimi črtami. To so bile edine izgube med temi operacijami. Amerika in Nemčija. Uradna publikacija amerikanske note. Berlin, 11. maja. Uradna »Nord-deutsche Allgemeine Zeitung« publicira besedilo amerikanske note, ki je bila dne 10. t. m. izročena nemškemu zunanjemu uradu. Besedilo odgovar-ja svoječasnemu sporočilu Reuterje-vega urada. Položaj ni popolnoma razjašnjen. »Berliner Tagblatt« piše o položaju, ki je nastal vsled amerikanske-ga odgovora: Situvacija ni popolnoma razjašnjena in popolna zajamčena sigurnost ni dosežena. To vedo tuđi največji optimisti. Ali bo mogoče nemško-amerikanski mir, ki je sedaj prav ne-zanesljiv, zopet utrditi? Na to vpra-šanje bi se dalo odgovarjati le z mo-drimi izreki, kakršne je dajal delfij-ski orakel. Nemčija ne bo odgovorila. Berlin, 11. maja. »Berliner Tagblatt« piše: Z včerajšnjim amerikanskim odgovorom je izmenjava not med Zedinjenimi državami in Nemči-jo zaenkrat pač zaključena. Kakor čujemo nemška vlada Ameriki ne bo zopet odgovorila, ker zato ni prave-ga povoda. Francozi upajo še vedno. Bern, 10. maja. (Kor. urad.) Francoski huiskači črpajo nove nade iz amerikanskega odgovora Nemčiji. »Echo de Pariš« piše: Potek dogod-kov je od\isen sedaj le od načina bo-jevanja podmorskih čolnov. Nikdo si ne dela iluzij o težkih posledicah, ki bi nastale, ako bi se zgo»dil nov slučaj a la »Sussex«.— Pichon zaključuje svojo razpravo v »Petit Journal« tako-le: Zadeva je bila obravnavana in je sodba izrečena. Vest splošnosti je prehitela sodbo predsednika. Ce ne danes, pa vendar jutri bo sledila kazen. — »Petit Parisien« z veseljem kvitira, da je Wilson nemško »mešetarenje« odklonil ter s trium-fom ugotavlja, da je našel »le Kaiser« svojega mojstra. — ,Temps« pravi: Kakorkoli se bodo sedaj razvijali nemško - amerikanski odnošaii. odgovor Zeđinjenih držav je zaničeval-no suhoparen, je velikega moralične-ga pomena in preprečuje, da bi nemoralnost nemškega cesarstva onemo-gočala vsak promet med kulturnimi narodi. Angleži upalio na »avtomatični prelom«. London, 10. maja. (Kor. urad.) »Times« poročajo iz \Vashingtona: Pristaši predsednika Wilsona izjav-ljajo. da je ta sedaj prav gotovo povedal svojo zadnjo nesedo. Ako se Nemčija ne bo držala jđogovorje-nih pogojev, se bo izvršil prelom povrsem avtomatično. Časopisje so-elaša v splošnem s tem naziranjem. Le ljudje. ki vedno radi grajajo zu-nanjo politiko demokratične stranke, se zdijo skeptični in poudarjajo, da se o napadih na ladje raznih narodnosti, ki so se vršili zadnje tedne in sicer brez svarila, ni niti besedica izpregovorila. Reorganizac??* američke armade odkfonjena? Preko Rotterdama poročajo, da je ameriŠka reprezentantska zbornica odklonila predlogo o reorganizaciji armade. po kateri hl se bilo število ameriške vojske zviŠalo na 1 mili jon mož. VeiiKe stavke v Ameriki. Kakor poročajo švicarski listi, se stavke v Ameriki vedno bolj širijo. V vunom New Yorku stavka nad 100.000 delavcev, delo v pristanišču počiva popolnoma, 40.000 ladijskih delavcev se bo stavki Še pridružilo. Število vseh stavkujočih delavcev v Ameriki je naraslo na 2 milijona, V Đraddoku so se vršili nemir!. Amerika 2n angleška blokada. Preko Rotterdama poročajo! Amerikanski veleposlanik v Londonu je po nalogu svoje vlade vložil ugovor proti onim angleškim blokadnim ukrepom, ki so naperjeni proti ne* vtralcem. Razne politične vesti. — Rusini pri ministru Burianu. Pod vodstvom poslancev dn Evg. Levickega, dr. Konst. Levickega, dr. Petruševiča in dr. Čehelskega se je konstituiral na Dunaju skupni rusinski parlamentarni klub, ki deluje zla-sti v zmislu rusinskega programa za organizacijo avtonomne Velike Ukrajine, ki naj bi obsegala vzhodno Ga-licijo, Bukovino in južno Rusijo pod okriljem habsburške dinastije. Imenovani rusinski voditelji so imeli 8. t. m. z zunanjim ministrom baronom Burianom enourno konferenco, na kateri se je razpravljalo o rusinskem vp rasan ju. = Bavarski kralj Ludvik o nemškem vojnem cilju. Povodom