filli Časopis s podobami za slovensko mladino.
Uredil in založil
I-van. Tomšić,
učitelj na C. kr. radnici v Ljubljani. V

Deveti tečaj, 1879.
------
V Ljubljani.
Natisnila Klein in Kovač (Eger).
v] 2c i«7 Ü
Pesni.
Ana».
Ob novem leta.........1
Bolno dete...........17
Bratec............33
Zvončku............42
Pot v nebó ..........43
Sirota (elegija).........49
Vspomlàd...........50
Dekletce v dvorani........55
V dan srebrne poroke Njiju Veličanstev presvetlega cesarja in cesarice ... 65
Bog ohrani nam cesaija......67
Jutro.............75
Na semnji (elegija)........81
Mogočen brast.........82
Oproščeni jetnik.........91
Košnja............97
Na jezeru...........107
O počitnicah..............113
Vojaka in razbojnik.......114
Šolarska k sv. Duhu.......122
Kar danes lehko storiš, ne odlašaj na jutri 122
Detetu............129
Cez nekaj let..........145
Kdo sem............168
Bratec in sestrica........169
Sveti Nikolaj..........177
Na ledu............189
Povesti, pripovedke, prilike in basni.
Zmaga v skušnjavi........1
Sanje.............4
Nespametni popotnik.......5
Prenaglost ni dobra (basen) ....	13
Hvaležen berač.........17
Stran.
Bolje dajati nego jemati......19
Zakladi, ki se ne izgubé......20
Volk in pes (basen).......23
Metuljček (basen)........23
Smrt zboruje..........41
Ne zasmehuj siromakov......50
Lov na medvede.........53
Zvesti pes...........56
Lep prizor iz otroškega življenja našega
cesarja ....... . , . . 71
Lep izgled pobožnosti.......72
Cesar Franc Jožef in ribičev sin ... 73
Ljubezen do matere.......73
Dédova slika..........82
Milostinja ...........85
Bog zna. kako je človeka kazniti . . 89
Kačja krona..........91
Priporočujte se svetnikom božjim . . 97
Trnovo ............ 101
Sladkosnednosti strašen nasledek . . . 103
Božja kazen......... . 104
Klepetec (basen).........111
Uboga Marijca.........115
Pošteni zdravnik.........118
Pravično povračilo........119
Breskve............120
Spijoči Jezušček.........121
Ljubezen do staršev . ......130
Lev in žaba (basen).......137
Zaslužena desetica........138
Angel varuh..........140
Angel varah in otrok.......140
Mali pleteni čar.........145
Ne zametuj darov božjih......147
Poštenje nosi srečo........149
Zakaj se orehi z drevesa otepajo . . . 149
Drevesa v jeseni ......
Slabo vreme.......
Čuvaj se prehlajenja .... Dobrih sirot Bog ne zapusti . Materina dušica no pokopališči
Ne odlašaj dela......
Jurčetove nadloge.....
Tudi to mine.......
Dratàr.........
Bodljiva krava......
Ptičice po zimi......
Župnik in kmet......
Zemljepisni, zgodovinski in drugi
poučni sestavki.
Cesarjevič Rudolf.......10, 20
Crtice iz ruske zgodovine 14, 26, 45, 60, 77, 93, 124, 156, 174
Vojvodina Kranjska.......24
Čudi.............25
Nauki na domačem ognjišči .... 28
Otroci pišejo..... 31, 143, 159, 175
Vojvodina Štirska........44
Zdravje............57
Vojvodina Koroška........59
Eeke.............61
Slavnostni dan 24. aprila 1879 ... 66
Cesar Franc Jožef Prvi......68
Cesar Franc 1..........74
Življenje v podobah.......75
Trnovska cerkev v Ljubljani .... 88
Primorje............92
Izreki.............104
Kraljevina Hrvatska in Slavonska . . 105
Bankovec...........106
Avgust Arminij Leban......108
Prigovori...........114
Poljaki............123
Sv. Cirila samostan v Pragi .... 137
Ogri ali magjari.........141
Gledališče pri Grkih in Rimljanih . . 153 Reka Amu-darja je izpremenila svojo
strngo............154
Tirolsko in Predarelsko......154
Avstralija...........155
Tečna človeška hrana.......157
Boiga skrb...........157
Lov na leva..........172
Nekoliko o lovu in lovskih pseh . . . 185
Aleksander Veliki v Afriki.....187
Človek............188
Krk in Krčani.........189
Račje jajčice..........190
Slepec............190
Prirodopisno-natoroznansko polje.
