225. številka.
U lluMjnnl, o soboto, 28. septembra 1907.
XL leto.
Jshaja vsak dan uvečer, tzimši nedelje in praznike, ter velja po pottl prejeman za avatro ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrrfleta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Lfnbllano s pošiljanjem na dom za vse leto JH K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor bodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje delala toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbt brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira« — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati* Rokopisi se ne vračajo. — Uredniitve tn upraralfttvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Uredništva telefon it. 34.
Mesečna priloga: „Slovenski tehnik".
Posamezne številke po 10. h.
Opravništva telefon št. 85»
Cerkev in kultura.
O papeževi encikliki zoper modernizem je priobčilo glasilo ljubljanskega škofa inferijoren Članek, v katerem skuša vcepiti svojim čitateljem mnenje, da se gre pri Ti encikliki zgolj za odpravo nekaterih zmot. ki jih uči nekaj posameznikov in za čisto nič drugega.
Morda žive ljubljanski teologi ivs v mnenju, da enciklika nič drugega ne pomeni, saj je obče znano, kako prazno je duševno življenje med temi ljudmi in kako plitvo je njihovo znanje. Za tisto veliko duševno gibanje, ki se zdaj imenuje modernizem, nimajo nobenega zmisla in se zanj nič ne zanimajo. A kaj bi se temu čudili, ko je bilo nedavno tega eelo na katehetskem sestanku javno povedano, da kateheije niti za svoj poklie nimajo zmožnosti in da svoj poklic zanemarjajo, ker se bavi jo preveč s »socialnim delom«, to je s politično lmjskarijo.
Papeževa enciklika v resnici ni tako nedolžna, kakor jo predstavlja »Slovenec«, ali namenoma ali pa iz nevednosti. Ta enciklika je velevažen dokument, ki je globoko posvetil v temoto rimske cerkve.
Važnost te enciklike tiči v tem, da obsega napoved najhujše vojne zoper novodobno kulturo, smrtni boj vsem pridobitvam te kulture in da razodeva nepreinostno nasprotje med (cerkvijo in med znanostjo.
Vse, kar je ustvaril človeški duh, -se prem i ji j a in razvija, dokler ne doseže popolnosti in vsa veda meri na 1q, dci dovede vse sfasagi do kolikor mogoče popolnosti.
Tudi različne vere ^<> podvržene zakonom evolucije, vzJic temu, da tr--di vsaka, da je edino prava in edino izveiiče\ ahui. in da ima — in sicer samo ona      v rokah božj» razodetje.
Ivatoliškii cerkev sloiii na tako-imenovanem BBV. pismu. O nj^m pravi, da je bog sam inspiriraj to knjigo. Toda prišla je .znanost iu je jasno in lieovržno dokazala, da to ni mogoče. Znanstvena kritika je razkrila in dokazala, da je v sv. pismu vse polno zmot. a l>og je nezmotljiv iu eato je izključeno, da bi hU on navdahnil sv. pismo. Ce bi bil iw*r avtor sv. pitma, bi arheologija in etnografija, jezikoslovje, naravoslovje, zgodovina in druge znanosti ne  mogle narorlhain
sv. pisma ugovarjati, nego bi jih morale samo potrditi.
Znanost je dognala, da sv. pismo ni božje razodetje, nego radzodetje velečast ja človeškega duha.
Posledica tega spoznanja je modernizem. Ta zahteva, naj cerkev iz sv. pisma in temu dosledno tudi iz drugili svojih naukov žrtvuje vse to, kar se ne ujema z znanstveno resnico, kar je zmotno, kar nasprotuje razumu in čuvstvu naše dobe. To in nič drugega je umeti z besedo modernizem.
Beseda sama ni prav umestim. Boj med cerkvijo in med vedo je starodaven. Znanost je že mnogokrat prisilila cerkev, da je opustila različne svoje nauke. Naj navedemo same en zgled. Mnogo stoletij je cerkev preganjala znanstveno resnico, da je zemlja okrogla in krivoverec je bil, kdor je to neil in verjel. A naposled se je morala cerkev vendar ukloniti zmagujoči znanosti in priznati, da je stoletja in stoletja učila zmoto. In kakor s tem naukom, zgodilo se je tudi z mnogimi drugimi.
Najnovejša papeževa enciklika se je z uprav srednjeveško vehemeii-co zagnala na modernizem, ga obsodila in proglasila sholastično tolmačenje katolicizma za edino pravo.
Zašli bi predaleč, če bi hoteli tu razlagati in tolmačiti sholastiko. Dovolj je, če rečemo, da je nasprotje tega kar uči, kar je dognala in pribila sodobna znanost. Cerkev stoji na stališču Tomaža Akvinskega in njegovih tolmačenj, na več sto let starem stališču, čigar temelje je sodobna znanost vse podrla, na stališču, s katerega taji najočitnejše resnice.
Papež je s svojo encikliko pokazal, da je neizprosen sovražnik novodobne kulture. Mogoče, da je s svojo odredbo za dolga leta zasul gibanje katoliških duhovnikov mereče na to, da se spravijo cerkveni nauki in cer-•kv*me uredbe v soglasje z znanstvenimi resnicami, z modernim nazira-ujezn in čuvstvovanjem, a razvoja kulture cerkev ne bo mogla ustaviti. Prav pa je imel eden prvih modernistov, angleški jezovit Tvrrel, ki j,. ,, tej papeževi encikliki rekel: Naj se kalnim.zem že ohrani ali pa naj propade in izgine, to je gotovo, da je katoliška cerkev za civilizacijo izgubljena.
Te je občni pomen papeževe enciklika Kakor je iz povedanega raz-
vidno, je enciklika vse kaj drugega, nego to predstavlja glasilo ljubljanskega škofa.
Za katoliško duhovščino samo ima enciklika še drug pomen. S to encikliko je papež uvedel v cerkvi novic načela in metodo sv. inkvizicije groznega spomina. Že ton, v katerem je pisana, je nezaslišan; oster je in ujedljiv,da še dolgo ne tako v urad. cerkvenem dokumentu. Enciklika ni pastoralna, nego polemična, ni stvarna, nego osebna in je nadvse nesrečna,ker ne postavlja v nasprotje sho-lastičnega tolmačenja katolicizma z modernim tolmačenjem, marveč vero samo in moderno tolmačenje, kar pomeni, da identificira papež vero s sholastieno razlago katolicizma. 'Ce bo znanost ubila sholastiko, bo torej ubita tudi vera!
Z bičem tolče enciklika po vernih, cerkvi vdanih katoliških duhovnikih, samo zato, ker tolmačijo katolicizem drugače, kakor »doetor ange-licus« Tomaž Akvinski. Pod policijsko nadzorstvo jih je papež postavil, posebna inkvizicijska komisija v vsaki škofiji jih bo nadzorovala in kdor bi se brezpogojno ne pokoril, pride ob službo in kruh in ga bodo vrgli na cesto. To pomeni popolno uničenje državljanskih pravic katoliških duhovnikov. Kar je duhovnikom država dala, to jim je zdaj cerkev svojevoljno vzela. Kie je na svetu še tako brezpraven stan, kakor so katoliški duhovniki?
Kar pa mora pri čitanju te enciklike duhovnika v dno duše užaliti, je dejstvo, da se v njem očita učenim,izgledno živečim duhovnikom, ki so ponos svojega stanu, ateizem, hipokrizija, ošabnost in kdo ve kaj še vse. Pij X. ni izbirčen v izrazih in pri čitanju raznih njegovih ennncijacij obide človeka pogostoma misel, kakor bi bile pisane s tisto gorjačo, s katero je sedanji poglavar cerkve v svojih mladih letih na pla-njav;ih okrog Tre visa krave pasel. Res, da stoje zaradi modernizma obsojeni duhovniki na nižjih klinih hi-jerarhične lestve, kakor Pij X.? a ravnovredni so papežu po svojih intelekt u valnih in moral, svojstvih in so kot ntašniki njegovi bratje, nič več, pa tudi nič manj.
Katoliški -duhovnik.
Pismo s Iftvoskejo.
(Bankrot klerikalne politike v Bosni. — Priprave za 10. oktober. — Spopadi s klerikalci)
V Zagrebu, 25. sept.
Malokdaj se je posrečilo tako jasno demonstrirati neuspeh klerikalne politike, kakor te dni na izjavah klerikalnega voditelja nadškofa S t a d -1 e r j a in na pisavi njegovega orga-na »Hrvatskega Dnevnika« v Sarajevu.
V Bosni je okoli 700.000 Srbov, 600.000 lnohainedancev in okoli 400.000 katolikov.
Srbi in Hrvati se že od nekdaj trudijo, da bi pridobili zase mohame-dance, ker h-ti odločujejo, na kateri strani bo absolutna večina prebivalstva.
Sodeč po inteligenci, ki vodi te tri skupine (široki narodni sloji so nezavedni, tvorijo eno celoto z istim jezikom in ne pripadajo nobeni skupini) opažamo med narodom tri težnje :Srbi težijo za zjedinjenjem s kraljevino Srbijo, Hrvati za združitvijo z monarhijo in preko te s Hrvaško, mohamedanci pa bi najraje prišli nazaj pod vlado  padišaha,   sultana . . .
Sedaj v tako kompliciranih razmerah, ko samo in edino konfesi-j a odločuje pripadnost k eni izmed treh skupin, ko vsled tega vlada skrajna napetost med temi konfesi-jami, je vzel v svoje roke vajeti neke takozvane hrvaške politike fanatični klerikalec nadškof Stadler ter jel oznanjati, da se mora hrvatstvo povsem identificirati in kriti s katoličanstvom ultramontanskim, intole-rantnim napram vsem drugim konfesijama To je olje na ogenj!
Stadler je obenem član rimske kongregacije »de propaganda fide«, zato se je jel baviti s pokrščevanjem mohamedanskih sirot. Cim so mohamedanci izvedeli za kakšen tak slučaj, zagnali so velik krik in vik, pošiljali ko deputacije v Pešto in na Dunaj ter brzojavi jal i pritožbe na vse st rani.
Radi posamnega neznanega prosjaka, ki so ga (seveda samo formalno) privedli »v krilo edino zveličavne katoliške cerkve«, se je revolucionirala vsa Bosna. A Stadler ni s tem samo izzval mržnjo mohamedancev proti sebi, nego je za sabo -potegnil tudi pojem hrvatstva, za čigar predstavitelja se vedno dela. Razen
tega je nadškof Stadler Se neštetokrat dokazal, da ni noben politik, marveč da je le političen šušmar, ki vedno vse pokvari. Nesmrtno se je blamira] s takozvano jeroniinsko afero, ko je ljuto napadel avstro-ogrsko diplomacijo radi jeronimskega zavoda v Rimu, a je moral kasneje vse I »okorno in devotno preklicati. Dose-daj je samo v nazdravicah proklami-ral, da bi bilo potreba Bosno priklopiti Hrvaški.
Tako je storil te dni v svojem intervievvu v »Neue Freie Presse«, kjer je s ci nizinom pravega klerikalca obgrizel hrvatstvo v Bosni in ga predstavil v podobi najreakcionar-oejsegra in najbolj zaostalega elementa.
V novejšem času postaja v Bosni vedno glasnejša zahteva po avtonomiji dežele, po ustavni uredit-v i Bosne namesto dosedanje vojaške diktature. Nadškof Stadler in njegov list se naj odločnejše izjavljata p r o -t i deželnemu zboru in proti ustavnim reformam. Argumentirata pa takole: kakor danes stvari stoje, bi imeli v deželnem zboru večino srbski kmeti, ki bi razpravljali o agrarnem vprašanju in bi se brez dvoma dotaknili rešitve bodoče usode Bosne. Vse to bi se moralo izključiti iz kompe-tence deželnega zbora, kakor tudi vsako prosvetno in konfesionalno vprašanje.
Stadlerjevi Hrvati zato ne zahtevajo niti deželnega zbora, niti avtonomije, marveč samo zastopstvo v delegacijah, in sicer po konfesijah. Stadler je nadalje priporočal Hrvate naravnost za polieajsko službo avstrijski vladi. In najsi so katoliki najslabši, vendar so, tako je naglasa! Stadler. najzanesljivejši element za monarhijo in zato se tudi mora Bosna priklopiti Hrvaški.
Da, Hrvati so najslabejši. No, Stadlerjev organ je šel še korak dalje ter priznal, da Hrvati niso za nič, da nimajo nobenega vodstva, da dose-daj niso ničesar storili, dočim Srbi silno napredujejo ter pridobivajo zase tudi mohamedanee.
Zato st' tudi bosanska vlada čisto nič ne briga za Hrvate, a se bo še manj v bodoče, ako se tako zastonj ponujajo vladi.
To je pravi b a n k r o t Stadler-jeve klerikalne, kakor tudi frankov-ske politike.
V takšen obupen položaj so pripravili katoliški narod v Bosni kleri-
LISTEK.
Literaren večer.
(Iz beležk zadnje sezone.)
Gioconda. Drama s preveč dejanji in premalo dejanja .. . Spisal D' Annunzio,
Dušeča mora veje z odra, neslišno širi svoja baržunasta krila nad redko sejanj m občinstvom. Enakomerno prše otožno parfimirane besede, uho jih čuje, do srca ne segajo, zakaj papirnate so... Ali bo dolgo trajalo i . . .
... Za hip vzbudi pozornost Danilova, ko viharno objame Taborsko in jo, prijemši za glavo, poljubi . . . Morebiti bi ji rada razmrsila skrbno zgrajeno frizuro... Krki ve! 1 'metni-ce so od vraga in Taborska je nevarna konkurentka . . .
Potem zopet trudni mir...
Crne pogrebne rokavice, ki se jih Nučič cel večer ne iznebi z rok, učinkujejo hipnotizujoče na onemoglo občinstvo. Težke veke se zapirajo... tišina zavladuje kakor v zakletem gradu ... le počasno, redno dihanje se čuje.
Iz ozadja se širi mrtvaški duh: nekomu se pote noge ..
___Le malo še in omotica objame parter in lože .. . Kajti galerija je prazna . ..
!!! V tem kritičnem trenotku s* gospici v tej in tej loži. arrgelu z rdečimi lici in z rdečim klobukom, na glas kolčne in — nevarni čtar je strt! Občinstvo se zdrami, lahen nasmev ■preleti gledališče in sto hvaležnih oči se obrne v Božo . . .
V svoji loži v ozadju dela pokore dr. L Zelo je nesrvčen in sili domov. A njegovi soprogi baš danes ugaja v gledaJišču; nov klobuk ima, umotvor, vreden pozornosti, ki jo vzbuja! I>r. L se zmuzne v hiilVt: ondu najde somišljenike. Potoži jim; »Tistih dveh dolgih reklamnih člankov v »Slov. Narodu« nisem čital. Ampak ko sen ju videl, takoj se mi je stvar zdela sumljiva in sem sklenil, da ne grem gledat igre, ki ji treba toliko pripre-ge! Pa me je žena pregovorila!! Joj meni, zakaj nisem ravnal po lastnem preudarku!«
Dali so mu konjaka, a ko se je pomiril, so vrgli pohleven mavšel.
• *
Njegovi soprogi pa je zelo ugajalo v gledališču. Tudi Ana Poč, ki ni imela novega klobuka, je bila zadovoljna z igro, zato ker se nič nc strelja v nji. In intendant in njegova dosti boljša polovica sta bila celo navdušena! Toda med ljudi nista šla ta večer...
* *
Zgoraj za zastorom je dvigal Bo-leška pesti in klical proklatstvo nad
ljubljansko občinstvo, ker je premalo ploskalo Noskovi ...
*
Domov grede me je vprašal interesantno obriti suplent B., zakaj sta se pravzaprav pričkali ženski v tretjem dejanju in zakaj so odrezali Set-taii roke . .. Tačas mi je ujelo uho tudi ogorčeno kritiko dolgega, zmr-znjočega gimnazijca brez zimske suknje, ki je z zobmi šklefetajoč razkladal tovarišu, da Cankar tudi no piše slabše . . .
Došla sva večno mlado gospo Ružo; logike je pogrešala v igri: »Ce je mož ne ljubi, zakaj si še ona ne poišče drugega, nef Manjka se moških! Nef«
*
Bednarik se piše mož, ki rnznaša gledališke ILste in pobira naročnino /a sedeže. Ko je prišel k meni po denar, sem }K>izkusiI izvedeti še njegovo mnenje. Bil je zelo rezerviran, kakor da je prisegel uradno tajnost. Pove dal je le, kaj ga najbolj boli: kamor pride ali z listom ali po denar povso-di njega prijemajo zaradi repertoarja! »Oprostite, gospoda, jaz ne morem nič zato! — Da, pravijo, samo stokanje imate letos na odru, kdo bo pa hodil gledat to stokanje! Stokanja imam dovolj doma, grem rajši zvečer v gostilno, kakor da bi moral še v gledališču poslušati stokanje!«
Tako pravijo ljudje. — Svojega lastnega mnenja mi nikakor ni hotel razodeti. Prav je imel! Bilo bi zoper disciplino! F. Ž.
BoMeverstvo srednjejo veko.
Komičen privesek k tragiki preganjanja čarovnic podajajo procesi, ki so se v srednjem veku in tudi še v novejših epohah pri cerkvenih, kakor tudi svetnih sodnijah po vseh predpisih juridičnih formalitet proti živalim vršili.
Največkrat so bile svinje k sod-niji privlečene; na Francoskem se je nad 20 takih slučajev v originalnih aktih ohranilo.
Leta 1386. je obsodil magistrat v Falaise neko svinjo, naj se ji rilec in sprednja leva noga odreže, ter potem obesi, za kazen, ker je nekemu dečku dele obraza in roko obžrla. Žival so oblekli v ženska oblačila ter tako našemljeno javno na trgu obesili. Krvnik je dobil za delo 10 sous in eno novo rokavico.
L. 1313. je umoril v Moisv bik nekega moža in Charles grof de Va-lois je obsodil žival na smrt. V mestnih arhivih \vormskih se nahaja sta. ukrep visokega sveta, vsled katerega se je moral panj z vsemi prebivalci sežgati, ker so nekatere teh debel ne kega otroka do smrti opikale.
Taki nazori v zvezi med človekom in živalimi izvirajo iz Mojzesove postave, po kateri je bil vol kamenjan, ki je človeka umoril; biblijska zapoved, katera je prešla od roda na rod v srednji vek, meneč, da so ži-
vali, katere človeku škodo store, v zvezi s hudičem.
Najrajše se je hudič spreminjal v črnega kozla, črnega mačka ali črnega petelina, zato so bile te kreature na zelo slabem glasu.
Y neki stari baselski kroniki M bere: »Na Kahlenbergu so črnega petelina sežgali skupno z jajcem, katerega je on znesel (!). S tem so Basel-ci storili jako dobro delo, kajti že Vincetius je v knjigi VI. Spectrum naturale pisal, kako se zgodi, da od hudiča obseden petelin jajce znese, iz katerega se izvali bazilisk, če tako jajce kača v gnoju vali. Bazilisk pa je grozna in nevarna žival, pol petelina, poj kače.
Y množini se nahajajoče male nngajilce, kot podgane, miši, žuželke in drugi mrčes, je bilo pa težko sod-nijsko preganjati, ali pa se celo smelo ni, oziraje na to, da je golazen poslana kot kazen božja. Kadi tega je moral tožnik pri obtožbi biti zelo oprezen; vsekakor pa si je moral dovoljenja cerkve /a to pridobiti.
Kako je v takih-slučajih postopati, je Chassenev, sloveč francoski pravosodni učenjak 16. stoletja, v dolgih razpravah opisal. V prvi svoji 1. 1531. v Lyonu izšli »Consilia« je razmotrival vprašanje, če je sploh dopuščeno živali ekskomunicirati. Po natančnem pretehtanju je prišel do zaključka, da so taka preganjanja dopuščena in vzpodbudna, ter se — prav dobro prilagajo pravi pobožno-sti; samo, da se mora tudi proti živa-
kalei, ki nimajo nujnojšega posla, kakor da proglašajo vse druge stranko na Hrvaškem ta »izdajniške« in »brezverske«, zato pa se ne brigajo, da bi v Bosni ostvarili kaj pozitivnega.
A v Bosni bi bila edino upravičena in uspešna politika ta, ki bi izbrisala konfesionalne razlike ter skušala združiti v eno celoto ves narod v Bosni, ki govori eden in isti jezik. Misel narodnega cdinstva Hrvatov in Srbov mora preporoditi Bosno. Tej misli se ne bo treba bati narodnega predstaviteljstva, nasprotno, še zahtevala ga bo.
Tako med Hrvati, kakor med Srbi se že pojavljajo konture take poli tike.
*
10 oktober, otvoritev ogrsko-hr-vaškega sabora v Pešti, .je že pred durmi, a nihče še ne more uganiti, kaj bo in kako. Pri takih ueprilikah, ki raka jo ogrsko vlado, naj si še beli glavo s hrvaško obstrukcijo! Zato so poslali k nam Rakodczavn, naj on, kakor more in zna, uniči hrvaško-srbsko koalicijo ali pa jo prisili, da opusti borbo v Pesti in se sporazumi z njim.
Dosedaj ni dosegel niti enega ni ti drugega,    niti   premaknil   se ni z mrtve točke.
Prvo njegovo geslo je bilo: n o-v a stranka! Toda kdo bi se naj ešofi-ral zanj, ko se ne ve, če bo jutri še sedel na banski stolici.' Koalicija je najodločneje odbila vsako misel, da bi prišla v dotiko s človekom, ki je sprejel bansko rast na temelju We kerlejeve izjave, da morajo hrvaški bani delovati v smislu edinstvene madžarske države.
Madžarom pa so najprvo rekli da hočejo počakati, kakšen »program« bo Rakodczav prinese] sabo iz Pešte, da se prepričajo, če ima smisla, da se še vnovič kompnnnitiijejo. Sedaj, ko Rakodczav ne pride na dan z drugim »važnejšim« delom svojega programa, so mu sporočili, da so voljni zopet ustanoviti stranko, toda samo pod pogojem, da jim Kossuthova stranka poda moralno jamstvo, da jih ne bo pustila tako na cedilu kakor »k maja leta U)0G., to je, da jim da garancijo, da ne bodo poraženi na volišču. Z drugimi besedami povedano: Madžaroni zahtevajo od Madžarov garaiH-ij, da jim bodo odobrili na Hrvaškem vsako nasilstvo, da bi tako čim najdalje obdržali krmilo v rok-ih ... Lakaji prosijo, da bi jih ne dohitela usoda lakajev!