stoletnice bavarske Pfalze, se je poklonila kralju Ludviku posebna deputacija, kateri je rekel kralj med drugim tuđi to - Ie: Kdaj bo konec vojne, ne vemo, to pa vemo, da ne borno premagani; nočem miru, ki bi nam ne dal boljšega položaja, kakor je sedanji. Naši sovražniki se raz-bijajo ob nemški državi, ob sili njene in njenih zvestih zavezniških ar-mad. Mi doprinašamo največje žrtve na blagu in krvi, pa tuđi žrtve doma, kjer mora narod prenasati hudo pomanjkanje. Da mu tega za vse Čaše ne bo več treba, to je cilj, ki ga moramo doseći pri sklepartju miru. = Rusija in Švedska. Kopenhagen, 10. maja. (Kor. urad.) Vsi petrogradski listi objavljajo poluradni razglas, ki pravi, da so vse vesti o poostritvi odnošajev med Švedsko na eni ter Rusijo- in Anglijo na drugi strani, zlobne izmišljotine. = Prestolni govor španskega kralja. Dne 10. t. m. se je sestal špan-ski parlament k novemu zasedanju. Kralj Alfonz je pri tej priliki prečital prestolni govor, ki pravi: Španija se nahaja z v s e m i vojskujočimi se dr-> žavami v prijateljskih odnosa i ih. Nadaljevala bo svojo iskreno nevtralnost. Vse vojskujo-če se države cenijo lojalnost njenega postopanja in pravične vzroke njene-ga zadržanja. Vlada se ravna poudar-jajoč svojo nevtralnost po soglasni volji naroda. Prestolni govor nazna-nja konečno razne predloge, med ka-terimi se nahaja tuđi osnova o reorganizaciji armade. = Nemiri na Portugalskem. Iz Lizbone poročajo, da je prišlo tam do velike vstaje. Arzenal gori, čete se upirajo. Nad vsemi mesti na Portugalskem je proglašen nagli sod, Kar je v poglavitnem naperjeno proti monarhistom, ki živahno delujejo. V portugalskih vladnih krogih se boje, da bodo portugalski rojalisti posne-mali Irce ter porabili zunanje zaplet-Ijaje Portugalske za to, da zopet uve-ljavijo monarhijo. »Times« poročajo iz Lizbone dne 6. t. m.: Parlament je pooblastil vlado proglasiti vojno stanje. = Liebknecht izročen. Včeraj 11. t. m. je razpravljal nemški plenum nemškega državnega zbora o aferi Liebknecht. Po kratki debati je državni zbor v poimenskem glasovanju z 229 proti 111 glasovom sprejel predlog poslovniškega odbora, da se naj ne zahtevazačasnega ustav-Ijenja postopanja in izpustitve posl. Liebknechta. Člani socijalnodemo-kratičnega delavnega združenja (posl. Haase in tov.) so protestirali proti temu sklepu s fej - klici, kar je vzbudilo na desnici zbornice živahno veselost. = Poziv podjarmljenih narodov v Rušili predsedniku Wc!sonu. Liga neruskih narodov y Rusiji ie poslala predsedniku — Wilsonu brzojavko, v kateri obtožuje Rusijo, da zatira in preganja neruske narode, prireja barbarske pogrome, onečašča žene. uničuje nacijonalno samostojnost ter prezira napram zatiranim vse zakone. Brzojavka prosi Wilsona, kot za-ščitnika humanitete ter človeških pravic na pomoć. Spomenico so pod-pisali zastopniki Poljakov, 2idov, Fincev, Baltov. Litavcev, muslima-nov, Ukrajincev, Georgijcev in Belo-rusov. = Zedinjene države in Mehika. Carranza je obnovil svojo zahtevo, da naj Zedinjene države nemudoma odpokličejo svoje čete. Wilson pa je poslal 4000 mož novih čet na mejo. V uradnih krogih govore očitno O možnosti oborožen^ interveugiie* 109. Stcv. .SLOVENSKI NAROD*, dne 12. maja 1915. Stran 3. Cetrto vojno posolilo. Še nekai dni je časa za podpiso-vanje četrtega vojnega posojila. Zavest, da je ta zadnji napor za pre-skrbo sredstev za nadaljevanje vođine tn izvojevanje končne zmage ter I miru, je povod, da so vsi krogi hiteli lizpolniti svojo patrijoticno dolžnost. I Kdor je še ni izpolnil, naj nikar ne Izamudi teh zadnjih dni, nego naj I podpiše, čim več more. Ne gre samo I za to, da bo poskrbljeno, kar je tre-I ba. Gre za več. Pokazati je sovraž-I nikom, da imamo več, kakor treba, I sredstev za nndaljevanje vojne. Več, IkakOT treba! To bo napravilo nepo-pisen moraličen vtisk na sovrainike, ki so mislili, da bodo z vojno spravili Avstrijo in Nemčiio v gospodarsko in finančno stisko, zdaj pa bodo videli, da imamo še