Stran.
Kuhinjska sol..........15
Šakalj ............39
Bramor............29
Ščuka.............46
Lama.............47
Jerebica............62
Karp.............63
Belouška...........79
Dnevni pavlinček........95
Crni bezeg...........95
Zrak ali vzduh.........95
Rogač............109
Ptice.............109
Rastline in svitloba.......110
Strupene rastline ...... 110, 127
Borov veščec .......... 126
Svilopredka...........142
Mak..............143
Podhujka...........158
Gledališke igre za mladost.
Ubožec. Dramatičen prizor.....6
Jurček gré na tuje (gledališka igra v treh dejanjih).........34
Zabavne in kratkočasne stvari.
Drobtine........ 160, 176, 191
112, 128, 144, IGO, 191
Uganke........ 32, 128, 179
Rebusi ...»........32
Nekaj za kratek čas.....64, 191
Slovstvene novice.
Izgledi bogoljubnih otrok.....32
Val. Orožnovi spisi........32
Vojska na Turškem........32
Cesar Franc Jožef 1........80
Primeren spominek v dan srebrne poroke
presvetlega cesarja in cesarice ... 60 Trije Bpevi za slavnost srebrne poroke
Nju Veličanstev........80
Franjo Josip 1..........80
Občna aritmetika........112
Fara sv. Petra pri Mariboru .... 112
Pot v večnost.........112
Turnschule...........112
Dragoljubci ..........128
Slavček............128
Slike za hrvatske i slovienske poviesti . 128
Pravljice za slov. mladino.....128
Kocenov zemljepis........160
Gimnastika za učitelje pučkih učiona . 160
Stran.
. . .151 . . .151 . . .152 . 161, 178 . . .166 ... 168 . . .169 . . .171 . . .181 ... 183 ... 184 ... 184
Stran,
Podačno berilo za mladost.....176
Narodne pripoviedke.......176
Ant. Mart. Slomšeka zbrani spisi . . 192
Muzikalne priloge.
Otrokom za novo leto. Vglasbil dr.B. Ipavec
Podobe.
Božično drevesce.........9
Mačja godba . ............13
Volk in pes..........28
Šakalj............29
Bramor ..-.-....,.-29
Ščuka.............46
Lama ...............47
Jerebica............62
Stru.
Karp.............63
Avstrijski grbi.........67
Belouška...........79
Trnovska cerkev v Ljubljani .... 88
Dnevni pavlinček........95
Sveto dete . . . . •......100
Rogač ............109
Prihod sv. Duha.........122
Borov veščec..........12t>
Sv. Cirila samostan v Pragi .... 137
Svilopredka..........142
Mak.............143
Gledališče pri Grkih in Kimljanih . . 153
Podhujka...........153
Bratec in sestrica........169
Lov na leva....... . . . 172
Anička in Milka.........179
Lovski psi...........185
Štev. I.	V Ljubljani X. januarja 1879.	Leto IX.
v <|& mrem
elim Yam srečno novo leto
In v srcih, zadovoljnost vso, Da s celim srcem, dušo vneto Bogti služili bi zvestó.
Želim od srca, da peljàla
Vas roka božja bi povsod, Vas zapeljivcev varovala, Pregreh, nadlog in dušnih zmöt.
Naj v novem letu Vam veselje, Ljubezen, sreča, mir cvetè, — O Bog usliši moje želje, Potem izpolneno bo vse I
Ivan Toniìii.
Zmaga v skušnjavi.
V nekem mesta so bili prebivalci v velikej nevarnosti pred sovražnikom. Bali so se za svoje premoženje in vsak je gledal, da poskrije, kar ima. V tem mestu sta živela tudi dva brata, katera je Bog blagoslovil z obilnim premoženjem. Denarjev in blagà sta imela na izobilje, a skrbi malo, ker sta
bila brez žene in otrok. Skupaj sta živela pod jedno streho ne brinfcč za nikogar na svetu nego zase in svojo srećo.