Današnje Rakodczavjeve »Na rodne Novine« odgovarjajo, naj se že vendar enkrat ojunačijo ter ustanove novo unionistsko stranko, ker bi bila sicer vlada in ban primorana, da si ustanovita stranko sama!
Kako — to je seveda tajen vojni načrt g. Rakodczavja.
Dasi bi sedaj bilo aktualno, da skupna nevarnost približa in zedini vse hrvaške in srbske stranke, vendar besni v narodu notranja strankarska borba. A to je nazadnje tudi razumljivo. Nikjer ni videti v našem jav nem življenju onega »zunanjega^ sovražnika , nikjer Rakodcza\ je\ e stranke. • ampak nad vsem visi Da-moklejev meč — razpust hrvaškega
tega razpusta skoraj priti, zato je umi j ivo, da se vse stranke živo prž-pravljajo za predstojeće volitve. A tu pride navadno do konflikta med interesi posameznih strank.
Vsako nedeljo se vrši mnogo shodov. Frankovci so naj besne jši v svo-
jem demagoštvu. Spočetka so mislili, da bodo s svojo vehemeuco vse pre plavili, zakaj oni niso izbirčni v sredit \ i h : terorizirajo, napadajo vsako gar s kolcem in kamenjem, kdor se samo gane proti njim na shodih. Povsod nosijo seboj samokrese. Njih naj-VOČji kričao dr. Klegović je že dvakrat streljal na shodih!
No, zdaj so se dvignile tudi druge stranke, ki dajo Frankovcem v njihovih okrajih obilno posla. Proti samt nm dr. Franku, ki zastopa svoj okraj neprestano 22 let, so postavili kot protikandidata nekega mladega advokata. Tudi v drugih okrajih doživljajo Frankovci poraze. Ko bi zdaj bile volitve, bi si oni vsekakor osvojili nekaj novih okrajev, a bi tudi izgubili nekaj svojih dosedanjih.
V Slavoniji razvijajo največjo delavnost n a p r e d n j a k i. Tam je prišlo do jako ostrega spopada s klerikalci, ki so navadno Frankovci. No, povsod so ti poslednji poraženi. Preteklo nedeljo je pa prišlo v Orahovici celo do krvavega spopada Domači kaplan je hotel z nekoliko kleriki in njih očeti s kričanjem razbiti napredni shod. Seljaki so jih nato pometali s shoda, ali oni so ponovili svoj naval in pri tem ranili celo nekega seljaka-naprednjaka. Zdaj je vsa masa navalila nanje in jih temeljito premlatila. Kaplanu se ne vidijo oči, tako mu je lice zateklo. Tako se je obrnil kol proti popom: dočim imajo ti v Zagorju šr v svoji oblasti narod, pa ga Ščuvajo proti vsakomur, kdor si upa priti v selo, kakor so nedavno v Kalniku prepodili Sokole in zdravnika, ki je hotel predavati— se jim v Slavoniji maščuje ta metoda na njihovih ledjih. ___
Obrtni vestnlk.
Razvoj obrtnosti se giblje v taki' smeri, da prevladuje vedno bolj delo v delavnicah in obrtovališčih. Samostojni obrtniki vedno redkejše delajo po hišah (štiri), zlasti po mestih namerimo prav redko na take obrtnike, ki prihajajo k strankam na dom. Iz prvotnega pravila je postala tekom časa izjema. Le sem i nt je se še dogaja, da pridejo delat v hišo rokodelci: tako po mestih Šivilje se delajo v štiri in na deželi tudi še črevljarji in krojači. Ali te navade hitro izginjajo. Že stare organizacije v cehih so se z odločnostjo protivile delu  na domu. Ta protivnost delu v štiri se razlaga prvi vrsti z okrepitvijo stanovske zavesti.  Zaveden obrtnik ne smatra za spojljivo s svojim stanovskim ponosom, da bi izgubljal na svoji samostojnosti in neodvisnosti s tem, da se vdinja za delo v hiši, kjer se več ali manj mora podrediti hišnemu redu, kjer dela v večji ali manjši odvisnosti pod nadzorstvom hišnega gospodarja. Tako je s samostojnimi obrtniki. Na drugi strani pa prihajajo pri vprašanju glede dela na domu v zn&tni meri v poštev obrtni delavci. Dt-rrv na domu, čigar postanek je iskati v hišni industriji   in »lomači pridnosti  kot postranskem opravilu in zaslužku*, kaže tudi glede obrtnega delavstva odločno to tendenco, da se tfmika d.-In v obru>valnicah. Navzlic temu pa še dandanes'/lela mi-ogo obrt-
sabora. Vsi pričakujejo, da mora do * nega delavstva na domu. Ne samo po
iovaniah. tudi pri rokodelcih se štreni m tem, da se koncentrira obrtno delo v delavnicah. Zlasti organizirani obrtniki se oglašajo v zadn.-h letili odločno ^ zahtevo, đa se delo na domu prepove in se tako primora mojstre, da delajo brez razlike le £ takimi đe-
lavci, ki prihajajo v delavnico. Rokodelskim mojstrom, v prvi vrsti krojačem in čevljarjem je na tem, da izgine iz preteklosti prevzeta navada, da delajo pomočniki tudi izven obrto-valnice.   Poglavitnega vzroka za to, je iskati vsekakor v tem, da pospešuje delo na domu po pomočnikih zakotno delo. Rado in često se dogaja, da delavci izven delavnice ne delajo samo za enega mojstra ali kar se tudi dogaja, za več mojstrov, marveč tudi na svojo roko za stranke neposredno. Tako nastaja samostojnim obrtnikom 11 »ljuba konkurenca, ki jo je težko kontrolirati. Poleg direktne škode, ki jo trpe zategadelj, ker odpade vedi]o nekaj dela, ki gre njim kot nositeljem davČnib    bremen, se porajajo vsled trga še drugi nedostatki, kakor netočno izgotavljanje na dom oddanega dela, katero delavec na domu včasih odloži, ker daje prednost kakemu nujnemu, na svojo roko prevzetemu (Udu. Odkar se v zadnjih letih vedno češče sestajajo obrtniki posameznih obrtnih strok na shode, posvetovanja in kongrese, je moč konstatirati skoro redno pri vsakem takem zborovanju zahtevo, da se izdaj prepoved dela na domu. Tudi zadnji avstrijski čevljarski shod na Dunaju se je oglasil s to zahtevo.   Pri tem vprašanju pa prihajajo poleg stanovskega interesa v poštev tudi socijalni in zdravstvi oziri. Delo na domu prav često prinaša seboj na eni strani to posledico, da se v delu na domu zaposleni delavci odtegnejo prisilnemu bolniškemu zavarovanju;   na drugi strani pa delo na domu, ki se odteguje kontroli in nadzorstvu, prinaša v zdravstvenem  oziru   občutne nedostatke, zakaj vsi predpisi glede higijene po delavnicah  pri  taki uredbi dela ne veljajo in tudi, če bi obstajali, bi jih bilo komaj moč pripraviti do veljave. Končno pri vprašanju o tlel u na domu hi prezreti tiste obrt-UOsti, ki se skoroda krije z domačo industrij*"'. Na  mnogih   krVrjih   tudi pri nas se nam prikaže ta pojav, da pre-bivalstvo v obližjif industrijalnih središč sicer išče dela in zaslužka v industriji, vendar pa ne ta način, da bi se popolnoma posvetilo* obrtnemu dolu. Kjer je z ozirom na način obratovanja posameznega podjetja mogoče in izvedljivo, iščejo dela v tovarni, pri tem pa vendar ttuli ohranijo svoje male kmetije. Kadar pri kmetiji ni ravno dela ali pa jim navzlic poljskemu delu ostaja že kaj prostega časa, seže j a po nudeči se jim priliki in delajo m tovarno odnosno za podjetnika; pri tem pa ostajajo često doma in ne hodijo na delo v tovarniško delavnico, oziroma sploh v obrto-valnico podjetnika, M jim daje delo. Take razmere najdemo pri nas v Tržiču v čevljarski industriji. Smatrali si no za potrebno podati    na kratko pregled o takozvanem defc na domu: omenili smo pričet kom tudi delo na domu, v kolikor so pri tem prizadeti samostojni obrtniki, to zaradi preglednosti, dasi nas v naslednjem zanimajo le razmere obrtnega delavstva glede dela na domu.
Dela na domu naše zakonodaj stvo doslej skoro sploh ne obširja. fje kratke določbe obrtnega reda spomnijo tudi na to vrsto delavstva, in sicer tam, kjer je govor o načinu plačevanja zaslužka in mezde ter se prepoveduje plačilo v blagu. Tako pa prihaja*, da obstajajo ob nedostajanju potrebnih zakonskih predpisov popolnoma neurejeni odnošaji. Obrtno nadzorstvo ne sega do tega delavstva, ki je po velikem številu tudi še prav pogosta l5rez* ugodnosti, ki jih
daje bolniško zavarovanje.  Vlada je voljna lotiti se ureditve razmer tudi za to vrsto delavstva. Pripravlja se predmeten,   poseben zakon. Narnen tega zakona je v prvi vrsti, poskrbeti, da bodo tudi ti delavci deležni delavskega varstva.   Zakon ne odpravi dela na domu, pač pa pripravlja pot odpravi dela na domu, pospešil naj bi prehod do dela v obrtovalnicah in tovarnah. Zakon obrača skrb socijal-nopolitični strani ter pušča ob stran ureditev razmer v obrtnopolitičnein in gospodarskopolitičnem oziru. Zakon, ki se pripravlja, imel bi tudi to posebnost, da njegovi predpisi ne ob-šire dela na domu v vseh industrijah in obrtnih strokah, marveč se utesne le na izdelovanje čevljev,   obleke in perila. Raznolikost in mnogovrstnost razmer, kakor obstoje v posameznih delih  države,  pa  tudi   v posameznih kronovinah na eni strani v mestih in tistih večjih krajih, v katerih je obrtni r v    j dosegel že znatno stopnjo, na drugi strani na na deželi postavlja zakonodajalca pred jako težavno nalogo, kater«* zadovoljiva rešitev bode na pravi jala prav znatne preglavici1. Načrt, ki ga je izdelala vlada in o katerem so se že izjavile gospodarske organizacije, vsebuje pred vsem določila, ki naj dado podlago za vodite  evidence o delavstvu, zaposlenem pri delu na domu in tako omogočijo nadzorstvo oblastvom; v zvezi s temi določili so ona, ki predpisuje ovedbo mezdnih knjižic.  Ti predpisi nalože podjetniku obilo zamudnega dela, to stoji, vendar pa brez njih — v prilog enostavnosti bi se sicer dalo napraviti brez škode v stvari sami nekaj izpre-memb — skoro ne bi bilo mogoče s pridom lotiti se ureditve razmer v tej stroki delavstva. Načrt   ima potem določbe, in sicer fakultativne, glede takozvanih mezdnih dogovorov med delodajalci in delojemalci ter navaja i'Oflrobne določbe glede posebnih komisij, katerih skrb je, paziti na to, da se te določbe izpolnjujejo ter da se liaatale diference uravnajo. Pripraviti t«? določbe do  veljavi bode težko zlasti pfi onem delu na dom iT. ki je v bistvu pravzaprav domača industrija ali domače  »»<»stransko delo. pred vsem vsled nedostajnnja organizacije, potem pa tudi zategadelj, ker manjka stalnega stika med prebivalstvom, ki stanuje po razstrest-aih se-lih. Z'd obrtno delavstvo po mestih, ki dela na domu, so pa te določbe t adi le podrejene važnosti, ker je povsod tam. kjer j^ delavstvo strokovno organizirano, navadno   solidarno s tovariši, ki delajo po delavnicah. Najvažnejše doloenti predmetnega zakonskega načrta so vsekakor one, ki govore o tem, kdo s* sme porabljati za delavca na domu in katere navajajo predpise glede vajencev. Zakon veli, da se osebe, ki še niso izpolnile osemnajstega leta, ne smejo porabljati za delavce na domu. Prigodnega vporab-ljanja članov družine ni smatrati za delo na domu. vendar pa se otrok pred 12. letom ne sme rabiti pri delu na domu tudi ne za prigodna dela. Delavec na domu ne sme imet! tujih pomožnih delavcev in tudi ne vajencev. Pri teh določilih se nam zdi napačno in pogTešeno to, da se ne jemlje ozira na različnost    razmer pri obrtnem delavstvu na    domu v pra-vem pomenu besede ter pri delavstvu na domu   v takik primerih, ko imamo pred seboj domačo obrlnost. Posledica tega mora biti. da zakon y tej obliki ne bi zadovoljeval obrtnikov, ki zahtevajo odpravo de£a na domu, ker določbe niso dalekosežne dovolj. Zakon pa tudi ne   bi ustregel
Jim po predpisih prava postopati in jim v to svrho dati zagovornika.
Historik De Thou poroča, da si je Chassnev pridobil slavo s tem, da je podgane iz Autuna veleimenitno zagovarjal. Podgane so bile namreč okolici občutno škodo prizadjale, ter so bile vsled tega od škofijske proku-rature k odgovornosti poklicane. Chassenev je najprvo zahteval, naj se povabilo v vseh cerkvah cele škofije prebere, da se tako daleč na okoli razkropljene podgane o tem povabilu obvesti. Ker pa se podgane temu povabilu niso odzvale, skušal jih je učenjak oprostiti s tem,da so ceste, po katerih bi morale iti, prenevarne, kajti na cesti so vedno mačke, ki na nje preže. S takimi zagovori so bile obravnave zavlečene, ko pa bi se končno podgane kontumačnim potom le obsoditi imele, je dokazoval z iz branim govorom, kako krivično je, ako bi se vse podgane skupno obsodile. Vsaka posamezna bi se morala zaslišati in sodnija bi se morala prepričati, če je res kriva, ker prav lahko je mogoče, da se niso skupno hudobije udeležile. Na ta govor, piše De Thou, so se sklicevali pozneje Wal-denčani, ko so izvolili Chasseneva za predsednika parlamentu, češ, kar je za glodalce prav in dobro, to bode vedel upoštevati tudi pri ljudeh.
Feliks Malbertus pripoveduje v svojem »Travtatus de Exorcismis«. kako je v njegovem času (1451) škof iz Lausanne svečano proklel pijavke katere so med ribami v jezeru povzročile veliko umrljivost.   Toda mnogi
niso verovali v misterij jrrokletja, ter so* o škofu raznašali razne neljube govorice rdđ* tega mojstrskega* čina. Pa vsi učeni ioktorji v Heidelbergu bo stvar proučavali, ter so odobravali škofovo narecfbo.
Ravno nekako v tem času so povzročava! i silno škodo v škofiji Ghur beli, ernoglavi, kot prst dolgi črvi.
IN. zimi«, piše Malbertus, »so se zarili v zemljo in jedli travne in zeliščne korenine tako, da so bili travniki v spomladi kakor porušeni. Potem pa se spremene ti črvi v rjave hrošče, kateri lete in se morejo usesti na drevesa, kjer listje in cvetje pokončava-jo. Škodljivci so bili ni magistrat povabljeni, pa se niso odzvali in sodnik »glede na njih mladost in nežnost«, jim je postavil jeroba in zagovornika, ki sta pojasnila, da so hrošči stvari božje, ki so od pa tri i i veka v deželi naseljene, ter sledijo samo naravnem nagonu. »Take argumente se je moralo upoštevati in sklenila se je pogodba, po kateri se je črvom gotov kraj odkazal, na katerem naj bi imeli prosto, nemoteno posest. In ta pogodim se je vsako leto obnovila do današnjega dne.«
Spisi enakega slučaja se nahajajo v arhivu občine St. Julien. Leta 1543. so opustošili tamošnje vinograde mali, zeleni hrošči in ljudstvo je prosilo od cerkvenega soda v St Jean du Manrienne dovoljenja za eksor-ciranje. Rambourd, hroščem postavljeni zagovornik, pa je plediral tako bistroumno za svoje male klijente, da je dobre ljudi imenovane občine pre-
I govoril, da so se dali premotiti, ter slednjič o<i prvotne zahteve ekskomu-ifikacijo odstopili s pogojem, naj se hi iščem odkaže kraj jzven vinskih gorife, &mp po' si obdrži skozi naselbino broščev. RafAbourd pa s tem ni bil zadovoljen češ, da zemlja lam ni dosti rodovitna.  V določitev tegW so bili od obeh strank poklicani izvedenci, kat »rim se je zagotovil bon rar (3 florine)  in po\rnitev troškov. Konec akto\ je razdjad, zagotovo se ne more trditi, kakšna sodba se je izrekla, zdi pa se. da so bili hrošči ekskomunicirani.
Tudi v novejšem času, samo 1 TO let nazaj, se je zgodil podoben slučaj. V protokolih občinske seje v Thononu na Savojskem z dne 15. novembra 1731 poročajo: »Sklenilo se je, da se dogovori občina s tistimi občinami, ki žele iz Rima dobiti ekskomunika-cijsko bulo proti žuželkam, in da se za stroške pro rata prispeva.«
Sledeči humoristični proces, ki se je v tem času godil, opisuje Agnei, katerega je povzel po »Nova Flore-sta« od Maurela Bernardusa.
Menihi samostana sv. Antona v brazilski provinci Piedalano Marem-hao so bili od mravelj neznosno na-dlegovani. Vsi poskusi, zatreti s silo te mravlje so bili brezuspešni. Na-svetoval je neki pobožni brat, naj se ne pozabi, da je sv. ustanovitelj reda vse kreature imenoval svoje sestre in naj se vsled tega preganjanje proti sestram mravljam naznani božjemu tribunalu, ki ga zastopa škof. Nasvetu so sledila dejanja iu mrav-
ljam je bil postavljen zagovornik. Ta je dokazoval, da je bog mnuijam življenje podaril, ter jim s tem podelil pravico, se po svojem instinktu ohia-njevati. Tudi so mravlje bogu dop&d ljive živalice, ker dajejo človek,; vzgled* v svetnih in dušnih reče: : vzajemijost. miroljubnost in red .>o njih tepe čednosti in tudi pijetete so nam v vzgled, ker, kakor je že Plinij opazoval, pokopavajo svoje mrtvece. Pri tem pa .debije ;?vidneje in t rje kot ibenihi. kater: Ci»1ovo ne vlačijo brll-m <■- kakor one\ Kfrtfftje so bile pred člo\ ^kom tu in se vsFed tega po vsi pravils smejo prianjanju protiviti.
Po dolgih in vsestranskih ifeba-tah je sodnik odločil, Ltaj se mrav! .on odkaše kraj v bližini, kdf večno p sest, sicer pn. ako bi se temu protivile« naj se jifl ekskomunicira Ta obsodba se je prv vseh mravljiščih pre brala, »in glej«, stoji v samostanski kroniki pisano,   zgodil se je čirdež«. Mirijade malih stvaric je takoj marširalo v gostih koronah na odkazani kraj. Pobožni bratje pa so hvalili ho ga in slavili njegovo mogočnost in dobrotljivost in pravičnost.«
V mnogih slučajih posebno v ]>> znejših časih so se taki kurijozni procesi vršili, da pomire nevedno ljudstvo. V srednjem veku pa so tako la-jiki kot duhovniki z malimi izjema mi verovali v nioČ od cerkve izrečene ekskomuiiikacije živali, ker niso bili na jasnem, ali izhaja zlo od boga ali od hudiča.
Mušie.
podjetnikom, te manj jifl prebivalstvu v takih krajih, kjer je delo na domu za podjetnika" ali za tovarno le postranski zaslužek, ki je dobrodošla opora skromnemu gospodarstvu. Zakon nadalje izreka obvezno*! bolniškega zavarovanja za delavce na domu. Podrobnejši, natančnejši predpisi o izvedbi tega obveznega zavarovanja za slučaj bolezni pridržuje zakonski načrt ukazu notranjega in trg. ministra. Delovno razmerje delavcev na domu se privzame v nadzorstvo obrtnega nadzornika.
Pridobitnih in gospo-d a r s k i h z a d r u g v Ne m č i j i je bilo začetkom tekočega leta 25714 proti 24652 ob istem času lanskega leta. Število članov je naraslo od 3,658.437 na :;.S60.143. Kreditnih za drug je bilo največ, in sicer 15.602 z 2,113.653 člani, nadalje 3362 kmetijskih produktivnih zadrug, 2006 konsuninih društev.
Deželni zbori
Gradec, 27. septembra. Predložilo se je poročilo o 14 milijonskem posojilu mesta Gradca. Ta vsota bi se morala po proračunu porabiti do konca leta 1907. za razne gradnje, a danes je še na razpolago nad 3 milijone kron, za kojih porabo mora dobiti mestna občina novo dovoljenje dežel nega odbora.
Posl. dr. S c h a c beri je utemeljeval svoj predlog za izboljšanj" plač in za pokojnino cestarjem na okrajnih cestah. Nadalje je predlagal desetodstotno zvišanje plač za dežel ne gozdarske delavce. — Posl. V o n j a k je interpeliral namestnika v gozdarskih zadevah v slovenjegra-škem okrajnem glavarstvu. — Posta
tv o c t' v a r
slanca dr. P 1 o j predlagala regulacijo Drave v ormoškem okraju.
Koper, 27. septembra. Najprej so se čitale razne Interpelacije. — Poslanec D a v a n z o je nujno predlagal, naj deželni odbor na pristojnih n estih posreduje, da si bodeta vojna hiornarica in avstrijski Llovd nabavljala potrebno vino le pri istrskih vi-norejč*ih. Predlog je bil soglasno sprejet.
i! e lovec. 27. septembra
Poki
L
dr. W a 1 d 0 B t je predlagal, naj m dovoli deželni prispevek za nadaljevanje zilske železnice iz Šmohorja du Koč.
Line, 27. septembra. Gornje-avstrijski dežolni zf>or je sprejel predlog gospodarskega odseka, naj . r z zakonitimi in adiniipHtrath uiini odredbami zabrani razkosavanje velikih posestev. •
Opava, 27. septembre.. Slezij-ski deželni zbor je sprejel predlog posl. T ii r k a proti temu, da vheia izplačuje državnim poslancem dijet-3 tudi v počitnicah, kar krivično obrc menjuje davkoplačevalce, a korumpira tudi poslance.