več denarja, kakor ga je za vojno treba, dočim so nasprotniki že sami v največjih stiskali in že ne morejo več dobiti de-iurja na posodo. V ponedeljek. dne 15. maja, ob 1J. uri opoldne se zaključi podpiso-vanje. Ta kratki čas nai vsakdo iz-rabi. Kdor more. naj vpiiva tuđi na prijatelje in na znance. Agitacija za podpisovanje vojnega posojila ni težka. Treba je le opozoriti na dej-stvo. da se denar. raložen v vojnem posojilu dosti bolje obrestuje. kakor dnigod naložen denar in treba je le opozoriti, kake olajšave se dobe pri hankah glede plačevanja vojnega posojila, pa bo vsakdo spoznal, da koristi ne le domovini, nego še bolj snm sebi. če naloži svoj denar v t-ojneni posojilu. Če je za vrednostni papir plaćati le 93^. nese pa 5\/2rc ^er je davka prost, če je za vred-nostni papir plaćati le 95*50ck% nese ri 5*/«^ davka prostih obresti. dne I. iunija 1922 pa se dobi polna imen-- \i vrednost naz?J — kdo ne bi z vcseHem kimil takecra vrednostnega r^pirja. — Torej. rojaki. agitirajte in pndpisujte sebi in domovini v korist! teli ii Dimni i&L V vjetnistvu se nahajajo dalje po'eg seznamov izgutjj Fran Zagar z Bovškega v Almasnau, Fran Zbogar \z goriškega glavarstva v Moskvi, k'iiac Zonta iz istega glavarstva v Cistopolju vsi Lir 27.: Jakob Zagar z Rovškega p. I. b. 7. v Rusiji, kraj ni naveden; Fran Šuligoj, p. 1. b. 7., iz Koriške okolice v Skobelevu; Karei Vafes je bil v Nišu v Srbiji, Ivan Ve-T;konja tuđi tam, Fran Vovk je v Dsi-zaku v Rusiji, vsi iz goriške okolice, dom. p. 2/. V ruskem vietništvu se nahsja Marij Zlobec iz Trsta, poročnik peš-polka 17. Kdo ve kaj? Iščem g. Edvarda Prinčiča, nadučitelja v Pevmi, ki je rih izbruhu italijanske vojne bival v Ljubljani. — Iščem Alojziia Šiekarja iz Gor. Cerovega št. 5.. občina Šte-verjan. ki je odšel z vozom in voli rar dni pred italijansko vojno k ne-kemu trenu. Moj naslov: Ivo Prineič. k. u. k. Div. Mun. Park Josip Podvršček iz Šmartnega v Hrdih išče svojo ženo Marijo, ki je ostala po izbruhu vojne z Italijo tam rer od takrat ne ve nič o njej. Kdor H kaj vedel. naj sporoči na njegov ■ aslov: Josip Podvršček, k. u. k. Od. Armeekommando, Stabskoin- Zaplenjene knjige. Okrožno so-cisče v Rovinju, sedaj v Pazinu, je zapjenilo te-le italijanske knjige: Un viaggio in Russia (Gavino Ricci, Torino - Roma 1907), Antologia carduc-c:ana (Bologna, Zanichelli 1909), I'oesie dal XIV. al XIX. secolo (San-iini, Roma - Milano 190S), II glorioso riennio della ricorrenza cinquante-i^aria ĆBarbera, Firence.) Hrvatski begu ne i. Ker je »L' Eco delLitoraie« zagotovila, da dunajski komite" za podporo beguncev z juga skrbi za vse jednako brez razlike narodnosti, vprašujejo »Nekateri o stvari 'dobro podučeni«, v zagrebških Novlnah«, koliko je oni komitć po-daril denaria hrvatskim beguncem v političnih okrajih Mor. Šumperk, Za-breh in Mor. Tfebova, kjer prebiva do 6000 Hrva tov. Znano je njim, da od maja lanskega leta do konca aprila tekočega, torej za Čas jednega dol-£ega in tožnega leta ni bil poslan hrvatskim beguncem niti vinar sele sedaj prošli teden je bilo poslanih okrajnemu glavarstvu v Zabrehu bo-rih 230 K za te begunce in to sele vsled prigovora neke podučene osebe. Podpisuite Pismo senentlMSii poncovnota Svetozam pl. Boroevlća Na korist soškemu zakladu v Ljubljani, na Vrhniki, v Borovnici, v Spodnjem Logatcu in v Logu izvedena prodaja oljčnih vejic na cvetno neeteijo je dala znaten znesek, nad 18.000 K. Vsem onim damam in gospodom, ki so s svojim marljivim so-delovanjem pripomogli k temu lepe-mu uspehu, izrekam v imenu svoje armade najpresrčnejšo in najboljšo Zahvalo. Boroević I. r. generalni polkovnik. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Viteški križec Franc Jožefovega reda na traku vo-jaškega zaslužnega križea je dobil polkovni zdravnik v Pulju dr. Franc Ambrožič. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrost, svetinje je dobil četovodja 7. topničarskega pol-ka Ivan Zima. — Srebrno hrab-rostno svetinjo II. razreda je dobil infanterist 17. peliot. polka Franc P e k 1 a r. — Odlikovanje. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrost-ne svetinje je dobil računski pod-častnik I. razreda g. Joško Petan, sin znane slovenske rodbine v Ljubljani. — Za fregatnega poročnika je povisan pomorski praporšCak Sla-vomir T o m i c. — Pri Jadranski banki, podružnica Ljubljana, so podpisali med drugim Cetrto avstrijsko vojno poso-jilo še: Josip Maitzen, Ljubljana, nadaljnjih 70tX> K, preje 5000 kron, skupaj na cetrto vojno posojilo 12.000 kron; Mestna hranilnica ljubljanska 800.000 kron; Ivan Ogrin, Laverca, 6000 K, na tretje posojilo 4000 kron, skupaj 10.000 kron; Z. L., Ljubljana, 100.000 kron; M. Rant, Kranj, 1000 K; brata Mo-skovič, Ljubljana, 10.000 K; Kreditno društvo v Kranju 5000 K; Anton Tori eic, Ljubljana, 2000 K; okraina bol-nlška blagajna v Kranju 3000 kron; Albert pl. Levičnik. Ljubljana, 1000 kron; A. Šarabon. Ljubljana, 20.000 kron, na drugem mestu 10.000 kron, skupaj 30.000 kron; Peter Kozina & Co., Ljubljana, 25.000 K; Anton in Milan Degfienghi, Ljubljana, večji znesek; Andrej Babšek, Laverca, 1000 K; Miha Narobe, Laverca, 1000 kron; bolniška blagajna članov go-stilničarske zadruge v Ljubljani 1000 K; Leopoid Simončič, Ljubljana, 200 K: Kastelic & Žabkar,'Ljubljana. 7000 K; Anton \Verbole, lzla-ke, 2000 K; Neimenovani, Cerknica, 15.000 K; Neimenovani, Ljubljana, 11.000 K: Neimenovani, Kranj, 9000 kron; Sped. deln. družba »Balkan« v Trstu za sebe in svojo tukajšnjo podružnico 50.000 kron. — Odbor naprednega, poiltične-ga in gDSpodarskega društva za Po-lianski okraj opozarja Še enkrat vse svoje člane in prijatelje društva na današnji društveni sestanek v go-stilniških prostorih Josipa Kozaka na Poljanski cesti 21, na katerem bo govori! župan ljubljanski g. dr. Ivan Tavčar o IV. vojnem posojilu. — Darilo. C. kr. železniško-var-nostna stotnija v Borovnici je izro-čila ponovno darilo častnikov in mo-štva stotnije za Rdeči križ 125 K. — Darilo. Slovenska zveza kranjskih gasilcev je po načelniku Josipu Turku darovala mesto venca na krsto umrlega cesarske^a svet-nika Frana Doberleta Rdečemu križu 20 kron. — Teden »Rdečega križa«. Tuđi na c. kr. nemški drž. gimnaziji je imela zbirka za »Teden Rdečega križa« prav povoljen uspeh. Na nabi-ralne pole se je zbralo vsega skupaj 668 K 16 vin. Društvenino je pa pri-glasilo 21 drustvenikov in sicer eden kot ustanovnik 100 K, en let-nik 5 K. deset po 4 K. osem po 2 K, eden 1 K. skupaj torej 162 K. od ka-terih je bilo 144 K takoj tuđi že vpla-čanih. Skupni uspeh tega učnega zavoda znaša torej 830 kron 16 vin„ za kar gre ravnateljstvu, profesor-skemu zboru in soudeleženemu dija-štvu, ki je pobiralo po hišah doneske in priglasitve. vse priznanje. Nemška gimnazija je nabirala prostovoljne denarne prispevke in društvene pri-glasitve v Spodnji Siški. — Iz italiianskega vietništva po-šilja iskrene pozdrave vsem prijateljem Milan Mravlje, praporščak. — Vinadio, Cuneo, Piemonte. — MNijonski profit cdovške vnovčevalnice za žMoo. S preponiž-no temeljno gla\nico 150.000 krorric so svoj Čas ustanovili v Celovcu \TiovčevaInico za živino. Namen je bil, naj ta vnovčevalnica izpodrine prekupce in ustvari take razme-re, da bodo živinorejci dobivali za živino več, konsumentje p# bodo za mm> plifevali mini, Inkoc PC«*. DobeČek bi torej morali imeti Živinorejci in konsumentje. Zdaj pa se je v občinskem svetu celovškem raz-kriio, da je d o b i č e k imela samo vnovčevalnica. Ta je v letu 1915. pobasala, kar polđrugi m i 1 i ] o n kron in pokazala, da je hujša od vseh prekupovalcev. Vnovčevalnica se opravičuje, da je pri prodaji živine celovškim mesarjem imela 50.000 K izgube, ostalo svoto, to je več kakor 1,400.000 K pa da je zaslužila pri dajatvah za armado. Bog ve, Če delajo tuđi drugi liierant-je živine za armado take mastne do-bičke, kakor ta celovška vnovčevalnica. — Jubilejska samopomoč. Le-tos smrt pri dno žanie v vrstan »Ju-bilejske Samopomoči«. Danes