Ko se glas raznese po mestu, da se mu sovražnik bliža, hitela sta brata, da bi poskrila svoje denarje. V to se jima najpripriivnejši zdi vrt, ki sta ga imela tikoma hiše. Takój zvečer gresta na delo, da v varnost spravita svoje blagó. Prvi gre s svetilnico v roci in lopato, a drugi nese velik lonec, ki je bil napolnjen z denarji. Pač si nista mislila brata, da ravno o tem času sedi sosed takój zraven v svojem vrtu.
Sosed, ubožen dninar, šel je na vrt, — gnale ga so tudi skrbi in nadloge. A njegove skrbi so bile vse drugačne nego skrbi poprej omenjenih dveh bratov. V siromašnej kdči in slabej posteljici so ležali njegovi ubožni otroci, katerim je bilo treba s pötnim obrazom služiti kruha. Casi so bili slabi, živež drag, in tako je bilo tudi zaslužka in kruha malo. V tihej samoti zunaj na vrtu je premišljeval ubogi oče, kako naj zasluži kruha sebi in svojej družini. Po vse dni skoraj nič jesti, a delati kakor suženj, to pač človeku ogreni življenje, posebno če mu še revščina njegovih otrok stoji pred očmi. Zastonj je iskal ubogi oče zunaj pod milim nebom tolažbe in pokoja.
V tem trenotku se mu zasveti pred očmi. Bila je luč v sosednem vrtu. To mu je bilo nekaj nenavadnega. Zdaj po noči z lučjo hoditi po vTtu, kaj neki poméni to? Radoveden stopi bližej k ogradi, da bi videl, kdo hodi po sosedovem vrtu. Kmalu mu je vse jasno ter brž ugane, kaj nameravata brata, njegova soseda. Vidčč velik lonec z denarji, bilo mu je nekako tesno pri srci. Zdaj vidi, kako jeden bratov na določen kraj z roko pokaže in tiho zašepti: „Kaj praviš, ali ne tukaj ?" „Dà, dà," mu drugi z glavo prikima. Zdaj se spravita na delo. Izkopljeta globoko jamo, deneta lonec vanjo in ga pokrijeta z zemljo, katero na vrhu še dobro z nogami poteptata, da bi nihče ne prišel na sled, kje imata zaklad zakopan. Po končanem delu otideta v hišo.
Tudi ubožni dninar se vzdigne, ki je bil skrit za ogrado. Kri se mu razplameni po vseh žilah in neka nevidna moč se ga polasti, ki ga priganja, da naj skoči preko ograde in naj vzdigne zakopani zaklad. Že se vprè z desno roko na ogrado, že privzdigne nogó, da bi poskočil, ali — tu obstoji, povési glavo, izpregovori z rahlim glasom : „Ne kradi !" in zbeži v hišo.
„Kaj si delal tako dolgo v vrtu ?" vpraša ga žena pri kolovratu sedèò. „Že nekaj časa te opazujem in vidim, da si delaš toliko nepotrebnih skrbi, ljubi moj mož," nadaljuje dobra žena s tolažečimi besedami. „Bodi dobre volje in zaupaj na Bogà; Bog nas gotovo ne zapusti! Ako se boš toliko ujedal,
prevzela te bo žalost in obup, nazadnje še izboliš, in potlej--Bog se
usmili mene in ubozih otrok!"
„Oh, moji ljubi otročiči !" vzdihne mož, ko žena otide iz hiše, da bi zaprla vežna vrata. „Dà, dà, — ubogi otroci! In — vi bi zdaj lehko bili bogati. Ali . . . kako dobro je vendar, da sem pobegnil iz vrta !"