Volilna  eforma za ds-želne zbore.
D hi ii H J 9 27. septembra. Volilna reforma, ki jo je sprejel nižjea\ sirijski deželni zbor in ki bo tudi sankcionirana, določa 127 poslancev (dosedaj le 78), in sieer 3 viriiisti, (škofa na Dunaju in v SH, Hipolitu  ter rektor   dunajskega, vseučilišča),   4 poslanci dunajske trgoTJoske in obrtne zbornice  (kakor dosedaj}* 16 zastopnikov veleposestva   <knk,'r dosedaj), .48 zastopnikov mesta Dun.*M}' splošna kurija),   31   poslancev kmečkdi občin. J5 poslancev   mest   in irirov (razen Dunaja).   10 poslancev bMH°" sne kurije, in sicer 3 za mesta in tr«,^'; 7 pa /a kmečke občine. Volilni okraj/1 so razdeljeni po — krščansko-socialnem zistemu. Okraji s krsčansko-soci-alno večino imajo 826.400 prebivalcev ter dobe  36 mandatov,  okraji s socialno-denmkratično   večino imajo 701.300 prebivalcev, a dobf 12 man đatov. V krščansko socialnih okrajih pride en poslanec na* 23.000, f social-no-deinokrafičnih okrajih   pa ^m Poslanec na 58.000 prebivalcev.
L v o v .   27. septembra.   Pm ' i*ki konservativci, ki vladajo <• uahšk *>m deželnem zboru, so se končno zedifc. **\ za \olilno reformo, po kateri naj 1^ 1 dobil deželni zbor 216 poslancev (d -sedaj  161). Število virilistov ostam-m nespremenjeno  (12). Od osfolih 204*-" poslancev se volita 102 posl&noa po' • Splošni, direktni volilni pravici s pluralnim zistemom. Kdor je 35 let <inv, ožtnjen ali vdovec, ima dva glasa, in uko je absolviral srednjo šolo, in tri glase. Napravi *e 74 kmečkili i u 28 n testnih volilnih' okrajev. Tako je razmerje med mesti in kmečkimi občinami Hid4 danes. Ont^la 102 poslan ca volijo tri skupine: veleposestniki z najmanj 20Q K davka Volijo 56 poslancev, trgovci in  obrtniki z naj manj 150 K da\lra 16, takozvani izobraženci (visokošolske   štinfcje) pa 30 poslancev.   Ker pa konservativci nimajo potrebne tri četrtine svojih poslancev,   prizadeva/o   >i skleniti kompromis z demokrat'     Deinokr.Iti saatevajo 14 virilistov in 10* poslal*
cev v vsaki kuriji. Veleposestniki nftjf (Dalje v prilogi).
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 225., dne 28. septembra 1807.
bi dobili 44 poslancev, vsi tisti, ki plačujejo najmanj 20 K davka in absolvent je srednjih šol pa b'4 poslancev. V jezikovno mešanih okrajih naj hi      ■.  lila po dva poslanca.
Koper, '27. septembra. Specialna komisija, ki jo je izvolil istrski deželni zbor. da prouči volilno reformo, je v današnji seji, ki ji je prisostvoval tudi namestnik princ Boben-lohe, je sklenila, da razpravo odgodi, dokler ne popolni aktov s statističnimi podatki. Prihodnjo sejo bo imela komisija 2. oktobra.
csl r?ec   dr. Kramaf o
narodni avtonomiji.
Praga. 27. septembra. V prvi štev. »Češke Revne je priobči poslanec dr. Kramar članek o narodni avtonomiji, kjer piše meti dragim: »Narodna, avtonomija je mogoča, in odkrito povem, da hi je bilo želeti,
toda le v okvirja zgodovinskih moj kraljevin in dežel. J mlustrijska ha obrtna poKtilka nc more biti onpga-ena v Pragi kakor v Libercih, toda lahko si je misliti razlike v taki politiki, n. pr. med Ašein m Tarnopdlom. Enotnost v y.akonoda.jslvu in v deželni upravi mora biti pri vsem tem vsemu prebivalstvi! dežele skupna. Te meljno načeJo jezikovnega prava, da mora namreč vsak prebivalce te kraljevine dobiti svoje pravo v svojem jeziku po celi kraljevini, in sicer ne po posredovanju tolmačev, temue po uradnikih, ki znajo njegov jezik popolnoma, je conditio sine qua non vsake reforme v uradniškem vprašanju. Mi sami hočemo tudi imeti svoje uradnike ne samo doma, temne pri osrednjih deželnih oblastih v Pragi in pri osrednjih državnih oblastih na Dunaju, in sicer toliko, kolikor nam jih gre po številu in pomembnosti na-1 šega naroda. Toda kakor je Nemcu omogočeno, najti pri nas sv« je pravo ; v svojem jeziku, ravno tako mora biti nam zagotovljeno v Asu. Bobu itd. — in punt preluvalstva zaradi čeških obravnav v Ašu nas bo pri m oral, še odločneje nastopiti proti enostranski rešitvi uradniškega vprašanja za Nemce. Isto mora veljati tudi,-, a Moravsko in Šlezijo (kaj pa za druge slovansrc dežele?). Nemei ne -smejo pozabiti, da so časi minuli, ko se je .delala avstrijska politika ta nje«
Ruski minister Izvolski na Dunaju.
I) u u;, j . 27. septembri.. Ob.sk ruskega ministra I z v o 1 s k*1 g a cia Dunaju je dobil  posebno važnost s tem. da se istočasno mudi na iTmnaju tudi romanski kralj Karel. Sestanek ni slučajen, temne je kralj Karei že poprej obvestil ministra Izwolške-ga o evojem prihodu na Dunaj. Včeraj se je Jzvoiski odpeljal k poslan i-'ku grofu B e r e h t o 1 d u na Moravsko. Ko se vrneta Dunaj, bo nadaljeval konference z ministrom baronom Ae h rent h a 1 6 m.   Izvolski se bo nmdil n» Dunaju dalje časa. kakor je ])rvotno nameraval ter ne odide pred 1. oktobrom. Z Dunaja odide na Nemško, a ne obišče nobenega politika, razen bivšega nemškega poslanika v Madrida barona S tu m m a.
sedanja sedanje ministrstvo uu krmilu.
Punt v Maroku.
Pariz, 27. septembra. Tri pleinena, ki so se po svojih odposlancih pogajala z generalom Drudejem za mir, so se podvrgla vsem francoskim pogojem ter takoj poslala v Ca-sablanoD osem svojih porokov. Le štiri plemena so Še trdovratna,, vendar m> že tudi poslala svoje delegate. Obenem z delegati je prišel tudi bivši gubernator Casablance, Kaid Siti t-i.arbi :kot pooblaščenec sultana Ab-<hda Azisa,   da  se  istotako  pogaja s
franeoskimi  oblastmi   zaradi miru.
želi sultan prevzeti odgovornost za zdrže vanje miru v pokrajinah ple-mena Saivjev,
L o d d o n , 27. septembra. Mu-lej Bafid je poslal del svoje vojske na sever, a sani še ostane nekaj rasa v Murnkešu.
Sol tac Abdul Azis je Asem mestom iiLazal, naj začno strogo varčevati pri vseh javnih izdatkih. Mestna oblast v Tangerju je mnenja, da bi se preeej dalo prihraniti, ako bi vjet-niki ne dobivali vode in kruha, ker je treba vodo kupovati. Ta sklep se je naznanil diplomatienemu zboru, pač z namenom, naj bi Evropejci skrbeli za vjetuike, ker so predobrega srca, da bi pustili reveže brez vode. In zviti Marokanei se na tak način zopet iznebe ene skrbi.
M a d r i d , 27. septembra. Španski ministrski svet se je barvil včeraj z organizacijo policije v Maroku ter sklenil, takoj odposlala oklopnico »Pelavo« v Tanger, da bo na razpolago španskemu poslaniku, ako hi se moral odpeljati v Rabat.
Vstaja na Kitajskem.
L o n d o n , 27. septembra. V pokrajini Kiangsi se je pojavila boksar jem slična vstaja proti kristj «nom. V Kauču i u so vstaši umorili itr-ijan skega misijonarja ter požgali cerkev in seminar, juiidi iz notranjih delov dežele pri hajajo vesti, da je bil^ več kitajskih duiiovnov in kristjanov po-anorjenib in mnogo cerkev razd'anih
Glasevl z Jesenic.
Hrvaška in Ogrska.
Z a g r e h , 27. septembra. »Hrvatska«   razpravlja  o  sestavi nove vladne veČine,  za kar se dela že tri mesece ter prihaja do zaključka: Ma-džaronska večina ni več .mogoča, ako -nočejo, da izraze iz morja krvi. M:\ ♦ Ižaroni sami -o *> tem prepričani, ka 'kor tudi vsi listi, ki bi zonet radi nu stavili madžarone za večina v saboru.. Ai-o pa niso tega mnenja, 7<aj razpi žejo volitve, potem bodo videli.
Budi m p e š i a . 27. septembra. Danes je  zboroval   ministrski svet skoraj nepretrgoma deset ur. Ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e in minister grof A od ras s y sta predložila načrte, ki jih nameravata izro čiti parlamentu.   Grof Andrassj je tudi poročal o svoji avdijenci pri cesarju in prestolonasledniku- Razprav Ijalo se je tudi o aktualnih nagodi*--nih  vprašanjih.  Grof  Andrassv jr končno predložil volilno r e t o r m O in novo razdelitev volilnih okra jev. Pri tej razdelitvi je baje vlada gledala na to, da zagotovi državi zvestim in zanesljivim elementom veči no. V ospredju vseh razprav ministr skega sveta pa je bila nagodba, nadalje proračun za prihodnje leto. Govorijo se je tudi o hrvaških zadevah.
O neugodnih financah priča dejstvo, da je prišla danes k ministrskemu predsedniku deputacija deželne zveze kreditnih zadrug ter prosila pet milijonov državnega posojila.
Iz Srbije.
Belgrad, 27. septembra. Kralj Peter je zavrgel predlog, naj bi se skupščina odgodila, temuč se skliče na dan 14. oktobra, kakor je bilo prvotno določeno. Zaradi tega kraljeve ga nastopa svetujejo nekateri ministri, naj bi celokupno ministrstvo odstopilo, toda dr. Pašić je proti temu. vsled česar ostane vsaj do novega za-
davna   telovadb a   i n i i■ > e I i c a . ki sta jo priredila telovadno društvo Sokol na Jesenicah in podružnica Cirila in Metoda za jeseniško občino preteklo nedeljo je bila neljubo motena vsled slabega vremena, a smo s prireditvijo vkljub temu lahko zadovoljni.   Umevno je, da je bila vsa pozornost občinstva obrnjena na favno telovadbo naših vrlih Sokolov, ki so zopet dokazan, kaj je delo, ki nikdar ne počiva, ampak neumorno vstra.p v napredovanju. . . 2. oktobra t. L m/ne ravno 3 leta, kar obstoji telovadno /iruštvo /Sokol na Jesenicah.   Ako se ozremo na kratko dobo društvenega obstoja,    moramo konstatirali, da se je zal?valiti le jekleni jn neii]#oglji .i volji delavnih članov, da je dr ]st\o vedno emše proovitah) \ kljub na j hiy.se mu odporu nasprotnikov in prOJK) glav tistih, ki jim je t'ia rodilo vzgojevalno dril o le .'epa be-
>eda. Najlepše bodrilo za bodočnost je pogled aa vrsto neuvrščenih in čdtii društ veiiiki»v. Ob tej misli lahka vzklikne naš Sokol: »Veliko smo debili, a delali nismo lire* uspeha!«
V i ii» k p t r g n t e v priredi telovadno druš< \ o .Sokoi n;i ~ r-imicali
v nedeljo, 29. \. m. v restta^asaC^ji pri Sokoihr . ki je seUaj v oskifaii staroste br. H u m i-.-i. Začetek <»h 7. uri zvečer.. Vstopnina *0 v. Pri trgat , i se toči vipavski iii^s;.. Nihče *?taj ne zamudi (prilike, da j>r.-ži\ i par \ os»>-lih   uric   pri  zabavni   vinski trgatvi.':
t) bč i n s ka v o 1 i te\ / < prvi volilni razred se vrši v sredo 2-oktobra t. L v restavraciji na 1'o^ti. Ministrstvo je odredila, <hi se ime vršiti volitev v prvem razredu še enkrat na podlagi starega volilnega imenika br«*z častnih obča»ov in vpisom novega volilca A L ue k m a n -n a . kateremu je upravno sodišče pri]*»znalo volilno pravico v :tem razredu. S tem je potisnjena muc obeh slovenskih strank v ozadje in je zagotovljena premoč tovarne v vseh volilnih razredih, kar pomeni toliko, kakor gospodstvo Nemcev na Jesenicah. Bodočnost Imi pokazala, če je bilo upravičeno veselje klerikalnih krogov nad porazom takoimenovanega »liberalnega« gospodarstva. Mi le želimo, da se naše slutnje ne uresničijo! KI erikalna stranka pn naj sedaj gleda, kako se otrese nemških liberalcev, s katerimi se nadeja deliti zaželjeno občinsko gospodarstvo!
— Pomanjkanje šolskih prostorov se je pokazalo začetkom šolskega leta na jeseniški šoli. Ne glede na to, da ni šolsko poslopje vredno piškavega oreha, so vsi prostori prenapolnjeni. V treh razredih se nahaja nad 90 učencev, kar pač pove vse. Pri brezbrižnosti merodaj-nih krogov ni upati, da bi se protizakonite razmere izboljšale. Vsled takih razmer pa trpe seveda edino le otroci v zdravstvenem in učnem oziru!
— Prav po nepotrebnem se je razkoračil nekdo v sobotnem »Slovencu« nad   dvema jeseniškima
naprednjakoma, ki na iz prijaznosti povedano nimata z vso stvarjo prav nobenega stika. Mož* mora imeti posebno veselje in pa zavest najvplivnejšega moža na Jesenicah, da tako rad razveseljuje javnost z lastnoročno podpisanimi tujimi duševnimi proizvodi. Pustimo mu to nedolžno igračkali j«1!
— L i b e r a I n o - v d e č a p o -d r u ž n i c a Cirila in Metoda n a S a v i ni všeč Slovencu« ter zo-pe1 po SVOJI stari navadi /.ahavlja. Sa\.- I podružnica ni 1>1 •'- \'!na, ne rdeča, ampak samo slovensko n a r o d n a , in to je, kar klerikalne
hrezdomovinee najbolj boli!
— Nemško šol o n a S a v i tudi letos polnijo slovenski otroci. Kaj bi neki počeli, če bi ne bilo slovenskih otrok t Potem bi moral nemški »Schulverein« svojo palačo kmalu zapreti. Obžalovati moramo le narodno malomarnost slovenskih staršev, ki se ne sramujejo pošiljati svoje otroke v nemško potuj čevalnico!
O s o b j e državne žele z n i c c tvori sedaj po pretežni večini središče jeseniškega nemštva. Kakor se je spočetka zatrjevalo od merodaj-ne strani, da se bo nemško osobje-polagoma nadomestilo s slovenskim, tako postajajo zdaj ti nemški uslužbenci slednji dan nesramnejši in pre-drznejši. Ne žalijo slovenskega občinstva samo v svoji službi, ampak tudi izven službenega časa so pričeli kazati svoje nemštvo in izzivati, kakor bi sploh ne vedeli, da se jim nekega dne lahko postriže peruti. Ali se nam je čuditi, da se je pričelo šopiriti nemštvo uslužbencev državnih železnic? Nemec je post a j e n a č cinik, nemško je vodstvo kurilnice in nemško je načeiništvo oddelka za v z-d r ž a v a n j e železniške proge. Kamor se torej ozreš, povsod vidiš le Nemca na vodilnem službenem mestu. Nikdar ne bi smeli molčati, če bi ti ljudje kot Nemci bili vešči slovenskega jezika, toda pribiti nam je, da od omenjenih nihče ne razume niti trohice obeeval-nega jezika prebivalstva. Ne briga nas toliko, de se službeno rabi nemščina, toda mi ne smemo in nočemo dopustiti, da bi uslužbenci državnih železnic okuževali naše slovensko ljudstvo s tujim nemškim duhom. Sicer pa se bomo z zadevo pečali obširneje še na drugem mestu! .-
Dnevne vesti«
V Ljubljani. 28 septembra.
— Na naslov c. kr. ravnateljstva J državnih železnic   v   Trstu. Kakor znano se vrše vsako četrtletje v Ljubljani, Gorici in na Jesenicah skušnje za sprevodnike. Razume se, da se k tej skušnji oglašajo skoro izključno slovenski pomožni uradniki.  Ker ne znajo povsem ali vsaj povoljno nemški, ker imajo nadalje poslovati v slovenskem ozemlju in večji del med slovenskim občinstvom, bi vsakdo mi-•slil, da se te skušnje vrše tudi v izključno slovenskem jeziku. Temu pa ni fnko, kei--smatra slavno ravnateljstvo v Trstu za potrebno pošiljati v izpraševalne   komisije za te skušnje tudi ljudi, ki ne znajo prav nič ali pa prav mah) Slovenskega.    Sedaj si pa predstavi jaj, kako morajo slovenski kflodidatj" čiste« po nepotrebnem lomiti nemščino m se truditi z odgovori v nemščini, ki bi jih v slov. jeziku dajali    z    lahkoto.    Ce ti potem pri teh skušnjah  počepajo Slovenci, je glavni  vzrok neznanje nemškega jezika, ki naj bi ga* morali kandidati /iin: i     ih'inškonacijonalnim    ali pa bogve kakšnim izpraševalcem na ljubo.    Ker je pri  prometnem oddelku tržaškega ravnateljstva in pri le-tem v obče nekaj SBovenoev,   bi morali slovenski i»praševatel.ii v prvi vrsti priti — v puštev. In prav nič ni potreba,   da   bodi   kak   dr. Katziau-tsehitsch ali \m kak Moritz Berenfed spraševat v Ljubljano in sploh na Kranjsko slovenske naše sprevodnike. Pri Moritzu Berenieldu je pri za-dnjib skušnjah dne 20. in 2L sept. 1.1. padjo nič manj nego   G Slovencev. Mi samo omenimo, da ta Moritz ne zna prav nič slovenskega! Drugo si le mislimo. In vendar mož menda pri vsaki priliki sili na Kranjsko, se poteguje za slovenske romarske vlake itd. Zakaj vse to in zakaj se Slovencev ne pošilja na Brezje, Lušarje in Sveto goro. Visoko ravnateljstvo naj tedaj blagovoli v    najkrajšem času poskrbeti, da se v komisije za izpite slovenskih sprevodnikov namesti tudi slovenskega jezika vešče izpraše-vatelje. Ravnotako naj poskrbi, da se slovenski krščanski pobožni romarji ne bodo več vozili pod vodstvom kakih — Moritz Berenfeldov.
— Čudne razmere. Pri tukajšnjem c. kr. glavnem carinskem uradu službuje mož, ki smo imeli priliko, da si ga ogledamo v nedavnem času v notici »Dvojna mera«. Vkljub vsemu si mož dovoljuje marsikaj, ker se gleda od zgoraj na njegovo postopa-
nje 2, rožnatim steklom! Mož je trd Nemec — (Korošec) in misli, da mu je kot takemu dovoljeno vse! Pred kratkim sta prišla v urad dva uradni ka nekega slovenskega podjetja! Govorila sta slovenski, a mož si predrzne zahtevati, da naj govorita nemško! Pa to ni edini slučaj. Več narodnih trgovcev se je že pritoževalo nad postopanjem tega moža, ki pač misli, da je v »rajhu«, ne pa v uradu, kjer se uradno zahteva^ znanje obeh deželnih jezikov. Zapomni naj si gospod in ž njim finančno ravnateljstvo, da je Ljubljana slovensko mesto in pie'ežna večina strank, ki imajo posla v carinskem oradu, slovenska! Vljudno pa vprašamo slavno finančno ravnateljstvo, ako hoče storiti tem čudnim razmeram konec s tem, da namešča na slovenskih krajih le take uradnike, ki SO zmožni uradno pred-I i san i h obeh deželnih jezikov, da se morejo razumevati s strankami!
— Plače na Južni železnici. Upravni odbor Južne železnice je pooblastil generalno ravnateljstvo, da uredi plače vsega osebja in sicer analogno uredbi na državnih železnicah. Vodilo pri razvrstitvi osebja bo, da pride vsak nastavljenec v višji plačilni razred, in da pri tem ne bo nihče prikrajšan. Kdor že ima najvišjo plačo v svoji kategoriji ali je prekoračil o*5 leto, dobi primerno do klado. Tudi stanarine se urede po vzoru državnih železnic. Poduradni-koin in slugam, ki imajo višje stanarine kakor so na drž. železnicah vpeljane, ostanejo te stanarine. To zvišanje bo znašalo na leto tri milijone kron in stopi 1. oktobra v veljavo, a bo veljalo tudi za nazaj.
—Volitev članov in namestnikov v pridobinsko komisijo III. razreda bode v četrtek, dne 3. oktobra od 10. do 12. dopoldne v »Mestnem »lomu«. »Slovensko obrtniško društvo« v Ljubljani priporoča za volitev tele kandidate: gg. Kenda I v a n , restavrater v »Švicariji« in LovšeFran, mesar, Jurčičev trg, za člana gg. S e i d 1    A 1 i* r e d in
Novak Friderik, oba restavra-terja v Kolodvorskih ulicah, za namestnika. Dalje se naznanja, da priredi »Slovensko obrtniško društvo« v četrtek, dne 3. oktobra ob 8. zvečer v hotel Ilirija prijateljski sestanek s predavanjem in razgovorom o različnih zanimivih obrtnih zadevah. Člani kakor tudi prijatelji društva se vljudno vabijo k sestanku.