na-znanjam tem potom p. n. članom že tretji smrtni slučaj. Dne 15. aprila je umrla učiteljeva soproga Matilda K o v a č i č od Sv. Trojice v Slovenskih goricah, ki je bila član društva »Jubilejska Samopomoč«. Ker je društveni predsednik mobiliziran, sem kot njegov namestnik v smislu § 3 društvenih pravil izplačal njene-mu soprogu J. Kovačiču 500 kron. Vsled tega pozivliam vse člane, da plača vsak za ta smrtni slučaj v smislu § 4 tekom enega meseca 2 kroni. Kdor je še na dolgu za Janežičev in Sunirov smrtni slučaj In pa letnino za 1916, naj to poravna. Ker so vsled vojne društveniki neznano kje raz-kropljeni, zato se tuđi to pot ne bodo razpošiljale poštne položnlce (čeki), ampak plaćaj vsak član 2 K 06 vin. po poštni nakaznici na naslov: »Hranilnica in posojilnica učiteljskega konvikta v Ljubljani.« — Ljubljana, dne 1. maja 1916. — Jakob Dim-n i k, poJpredsednik. — Mainikovi hrošči kot krmilo. Še za časa, ko je bilo povsod dovolj krmil. so razumni gosnodarii s hrošči krmili svoje prašiče in perutnino. Sedaj pa je to še mnogo bolj potrebno, ker je pomanjkanie živinskih krmil od dne do dne občutnejše. Danes pa je raciionalna in splošna po-raba hrosčev naravnost nujno potrebna. V smislu razpisa c. kr. po-liedelskesfa minrstrstva so dobila okrajna oblastva nalog, vse potrebno ukreniti, da bodo županstva hro-šče dala nabirati in jih ne uničiti, ternveč itporabljati kot živinsko krmilo. Nalogo županstev bo podpiralo naročilo ministrstva z-a uk in bogo-častje, ki odreja, da jih mora pri tem velevažnem poslu podpirati učitelj-stvo in pa šolska mladina. Pri nabi-ranju hrosčev pa je seveda treba pp.ziti na to. da se poli>ki sadeži ne poteptajo in okvarijo. Hrošči so svezi izborna piča za svinje in perutnino. Za svinje se morajo dobro popariti in ohladiti. Služijo lahko tuđi za ribjo hrano. PosiTšeni hrošči dajeio trajno dobro krmilo. Posuše se najbolje v dobro razbeljeni peči. ker si-cer začno gnjiti. vsled cesar posta-nejo neporabni kot krmilo. Nabrani in dobro posušeni hrošči se lahko od-dajo centrali za krmila na Dunaju, seveda proti plačilu. — Voini čevljs. Da se zaradi ča-sovnih razmer nastale draginje rev-nejšim in manj premažnim slojem po možnesti opomnre, je ustanovilo c. kr. namestništvo v Gradcu dobro-delno podjetie, ki bode tem slojem oddajalo takozvane vojne čevlje z Ic^enimi podnlati po zelo nizkih ce-nah. Ti čevlji so izdelani iz dobre riave kravine, ki se ne rabi za voja-ška dela, so prav lični in stanejo: št. 26—30 (otroški) 6 K 60 vin.; št. 31—35 (deški in dekliški) 8 K 20 vin.; št. 36—39 (moški in ženski) 10 K 30 vin. ter št. 40—46 (moški) 12 K 80 v. S tem je zaračunjena tuđi pošiljatev; nrodajalci pa dobe 10% popusta. Iz-kušnia je do^edaj pokazala, da te čevlje zelo hvafijo in vsa znamenja kažejo, da bo prebivalstvo vedno bolj segalo po njih. Podjetie je tako obširno, da ne zalaza Tahko le pre-bivalstvo Štajerske, ampak tuđi Kranjske. Na to se posebno opozarja občine in druge interesente, s pri-pomnjo, da je naročila pošiljati na glavno pisarno c. kr. štajerskega namestništva za oddajo cenejših po-trebščin, Gradec. Biirg-ergasse 2, II. nadstropje (Hauptk2nzlei der k. k. steierm. Statthalterei fiir Abgabe bil-Iiger Bedarfsartikel in Graz, Biirger-gasse 2. IT. Stock). — Srednješofske vesti. Profesor ja slovenske državne gimnazije v Gorici Fran P o v š i č in Karei Prijatelj sta s 1. majem do konca šolskega leta prideljena v službovanje c. kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani. — Za surtenrinjo na ljudski soli v Velikih Laščah je nameščena pro-vizorična učiteljica Marija Tiegcf. — Prodala p&nfčnega zdroba. Mestna apn>vizacija bo drugi teden pričela prodajati v mestiii vofni pro-dajalni v Gosposki ulici pšenični zdrob. To pot ga bodo dobile najprej stranke, ki se pišejo s črko L hd. Natančnejša razporedba se še ob- — Prodafa gove|ega mesa pri mestnl aprovizactf- Mestna aprovi-zacija bo prodajala goveje meso v cerkvi sv. Jožefa tuđi jutri