— V »Narodno delavsko organizacijo« v Trstu se zaganjajo zdaj ljubljanski klerikalni listi kot ose. Sprva so jo pustili pri miru, odkar se je pa Terseglavu storila v Ricmanjih nesreča, da mu niso poljubovali njegovih lepih, napol posvečenih rok, od takrat bombardirajo omenjeno organizacijo brez prestanka. Zdaj se je tudi možakar Gostinčar v svoji »Naši Moči« spravil nad njo in jo psuje, kakor bi se napil samega špirita. Nam se zdi, da je »Slovenec« Terse-glava poslal le zato v Ricmanje, kjer je izzival sicer mirne poštene ljudi, da bi mogel napadati potem »Nar. del. organizacijo«. Klerikalci uvide-vajo, da v Trstu in sploh v Istri s klerikalizmom ni nič, ker pa le hočejo na vsak način uvesti ta plevel v one kraje, zato hočejo dobiti umeten vzrok zato. »Bridki marternik« Terse-glav mora zdaj pisati dolg roman o svojem »izletu« iz Ricmanj, da bi se človeku kar v srce zasmilil, če bi ne bil tako peklensko-nesramno zlagan. Xaj se naši klerikalci potolažijo, da > tem manevrom ne bodo škodovali »Nar. del. organizaciji«.
— Vseslovenski trgovski shod v Ljubljani.   Slovensko  trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani je skleni lo v od borovi seji dne 11. septembra t. 1.. da priredi v nedeljo, dne 20 ok
t obra t. 1. v Ljubljani vseslovenski trgovski   shod v Ljubljani. Potrebo prireditve takega   shoda   je odbor smatral za dano, potrdile so ga v tem mnenju izjave, ki so mu došle od drugih stanovskih organizacij, trgovcev v Celju, Trstu in Gorici, pa tudi odgovori, ki jih je prejel od svojih zaupnikov v Ljubljani in izven Ljubljane.   Odbor se je obrnil do raznih odličnih mož, ki so drage volje izrekli svojo pripravljenost, da obiščejo shod in sprejmo   referate. Poseben pripravljalni odbor je dobil naročilo, da določi program za trgovski shod, ki se mora izkazati   kot veličastna manifestacija slovenskega trgovstva. Mi pozdravljamo z    zadoščenjem ta sklep ter smo trdne vere, da pribite slovenski trgovci od vseh strani naše domovine na dan 20. oktobra 1907 v Ljubljano. Podrobnosti o shodu priobčili bomo v kratkem, za danes omenjamo, da so svoje sodelovanje zagotovili društvu gg. Lavoslav F ii r s a-g e r, trgovec v Radovljivi, dr. Danilo M a j a r o n , odvetnik in deželni poslanec -v Ljubljani, dr. Henrik T u-m a , odvetnik in deželni poslanec v Trstu, Josip   U 1 ča k a r , ravnatelj hranilnice in trgovec v Trstu.
— Štedljivost pri stevbl srednješolskih poslani) v L|nMlanL
To Štedljivost in njene posledice nam jasno kažejo razmere na tukajšnji prvi
državni gimnaziji.   Poslopje stoji komaj deset let, a je že davno premajhno. V teku let vzela se je od prirodopis-nega kabineta ena sobu za učno sobo, risalnica služi za učno s« bo. istotako fizikalna dvorana, tako daje potrebno celo preseljevanje razredov, Če se hoče tudi drugim razredom pokazati teme-ljitejše poskuse. V delavnici šolskega sluge se nahaja podporna kcjižuica, razni znanstveni kabineti so stisnjeni v ozke prostore, da Človek mora paziti na noge iu komolce, če hodi med zbirkami; drugače pade vsak hip čez kakšno   štorkljo!   In  letos  ima š>sti razred daleč nad postavno zahtevano število   dijakov,   a se ne more deliti v dva oddelka   — ker ni učne sobe) Na te naravnost škandalozne razmere opozarjamo vso slovensko  javcost in zlasti  one,  ki  bodo ob otveiitvi novega poslopja druge državne gimnazije kovali siavoHpeve uh vlado, ki Se davno ni  storila niti  sence svoje dolžnosti za naše kulturne potrebe. Glede prve gimnazije pa bo res edini izhod,   d<* se nemške   dijake pošlje v Kočevje. Pomagano bo t bem stranem: tukaj   dobimo   prostora za naše slovenske   dijake v slovenski Ljubliani —  kočevska  gimnazija pa dobi potrebno število dijakov, sicer bi jo morali zapreti zaradi nedostatnega obiska!
— Profesor Rihard Hostalka, ki je prideljen gimnaziji v Gorici, je nastavljen na gimnazijo v Weidenau na Šleskem in je bil že lansko leto prideljen realki v Dornbirnu na Pre-darlskem, v Weidenau pa ga zastopa ves čas snplent. Na ta način se našim kandidatom odjeda kruh. Vsa naša javnost, poslanci in zlasti avtonomni zastopi bodo morali z vso odločnostjo zahtevati, da se na srednjih šolah v slovenskih krajih nastavijo slovenski profesorji v istem razmerju s številom slov. dijakov na dotičnem zavodu, dokler ne bomo imeli popolnoma slovenskih srednjih šol s samo slovenskimi profesorji. — Sicer pa je pogled na srednje šolstvo na Šleskem zelo poučen. Tam obstoja 7 gimnazij in 4 realke, med temi razen ene poljske in ene Češke gimnazije vse nemške. Kako so potrebne te šole, kaže dejstvo, da je imela cela gimnazija v Weidenau lani 148 učencev. Slovenci pa imamo v Mariboru daleč nad 300 in v Celju skoro toliko dijakov a ne dobimo svojih srednjih Šol. Šolsko vprašanje ne sme izginiti z dnevnega reda! Od šolstva in izobrazbe je odvisen narodov napredek!
— „Poljsko-slovenska zveza"
Z ozirom na članek, priobČen pod tem naslovom v našem listu preteklo soboto, nam piše g. Zdzislaw Ma-rycki, avtor Članka „Polacv wšrod Slowian Austryi,u na katerega se naslanjajo naša izvajanja v Članku „Poljsko-slovenska zveza," da v svoji razpravi ni trdil, da bi bilo za Slovence najbolje in najkoristnejše, ako bi se odpovedali zahtevi po združeni Sloveniji, marveč je izrazil svoje mnenje o združeni Sloveniji takole: „My možemy natomiast poddać Slo-wiehcom plan bez porownania kory-stniejszy, a mianowicie zlaczenie Krai-ny z Karyntya, poludniowa Styrya, i slowieriska czešcia Istryi w jeden kraj koronnv, w jedne nSlowenieu, pod-zielona na kilka wiekszych admini-stracvjnieh okregcvv, jakie sa w pro-gramie obecnego rzadu." (Kranjska se naj združi s Koroško, južno Štajersko in s slovenskim delom Istre v eno kronovino, v eno „Slovenijou, razdeljeno v nekaj večjih administra ivnih okrožij.)
— Novice s Kočevskega- Prijatelj  našega lista nam piše: Kup-čijski   opravki  so  me  pripeljali na Kočevsko.   Obhodil   sem   več vasi, kjer  sem  izvedel  različne  stvari o agitaciji pn zadnjih volitvah. Ker ve vse to g. Fr. Rus  še  bolje kot jaz, prepuščam njemu, da razkrinka kneza Auersperga   in   njegove agitatorje. Tudi v Kočevju sem izvedel nekaj novic. Pred vsem to, da so Kočevci 8. t. m. napadli Slovence. Ko so se namreč v  Kočevju bivajoči Slovenci vračali s sokolske slavnosti v Ribnici s ponočnim vlakom, napadla jih je od nekega zagrizenega pobalina iz Kočevja nahujskana dru-hal na postajališču Stara oerkev (Mit-terdorf) tuleč Abzng Windische! Metati so razgrajači kamenje v vlak. V neki železniški voz so prileteli trije kamni.   Ker so slovenski potniki vsak na svojem sedežu mirno sedeli, ni bil na srečo nihče zadet. Pa s tem ni bilo še dovolj. Omenjeni hujskač je šiloma vdrl v Hupej, kjer so sedeli Slovenci. Nekemu fantu je strgal narodni trak in mu še prisolil klofuto. Za to ^e bil pri okr. sodišču v KoČeju obsojen na 48 ur zapora. Slovenci so to kar mirno gledali in
Sretrpeli, ne da bi bili pobalinskemu ujskaČu vrnili a obrestmi. Če bi se kaj takega zgodilo nemškim izziva-Čem na slovenskih tleh, bi vse nemško Časopisje kar besnelo, posebno graška škrbasta klepetulja, in dolgi članki bi krožili po svetu o podivjanih Slovencih. Slo ven oi pa smo ponižni prav po pasje. Dalje sem izvedel, da je pred kakim mesecem prišel dobro oblečen Človek k dekanu
Erkerju. Predstavil se mu je kot prvi knjigovodja pri katoliškem kon-sumu v Sarajevu v Bosni in mu potožil, da mu je zanadaljno potovanje v Sarajevo zmanjkalo drobiža. Na-pumpal je dekana sa 28 K, dal mu zadolžoico s podpisom AVaguer in se zavezal, da posojenih 28 K v 1 do 3 mesecih z obrestmi vred vrne. Dekan je spoznal, da je osleparjen, šele potem, ko je bil slepar že bogve kje. Dne 21. t. m. so orožniki aretirali hajlovca Franca Honigmanna, restav-raterja na kočevskem kolodvoru in ga odvedli v preiskovalni zapor v Novo mesto, ker je služkinjo postaje -načelnika v Kočevju najpoprej omotil, potem pa posilil. Služkinja je sedaj v bolnici v svoji domovini, v Beljaku.
— ,,Domoljubove" cvetke- V kako sirovem tonu je pisan list „slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo", dokazujejo cvetke iz zadnje številke. Tam se imenujejo naprednjaki „bu-tasti trdoglavci", „brglezi", „papige", „jara gospoda", „mestni škrici", „liberalni učitelji, krčmarji in štacunarji so le zaradi sorte na svetu", „liberalna meštau, „lopovi" itd. Nasprotno je pa ČoČov France imenovan „vele-spoštovani gospod državni poslanec Demšar". Kaj čuda, da je potem ljudstvo tako posirovelo, da mu ne pride nikdar lepa in dostojna beseda iz ust, če govori o svojem političnem nasprotniku! In to se pravi krščansko vzgojevanje našega naroda! Kakor se vidi, se škof Jeglič še ne zmeni za papežovo encikliko, ki mu novic ukazuje strogo nadziranje duhovskih listov.
— Javno vprašanje na gosp-Frana Zelenika, knjigovodjo tvrdke A. Krisper, izdajatelja „Trgovsko-obrtnega koledarja" itd v Ljubljani. Lansko leto ste delali veliko reklamo za svoj „Trgovsko-obrtni koledar" s tem, da ste v prospektih koledarja objavili z debelimi Črkami, da nameravate del Čistega dobička od Vašega koledarja pokloniti podpornemu zakladu za onemogle člane slov. trg. društva „ Merkur ~ v Ljubljani, a do danes svoje obljube še niste izpolnili. V letošnjem prospektu, ki ga pravkar razpošiljate, trdite, da ste z lanskim koledarjem dosegli nepričakovano dober uspeh. Ker ljubiuo red, Vas vprašamo, kako opravičujete to svoje postopanje? — 14 članov „Merkurja", zbranih dne 21. septembra 1907. v „Narodnem dom u".
— Dež. sodni svetnik exira statum bo postal baje, kakor pišejo nemški listi, sodni tajnik Frhartič v Celju to seveda samo zbog tega, da ga ne bo treba imenovati za sodnika v Laškem trgu, kamor pošljejo na to seveda Nemca. No, Nemci tudi s tem niso zadovoljni, češ da je Er-hartič prenaroden, da bi smel postati, sodni svetnik. Če bi šlo po želji nemškutarjev, bi slovenski uradnik pri sodišču sploh ne smel postati več kakor k večjemu še pristav. K sreči še nismo prišli tako daleč, da bi vselej in povsod odločevale pobožne želje naše nemskutarije!
— Prošnja občinam po Slo-venskem. Ljubljanska mestna občina je sklenila pretekle dui, da postavlja v proračun vsako leto stalen prispevek za Ciril-Metodovo družbo. Občine po Slovenskem, posnemajte Ljubljano v prid naši prepo-trebni šolski družbi.
— Zdravniška vest Dosedanji
provizorični vodja obč. bolnišnice v Krškem g. dr. Fran Trenz je imenovan za definitivnega vodja tega zavoda.
— „Boltatu Pope s Kudeluga"
postane vsled svojih izrednih zaslug za katoliško literaturo — faktor v „Katoliški tiskarni".
Iz gledališke pisarne. V torek, dne 1. oktobra, (par) se otvori gledališka sezona z Begovićevo dramo „Gospa Walewska". Naslovno vlogo igra gospa Borštnikova, ki po daljšem odmoru zopet nastopi na domačem odru, Napoleona gospod H a as en. Ostale večje vloge so v rokah dam: Kreisove, Danilove, Ronovske, Bergantove in gospodov : Dragutinovića, Nučića, Danila, Toplaka, Bukšeka in P o v h e t a.
Lože v slovenskem gledališču- Naslednje lože Še niso oddane : V I. redu pol lože št. 2 na desni; -v II. redu na levi loža Št. 3 in pol lože št. 6; na desni loža št. 3 in Št. 6. Kdor želi vzeti celo ah* polovico navedenih lož, oglasi naj se takoj v ŠeŠarkovi trafiki.
Koncert Jaroslava Kociana. Kot pripravo in orientacijo za koncert dne 2. oktobra ob 8. uri zvečer naj navedemo še nekaj ocen svetovnih listov. V rokah imamo kritike prvih svetovnih listov, ki so se poslali „Glasbeni Matici" in so tam vsakemu, ki se zanima, na vpogled. V priznanju in proslavljanju umetnika kar tekmujejo med seboj. O prvem nastopu Kocianovem na Dunaju 1. 1901. piše „N. Fr. Presse: „K o t virtuoza je Kociana že d a n e s imenovati med naj prvimi. Zanj ni nobenih težav: najbolj kom-
plicirane naloge prstne in lokove tehnike so mu samo po sebi umljive malenkosti. Čujemo, da prof. Ševčik v Kooianu pričakuje n ekaj nečuven e g a. RihardHeuberger piše v istem listu: „Y Joaohimovem koncertu nakopičene težave je Kooian premagal igraje v najpristnejšem pomenu besede. Popolnoma v svojem elementu pa se je pokazal šele pri Paganinijevem koncertu. To delo je preobvladal v najvišjem slogu. Igral gaje tako mojstrsko in s t/> liko sigurnostjo in lahkoto, da biga najiskušenejši mojstri lahko zavidali. — Z Dunaja je šel Kocian v London, kjer je priredil več koncertov. „Pali Mali Gazet te" piše : „Kocian je brez dvoma igralec prav izvanredne nadarjenosti in občudovanja vredne glasbene sposobnosti. V posesti absolutno popolnega posluha in bogatega zlatega tona združuje fiuost in veličino v taki meri kakršne smo vajeni samo pri igralcih najprve vrste. „Star" piše: „Gospod Kocian ima fenomenalno tehniko in še f i -nejši ton nego Kubeli k." — Vrhunec svojih dosedanjih uspehov pa je dosegel Kocian na svoji turneji v Ameriki. Toda o tem prihodnjič. Zanimanje za Kocianov koncert v Ljubljani je veliko. Občinstvo se opozarja, da so se vstopnice danes pričele prodajati v če-šarkovi trafiki.
Poziv na p. n. pevce in pevke. Letošnja sezona „Glasbene Matice" se je pričela. Odbor pevskega zbora stopa pred gospode pevce in gospe in gospice pevke s prošnjo, da zopet, oziroma na novo pristopijo k mešanemu zboru „Glasbene Matice" in posvetijo svoje moči v povzdigo glasbene prosvete našega naroda. Na sestanku moškega in ženskega zbora dne 25. t. m. sta oba zbora z navdušenjem pritrdila, da se priredi letos „Gregorčičev večer" prve dni meseca decembra in spomladi izlet v Z]agreb. Koncert, ki se bode izvajal v Zagrebu, priredi se poprej v Ljubljani. Za oba koncerta „ Gregorčičevega" in zagrebškega, se bodo vadili pet mesecev mešani, posebno pa moški zbori stari, pa tudi novi, ki so izšli zadnja leta v muzikalijah „Glasbene Matice". Prireditev kakega večjega dela za cel večer letos odpade. Za izlet v Zagreb treba bode močnega zbora in marljivega vežbanja. Pa vse to se bo premagalo in doseglo, samo če bi vsakega pevsko izobraženega Slovenca v Ljubljani vzvišena ideja „Glasbene Matice" in visoka kulturna pomembnost njenih konoert ov tako prešinila, da bi z navdušenjem in narodnim ponosom stopil v krog našega zbora. Naj bi vsakdo, ki ima pevske zmožnosti, smatral za sveto svojo narodno dolžnost, biti član našega zbora. Sprejet bo vsak v naš krog ne glede na stan in politično mišljenje. Živa zavest te narodne dolžnosti mora vsakemu vzbuditi goreče navdušenje za stvar in pravo veselje do požrtvovalnega dela. Kulturni uspeh vsega Slovenstva, ki se bo zopet dosegel z našimi koncerti, bodi vsakemu dovolj plačila za vse žrtve. Pevske vaje se prieno za ženski zbor v suboto, 28. septembra, za moški zbor v ponedeljek 30. septembra. Redne skušnje so: za ženski zbor ob sredah in sobotah od polu 6. do polu 7. ure zvečer, za moški zbor ob ponedeljkih in sredah od 8. do 9. ure zvečer. Redni občni zbor bode v pon-deljek, dne 7. oktobra ob 8. uri zvečer v „Glasbeni Matici". Odbor pevskega zbora „Glasbene Matice".
Ustanovni član „Radogoja" je
postal g. dr. Ivan Jenko, pn-marij deželne bolnice v Ljubljani, s pošiijatvijo zneska 100 K v društvene namene. Odbor mu izreka tem potom iskreno zahvalo ter poživlja slovensko narodno občinstvo, naj sledi temu vzgledu in tudi dejansko pokaže rodoljubno svoje srce. Nagla-Šali smo že opetovano važnost društva „Radogoj" in se nadejamo, da bo odslej obračalo slovensko občinstvo večjo pozornost društvu „Radogoju". Dobrih besed imamo dovolj, a dejanj premalo.
Mestna višja dekliška šola. Slo -
vesna otvoritev novega poslopja mestne višje dekliške šole, oziroma dekliškega liceja bode v petek, dne 4. oktobra ob poldvanajstih dopoldne.
„Trgovska ln obrtna zadruga"
ima v nedeljo, 29. t. m. ob 10. dopoldne v prostorih „Slovenskoga trgovskega društva Merkur" v Ljubljani („Narodni dom", pritličje na levo) svoj ustanovni občni zbor s tem-le dnevnim redom: 1. Nagovor in poročilo o ustanovitvi; 2. čitanje pravil; 3. sprejemanje členov; 4. volitev 7 članov načelstva; 5. volitev 5 članov nadzorstva; 6. slučajnosti. Gosp. interesente vabimo k obilni udeležbi. Za člane „Merkurja", ki hočejo k zadrugi pristopiti, velja va-
bilo priobceno v zadnji Številki .Slovenskega trgovskega vesfenika".
Sestanek .Jtferkurjevih" članov, ki se je vršil dne 21. t. m , je bil jako dobro obskan. Na sestanku se je sklenilo, da se priredita]v tekoči sezoni dva učna tečaja in sicer tečaj za italijanščino in tečaj za knjigovodstvo v zvezi s korespondenco. Za oba tečaja se je priglasilo že lepo število udeležencev. Kdor se še misli prijaviti, naj to stori do 2. oktobra na naslov „Slov. trgovsko društvo Merkur". Glede predavanj so člani izrekli željo, naj bi bila le-ta splošnoizobra-ževalnega značaja. Izrekla se je tudi želja, naj bi se večkrat vršili skupni sestanki in se je takoj dolo Čilo za prvi prihodnji sestaneki s o • bota 5. oktobra zvečer v Švioa-r i j i. Opozarjamo torej že danes na ttf sestanek, ki bo po želji Članov pončnozabaven.
Slovenskemu pevskemu društvu „Zvon" je vlada potrdila spremenjena pravila. Društvo je sedaj tudi podporno društvo in ker stoji strogo na narodno-napredni podlagi, je dolžnost vsakega naprednjaka, da je podpira po svojih močeh, kadar se nabirajo podporni člani in kadar priredi društvo kako vese-lioo, katera vsaka kaže, da si „Zvon" pridobiva vedno več simpatij med narodnjaki.
Gosp. Ivan Jebačin, trgovec in tovarnar v Ljubljani, je znova izkazal „Društvu slovenskih književnikov in Časnikarjev" svojo dejansko naklonjenost, podarivši društvu zopet 50 kron. To je že letos četrti nenavadno velikodušni dar imenovanega rodoljuba. Svoje hvaležnosti mu ne more društvo izkazati drugače, kakor da priporoča zavednemu slovenskemu občinstva, posebno pa vsem narodnim trgovcem po Slovenskem, njegove izborne kavne surogate, predvsem priljubljeno njegovo cikorijo, ki nosi znamko zvezdne in Ciril-Metodove cikorije.
Simon Gregorčičevo javno knjižnico in čitalnico je obiskalo
tekom preteklega tedna, t j. od 21. do 27. septembra skupno 560 čitate-ljev. Povprečno torej 80 oseb na dan.
Slovensko   pevsko društvo
,,Lipa" priredi tretjo velifco vinsko trgatev v gostilniških prostorih gosp. Pavška p. dom. pri Tonetu danes zvečer ob S. uri.
Družabni večer združen z vojaškim koncertom in šaljivo pošto prirede danes ob osmih v areni „Narodnega doma" podčastniki ta-kajšnje garnizije. Vstop je dovoljen tudi prijateljem in znancem podčastnikov. Ker so se ti družabni večeri jako pri ljubih, je pričakovati obilne udeležbe.
Pomota« V včerajšnjem članku je lapsus pennae. Soproga nadvojvode Frana Ferdinanda je rojena Chotek, ne Kinskv.
Vstop letošnjih novincev. Novinci redne vojske,/vojne mornarice in deželne brambe se imajo dne 15. oz. 16. oktobra t. L pri pristojnem okrajnem dopolnilnem poveljstvu ob 7. zjutraj predstaviti v svrho nastopa aktivne službe. Euoletni prostovoljci pa nastopajo svoje službovanje direktno pri svojih polkih že 1. oktobra. V slučaju, da bi kak spomladi v vojake potrjeni mladenič ne dobil pravočasno prizivnice, j« dolžan — da se izogne vsem zlim posledicam — tudi brez prizivnice zglasiti se za aktivno službovanje, na kar se vsi novinci še posebej opozarjajo. — Nadomestni rezervisti so dne 3. oktobra vpoklicani.
Jubilejni denar. Kakor zuano, izide drugo leto v Avstriji jubilejni denar ob priliki 60 letnice vladanja avstrijskega cesarja. Denar bo srebrn in zlat in sicer srebrn po 1 K in 5 K, zlat pa po 10, 20 in 100 K. Na vseh bo novejši posnetek cesarjeve podobe z jubilarnim napisom in umetniškim robom. Podobe na obeh straneh tega denarja bodo zelo plastično narejene in bodo višje kot rob. 100 kronskih zlatov se bo nakovalo samo za 10 000 in bodo posebno umetniško izvršeni. Ne bodo pa tako zelo za promet kakor za J uporabo za medaljone.
v Čomšoniški Orlando Furioso
Iz čemšenika se nam piše: Naš kaplan Ocepek hoče biti na vsak način novi Orlando Furioso. Nedavno je prijahal pozno v noč k njemu toli znani gostilni. Vranec je obstal pod oknom, ostroge so zarožljale in novi Orlando Furioso je s hrepenečim srcem lahko potrkal na okence in hoteČ zbuditi svojo oboževanko, ljubko nežno za-klioal: „Ljubica, vstani! Vstani srček zlati!" Pridržujoč sapo, je pričakoval, da se odpre okence in prikaže njena ljubka glavica. A zaman. In Orlando zopet potrka in zakliče, a bolj močno in bolj glasno. In zaškripala so vezna vrata, pred Orlanda pa stopi moška postava, poglega ga srpo, da ta kar vztrepeta na dnu srca, ter reče s hudim glasom: „Aha, vi ste, kaplan! Kaj pa imate pri mojih hčerah?! Pustite jih pri miru; tega jaz nikakor ne trpim in pazite, da se je to zadnjič zgodilo, ker poj-
dem sicer naravnost k gospodu Škofa." Trepetajo je stal novi Orlando Furioso, s strahom poslušal strašne besede in v srcu sklepal, da nikdar več ne bo tako naglas klical ljubke gostilničarje ve hčerke. Še enkrat so zarožljale ostroge in že je sedel na svojem vranou ter oddirjal v temno noč. In po vasi pok, pok, pok, je od podkev bobnelo . . . Kaplan Ocepek je pa tudi sila učena in „kunštna" glava. O tem se lahko vsak prepriča, samo da ga pogleda. Saj že njegova zunanjost priča, da je učen in brihten gospod. Njegova postava, izraz obraza in toli učenjaške poteze — ljubkega — lica in vse njegovo kretanje kaže, da Ocepek ni kar si bodi. Pa tudi sam se rad pobaha, da je učen. Okrog govori, da je škofov svetovalec in da veliko več ve, kakor skoro vsak duhovnik. „Jaz več vem. kakor g. N., imam več izpitov, kakor on in sem tudi škofov svetovalec", je rekel nekje (k»aj na razpolago) pretekli teden. „In zato vam povem, da bo moral iti vaš gospod N. proč in jaz pridem na njegovo mesto". Bravo, Ocepek! Č estitamo vaši učenosti in želimo vam, da bi bili skoro škof ali papež. Potem bodete šele ponosno jahali svojega vranca, ostroge se bodo vse lepše lesketale in vse lepše se bo čulo njih srebrno rožljanje. Zopet se bodete lahko vozili v kočiji — samo, če jo ne bodete zopet razbili. Da, Ocepek, škof in papež! Sicer se pa vidimo še preje.
Mramornat krstni kamen za 12.000 kron je daroval neki dobrotnik podružnični cerkvi v št. Vidu pri Lukovici. Za take reči imajo gotovi ljudje denar, za kake šolske potrebe pa ne!
Umrl je v Kranju 59letni Ivan K u s 11, mestni pismonoša in posestnik.
Klerikalci in pošta v Železnikih« Piše se nam iz Železnikov: Tukajšnja pošta ne da miru gotovim ljudem pri „Slovencu". V zadnjem dopisu se je brezimen pisač obregnil tudi ob obrtnika, ki sta provzročila notico v „Slovenskem Narodu". Dobro znani dopisnik naj si zapomni, da imata omenjena obrtnika pri posti gotovo toliko opravila kot on, a nista ne ta dva niti ne kdo drugi naletel na kako nepravilnost. Ako ni kaj v reda, naj „Slovencev" dopisnik navede nedostatek. Ali hoče morda zapovedovati, s kom sme gospodična poštarica občevati, in s kom ne ? Ugleda pa pri „Siovenčevem" dopisniku ne bo nshČe iskal, saj po njegovem mnenju pri nas tako ni nihče ugleden kot Blažkov Jože in Štraj-ner. Ali ni res, papa Čoč?
Nova električna naprava na Gorenjskem. Pri steku Bohinjske in Korenske Save namerava g. Franc Zupane v Lancovem pri Radovljici zgraditi veliko električno napravo, ki bo stala okoli 120.000 K in bo preskrbljavala razsvetljavo okolici ter se rabila za industrijske namene. Gosp. Zupane je napravil mestni občini radovljiški ponudbo, da bi pre-skrbel mesto z električno razsvetljavo. Naprava bo imela 38 metrov padca in 160 konjskih moči.
Odbor »Ribniškega Sokola" je
soglasno sklenil, da  bode kolekoval vsa svoja pisma z narodnim kolkom. Narodna Čitalnica v Novem
mesto priredi v soboto, 5. oktobra ob 8. zvečer v svojih društvenih prostorih izvanredni občni zbor z vzporedom: 1.) Popolnitev novih društvenih pravil v zmislu zahteve o. kr. deželne vlade. 2 ) Spremenitev sedanje [čitalnične knjižnice v javno.
Nevarna borba s steklim psom. Ribič Jožef Skok iz Topolca pri Trnovem je proti večeru nastavljal v vodi Reki mreže, ko priteče do njega tuj in sumljiv pes, ki ga je hotel napasti. On se ga je hotel s kolom ubraniti in ga odpoditi, a pes je bil vedno bolj silovit. Nastalo je opasno borenje. Ribič, ki je stal na robu struge, je pri umikanju omahnil in padel znak v vodo, ž njim pa tudi pes, ki je z zobmi krčevito držal za ribičev kol. Na istem mestu je približno dva metra globoka voda in prav lahko bi bil Skok utonil, da ni bil slučajno na robu struge, kjer je padel, grm, ki je bil njegov rešitelj. Pri padcu se je namreč ribič prijel za vejo in se tako rešil iz vode. Psa, ki je še vedno silil vanj, je potem vendarle pobil. Komisija je konstatirala, da je pes stekel. Ravno ta pes je nekoliko prej napadel Janeza Novaka iz Smerij, ko je šel proti To-polon in psa srečal na cesti. K sreči mu je raztrgal le hlače. Pes je bil precej velik, resaste dlake, podoben istrskim prepeličarjem. Imel je ovratnik in je skoraj gotovo pritekel iz Istre. Pripomniti moramo, da se prav pogostoma priklatijo stekli psi iz sosedne Istre v reško dolino in bi bilo nujno potrebno, da bi oblasti že ven-oar enkrat dognale, odkod prihajajo te obče nevarne mrcine.
Stekel pes je pritekel po državni cesti od Trnovega do Stružni-karjevega mlina. Janezu Počkaju se je zdel sumljiv, poklical je gospodarja g. ValenČiča, ki ga je ustrelil.
Komisija je konstatirala steklino. Dognalo se je, da je ravno isti pes obklal v Topolcu nekega fantiča, v Bitinjah pa veŽ psov. Dečka so oddali v Pasteurjev zavod na Dunaj.
Cena govolomu mesu se je
začela nižati po Notranjskem, kjer imajo po nekaterih krajih dobro govedino po 52 kr. kg., a jo bodo v kratkem imeli celo po 48 kr.
Brano  društvo s knjižnico
se osnuje v Senožečah. — V Vojskem na Notranjskem se je osnovalo „Kmetsko in delavsko izobraževalno društvo".
Krasen kapnik lesketajoč se kakor posut z belimi kristali so potegnili iz neke globoke jame pri pre-stranski kobilarni na Notranjskem. Kapnik je dolg 3 40 m, ima na sredi 40 cm premera ter tehta 750 kg. Zelo pripraven bi bil za steber v cvetlič-njaku oziroma za stojalo kipu. Na prodaj je.
Živinska mati.  V Beljaku je
neka kuharica z nožem razsekala svojega novorojenca in ko^e skrila v posteljo. Seveda so hudodelstvu prišli na sled.
Ljubezniv mož. L. Kumar v Gorici čuti tako iskreno ljubezen do svoje žene, da so ga morali zapreti, ker jo je silno pretepal. Ko je pa te dni prišel iz zapora domov, pretepel je ženo tako, da so jo morali odnesti v bolnišnico. Junak je pobegnil pred močjo pravice.
Iz Prošeka. Dne 1. oktobra se odpre tukaj splošna vinska trgatev. Letos je pr čakovati izredno dobro kapljico. Vinski trgovci na Kranjskem in drugod so vabljeni in ob enem tudi opozorjeni se o pravem času pri nas oglasiti, ker najbrže se bode letos vinski pridelek v kratkem razprodal. Prosekar bode letos prava medica. Cena ni še določena.
Poneverjenje uradnega denarja Pred tržaškimi porotniki sta sedela včeraj 29<etni Franc Prese tnik iz Udmata pri Ljubljani, in njegova žena Adela Presetnik iz P 'dnarta. Presetnik je bil najprej knj'govez, potem pa pismonoša, in sicer od 16. junija v Voloski, kjer je imel mesečne plače borih 60 K in 20 K za ekspresne dopošiljatve. Ker se mu je za nekaj izgubljenega denarja 1. julija izplačala le polovična mesečna plača, ni imel pravzaprav nič. Ženi je dejal, da mora dobiti , denar na kak način, Četudi nepošten, prosila ga je ta, naj ne stori tega in ne tira sebe in družino v nesrečo. Drugo jutro je dobil Presetnik 2706 kron 35 h, da bi jih raznesel adresatom poštnih nakaznic. Takoj se je vzbudila v njem misel, da si prilasti ta denar. Ženi je dal 1300 K, dasi se je branila denarja, ker se ji je zdelo, da ni dobljen na pošten način
— mož ga ji je samo ukazal spraviti
— sam pa je pobegnil čez Zagreb v Budimpešto, kjer so ga prijeli in našli pri njem še 50 K. Ko so uvedli pri Adeli Presetnik hišno preiskavo, izročila je orožnikom onih 1300 K, ki jih je imela na prsih. Poštni erar je bil vse^a skupaj oškodovan le za 912 K 75 h. Pri obravnavi je obtoženec povedal vso stvar, kot je bila, žena njegova je pa izjavila, da se ne Čuti nič krivo, ker je moža odvračala od hudodelstva in ker je sprejela 1300 K le v shrambo in jih rado-voljno izročila orožnikom. Dasi je trpela lakoto z otrokom, se ni hotela dotakniti tujega denarja. Presetnik je bil obsojen na pet mesecev, žena njegova pa je bila oproščena.
Pod oknom ljubice se Jo ustrelil v Trstu 251etni mizar G a-šper Babuder iz Materije, ker se je skregal ž njo. Usmiljeni ljudje so ga pa spravili v bolnišnico, kjer mu pa ne morejo pomagati dosti, da bi ga ohranili pri življenju.
Dela za novo telefonsko zvezo Dunaj-Trst so že toliko napredovala, da se bo ta proga že lahko izročila prometu tekom meseca januarja prihodnjega leta.
Ribarsko in trgovinsko delniško družbo „Dalmatia" so te dni ustanovili na Dunaju. Ustanovnemu občnemu zboru je predsedoval drž. poslanec dvorni svetnik dr. Ploj. Nova družba ima nalogo, preskrblje-vati odjemalce dalmatinskim deželnim produktom, zlasti pa morskim ribam, ki jih na tisoče vsako leto nalove v Dalmaciji.
Dva človeka sta zgorela v
Kutjevu na Hrvaškem, ko je gorela hiša posestnika MarkoviČa. Zgorel je sin, ki je najbrž vsled nepr o vidnosti zažgal.
V voselju ustrelil  brata. V
Prnjavoru v Bosni je Jovo Živ a nič v veselju streljal s samokresom in ustrelil brata Marka, ki je bil na mestu mrtev.
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni Evropa ima od danes do vštetega prihodnjega torka sledeči vele-zanimiv spored: čudesni prizori, pustni korzo v Nioi na Francoskem (interesantna projekoija po naravi posneta na pustni dan 1907), iz dimnika
(Dalje v prilogi).
2. Priloga »Slovenskemu Naroda" žt. 225, dne 28. septembra 1907.
so kadi (smešno), prodajalec kipov (žaloigra v 12 slikah), močan lep (jako smešno). Kakor vidimo, se podjetništvo jako trudi, da nudi svojim obiskovalcem kar najraznovrstnejših programov z najlepšimi slikami. V ravnokar navedenem sporedu ie najlepša slika „pustni korzo v Niči", kamor pohaja vsako leto na pustni torek na tisoče ljudi gledat zanimiv in krasen korzo. Ravno zaradi te slike je to ser jo priporočati kar najbolj.
Ustrelila se je v Beljaku hči Čevljarja A vernika. Baje se ji je zmešalo.
Trojčke je povila v Desklah na Goriškem posestnikova žena Alojzija Bol t ar. Otroci in mati so zdravi.
Redar — vlomilec Redar Anton Matešič v Karlovcu se je navadil, da je večkrat sam ponoči po-setil mesnico karlovaškega mesarja Bastijančiča, kjer se ga je vselej prijelo kaj mesnine. Obsojen je bil na tri leta ječe.
Prememba posesti. Mestna občina ljubljanska je kupila včeraj na javni dražbi hišo štev. 2 v Prečnih ulicah, doslej last gospe Kristine Schinzel   a 61000 K.
Pomlad V jeseni. Gospa Ivana Tre o, trgovka na Marije Terezije cesti, nam je poslala krasno jabolčno cvetje, ki je je dobila na domačem vrtu na jablani, vsajeni letošnjo pomlad.
Ustavljen promet. Kakor znano, popravlja južna železnica progo od Ljubljane proti Brezovici in se pri tem na prelazih dela s podvojenimi močmi, da se voznega prometa predolgo ne zadržuje. Dne 4. oktobra bodo delali na prelazu na Marije Terezije (Celovški) cesti in bode vozoi promet od 6. zjutraj do 6. zvečer po sredi ceste zaprt ter bodo morali vozniki iti čez progo po 'desni hodni poti. Železniško načelništvo bode isti dan dalo tja posebne čuvaje, katerih skrb bode, da pazijo na red. Toliko voznikom ca znanje.
Zatekel se je dne 26. t. m. okoli 9. ure zvečer k orožniškemu poročniku gospodu Jožefu Elenhohju pes temne barve (škotski ovčar). Lastnik naj se zglasi zanj pri navedenem častniku na Rimski cesti Št. 20.
Ubegla ogrska defravdanta.
441etni Ludovik Riesz in 52 letni Maks Fischer, dosedaj oba bankirja v Bndapešti, sta poneverila 200 000 K denarja in jo neznano kam popihala.
5 Fischerjem potuje tudi njegova 461etna boljša polovica. Ogrske, kakor avstrijske oblasti jih zasledujejo, a jih dosedaj še niso mogle izslediti.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 50 Macedoncev, 40 Hrvatov in 10 Slovencev, 40 jih je prišlo pa iz Amerike
Izgubila je neka gospodična poštno-hrauilniČuo knjižico.
Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur". V službo se sprejmejo : 2 poslovodja, 1 knjigovodja in korespondent za Celje, 1 potnik za milo, 9 pomočnikov mešane stroke,
3 pomočniki špecerijske stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 3 prodajalke, 8 učencev.  — Službe iščejo:
4 poslovodji, 4 knjigovodji in ko-respondenti, 2 kontoarista, 18 pomočnikov mešane stroke, S pomočnikov špecerijske stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke, 3 pomočniki železninske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke,  16  kontoristinj,
6 blagajničark, 6 prodajalk, 2 potnika. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce  proti majhni odškodnini.
„Društvena godba ljubljanska11 koncer tuje danes v soboto v hotelu „Južni kolodvor" (Seidel) Začetek ob pol 8. zvečer. Vstop prost. Jutri v nedeljo 29. t. m. je v hotelu „Ilirija", Kolodvorske ulice, društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 vin. Koncert se vrši pri vsakem vremenu.
* Drobne novice. \\ o 1 g u r s k o
ministrstvo odstopi v naj-krajšem času, kakor poročajo vladni iisti.
— V o j v o d a C o n n n u g h t je prišel na Dunaj ter ga je cesar sprejel nnjprisrčncje na kolodvoru.
— Nemšk a c c s n r s k n d v o-jica pride 9. aovembra da Angleško.
— L v o v v t c m i. V Lvovu so začeli štrajkati delavci plinarne in prižigalci svetilk po mestu,
— P o p 1 a v e v j u ž ni  Š p a ni j i so uničile vse poljske pridelke, posebno vinograde. V Mulagi je utonili) 72 oseb.
— Z a    p o d p r e d s e d n i k a pri g a 1 i š k e m n a m e s t n i š t v u ho imenovan dvorni svetnik dr. KHee berg-.
— Predrzni ropi v vlaku. Na Ogrskih državnih železnica 1 j s t.i bila predvčerajšnjim dva potnika iz-ropana na amerikanski način. Gra-
ščnkn Nekuličn sta dva gospoda oino-tili s smotko. Ko se je prebudil, manjkalo mu je 10.000 K. Celo instanc sta mu pobrala s prstov. Inženirju Popu je dala med vožnjo mala deklice šopek cvetlic. Poduhal je cvetlice ter takoj trdno zaspal. Zbudili so ga šele v Bndapešti, a manj kalo mu je 1944 K.
* Koliko izdajo Amerikanci v Evropi? Vsak parnik, ki pride na jesen iz Amerike v Evropo, je napolnjen z Amerikanci, ki pridejo za par tednov obiskal Kvropo, ker je to poštnin že moda v Ameriki. Na ta način obišče vsako leto kakih 300.000 amerikanskih turistov Evropo ter puste v Evropi ogromno denarja. Proračunjeno je, da pride na ta način vsako leto v Evropo nad 1000 milijonov kron. Samo kakih 30.000 ameriških dam izda v Parizu za obleke in klobuke 9\ ^milijona dolarjev. Zato pa BO tudi cene tem predmetom poskočile v nedosežno.
* Lastavično   maščevanje. Pod
neko hišno streho na Angleškem so imele lastavice že več let gnezda. Ko so se letos spomladi vrnile, naselil se je bil pred njimi v enem gnezda posebno predrzen par vrabcev. Lastavici, ki sta si bili pred leti zgradili to gnezdo, sta nekaj časa jezno obletavali gnezdo ter se zaganjali vanj, a ker se vrabčeva muti, ki je v gnezdu valila, ni hotela ganiti, začeli sta lastavici prinašati blato ter zadela vati luknjo v gnezdo. Ko si je gospo-dar, ki je to početje opazoval, drugi • lan gnezdo ogledal, bilo je popolnoma zazidano. Odstranil je prilepljeno
blato, a vrabčeva saiiiiea je že ležala mrtva na jajeih.
Časopis za berače. V Moskvi je začelo izhajati časopis »Bosjačkaja Gazeta« t. j. beraško glasilo. Pisali ga bodo največ potepuhi, berači, izgubljene ženske itd. Časopis bo prinašal spomine teh propalih žensk, njihove izpovedi, pesme in članke ter redne dopise od zunaj. List bo prinašal tudi slike markantnih potepuhov, roparske votlim" itd. Podjetje bo najbrže dobro uspevalo, ker je Rusija Željna senzacij.
:=: Zamenjava žen. Pred nekaj meseci se je preselil neki Keile s svojo zelo lepo ženo iz Cikaga v San Francisko ter se naselil v razkošni vili. Sosed mu je bil neki Heikttk, ki je ttuli imel lepo ženo, vrhutega pa tudi par milijonov premoženja. So-seda sta se spoznala in posledica je bila. da se je Keili divje zaljubil v ETeikukovo ženo, a Heikuka so prevzela istn čuvstva za Keilijevo ženo. Aio/.a pa se zaradi tega nista bojevala, temne so se vsi lepo sporazumeli, da se izmenjajo. Šli so v Cigago, kjer sta se v 24 urah oba zakona razveljavila, a takoj nato so v zainenjenih parih slavili veselo poroko.
* Kraljestvo na prodaj. Kdor ima milijon, postane lahko sedaj kralj. Zamorski kralj Yborši, ki kraljuje nad deželo Avbosme, ponuja po časopisih svoje kraljestvo s krono, žezlom, prestolom in z vsemi podlož-n i k i za en milijon. Najbolj zapeljivo za kupca pa je. da dobi s kraljestvom tudi 200 Amaconk, ki tvorijo kraljevo telesno stražo. Tudi od svojih 28 žen hi kralj za poseben nameček katero, ali pa tudi vse prepustil nasledniku, ker ga vleče v Pariz, o kat "n im malih lepoticah in prijetnih zabaviščih je toliko slišal pripovedovati. Njegovo kraljestvo meri 400 km dolžine in lb'0 km širine. Njegova krona je posebne vrste: visoka tiara iz treh druga vrh druge naloženih mrtvaških glav. Tudi njegov prestol jc knp mrtvaških glav in človeških kosti.
* župnik vrh cerkvenega stolpa«
Vrhu stolpa cerkve Metodistov Oyster-Bayju (Amerika) se je naselil eebelni roj. Ker so čebele obletavale vso cerkev, hotel jih j«- župnik I>o\\ mami mi vs;ik miein odpraviti, toda nihče se ni hotel prijaviti za ta nevarni posel. Končno se je župnik sam odločil, dasi Se ni imel nikoli opraviti s čehelami, niti je do tedaj plezal po strehah. Na stotine vernikov je prišlo gledat, kako j«' njihov župnik splezal na vrh stolpa, ogrebel eebelni roj ter ga srečno prinesel mi tla.