in v ne-deljo. Po možnosti se bo meso pro-dajalo tuđi na stojnici na Vodniko-vem trgu za Mahrovo nišo. Nezgode. Na glavnem kolodvoru je padel dninar Janez Mavc pri nakladanju premoga raz voz in si poškodova! levo nogo v stegnu. —-Pri snaženju okenj v hotelu »Tivoli« je padel tamošnji vratar in sluga Ciril Hribar z okna ter se težko po-škodoval. — Omočnik Luka, hlapec v Verneku, je padel pri delu pod smrekov hlod ter si zlomil desno roko. — Antonu Koprivcu, vrtnar-skemu delavcu, je medtem, ko ie doma za nišo v družbi na prostem sedel, neznani storilec vrgel neko trdo stvar v glavo in ga težko po-škodoval. — Ivana Tomca, kajžarja na Šujici, je v gozdu zavratno pah-nil neke posestnice sin, pri čemer je dobil Tome na levi roki težko po-škodbo. Kaznovana radovednost. 121etni deček Begel v Dobrunjah je dobil ne-kaj lovskih patron ter vzel iz njih smodnik, katerega je zažgal iz rado-vednosti. Deček je ves ožgan po obrazu. Napaden In težko ranjen je bil 181etni Fran Lap z Dolskega. Ko je šel z nekim tovarišem v cerkev, ga je nekdo brez vsakega vzroka uda-ril z verigo po glavi, da mu je prebil gorenjo čeljust in izbil več zob. Iz Velikih Lašč. Teden Rdečega križa v naši mali občini, kjer tvorijo ogromno većino 1U zemljaku je zana-še razmere in pri 720 prebivalcev uprav sijajen. Skupni po dveh učite-ljicah in enem veroučitelju nabrani doneski znašajo namreč lepo svoto 1388 K 52 v. Tuđi se je v tem tednu ustanovila podružnica Rdečega križa, kateri je pristopilo 7 članov po 50 kron in 165 članov a 2 K. Udnina se posije centrali po potrjenju pravil. Takisto se odlikuje tukajšnja šolska mladina pri takozvanih od dež. šolskega sveta uvedenih tedenskih da-rilih. Dosedanji stirji mesečni darovi znašajo 136 K. Vsem skupaj, zlasti pa pridnim agitatorjem srčna hvala! F. Š. K pogreba g. dež, sod. svetnika dr. Stefana Krauia se nam iz Novega mesta piše: V trdih časih živimo in marsikatero nadebujno življenje pade neopaženo v tihi grob in trsi smo postali še mi. Ob pretresljivi tragiki pa, ko kruta morilka uniči moško življenje ravno pred dosegom življenj-skega cilja in preskrbo mnogobrojne ljubljene dece, zadrhti zopet naša duša od bolesti in globokega sočutja. Taka nemila usoda je za'dela g. dr. Štefana Krauta in ž njim njegovo ce-njeno rodbino. Na koroških tleh je tekla njegova zibelka, ter mu je vzklila vedro cvetoča ljubav do last-nega roda, tu je dobil značaj njegov svojo jekleno obliko. Zmožen in marljiv delavec v svojem vzvišenem pokliču je bil skromen in nesebičen v zasebnem življenju. Poleg obilih po-slov in skrbi žrtvoval je zlasti mnogo časa za studij slov, stenografije, za katero je izumil nov, nad vse prakti-čen sistem in bila bi velika škoda, če bi plod njegovega desetletnega du-ševnega truda razpal v nič. Mnogo-trajno častno spremstvo na njegovi za'dnji poti, dne 8. t. m. k večnemu počitku na novomeškem mirodvoru je pričelo o njegovi priljubljenosti pri gospodih kolegih in pri ljudstvu, kojemu se je vsikdar prizadeval biti pošten in pravičen sodnik. Slava nje-govemu spominu! Društvo za otroško varstvo in miadinsko skrb v sodnem okraju Idrija je imelo leta 1915. prejemkov 2436 K 91 vin., izdatkov pa 2287 K 91 vin. Imovina je znašala koncem 1914. leta 4641 K 38 vin., a se je zni-žala za 1054 K 79 vin., ker je zaradi vojne odpadlo mnogo članov, po-trebščine pa so narasle. Društvo je posredovalo pri iskanju mest in služb, je v zvezi z idrijsko občino vzdrževalo za nezakonske in siro-tinske otroke varuha po pokliču in posredovalo za podpore in skrbelo za poduk v strojepisju. Deško zave-tišče se je vzdrževalo le pol leta. Z Jesenic. Pevsko društvo »Sava« je vprizorilo igro »Martin Smola«, katere čisti dobiček v znesku 100 K dobi Rdeči križ. Predstava je bila jako zabavna in gre vsem igral-cem in igralkam zlasti g. Ambrožiču najtoplejše priznanje. Lovska sreCa na boji$ču. Gosp. dr. Hugo R o b i č, c. in kr. nadzdrav-nilc v rezervi, ustrelil je 9. t. m. na lugozapadnem boji^ču