Maroški pregovori. IVfarokanci imajo za vsako priliko kak duhovit
govor. General Daumas jih je nekaj nabral v svojem spisu ter povzemamo sledeče: »Velblod ne vidi svoje grbe. pač pa vidi prav dobro grbo svojega soseda.« Kdor se zanaša na svojega soseda, mora iti brez večerje spat. Premeten sovražnik je boljši kakor pa neumen prijatelj. Ne izlivaj vode, dokler je nisi našel.
Hodi brez skrbi eez deročo vodo, toda varuj se tiho in mirno tekoče.
- Na svetu so tri stvari, katerim ni zaupati: sreča, ženske in konji.« mu bo lahko, kakor se godi učitelju v vasi Kals ob vznožju Velikega Zvonarja. Tam mora ta uboga para opravljat] vsa mežnarska dela m dan zvoniti — po leti ob treh! Da ne zaspi oziroma, da se o pravem easu zbudi, leži privezan na vrv, katere dragi konce visi skozi okno. Nočni
čuvaj potegne za to vrv, kadar je čas in učitelj gre zvonit! — Tirolski deželni zakon z dne 1. maja 1904 veli v § 37.: Ako so z učnim mestom v zvezi cerkveni posli, se morejo imenovati le taki prositelji, proti katerim ni cerkveni predstojnik nič ugovarjal. — Tudi tako postavo bi radi uvedli naši črnuhi k nam!
* Iz dobrih novih časov. Na Tirolskem svete klerikalizem v najnujnejšem cvetju. Tam je neko ol»-činsko predstojništvo v Pusterški dolini poslalo ondotnemu učitelju, kakor beremo v »Freie Schule«, sledeče pisanje: »Pozivate se, da vselej, koli-korkrat preti nevarnost, da bo slana popalila polje, zjutraj ob 'A zvonite proti njej, da ne bodo mogli posestniki, ki so dolžni kuriti ob <"-asn slane, oporekati, da cerkovnik ni zvonil. Tudi vas bomo klicali na odgovor, ako ne bi zvonili, kadar bo treba.« — To je res jako prijazno obvestilo! Do takih razmer pride, to se pravi, bi prišlo brezdvomno na Kranjskem, če bi klerikalci dobili VSO oblast nad učitelji \ roke. Učitelj bo mežnar v pravem pomenu besede in zgodilo se
* Gospa Toselll. Saški kralj je poslal v London posebnega dvornega uradnika, da bi poizvedel za bivališče male princesinje Monike. Ko je časnikar Le^ueuK to naznanil njeni materi, bivši grofici Montignoso v Pariz, je ta brzojavno odgovorila: Povejte kraljevemu odposlancu, da sva z mojim soprogom trdno sklenila, da najine ljubljenke Monike ne izročiva kralju, najsi porablja silo ali stavi ^ponudbe. Tudi Toselli je izjavil: Naša mala Monika je v najinem varstvu. Kljubujem kralju. Nemško pravo v Italiji ne velja, in ako bi kraljevi agenti skušali ukrasti otroka, naleteli bi slabo.u — Nihče ne ve, kje je mala Monika, dasi jo povsod iščejo kraljevi agenti. Iz Ženeve se poroča, da je Monika v Švici, kjer jo čuvata razen zanesljive strežajke dva oborožena moža. Pozneje hoče gospa Toselli svojo hčerko spraviti v Ameriko. — Včerajšnji saški ministrski svet je sklenil, da se gospe Tosellijevi pusti apa naža, a princesinja Monika se ji takoj vzame. Kralj je izjavil v ministrskem svetu, da se princezinja prvi čas ne bo vzgojevala skupno z drugimi kraljevimi otroki, temuč se izroči odlični rodbini. — rD. Volksblt " poroča, da pride novoporočena gospa Toselli v Benetke, kjer počaka do poroda. — Draždanska policija je odstranila iz vseh trgovin in izložnih oken sliko gospe Toselli in njenega soproga. — Leopold Wo]ning, brat sedanje gospe Tosselli, je brzo-javil svojemu pravnemu zastopniku dr. Frischanerju na Dunaj: „Žalibog sem spoznal slučajno Tosellija hipno v Nizi, toda prepovedal sem si temeljito vsako nadaljno vsiljevanje tega mladeniča pri moji sestri. Zaman sem jo svaril meseca januarja letos. Toselli se je hvalil naokrog s hipnim mojim znanjem in z znanjem moje sestre. Nič dobrega ne vidim v tem prenagljenem obupnem koraku moje sestre.
Književnost in umetnost.
— Družba sv Mohorja je ravnokar izdala svoje letošnje publikacije, in sicer: i. Koledar za leto 1908 ; 2. Zgodbe sv. pisma 14. snopič, spisal dr. I. E. Krek; 3. Pamet in vera, 3. zvezek, spisal I. M. Seigerschmied; 4. Umni čebelar, sprisal Fr. Lakmajer; 5. Življenje trnjeva pot, spisal Jos. K os tanje ve c; G. Slovenske večernice 59. zvezek. Družba ima letos TU 14,6 članov, za 2823 manj, kakor prejšnje leto.
— NOVi ahuTdii 1. sešitek no vega, in sicer sedmega tečaja tega zbornika prinaša na prvem mestu sliko urednika dr. Gojmira Kreka in pa šest skladb, ki so jih zložili Josip Prochazka, Emil Adamič, Vekoslav Rosenberg Ružič, dr. Gtojmir Krek in Stanko Premrl. Zbornik nNovi akordi" izhaja v Schwentnerjevi založbi in velja za celo leto 8 kron, za pol leta 4 K 50 h.
— Poduk v igranju na citrab
Sestavil Fr. Sal. Koželjski. Založil L. Schwentner. Sedaj je izšel četrti zvezek tega dela, o katerem so strokovnjaki izrekli prav ugodno sodbo. Cena temu zvezku je 340 K. Celo delo (4 zvezki) stane broširano 10 K, vezano 12 K.
— Slovenski citrar Zbirka kompozicij in prevodov za citre. Te muzikalne publikacije, ki jih izdaja A Schwentner, so izšli trije novi se-šitki. Vse je priredil F. S. Koželjski. Vsak sešitek obsega po eno skladbo (nNezvestau, fantazija po narodne motivu; 7,Vse mineu, transkripcija po Ipavcevem napevu; nPo jezezuu, transkripcija po narodnem napevu za dvoje citer) in veljata 3. in 4. snopič po 1 K, B. snopič pa 1 K 60 h.
Izpred sotflHn.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Souslužbenca okradel Sohiff.
rerjev premogarski hlapec Jakob Ju-van je svojemu souslužbencu Ivanu Zupanu, ko je ta ležal pijan na dvorišču Dovozne ceste štv. 4, izmaknil iz žepa mošnjiček z vsebino 15 K in žepni nož. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe.
Napad na vojaka- V noči na 11. aprila je popival Jože Fabinc, železniški delavec iz Ljubljane, Zelena jama, v FerenČkovi gostilni na Poljanski cesti, ki jo je okoli ene ure zapustil. V istem času srečata desetnik Janez Gorjanc in vojak Friderik Kalin, tovariša Franceta Smrketa, ki je šel od domobranske vojašnice proti mestu. Desetnik Gorjanc je spravljal Smrketa domu, kar se zadere Fabinc, kaj da je to njemu mar, kam ta gre, ter z odprtim nožem naskoči najprej Kalina in ga lahko poškodova, potem pa še desetnika Gorjanca, katerega okvare so bile težka. Dognalo se je, da je bil obdolženec ob času dejanja do nezavesti pijan, in drugi dan o celem dogodku ni ničesar vedel. Obsojen je bil Fabinc le na 3 tedne zapora.
Nasilen razgrajač Že večkrat kaznovani delavec Jožef Kranjc je razsajal dne 3. julija t. 1. po Jeseni cah. Za prijazne besede občinskega redarja se ni zmenil, temveč še hujše divjal. Primoran je bil redar ga are-tovati. S početka je Šel mirno, kar naenkrat ga zgrabi Kranjc za vrat in ga počne daviti. Redarje bil prisiljen rabiti orožje, da ga je bilo moč ukrotiti. Obsojen je bil na 3 mesees težke ječe.
Nevarni prisiljenec Leopold Feverer, 17 let stari korigend, tu-kajšne prisilne delavoice je bil jezen, da ga niso dali med odrasene prisi-ljence, ker je tam dopustno tabak kaditi. Ko je bil nekoč na 3 dni zapora discipliniran, je zagrozil pazniku, ki mu je hrano prinesel, da bo poslopje zažgal, čez par dni je zopet pazniku grozil, da ga bo zabodel, da mora izvršiti umor. Vsa ta pretenja je pri raportu v pričo vodje ponovi'. Obsojen je bil na eno leto težke ječe.
Deske kradel. Posestnik Valentin Homan iz Trate je izmaknil Francetu Caleariju 16 desk, katere je zmešane med svojimi, skušal prodati Janezu Resmanu v Sred. Bitnju, in Francetu Burgerju v Šiški. Ko so orožniki posredovali zaradi te tatvine, in zvedeli za krivca, napovedal mu je orožnik aretacijo. Homan je rekel, da nikakor ne gre, in se ni pustil vkle-niti, marveč je z obema rokama sunil proti orožniku. Homan, ki ima že 8 predkazni, je bil zopet obsojen na 3 mesece težke ječe.
Bog nas varaj takih gostov. V Zerovnikovo gostilno v Kamniku je dne 28. julija t. 1. prilomastil malo preveč korajžen delavec Miha Škrabar. Nadlegoval je navzoče goste s skrajno brezobzirnostjo, tako da so bili ti primorani ostaviti gostilno. Da bi se iznebil gostilničar Škrabarja, je poklical mestna redarja, ki sta ga iz tiral a iz gostilne in aretovala. En čas je šel mirno, pred sodiščem je pa izjavil, da ne gre več naprej; jel je stražnika s pestjo suvati, končno se je na tla vrgel, bil z nogami krog sebe, ter pri tem enega stražuika na nogi ranil. Obdolženec pravi, da se ne ve spominjati, da bi se bil napram stražnikoma poslužil kake sile. Obsojeu j*e bil na 5 mesecev težke ječe.
Tatinski pistir Julij Bajt, pastir iz Vrhpolja pri Vipavi, je bil vzlic svoje mladosti že enkrat zaradi nepoštenosti kaznovan. Dne 11. t. m. se je vtihotapil v voz tovornega vlaka, in se je peljal iz Postojne na Rakek. Dne 15. avgusta je svojemu prejšnjemu gospodarju iz zaprte omare izmaknil P2 K, nato se pa veČ Časa po postojskem in vipavskem okraju brez dela okoli klatil. Obsojen je bil  na  dva meseca ječe.
Tatinska čevljarja. Pri čevljarskem mojstru Janezu Bratinu v Idriji sta delala za pomočnika Jožef Letnar iz Kamnika in Alojzij Vidmar iz Sturij. Ker ju gospodar in gospodinja nista mogla vsak Čas nadzorovati, porabila sta to priliko, da sta si v večih ugrabkih prilastila usnja, ali pa sta si prisvojila denar od odjemalcev, ne da bi ga gospodarju izročila. Čevljarskem vajencem sta zagrozila, da jih bodeta pretepla, Če bodo o teh nepoštenostih kaj mojstru povedali. Res so vajenci iz bojazni molčali, dokler nista oba službe zapustila. Pri teh nepoštenostih je igral glavno vlogo Letnar. Vidmar se je v tem manje zakrivil. Letnar je imel tudi ljubavno razmerje z Ju-lijano Kokalj. Redite'jioa, Marija Kokalj je hotela to znanje preprečiti, zaradi tega jo je Kokalj udaril tako po obrazu, da jo je kri ob lil a Ko je nekega dne meseca julija Marija Kokalj svojo rejenko zaradi tega doma strahovala, je priletel Letnar in jo v kuhinjo zaprl. Sodišča je Letnarja obsodilo na 4 mesece težke ječe, Vid-
marja pa na tri tedne strogega zapora.
Nasilni korigend Andrej Sandri,^ korigend tukajšnje prisilne delavnice, je na sluhu kot zelo nevaren človek. Dne 7. junija je zmerjal domaČega paznika, nakar ga je ta naznanil. Sandri je prejel zato strogo disciplinarno kazen. Po dotičnem pazniku odpeljan v zapor, zagrozil mu je Sandri, da bodeta že obračunala, ko bode prost, in kasneje mu je še zapretil, da ga bo zabodel z nožem. Obdolženec se je opravičeval, da je te grožnje le v svoji razburjenosti izustil. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe.
Spat mn je rekel iti. Anton
Rakove, 20 let stari čevljar iz Selc, je Šel dne 3. avgusta pozno zvečer iz Daljne vasi v Bukovico. Na potu je srečal več fantov, med njimi tudi fanta Franceta Rihte-riČa. Slednji mu je rekel, da naj gre spat, ta mu je obljubil, da bo to storil, a komaj se je Rihterič obrnil, ga je Rakove z nožem dvakrat dregnil v hrbet. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe.
Telefonsko m brzojavne ooročilo
Opatija, 28. septembra. Za okrajnega glavarja ji- imenovan dosedanji upravitelj glavarstva baron Schmid-Zabier6w.
Koper, 28. septembra. V včerajšnji seji istrskega dež. zboruje poslanec dr. B a r t o 1 i vložil na vlado interpelacijo, ki je naperjena proti krškemu škofu dr. M a h n i e u. Poslanci M andie in tovariši so interpeli-rali vlado radi demisije dež. glavarja dr. R i z z i j a.
Zader, 28, septembra. Danes se jc pričela debata o interpelaciji poslanca Mili ć a radi zavlačevanja rešitve jezikovnega vprašanja. Milic je zahteval, naj vlada nemudoma vloži tozadevni zakonski načrt. Podpredsednik dež. vlade T o n č i ć je skušal vlado opravičevati, češ, da jc našla sedanja vlada ves material, ti-čoč se rešitve jezikovnega vprašanja, v največjem neredu, vsled česar ji ni bilo mogoče v tako kratkem času izdelati izčrpan operat o jezikovnem vprašanju. Izjava vladnega zastopnika ni nikogar zadovoljila in poslanci so burno demonstrirali proti Tončieu. Posl. Milic je v svojem govoru nagla-šal, da v času splošne in enake volilne pravice, ko so se štrli razni stanovski privilegiji, mora pasti tudi privilegij nemškega jezika. Posl. dr. C i n g r i-j a ji' kazal na stremljenje avstrijske vlade. Dalmacijo privezati na Avstrijo, ter vzkliknil: Vidite, takšna so sredstva Avstrijcev, nas pridobiti zase. Na takšna zapostavljenja bodi naše edino geslo — združitev s Hrvaško. Posl. Juraj B i a n k i n i jc po-vdarjal, da je vlada obljubila jezikovno vprašanje rešiti v najkrajšem času. vendar pa te obljube ni izpolnila. Jezikovne razmere v Dalmaciji so sedaj slabše, kakor pod benečansko vlado, ker sc sedaj poleg italijanščine vsiljuje za uradni jezik še nemščina, ki niti ni v deželi navaden jezik. Govornik je zagrozil vladi, da deželni zbor vse dotlej ne bo zboroval, dokler vlada povoljno ne reši jezikovnega vprašanja, in da bodo dalmatinski državni poslanci zapustili tudi parlament, ako ne ho vlada začasa izpolnila svoje obljube glede rešitve jezikovnega vprašanja. Soja se je na to prekinila.
Dunaj, 28. septembra. Trgovinski minister dr. Fort je odpotoval v Brno v politični misiji.
Dunaj, 28. septembra. Cesar jo sprejel danes oh treh v posebni avdi-jenci ruskega ministra notranjih del I z v o I s k c g a.
Mainau, 28. septembra. Veliki vojvoda b a d e n s k i F r i d e r i k j,' umrl danes dopoldne ob devetih. Rojen je bil 1. 1826. V franeosko-nemški vojni je igral veliko vlogo.
Budimpešta, 28. septembra. V političnih krofih se zatrjuje, da se j*' med prestolonaslednikom Franom F e r d i n a n d o m in ogrsko vlado doseglo popolno sporaanmljenje. Vsled tega bo minister A n d r a B I > že v tem /usedanju predložil parlamentu zakon o ustavnih garancijah in zakonski načrt o volilni reformi.
Budimpešta, 28 .septembra. Predsednik drž. zbora Julij J u s t h sc je izrazil, da je odkritosrčen pristaš splošne in enake volilne pravice, vendar pa mora volilna reforma, sloneča na ti pravici, varovati predpraviee madžarskega narodu.
Berolin, 28. septembra. Cesar V i 1 j t4 ni odpotuje na Angleški* drugj teden mesecu novembru. V Londonu bo bivaj od 11. do 18. novembra. V njegovem spremstvu bo tudi kancelar knez B u 1 o w.
Slovenci In Slovenke! Ne zabite družbe sv. Cirila In Metoda I
M nogo stranske poraba. Gotovo ni đo I
maCega zdravila, katero se da tako mnogo- 1 stransko porabiti, nego „Mollo-vo francosko
žganje in sol", ki je takisto bolesti uteSu joče, ako se namaže 2 njim, kadar koga
trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in Zivco krepilno in je zatorej dobro, da se
priliva bopelim. Steklenica K 1-90. Fo postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik,
DUNAJ, Tachlauben 9. V zalogah po deželi
zahtevati je iZTCCno MOL L o v preparat, zaznamovan z varnostno -r>amko in podpisom. C   16 — 13
Fomanhijlva prebava je vzrok skoro vsem boleznim. Za stalno vravnavo prebave izborno služi odlični dr. Rose balzam za želodec iz lekarnice B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnih lekarnicah. — Glei inserat. a
Dober brzopralnl parni stro i je za
vsako gospodinjstvo neobhodno potreben, da se Že osvobodimo perice, in nje pripravnosti in vse delo s perilom opravimo v malo urah in sicer brez posebnega pomočnika. Parni pralni stroj opere, kakor je pač velik boben. 18 do 40 srajc ali pa enoliko drugega perila v 20 do 25 minutah, da se lahko opere vse perilo ene družine, kar se ga nabere v 4. do 6. tednih v 2. do 3. urah popolnoma. Pere se tako, da se samo počasi vrti boben, kar lahko opravi 6 do 8 letni otrok. Za najvažnejše, najtežavnejše in najbolj natančno gospodinjsko opravilo, ki je doslej povzročalo največje razburjenje so izmili stroi in nobena gospodinja naj bi v svojo lastno korist ne opustila, dati si poslati prospekte o tem stroju. Za nedvomno najboljši parni pralni stroj velja brzopralni parni stroj „Tltania", ki ga izdelujejo tvornice „T IT ANI A" V WELSU za posebno specialiteto. Ta tvornica pošilja zastonj in poštnine prosto natančne popise z navodilom in nekaj sto priznanji o prodanih strojih in tudi da vsak pralni stroj na poiz-kušnjo.
i Po vseh kulturnih
državah ro- A gistrirana
za
W^ srajce ovratnike
in manšetg
M- Joss & Lowenstoin
i. In kr. dvorna dobavitelja
p RACA
Oblastveno varovano:
129-38
Vsako ponarejanje kaznivo! Edino pristen je
!hierryjev balzam
z zeleno varstveno znamko b nuno. 12 majhnih ali 6 dvoj-natih steklenic ali velika specialna steklenica s patentnim
zaklepom K 6*-.
Thierrvjevo centifolijsko mazilo
za vse, Se tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka
H 3 60. Pošilja se samo po
povzetju ali denar naprej.
Te dve domači zdravili al«
kot   najboljši sploiinu
znani in staroslavni.
Naslavlja naj se na
lekarnarja A. Thi8rry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloge po skoro vseh lekarnah. Knjižice b tisoči izvirnih
zahvalnih   pisem   zaatonj in
poštnine prosto.
Izšla je knjiga
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem
(Ponatia iz „SIov. Naroda".)
Lična brošura obseza 363 strani tei obdeluje v zanimivi povesti kmetski puci oa Vrhniki in okolici ter napad na sa moatan krutih menihov v Bistri.
Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin
Dobiva se v
„Narodni knjigarni"
in pri bnjigotržcih.
Zahtevajte
iluatrovan cenik
podjetja za žarnice „Ideal"
Hugo Pollak
Dt"\AJ, VI. U'allirasse SJ. Cea«, ISPI  Svetloba brez  Inštalacije in
nevarnosti, Poraba 1' , kr. na uro. 3911 48
Prots zoDoooiu m gnižoui zob
izborno deluj« dobre znana
antiseptična
Melueine ustna in zobna voda
ki crtrdi dlesno In odutmiijuj«
nc*|>a"aj<rtno sm|io Iz ca**.
i  at<eltleimi«9aa  S HftVOtlOBal 1 14.«
BI gorodnemu gospoda M. Iaevstlltu, lekarnarja v Izubijani. Vafia izborna Melnaine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zoboboi, odstranjuje neprijetno sapo iz ost in ie neprekcaljiv  pripomoček proti gnjilooi zob, zato jo vsa koma naj topleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se 3 steklenice Melos, ustne in zobne vo e, Dovolim, da to javno oznanite, kor je res hvale vredno.
Leopold flanul, mestni tajnik. Metlika, 94. aprila 1905.
M lekarna Mil Lonstikg i LJubljani; Risljm cista il 1
poleg novozgrajenega Fran JoSoiovega
rabit mosta 13—39
Zahvala«
Slavnost razvitja prapora „Ribniškega Sokola" je uspela nad vse sijajno. Skoro nemogoče je odboru, da se zahvali dostojno vsakemu posebej.
Storimo tedaj tem potom svojo prijetno dolžnost, da se najiskrenejše zahvaljujemo vsem in prav vsem, ki so s svojim posetom, darovi ali na drug način pripomogli k taki slavnosti, ki bo r, dila obilen sad in ki je visoko povzdignila so-
kolsko misel v Ribniški dolini. Hvala vsem! Na zdar!
Odbor.
Zahvala.
Podpisano vodstvo izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da je XIX. glavna skupščina Zaveze
avst. jugoslovanskih učiteljskih društev dne 24 25. in 26. avgusta v Radovljici uspela tako
nepričakovano lepo in sijajno. Prav posebno pa se zahvaljuje g. dr. Vilfanu, županu radovljiškemu in g. Andreju Grčarju, predsedniku radovljiškega učiteljskega društva za laskave
pozdrave pri sprejemu; Ijubeznjivim damam, ki so nas ob prihodu obdarile s šopki; cen-
njenemu pripravljalnemu odboru, posebno g. Ivanu 5egi in njegovi soprogi za obilni
trud, ki so ga imeli s pripravami za „Zave-z\nou zborovanje; vsem onim, ki so nam kazali simpatije s tem, da so okrasili svoje hiše v zastavami; gg. Vladimiru Pušenjaku, Antonu Pesku, Jakobu Dimniku, Dragotinu Pfibilu in Janku Likarju za temeljita in zanimiva poročila; vsem dragim in milim gostom neučiteljem, posebno gosp. Ivanu Hribarju,
županu ljubljanskemu, državnemu in deželnemu poslancu, ki so prihiteli one dni med
nas; vsem onim, ki so brzojavnim in pismenim potom pozdravili naš shod; dragim
bratom Čehom, Hrvatom in Srbom, ki so nam prinesli iz domovine pozdrave svojih tovarišev in tovarišic; g. pevodji učitelju Kailu Mahkoti in vsem damam pevkam in gg. pevcem za lepo petje pri zabavnem večeru; vsem govornikom za navdušene napitnice in sploh vsem udeležencem, ki so pripomogli, daje nastopila „Zaveza" tako impozantno. Vodstvo „Zaveže avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev".
Predsednik: Tajnik: L. Jelene. Drag. Česnik.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali :
Za družbo  sv. Cirila in Metoda:
Gos. A. V. v Ribnici 5 K, kot polovico naj-denine za ubeglega psa. — Gos. Zorko Pre-lovec v Idriji, 25 05 K, kot del čistega dobička koncerta del. bral. društva |in dijaškega orkestra „Struna" dne 15. septembra t. 1.
Meteorologijo poročilo.
itaUk nad morja« »oe.   Sradnjl eradnl  slak  T86'0 rm
.O
a
*—
»
Cas opazovanja
Stanje barometra v mm
27. 28.
9. zv.
1. aj. & »op.
735 3
735 2 734 7
te O
CD
0 *
w -
Vetrovi
Nebo
15 2
11-5
19 5
si. jng   del. oblač.
oblačno oblačno
«1. svzh. brezvetrno
Srednja včerajšnja temperatura: 16 6 aale 13 3\ — Padavina t mm 0 0
DO:
1
iffa siafaka rvala.  . • •
srebrna renta    .   • • avstr. kronska raniš. .
.  zlata     »  . i
tfttka kronska renta .
9     zlata , posojilo del. Kranjske
••/.•/. posojilo mesta Spljet tV/o      »        s Zadar
4*/a*/v bos.-herc. železniške posojilo 1002 .   . . Wm etika dež. banka k. e.
B  ■   S   **:hl
♦ViTi sast. pisma gal. del.
ttipotečne banke . .
pest. kom. k. o. i
10"/0 pr......
sast. pisma Innorst.
hranilnice.....
J»f,»/, čast pisma ogr. cent
dež. hranilnice. .
rLM§ z. pis. ogr. hip. bsn. fa*it obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.    .   . . (ML*/, obl. češke ind. banke #8ft prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
&>la prior, dolenjskih Žel. .
prior. juž. žel. kup. V/i biSu avstr. pos. za zel. p. e.
Srečk«.
Irecse od 1. 18607, ,  . . „    od 1. 1864 ....
m tizske......
_    sem. kred. 1. emisije
•     -     *   »• •
_ ogrske hip. banke . . srbske a frs. 100*-„ turške......
9«sllika       srečke . . .
Kreditne „     •  a •
^somoške u     •   • .
Krakovske „    .  . .
Ljubljanske      .    a . .
Avstr. rdeč. križa B ...
Ogr.      >       »m •   * ■
tfudolfove ■ .  . .
Šaicburške       , . . .
Dunajske kom.   „ . .
DelnlM.
lažne železnice.....
Državne železnice .... A.vstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke   . . tanke   „      b     • •
divnostenske , . . l*remogokop v Mostu (Briix; Aipinske montan . . c . iraške žel. ind. dr.  . . .
FJima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe
Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne draAbc
Val»m.
S. kr. cekia..... . franki......
§D marke ...<...
3«vereigni.......
.'torke........
l-a«k; bAakaiv«! . . . . . |ab!Ji........
VMaCjl   •   a   •   a   a   •   • «
Borzna poročila.
L|nbl|aBslu „Kradllna banka v LJubl|anl«
Uradni kural dun. borae 28. septembra 11107.
al p«pa>aV P——1 Bla«
ee 65 98 30 9666 116-60
K3 05 110-45
UO-30 102'-100 85
99*45 96'20 97-
106-—
104'—
98 50
97 76 100*26
99-50 10076
96 46
98 10
96 45 116 40
92 85 110 26
96- 60 104 60
99-85
98 45 96-9C60
99 —
K 3-60
97- ftO
96-75 9926
98 60
99 76
99 90
98- 75
29676 99 20
149 —
S42-6C 14385 873 -
270 — 238 75
97 7b 188 85
st>*~
438 -
90« 90 50 60 —
45 75
26 25 66'-2 6-466 —
151 75 66>60
1797— 643 25 760 25 «40 — 736 — 618-90
2671 -54 5-50 26s — 464 -147 —
11-84 10 13
»96
17 30 95 60
2-63 t hi
99-76 298 75 10^26
151 — 246 50 147 26 279 — 276 — 24275 10386 189 25 88*— 446 — 88--96 50 65-
47 75 28 25 72-214-
sna -
l?-2-75 661 60 1807- -64425 751*26 841 743 — 619 90 681 -546 SO 26«' -
465-149-
II 39 ift-15
23 53
24 05
1.7 50 95 80 -i .-4 0
žitno ceno v Budimpdlti.
Dne 28 septembra 1007. -Tal
.'ženica
n n iž
voruz« Dvea
za
n
oktobar ,
april   i ,
oktober . . maj 1908   . . oktober    . .
Bfofcslv
5 v ceneje
IS
60
50
dO 60 60
ftff K
n it
1107 1173
9 5!
6 7: 7'70
Prva
konjska mesnica
pošilja debrecinske izvrstne salame no 40 kr. kg, prekajeno meso po 40 kr. kg.
Iš^e so filial!*IV.
poStnine prosto. 33C9 i V. Hamak, KoloSvar, Ogrsko.
Zahvala.
Ganjeni premnogih dokazov sočutja povodom bolezni in smrti moje
ljube, nepozabne soproge, oziroma matere, stare matere, sestre in tete,
gospe [3303
]ttarijane Činkote
mi je dolžnost, da za to in pa za mnogobrojno spremstvo na poslednje
počivališče v lastnem in v imenu vseh ostalih sorodnikov izrekam najodkri-
tosrčnejšo, najvdanejšo zahvalo.
V Ljubljani, 27. septembra 1907.
Ivan Činkole
najboljša zdravilna in osvežujoča pijača,
ki se je vedno dobro obnesla pri želodčnih in črevesnih boleznih, pri boleznih ledic in mehurja, in jo priporočajo naj-odličnejši zdravniki kot bistveno 2p©<a.-2=>i-rs».l:rj.o sredstvo pri Karlovovar-ških in drugih kopalnih zdravljenjih, kakor tudi po rabi teh toplic in za na-daljno zdravljenje. 54—1
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Več let obstoječa in dobro idoča
brivnica
v slovenskem trgu s sedežem c. kr. uradov se zaradi bolehnosti takoj proda. — Cena znaša 700 kron. 3H12—1
Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda".
n
z 1, 2 ali 3 sobami s pripadki v nove zgrajenih hišah oa Sela pri LjabljaDi blizu električne postaje se Oddalo v najem takoj ali za novem her, 2449 19 Več se izve pri E, Predoviču Ambrožev trg.
Ob usolcem uremenu.
Hotel „ILIRIJA".
Jutri o nedeljo 29. septembra
Društvene godbe za člane
Nečlani plačajo 40 vinarjev.
Začetek ob poluosmih zvečer.
Za obilen obisk se priporoča
FRIC NOVAK
3311 hotelir
«% 1        I       I S'avnemu P- n- občinstvu v Ljubljani in na
rcf7filQlfl/Q I ^cžo^ vljudno naznanjam, da semiulim sedaj lil / I   I ^ V 11 H   na Dunaju, da nakupim za raznovrstno zalogo
Ml LUJUlIlUi rx 0
konfekcijoza dameiogospode
ki jo otvorim prihodnji teden
v
, Pred škofijo štev. 19.
Došli bodo najnovejši modeli. ~^Si
Z veleppoStovanjem 3
A. LUKIĆ, prej poslovodkinja pri H. Netschek.
3315
2 gospodični
se sprejmeta na hrano m stanovanje
v Gradifiču it 7, h levo. 3302-1
uTId.
Iz progte roke ge
lakoj proda novozgrajena majhna
Več se poizve pri lastnika v
Zeljnrskih ulicah šl. 6. v LJubljani, ms 9
t
se Borejmejo na brano in stanovanje v bližini vojašnic.
Več se izve v kavarni „Pua" ¥ Ljubljani, ?3i3—i
dobro izvežban v vseh mlekarskih poslih in vojaščine prost, ieli Službe
voditelja mlekarne
v kaki v-eji parni mlekarni.
Por.udhe pod f|Z. M. L." poste restante Obrov, Istra, 3314-1
Sodi.
Več vrst sodov proda
1. Bus$enl$, sodarskl molster
v LJubljani, Cesta na Rudolfovo železn. 5.
■ star 42 let, ože-1 njen, ki je služil v c. kr. gozdih, in govori slovensko in nemško, z dobrimi spričevali želi enake službe. Plača po dogovoru. s 11 2
Natančneje sc izve pri JOS. SIRCA, v Sturijah p. Ajdovščina.
Poldnevns službe
Išče absoloent liublj. trs. šole
veŠ5 v govoril  in  pisavi slovenskega, nemškega in hrvaškega jezika.   33CT—1 Več se izve pri tvrdki: A. Doni-celj, Zagorje pri Št. Petru, Notr.
vešč špecerijske in ielesninarske stroke, obeh deželnih jezikov zmožen, želi do 15. oktobra spremeniti službo.
Več pove npravništvo „ Slovenskega Naroda". 3216—2
1 »ti
xr ILaitijI štev,
z gostilno in mesarijo dalje z gospodarskim poslopjem   in poljem
se takoj proda
ali pa odda v najem.
Več pove lastnica Alojzija Batis.
Lepo posestvo
z novo biftOi v kateri se nahaja vpeljana trgovina mešanega blaga, pivo in vinotoč, peka-rija itd. se zaradi dnilinakih razmer takoj iz proste roke proda V dotičnem krajn se nahaja velik premogokop, ki bo v kratkem rabil čez 4000 ljudi ob enem se ravno sedaj gradi velika Želez, postaja in več tovaren. — Pojasnila daje IVAN LEVIČEB, Karmel p. Tržišče, Dolenjsko,  asio i
Cjtibljana, Jurčičev trg 3
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
1533
97
16
32-9 1
se sprejme tako] o stalno delo.
Iv.Kravos sedlar v Gorici.
OrožnlSkl postojeoodla o pokolu
paznika, pisarja
Prijazne ponudbe pod „Služba"
na upravništvo „Slov. Naroda*. a&ti
Gospodična
2 lepo pisavo in vešča obeh dež. jezikov, se sprejme v pisarno.
Naslov pove aoravnistvo „Sloven--akega Naroda". 327u-2
Prod ^ * so
pod ugodnimi |«ao$j*»|B
IE^l IX! iS*
v Rožni dolini pri Ljubljani. V biši je gostilna in štiri stanovanja.
Več se izve v gostilni Bali j a v Rožni dolini pri Ljubljani.  32s
Pisarja
z lepo pisavo, tudi začetn ka,
sprejme s 15. oktobrom notar 3. 3(ogej v £ožu.
Plača 50—70 kron.
JJ3 o—1
P
DoorskI trs 3
ocd ..Narodno kaverno'
Od 28. sept. c 5. oktobra 190T.
0"cx:rili.
in krasno potovanje po Švici.
Snaži samo
s čistilnim ekstraktom
Globus
Corso italiano
po sistemu Berlitz,
v 6 mesecih italijansko.
JiSese^na   šolninam i
a) za pouk: .  .  .   „ 10"—.
b) za konverzacijo: K 7'—. Prijave od 26. do 30. septembra:
Pod Trančo št. 2, II. nadstr. (Urbančeva niša), poleg Čevljarskega mostu.
Učenci se prosijo, naj se zaradi uvrstitve v njih lastno korist prijavijo pravočasno.
NARODNA KNJIGARNA
Jurčičev trg 3
priporoča
svojo bogato zalogo
i
▼ raznih jezikih
Italijanski burzi
za učence pretekle sezlje
se prično 1. oktobra.
Pravočasno zglušenje je neobhodno potrebno zaradi uvrstitve ur najdalje
do 30. t. m. 3Ž76-2
A. Šibenik, Kolodvorske ulice 18.
S Miniti
želez ninske stroke, ki so i z vež bani tudi v prodaji poljedelskih strojev. Ozir se bode jemalo samo na boljše moči iu take, ki so že vojaščine prosti.
Oferte poštno ležeče pod Šifro „Soreten železninar".        mn—9
Ob novi bohinjski železnici ne zaradi
preselitve takoj odda v najem dobro idoča
gostilna,-
Velika prostorna hiša, velik hlev, acr-tilenska razsvetljava, krasen in velik
vrt z Žlahtnim rodovitnim sadjem in trto.
Več pove g Martin Oerbic v Ročinju pri Kanalu, ali pa g. L. Oerbic, poštni uradnik v Liubljani, kolodvor. stn-1
a Sv. Potra eestj
Vsako nedeljo popoldne
plesna veselica.
Začetek ob 3. dopoldne.
Brez vstopnine in pobiranja.
K mnogobrojnemu obisku vabi
2278
J. Rugel
restavrater.
£i> lb let oDsto;e£a
najstarejša liubi|«nafc*.
osredovalnica stanovanj in služe
G. FLUX
Sosposke ulice It 6 3234
priporoča In nmueiea le boljše
službe iskajoče vsake vrste
ca   Iijuhljano   in drugod.
Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagoto* Ijena
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovo-
Jezikovni tečaji
in
Italijanskega, francoskega In angleškega jezika (pomsrvl
se prično s 1. oktobrom.
Uolfove id. št. 1, II. nadstr.
desno (Casnikova hiša). B2m •
U najem se odda
vKandiji pri Novem mestu
radi družinskih razmer
z lepim senčnatim vrtom, kegljiščem, hlevom, mesnico, in ledenico pod jako ugodnimi pogoji.
Natančneje se izve pri lastnici Alojzili Pintar v Kandiji 8287-1
V tnovino z ml Ulogom
na deželi se sprejme
pod jako ugodnimi pogoji.
Istotam se sprejme tndi
lilapec
k enemu konju.
Pismene ponudbe naj se naslove: M. D„ poote restante Jesenice na Dolenjskem. 3E06—1
Bata svetinja
Birolln, Pariz, Rim itd.
STO*-7
Nsffeollfto
čistila ■a soka
Izdeluje:
O. Seydl
Stritarjeva ulic« 7.
Ljudevit Borovui*
paiksr   *   Borovljah (FrrUch) na Horosketv
s«* priporoča v izdelovanje vsakovrstni' puisk za lovce in strelce po najnovejši ► sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokreanice, vsprejema vsak« vrstna popravila, ter jih točno in dobi o avrSuje. Vse puške ao na c. kr. preskuse v uniči in od mene preeknSene. — lluatro 18 veni oenlkl cesten |. 39
4
Sir
32r 5
Panorama International
Pod trančo 2.
Razstavljeno od nedelje 28. septembra do vštete sobote 5. oktobra 1907 :
13-
I
Reelno In dobro!
Prekrasna žepna ura in verižica za samo fl. 1*40
50.000 tornadov
nakupljenih zaradi opustitve neke švicarske tvornice za ure, zaradi tega razpošiljam prekr. G1 o r i a srebrno 36 urno precizijsr.o nro remontoarko z lepo pozlačeno verižico z obeskom, natančno idočo, za kar se tri leta pismeno jamči, za samo gld. 1*40 Po povz. razpošilja I.  zaloga blaga
LS. Kohane Krakov št. 37. Za neugajajoče denar nazaj. b2H3 Mnogo zahvalnih pisem.
I
Popolna oprema
za novorojenčke otroško perilo
▼ zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina s perilom
C. J. HAMANN
UIBI JAM.
Perilo lastnega izdelka. 1870 UmUuu>vlT*na 1870.
O ksfclsjl is Mil
čistimo les in kamen, najfinejše in naj-debelejše tkanine, kakor vse, kar se sploh umiva ali pere, najugodneje s
C" ranom
Zt čistost se jamči z 2500 kronami.
SO lite k parni žagi na deleli. 8842 l Ponudbe   naj   se   pošiljajo pod i,ftt 100" na uprav. „Slov. Naroda".
v solem legi, obstoječe iz 2 sob, ka* binje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo perilnice in delom vrta se < dda takol a"' Pa za november na Dunafski cesti it. 60, 3u2-3
ID o 131* o izurjena,
prodajalka
vešča obeh deželnih jezikov želi službe takol ali pozneje- Sprejme tndi mesto blagajničarke. ?244 s
Blagohotne ponudbe pod prodajalka 20" ua uprav. „Slov. Naroda".
2 spietna
(za ograje) se sprejmeta proti dobri plači v trajno delo.
Kje, pove upravništvo „Sloven skega Naroda". 3347—3
Grozdja
belega in črnega, ima neka] vagonov naprodaj —
JOilP LOG
v Dinjanu (Istra.) 3243-3
tniisli piči
v ve^;o trgovino z manufakturo in mešanim blag m na deželi.
Prednost imajo oni, ki so že samo-stajno delali. Nastop takoj ali v nekaj tednih, plača po dogovoru.
Ponudbe na upravništvo „Sloven-gkega Naroda. 3281—2
Več spretnih
in mizarjev
sprejme v stalno delo tvrdka G. Tbnnies 9ib$
stavbno podjetje v Ljubljani.
V najem se odda za 7 let
prodajalno.
polje m travniki
spadajoči k biši it. 30 V Dravljah \uitro .pn Sojerju-. Javna dražba
se bode vršila
o nedeljo, 29. septembra 1.1.
Ob 4 popoldne na licu mesta „Pri Stjerju" št. 30 v Đravljah.
Pojasnila se dobijo pri podpisanem županstvu. S298-2
i uponstuo obilne Z$. Slika,
dne 26. septembra 1907.
Ivan Zakotnik, župan.
odda sledeče časopise:
Neue Freie Presse, Fremdenblatt, Die Zeit, Arboiter Zeitnng, Grazer Tagblatt, Agramer Tagblatt, Taeespost, Politik, Nosi List, Pokret, Moderne Kunst, Osterr. Illustrierte Zeitnng, L Illostra tion, Illu8trazione Italiana, Zlata Praha, P ros veta, Dom i Sviet, Uber Land nnd Meer, Das Interessante BUtt, Wiener Bilder, Osterr. Rundschau, Die Wage, Meggendorter Blatter, Neue Fliegende Blatter, Ljubljanski Zvon, Wiener Carri catnren, Pscbiitt, Sect, Neues Wiener Witzblatt, Slovenski Narod, Edinost, Soča, Gorica. 8252-1
dor trpi na padavici, krčih in dragih Srs«-aih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zastonj in poštnine prosto razpošilja prlv. Ketivranrn-Apoltielt«
Frankfurt mu M.      3093 3
Sprejme ao izvežban
rezalec peplrj a.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Narodau. 323^-8
Večje število
tesarjev
sprejema proti dobremu plačilu
fvan Zakotnik, tesarski mojster, Dunajsfca ce*ta it. 40. i66fi -57
2 Krojaška pomočnika
3259—2
sprejme takoj A. Pretnar, krojaški mojster na Jesenicah, Gorenjsko.
Lep pes
(bernhardinec)
1 leto Rtar,  se radi  odpotovanja takoj po ngodni ceni proda. 5245—3 Na-*1 )v pove uprav. „S1. Naroda-.
Kontoaristinja,
vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, dobra računarica,
želi premeniti službo.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda". 3262—2
Izrorene
šivilje in niento
B. Heliel, Grodaške ulice 8 v Ljubljani.
Sodi
dobri, vinski, 600-700 litrov
se dobe na Rimski cesti št. II. —
Zgla8iti se je na dvorišča.        3211- 2
805
818—3
poslovalnic
zveze „Creditreiorm" daje
brezplačno pojasnila,
le družbenikom
Zahtevajte prospekt št. 19 od društva „Credit-reform" v Gradcu, Havdngasse U'.
S1 novembrom se odda
na račun stara vpeljana
gostilna
na, cl«^£eli.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo ^Slovenskega Naroda".   3182 3
^foročilfi na —
vsakovrstne
ČASHIK6
revUe strokovne liste zabavne liste ^      Ilustrirane liste °        humoristične liste
modne liste
ruske, češke, poljske, srbske, francoske, angleške, Italijanske
ne mike itd. prevzema
Narodna knjigarna
Jurčičev trg štev. 3. - 1«)
o 0000000
2
^58562
186875
0
67
Vajenca
sprejmem takoj!    s207-3
AVG. BERTHOLD
Foios^f-tt tiral zi
ivod   >   1>J ubljnn*,
Konj in kočija
nnpol krito, kompletno, skoraj novo.
Konj je uporaben tudi za jezo,
se proda za Joko nizko ceno.
Več poizve se r»H Urbanu, klavnem hlapcu pri Figovcu, kjer se konj in kočija lahko ogleda,   n *
Kathe voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v do sego Čarobnih prsi. Kflthe voda Za prsi se rabi samo znuanje. Zajamčeno neškod-liivo. Steklenice po % 5 in 8 kron poštnine proste.
Diskretno pošilja po povzetju ^316-12
Kathe Msnzsl na DunajuXVIII
Schulgasse 3, L nadstr. 11.