krasnega div-jega petelina. Lovski blagor! Saniotnor in umor v Maribora v gostilni »Pri črnem orlu« se je ustre-lila 23Ietna Beti Kanzler baje vdova in hči nekega uradnika v Račjem. Predno je končala sebe, je ustrelila rudi svojega dveletnega otroka. Kazne stvari. * Dr. Vladimir Srb t. V Pragi je včeraj 11. maja nenadoma umri bivši poslanec in praški župan dr. Vladimir Srb. Dr. Srb je bil odličen staro-češki politik, ki se je svoj čas mnogo trudil ustvariti nekako nacijonalno entento med Francozi in Cehi. Dr. Srb, ki je bil oženjen s hčerko slav-nega češkega naprednega politika dr. Julija Gregra, je bil posestnik kom-turnega križa Franc Jožefovega reda. * V gostilnah na Nemškem bodo prepovedali jedilne liste in se bo smelo izdelovati le po dve različni juhi, dve prikuhi in dve mesnati jedi. Na Dunaju je še po dvajset različnih jedi na jedilnih listih, tako da si bogati Ijudje lahko privoščijo, kar le srce poželi, dočim na tisoče in tisoče ljudi že ćele mesece ni videlo mesa. * Razveljavijena obsodba. Višje-sodni svetnik in bivši Češki državni poslanec dr. Fran Slama je bil lani ođ vojaškega sodišče na Dunaju obsojen radi hudodelstva po § 61. (sokrivda veleizdaje radi opuščene ovadbe ve-leizJdajnega podjetja) na pet let težke ječe. Najvišji vojaški sodni dvor je sedaj ničnostni pritožbi obsojenega ugodil ter ga popolncma oprostil. Z dr. Slamo je bilo oproščenih tuđi 28 ž njim vred obsojenih brnskih visoko-šolcev. * Vojni vjetnik in niegova ljubica. Ruski vojni vjetnik Peter Mutko-vič je bil zaposlen v budimpeštanski opekarni Drasche. Tam se je spoznat z delavko Marijo Kidonyi ter se va-njo zaljubil. Policija je izvedela da imata zaljubljenca tajne sestanke, nakar je bil Mutkovič prestavljen drugam. To je njega in njegovo ljubico tako razžalcstilo, da sta sklenila umreti. Prerezala sta si žile na ro-kah in sta bila težko ranjena prenesena v bolnišnico. * Kot nađomestllo za salatno oljje rabijo sedaj na Hrvatskem sledečo »brozgo^-: Za porcijo salate, zadostu-jočo za 5—6 oset)f se vzame trdo kuhano jajce, ki se prav drobno razse-ka in pomeša z enim surovim rume-njakoin. Tei mešanici se prilije pri-merna količina kiša. Drug recept je ta: Zmešaj rumenjak in beljak suro-vega jajca prav krepko in dobro, pri-deni nekoliko soli in poli] salato. Ko si salato dobro premešal, prilij kiša. Tako pripravljena salata ima bale prav dober okus. * Umrliivost otrok. L. 1896. je bilo v Avstriji rojenih 925^682 otrok. Od teli jih je umrlo, predno so postali eno leto stari, 217.000. Velik del teh otrok bi se bil pri primerni skrbi, gotovo ohranil pri življenju. Sedaj, med vojno, ie umrljivost otrok še veliko večja. Z ozirom na to snujejo na Dunaju velik dom, ki naj bo pribežališče za matere in velik dom za dojenčke. Dunajsko mesto ie dalo 7000 štirija-ških metrov veliko stavbišče za ta namen brezplačno na raspolaganje. A pri nas ? * Draginja na Dunaju. Na trgu na Dunaju so zopet poskočile vse ce-ne goveđi in prašičev. Voli, teleta in krave veljajo zdaj že petkrat toliko, kakor pred vojno, prašiči pa špstkrat. Dunajski trg preskrbuje z živino in s prašiči Ogrska. Tam je živine in prašičev sicer dovolj, a spekulantje nalašč zadržujejo oboje, da bi cene še višje pognali. Sploh ie postopanje Ogrske jako podučno. Zdaj pošilia v Avstrijo Ie tretiino tište množine mo-ke, ki jo je pnsiljala v miru, krmil pa sploh nič ne da, pač na kupuje gove-jo živino v Avstriji, jo zrnasti in jo potem za velikanske cene proda na-zaj v Avstrijo. * General Suhomlinov. Je-li general Suhomlinov res izpuščen iz za-pora ali ne, še ni natančno znano. Poročila o njegovem skandalu so zelo obširna. Tako se med drugim pri-poveduje, da se je še kot zapovednik v Kijevu seznanil z jako lepo gospo, ki je postala zanj največja nesreća. Omrežila ga je popolnoma. Ko je po-stal Suhomlinov vojni minister, mu je sledila v Petrograd. Kar se je v vojnem ministrstvu tajno sklenilo, je Suhomlinov vse zaupai svoji ljubici. Ta je tako dobila