Pristni dobri
brinjevec
60 23
se dobi pri
L ŽEBEHIKUI Spol Sttt
1 stanovanje
)eventualno tudi v prehrano) se sprejme takoj priletna
gospa (sospodična)
proti malemu plačila v gotovini in proti mali pripomoči v gospodinjstvu.
Naslov se izve v upravništvu ^Slovenskega Naroda11.        3203 s
Dijaki
ali gospodične
= 80 sprejmejo ==r
v boljši družini pod prav ugodnimi pogoji na dobro hrano in lepo stano vanje v zdravi legi.  Na razpolago je tudi klavir. 2880—11
Glavni trg 25, L nadstropje.
ola^MMMi*
O ti vlsohe c kr. vlade dovoljeni
pMi učni zavod
za urezDvonje in šluanje oblek
Em© Schlehan
V Ciubljani, Židovske ulice 1.
Učenke se sprejemajo vsak dan od 9. do 12. n?e dopoldne. S162—3
Prodaja krojev po meri. ^■■■■■al^
Lepi prostori,
za gostilno, pisarne, skladišča itd. eventualno za stanovanja s kletjo in vrtom
so takoj oddati
v hiši štev. 67. na Sv. Petra nasipu.
VeČ se poizve v upravništvu „Slov. Naroda- ali v hiši sami. 3268-2
Pišite no vzorce!
Barhenti
in flaneha^modai vzorci, platna, damaati, namizni prtovi, brisače, blago za srajce in vse platneno i u pavolnato blago, modno blago datnsko in moško ima v zalogi in 3151  3 priporoča
V. J. HAVL1ČEK
izvozna tvroka za platoino .*. .*. in modno blago .*. .*. v PODE BRA DIH (ČEŠKO)
0m
Vtisnite si podobo in ime
..Ottoman" (cigaretni papir
in stročnice) v spomin, ker hočejo s pona-redbami zavajati konsumente.
I 895-4
Pozor!
Proda se iz proste roke blizu Kranja
vodna moč
okoli 100 kon]a sil po jako ugcdni ceni.
Nasl< v pove upravništvo „Slo.enakega Naroda*1. si9t-3
pozor! fozor!
Produ
hiša
in pet krasnih
na zelo pripravnem lepem kraju, pripravno za vsakem obrt. V hiši
je ve5 stanovanj. — Plača se samo 1500 kron, vse drugo se lahko vknjiži.
Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda". 3» 69—5
Gospodična
se sprejme na hrano In stanovanje.
Barvarska steza 5., pritličje. 82 h a
Preo
nakupom
s oglejte velikansko S9
sukneno zalogo <§>
R. Miklauca
v LJubljani, Spitalske A 3» ulico itev. 5.
pod ceno f
Graščina Luknja
(Luegg.)
z zgodovinskimi graščinskimi razvali nami, pristavo, mlinom, žago, (.koli 100 orali g-»zda, okoli 100 orali njiv in travnik- v, y prekrasni leti, se iz proste roke roda eventualno »ndi deljeno. Vpr^Šania na graščinsko upraviteljstvo Zalog (Breiter.au) pri Novem mestu. is\~t
Štev. 35.842.
Ustanove za i
Pri mestnem magistrata v Ljubljani je izpraznjenih 5 mest ustanove za kranake invalide po 63 K na leto.
Pravico do te ustanove imajo bivši vojaki, ki so vsled vojaške službe nesposobni za delo in so ubog ter lepega vedenja. 32« 3
Prošnje za podelitev teb ustanovnih mest morajo biti opremljene z dokazili o starosti, stanu, nboltvn, lepem vedenju in o vojaškem služb- vanju ter jih je vložiti do 20« oktobra L L pri mestnem magistratu, ozir. pn pristojnem c kr. okrajnem glavarstvu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 17. septembra 1907.
i Občudovanje
vzbuja povsod novi
„Titanio"
parni brzopralni stroj.
V tretjini prejšnjega časa se opere sedaj perilo bleščeče belo ob manjšem trganju. Vsak otrok lahko vrti stroj I Pranje je zabaval Perice sploh ni treba! Prihrani 75 odstotkov časa, mila in kuriva. Vsak stroj damo na poizkušnjo. Cene od K 54*— naprej Prospekti, lepaki, izpričevala zastonj. Zastopniki se iščejo.
JVI
1
povsem iz kovanega železa, z valjci iz trdegajesa.
Cene od K 40 — do K 100—.
Petletno jamstvo.
Citanta Uerke, Uels št. 130, Gor. Avstrijsko.
Specialna tvornica za parne pralne stroje, ovijalnike, brzoparilnike za živinsko krmo, 2313—12        sejalne stroje in separatorje. Na tisoče jih je že v obratu.
je izšla je izšla
t založništvo LaT. Sebientnerja t Linbliani.
Dobiva ae
o vezana; cena S K, po poŠti 6 R 55 h.
Obse za na 576 straneh vee nesro 1300 receptov za pripravljanje naj okusne j 5 ih jedi domaČe in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno ▼ platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica e svojega strokov njaekega stališča, literarna kritika za adi lepegz. lahko umevnega jezika, fisa dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nena-vadne opreme, in končna varčna goepodmja tara d i njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige
59 45
Ustanovljeno 1.1870
SEB. UNTERHUBER
Lastnik Fr. Benaue
i
Tovarna cementa v Weissenbachu. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 73
nasproti topn.lčais3s:e Tro3ašn.lce
■ (telefon »tov. 273) =========
17*6 19
se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del iz umetnega kameni« (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spomenike itd.  Stopnice po naročilu narejene z železno sestavo,
cementne cevi (rore) z vloženo ti eno pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče iz cementa (metalique) preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzotjo betonskih naprav in vodnjakov     podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in romancement iz
Weissenbacha. — Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto.
pomočnikov
in
3285-3
ae sprejme za kleparsko obrt.
FRAN LONČAR, kleparski mojster v Spodnji Šiški št. 66.
200 Evina
belega in rdečega ima na proda) po
jako ugodni ceni na drobno in debelo vrtet plem. Thierrv v Sromljab pri Brežicah. 2722 20
Vse   bližje   se  izve  pri FrUCtt Warletzu v Brežicah.
Blagajna
že rabljena i*i 3,7S 4
Ponudbe na upravnifitvo .Složen skega Naroda14 pod „Blagajna 200".
Ze rabljeno, proti ognju varno
blasajnico
Jax na Dunajski cesti 17
l^jut>|j»0|. 3Ž64-2
posestvo
obsegajoče 2 ha 32 arov njiv, 2 ha 53 arov travDikov, 3 ha 89 arov goida, l ha 37 arov vinograda in 8 arov pašnikov ter 3 are stavišča. Skupaj 18 oralov ali jthov. Cena 7000 kron.
Več se poizve pri g. Karlu Uliga, gostilničar v Laškem trgu (Marki Tflffer) Štajersko- 3140-3
2T£Z^7«s///l*c> potovati na/\so obrne/c*
nSimon^aJfm elelz^
Spiejaia nvsrvTM^a <W i mmm i|i Mt-Uenja po uOranoTTvtaelilk koi«orn«ci>»» pod tako ugodnimi poboji, ko droga lavarovalaiea Žlaati >e savarovaq)e »» dolrre^pa ic aamvt m moDjšoJoit«! m
V tak <laa ima po  ■Mleka   poti* M pravico da eJilrtaeoa
J5LHVIJAM
v ■ a> J • m n • nvtrtislna banka v Pragi.  •  - • « MvR«a.074f7S K. lamaaoaao aaBa^avdae Hi kaprtatlle 91 938 ©£3-?2 K. Po vaiikoati drmja vaajaaar.^ aavarovaloica uašc driava
»nil
UfJva  aaJboVM alo^aa,
poal^o.
Delniška družba Združenih plUOVUren Žalec in Laški trg
m mm. lit «s *am
izborno pivo. crno pivo Jolvntor".
OST   Zaloga v Spodnji Siiki. - Telefon itev. 187. TSQ
PetU|atT« mm «mb .prvima ratamUr ge.p. B. Kr klinik Jšmmm *—" HobltMM.        trtrto— 81.)
457785
Učenca
za krojaštvo sprejme Urban Plemeli, krojač na Bledu. gw 2
Laščina
po najnovejši ter jako lahki metodi se
"bode po-cLČe^ra.lsi a prvim oktobrom dalje.
Poučnje  se  gramatika, literatura in konverzacija. Pri dovoljnem Številu napravi se tudi konverzacijski kurz. Vse   natančneje se izve Ljubljana, Marije Terez je cesta št. 4, vis. pritličje (poleg kavarne Europa).
Glavni zastop v Kranju | j ^veiiST REPIC t
t kr. priv. avstr. zavarovalne družne
31
Dunav" na Dunaju 4
3276-*
sprejme takoj spretnega
jtenojrnfo
ali stsnograflnjo,
zmožno slovenske in nemške stenografije in tudi strojepisja.
Služba stalna. Plača po dogovoru.
Ponudbe z izpričevali naj se pošiljajo naravnost glavnemu zastopu v Kranj. 3274-2
aodar 39
LJubljana, Kolosijeka ulio* 16
(t T r aa. o <v • m.
izdeluj«   prodaja in popravlja ▼sakovratn«
isode
6
JltUSgraveJa originalne irske peči.
Najboljše in najbolj hranljive
trajnogorilne peču
Izredno dobro kurilnost. Cenovniki zastonj.
CHR. GARMS Podmokli (Bodenbach)
32 5 2      tvornica za železne pe-21.
Tvorniška zaloga pri STE^A^SU SL<fvaft>ljafi,nl^ hodnikov Al
j Sprejemanje -u.čemJs
v od c. kr. deželne vlade dovoljeno šolo
za krojno risanje in izdelovanje oble
se vrši s 1. septembrom 1907.
Marija Nachtigall-Slavčeva.
3254-2
Istotam se sprejmejo sosplce z dežele na stanovanje In hrano.
I V Kranju na Glaunem trgu se takoj ceno odda |
nov prostoren lokal,
z velikimi skladišči, šupo in dvoriščem,
pripraven za vsako trgovin« ali kako drago
==    arisnerco podjetje. =
Naslov pove upravništvo r Slovenskega Naroda4*.    2995 8
q>
(5
Poslano!
Slav. občinstvu, ar^em? šolski mladini ter uradom dajem na znanje, da seprimoraD zaradi pomanjkanja prostora in svetlobe svojo trgovino na Mestnem trgu St. II moderno prezidati in ke.** moram svoje sedanje prostore v najkrajšem času izprazn. ^ dovoljujem od danes naprej vsakemu kupcu, ki si hi> Če prav ceno blago nabaviti in sicer na vse papi?a&i e izdelke, pisalne in risalne potrebščine ter vsake vrste galanterijsko in norim-berško blago splob vse, kar je sedaj ? zalogi,
10 do 15°|o
popusta od računa
izvzemši šolske knjige in zvezke,
P. n. trgovce na deželi opozarjam na ugodno priliko. Upam, ker je to redka prilika, da me bode si. občinstvo
mnogo posesalo v svojo lastno korist in se priporočam
z najodliČnejšim spoštovanjem
2989—13
FR. IGLIC
trgovina s papirjem in galanterijo
«»1»
debelo.
9 2
«5
m*
'M
T
G (P
a?
po maj mlaj IM
Sunčanih ostankov veliko v zalogi,
Pri nakupovanju
mannfaktnroega in snlnenep blaga *
m opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v LJubljani
v Špitaiskih ulicah št. 4.
Vzorci na zabtovanjo poštnin« prosto
tanotf-ll.ni
idil
*4*
'O
Ji
Tovarna in prodaja oljnatih barv, flrneža in lakov.
-H!   Klektrien: obrat. K-
Brata M
Prodajalna in komptoar:
Miklošidova cesta ii. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
? esfcariks noiitra o. kr. tfrž. m o. kr, prlv. |ot žttas.
Slikarja napisov, Stavblnska In pohištvena pleskarja^
Velika isbirka dr, Soaoenfeld-ovih barv v tubah la akad. olik ar je.
Zaloga čopidev  za   pleskarje, slikarje In zidarje, atedlinege mazila za hrastovo poda, karbollneja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstva najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo so likati t sočnih tal pod
imenom „JLapldol". Priporočava bo tndi al. občinstva za vse v najine atroko spadajoče delo v mestu in na de2eli kot priznano reelno
in fino po najnižjih cenah. PIV-:*
I I
t; l i
I
i <»
Blaž Jesenko
laj ubijana Stari trg i;
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
= BaJnoTAJie feeon* = po najnilji ceni.
Optični zavod
SP^Velika^B ' salofla pravih ^
Švicarskih ar. 1
Irebrne aro ol Aid. 3-80 naprej,
kmtttai In srelrRii. kakor vid-2lci, orstaol, ikari, broiko tt«.
II »T
i, fe
O
Spretne Marice
o
JE
cc
za
ki bi mogle to stroko po uče vati,   se sprejmejo Galicijo. Zoanje poljščine ni potrebno. Trajno mesto, dobra plača, povrnitev voznih strožkov Izučene učiteljice imajo prednost Ponudbe pod „A X. 64803* anončnl ekspediciji Dukes Nachf. na Dunaju, I. vVollzeile 9.
Ravnateljstvo srbskih državnih železnic potrebuje za sluibo obdržavauja proge:
1. ) pet višjih nadzornikov, ki imajo dolgoletno prakso pri obdržavanju proge;
2. ) enega izkušenega nadzornika predora (tunela.)
Prosilci Daj se najdalje
do 1. (14.) novembra t. I.
obračajo s svojimi ponudbami na podpisano ravnateljstvo in naj navedejo: starost, žoleiko izobrazbo, dosedanjo prakso in pogoje pod katerimi bi sprejeli službo.
Ob nastopu službe morajo prosilci predložiti izvirna izpričevala o dovršenih Šolah in dosedanjem poslovanju.
Prednost imajo oni, ki govore srbsko hrvaški, slovaški ali katerikoli drogi slovanski jezik.
V Bel gradu, 25. septembra 1907.
3290-1
Ravnateljstvo srbskih državnih železnic.
Ces. kr. avstrijske    IJM    državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne Odhod lz Ltublfane Jot. teLs
4*58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.)
r*os zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
T-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9- 05 preapoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
: 40 predpoidne   Osebni vlak v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trs drž. žel.,
Beljak, Celovec, Trbiž. 05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. ?.4B  popoldne.   Osebni   vlak  v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel.,  Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7'io zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo,
Kočevje.
735"2ve6er. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10- 40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v LJubljano Jni. ioL:
8.37 zve6er.  Osebni vlak iz Straže-Toplic,
Rudolfovega, Kočevja. a*45 zveOer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage,
Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta
drž. žeL
1. maja 1907. leta. ireo ponoči.  Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka,  Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6- 58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, [Rudolfovega.
ll-iS predpoldne. Osebni vlak iz 'Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2*32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4-36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. let, Trsta drž. žel.
oso popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod lz Ljubljane dri. kolodvor;
7*28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-on popoldne. Mešani vlak v Kamnik.
7- IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. !O*0O ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same
ob nedeljah in praznikih.)
Dohod ¥ LJubljano dri. kolodvor:
6*48 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 10-59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika e-io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. O 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi In dohodi so naznačeni v^srednje evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
Razglas.
Občinsko hranilnica
po-
3391
v Postojni
edina pupilarno varna hranilnica v =  stojnskem političnem okraju =
naznanja, da bo
pričela poslovati dne 1 oktobra t. I.
v prostorih občinske pisarne.
S strankami posluje vsako soboto od 10. do 12- ure dopoldne. Hranilne vloge obrestuje po 41 4% *er pripisuje nevzdignjene obresti vsakega  pol   leta h kapitalu. Rentni   davek plačuje hra
——^— —i——    nilnica sama. --———
Za varnost vlog jamči občina postojnska z vsem svojim premoženjem in vso davčno močio, hranilnica sama pa je pod nadzorstvom c. kr. deželne vlade, pri kateri le naložena
- varščina v znesku 20.000 R. -
Posojila daje na posestva, občinam in enakim korporacijam
po 5" o in se lahko amortizujejo v poljubnih obrokih. Vplačila po pošti in potom c. kr. pošine hranilnice ter prošnje za posojila sprejema In daje potrebna pojasnila vsak dan od 8. ——— do 12. dop. In od 2. do 6 pop. ———
Občinska hranilnica v Postojni«
dne 20. septembra 1907.
Gregor plkel, Jran £rko,
posest., trg. In župan posest, in dež. poslanec
predsednik upravnoga odbora.      predsednik ravnateljstva.
teopold Žužek Josip Dekltva
o. kr. dež. sod. svetnik      pos. in načelnik okr. cest. odbora pls. ravnatelj. ravnatelj.
SVETOVN OS LAVNI tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU I
Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni
trgovini in v vsaki kavarni.
__OVCI V/VNUOLMVnil
FERNET-BRANCA
Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12
Sstanovllona leta 1854.
priporoma slavnemu občmstn in spoštovanim gostilničarjem svoje fJMT" tzboruo
4012 133
Številka telefona 210
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
O O O
Jtfajn
t*//^ SvoJim c**V< P n' 3osčitnt/(om in jnancem Gtfi 11G» naj na njam, da dospem sredi oktobra in
da jo pet prič nem s "O"
033
plesnim pecilen).
Privatne drujbe, klube itd., ki se nameravajo učiti, vljudno prosim, naj se dokler pridem, končno odločijo. -O—O-O—O—O-O-Gg. p. n. dijakom, ki bi se hoteli strnili v ki^oe, rad
t Opozarjam, da noben plesni učitelj, ki &* ne odobri vlada, nima pravice poučevati plesa  ali sestavljati plesnih drujb.
2 velespoštovanjem
__Q    ^CJiulic JVtcrUrra
I plesni učitelj.
3260 2
0   0 0
Književna novost!
Rado
: Znanci.
Ta nova knjiga naiega priljubljenega humorista obsega 16 povesti in orisov, deloma resne, deloma humoristične vsebine in stane broš. E 2*—y eleg. v platno vezana K 3*—, po pošti 20 vin. vež.
Založništvo L. SCHVVENTNER » Ljubljani
Prešernove ulice štev. 3.
68-48
Anton Šare
v Ljubljani Sv. Petra cesta 8.
izdelovanje perila in oprem za neveste.
Murna prodala
dokler t>o kaj zaloge
po silno znižanih oenah.
Izbrani vzorci Švicarskih vezenin, damskega perila, moških srajc, posamezni namizni prti, serviete, brisače in drugi predmeti.
Prevzemam vseh vrst perilo za izdelovanje ob cenem zaračunanju.
.~J£v>- ---•
Svetlolikalnica
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 8.
Svetli blesk ovratnikov in manset daje perila lepoto in trikratno trajnost nasproti navadnemu svetlemu likanju.
Zavod sem uredil tako, da se perilo, obleka, bluze, zastorji snaži jo z največjo skrbnostjo  in  varovanjem,  za kar prevzemam
V8C 1 Ob£ga obiaka prosi 1 odli*nim »potovanjem
3068-10 /Uilon Sare
SUKNA
2879
13
pTvornlike cene.
In modno Dlaso za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v jfumpolcii
na Češkem. Vzorci franko.
s
l
m
6
a
S
ea
e X
e
mm
e e 7
m*
m O m
i
0
«
i
ji
*
zdravega
ŽELODCA
tiči največ v ohrsnitTi,   pospeševanja  in t nr»T-
a.ri prebavljauja ter odstranitvi nadležnega ta-
prtj» Prei«ku»eno, i> izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih seli skrbno napravljeno, tak zbujajoče in prebavljenje pospešujoče in lahko odvajajoče domače adravilo, ki ublaai in odstrani •liane nasledke nesmerao.ti, slabe diete, prehla-jenja in »opmcifa zaprti*, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Ho*« batmam ta ielodec i. lekarne B. FRAGNKRJA v PRAGI.
5
d varilo! -mm
Vsi deli embalaže imajo postavno de-ponovann varstveno znamko.
Glavna zalo«:««
lokama B. FRAGNER-ja v Pragi,
a. in kr. dvornega dobavitelja =   t,prl   *rnem   orlu" =
Praga, Kan Stran, og»J Rtrudori olles 203. Po pošti razpošilja        mak dan.
Cela steklenica z K, pol stekleuice i K.
Proti vpoaujatvi K 1'50 se posije mala steklenica in za K 2 80 velika ste* klenica, za K 4 70 2 veliki steklenici, za K 8 — 4 velike steklenice, sa K 22-14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrsfc e monarhije.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske.
V LJubljani ae dobiva pri gg. lekarjih : O. Ploooll, U. pl. Tmkoeiy, M. Mar-a     dettchligar, J. Mayr. 1477-7
poštne hranilnice itev. 40.086.
Telefon stev. 13t
Glavna posojilnica
reglstrovana zadruga s neomejeno zavozo
I    |>li=«£kim£L z I
no Kongresnem trsu fl.15, Sou.ar.ovo tiKa v UuDUonl
ipreleme In Izplačnie hranilne vloge
po 4't I od dne vložitve do dne rzdige
brez odbitka rentnega davka. 2* 29
Uradno nre od 8. —12. dopoldne In od 3.-6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Vožnja traja r -„ dni 6 dni    > prstna prilii^-
znajnovejšimi leta 1905rn 06zgrajenimi vetiKatv^mi pernici
Pojasnila daje zastopnic t^ĆgUrtifl
jjUbijana ^lod^rsKe-uliccštv.28
^Odhod izjJAJbjjane vsaKJ ponedeleKJoreKmčetrteKj/ tednu.
Prilik
3187 2
Prodaja
jesenskega blaga
I      po zelo znižanih cenah
pri
GRIČAR & MEJAC
===== Ljubljana ===== Prešernove ulice štev. 9.
Szantner61 črevlii
Najvetja
fennis črevljev
za gospode, gespe, dečke in deklice. ———
tf fmerUcanskih črevljev rna^d: S1 Otročjih črevljev v -jb0,jiih
edini v kakovosti, lepi obliki in fini izvršitvi!
Prua h največja zatosa &euUw na Kronistom F. SZAKTNER
Ljubljana. ^Želenburgove ulice 4. 3fc Ljubljana.
to
Iidajatelj in odgovorni urednik: Rast o P astoslemSek.
Lastnina in tiak .Narodne tiskarne"
mmmm    »*     ^aa* "7. j-(
11