v roke brezbroj vo-jaških dajatev. Njeni znanci so jo ob-sipali z dragocenimi darili in z denar-jem ter po njeneni \-plivu dobivali vojaške dajatve, ki so jih potem z velikim dobičkom oddajali raznim špekulantom. Ko je bil polkovnik Mjasojedov zaradi izdajstva obešen, so našli pri njem pisma, ki so v naj-večji meri kompromitirali tuđi Su-homlinovo ljubico. Tuđi pri njej se je vršila hišna preiskava in so se dobili dokazi proti njej, a vzlic temu se ji ni nič zgodilo. Le v pregnanstvo je bila poslana, a v južno Rusijo, kjer sprejema še sedaj pogostoma bivšega ministra Sčeglovitova. Zelo obreme-njajo Suhomlinova tuđi pisma, ki jih je pisal bivšemu ministrskemu pred-sedniku Qoremykimuf in ki jih je od Ofega biy«4. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, aue 12. ciaja 1916. 109. fttev. Umrli so v Ljubljani: Dne 10. maja: Ema Einspieler, fiči deželnosodnega svetnika in hiš-nega posestnika, 32 let, Streliška ulica 20. — Nežica Detela. učiteljica v Kranjski gori, 30 let, Sv. Petra cesta 93. — Amaliia Telian. bivša kuharica, 68 let, Poljanska cesta 16. — Marija Hlebajna, šhilja, 63 let, Gradišće 11. — Kazimir MariČ, častniški sluga, v Rezervni vojaški bolnici na obrtni Soli. — Marija Bernik, bivša sitarica-hiralka, 64 let, Ratfeckega cesta 9. Dne 11. maja: Fran Beđen, pe-kovski monter, 47 let, Tržaška cesta 4. — Nikolaj Spintre. meščan in «asebnik, 92 let, Sv. Jakoba trg 5. V deželni bolnišnici: Dne 4. maja: Amalija Hrovat, hči tovamiškega Hvarja, 14 me-secev. Dne 5. maja: Andrej Rak, mli-jiar in posestnik s Homca, 57 let. Dne p. maja: Valeriia Maidič, rejenka, 6 mcsecev. — Marija Bizo-vičar, dekla, 34 let. Dne 7. maja: Ivan Sterle, sejmar in ščetar, 6S let. — Ana Majcen, hči skladiščnega mojstra s Trate, 12 let. Dne 8. maja: Elizabeta Plankar, žena tovamiškega nočnega čuvaja, 71 let. — Miroslav Koren, deželni pi-sarniški oficijant, 72 let. — Josip Fink. železniški delavec, 76 let. — Karei Cešnovar, vpokojeni mizar to-bačne tovarne. 12 let._____________ JfelbsIjJo sshsgo stcr'te svojim Iragim na bofifćw, cc % tnrcčite na „Slovenski JfaroJ", ker le na ta način redno dobtvajo ____poročila iz žomovine,___ Današnj list cbsega 4 strani. Izdajatel] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskame«. Zahvala. Za obife dokaze iskrenega so^utja, kj so nam došlt povodom smrti naše ljubljene matere, oziroma sestre in tete, gospe trgovke « Ljubljani fzrekamo tem potom našo najprisrjneišo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo c;e. Luciji Plećko za tolažilne obiske i.i nesebično požrtvovalnost tekom dolgotrajne bolezni pokoin:ce, za. poklonjene krasne vence in ŠDpke, ter spioh vsem, ki so spremili nepo-zabno rajnico na nje zadnji poti. 1544 Žalujofci ostalL ISče 86 Gosti Jna ▼nalem v mestn ali okol. mesia. Pismene ponudbe ra u-jravn. »Siov. Naroda« pod „mesto Lfabljaoa"/ 1553. 1553 KoresDondcr!^ popoinoraa samostojnega, evenL korespond@nf!iifo (Ie pr?c moči) vešeega korenspondence in strojepisia, se sprefme takoi« Ponudbe pod „korespondent' 1527>c na upravn. »Siov. Narodu«. 1527 Mi goflisUi sa takojšen aaaiop. 1554 Ponndbe z navedbo zahteve plače na „Zagrebačku dioničku pivovara I tvornicu slada a Zagrebu11- Malfa plaiaha j in ttčOBka se sprejmeta začetkom ! jun ja ? trgovini J.Spieglf KoafTotiii trg 9. 1543 Predstaviti se je v trgovini. TttHMrniav, pet let star f er Gn a č dresiian, zelo dober za lov z rodovnikom, mmsi ^*w~ ~* *• e> J ^ ni ajo jirija v e> Jtx ^ : čefrta B1^ °[o s^strijslio vojno posojiio |so originalnih pogojih. *VaVo baletno đ. p. araort drž. posofTTo po K S?.5O netto za K 100.— nominale, 5 V2% d. p. dne 1, junija 1923 vračljive državne zakladnice po K 95.— netlo za K 100.— nomlnale. SubsfcripcBJa se vrši od 17. aprila do inkl. 15. maja 1916. Kino ld©al. Najlepša in najholjša drama sezije: Kino Ideal. * a^BH n_B ■^^^■^■^■■^^^ BB^L L^bV BB^B S&^B^B^B^B^B^^ B^PT B^bV ^^B^B^^^B^bV t^B^B^B^B^B^H B^bV B^BB B^B^B^B^BK B^B^B^B^BM Drama v •