Naposled se podi mož v posteljo, mislčč, da v sladkem spanji najde mir iu pokoj svojej razburjenosti. A motil se je. Siromak ne more zaspati; vedno mu je lonec z denarji pred očmi, ki mu zgé in pali dušo, kakor kužnega človeka vročina. Zunaj je vse tako tiho in mirno, a v njegovej glavi je burno in hrumuo, kakor v zraku ob kakej hudej url Krčevit« se pre-
metava po postelji in si misli: „Nu, to bi ne bilo ravno toliko hudega, ko bi si vzel le nekoliko denarjev, saj ni treba, da bi pobral vse. In (Se bi tudi vse odnesel, to bi se bratoma le malo poznalo ; bogata sta in imata Se zrni' rom toliko, da se lehko pošteno živita." — „Ali," opominja ga zopet vest, „kar je ukradeno, to je ukradeno. Krivično blagó ne tekne. Bog me varuj tatvine 1"
V tem hipu zavpije najmanjši otročiček v sanjah: „Oče! oče!" Ubogi dninar se sklone in posluša, ali deček zopet utihne in spi dalje. „Oh, dobri otroci, misli si mož, „kako mirno in sladko počivate. Vi pač ne poznate še trpljenja ne skrbi svojih staršev. Da-si po ves dan delamo ter zelč varčno in skromno živimo, vendar prislužimo komaj toliko, da imamo za največjo silo. če nas le kaka mala nesreča zadene, ali jeden izmed nas izboli, potem ne zmoremo več, da bi vas oblekli, in —■ prosjačiti nam je treba, od hiše do hiše hruha prositi .... „Prosjdčiti ?" zavpije mož z osornim glasom, ,,nè, tega nikdar nikoli! Kajši grem, da vzamem . . . Soseda sta sama, brez žene in brez otrok, nemata za nikogar skrbeti. Tudi ne vesta, kako je očetu, kadar vidi lačne otroke, pa jim nima dati kaj jesti .... O Bog, moj Bog, ne pelji me v skušnjavo!" —
„In noben živ človek ne zvé, kdo je vzel lonec z denarji," zaäepti mu zopet zapeljivi glas hudobnega duhl ,,Na nasprotnej stràni lehko splezaš preko ograde, in nobena živa duša ne pride na to, da si ti odnesel zakopani zaklad. In brata se tudi ne bosta upala nikjer pripovedovati, da sta okra-dena, ker bi ju ljudje zasmehovali in se delali norca iz nju. Ni nobene nevarnosti, zatorej vstani in pojdi pogumno na delo !"
Zdajci bije ura j e d n o po pćlnnoči. —
Vse je tiho in mirno. Nikjer ni živega človeka blizu. — „V desetih minutah je zaklad vzdignen, in ti si bogat človek ter svoje otroke lehko pošteno preživiš . . . Kaj, pošteno? Ali bi bilo to moje dejanje pošteno? In če me tudi nihče ne vidi, Bog me vidi, ki bode jedenkrat moj sodnik." Nè, nè," reče odločno, „tega ne storim, da bi delal zoper sedmo zapoved božjo, ki pravi : Ne kradi ! Saj so me moj rajnki oče večkrat učili in mi djali, ko sem bil še otrok : Bolje poštenje kakor življenje, to se pravi, da je bolje pošteno umreti, nego v grehu živeti.
Tako se je nbožni dninar boril vso noč v tej hndej skušnjavi. Vso noč mu je kri vrćla po žilah in srcé mu je tolklo, kakor bi mu hotelo razpočiti. Že je jutranje solnce posijalo skozi okno, a on še ni zatisnil očesa. Zdajci mu šine neka misel v razvneto dušo. Kakor bi trenil, vstane, obleče se ter naglo otide iz hiše. Kakor uOr hiti do bratov, svojih sosedov, ter nabija s pestjó po vratih. Brata vstaneta ter gresta gledat, kdo tako zgodaj ropotà na njiju vrata. Kako se ustrašita, ko ugledata svojega soseda pred soboj, bledega, da ga komaj izpoznata. Vpražata ga, kaj bi rad, tako zgodaj.
„Poslušajta !" reče ubogi mož ; „vidva sta sinoči v svojem vrtu zakopala lonec z denarji. To sem jaz videl in vso noč nisem mogel zaspati. Komaj sem premagal skušnjavo, da vaju nisem okradel to noč. Prosim vaju tedaj, izkopajta lonec pri tej priči in skrijta ga na kak drugi meni neznan kraj, da bodem prost skušnjave ter zadobim zopet mir in pokoj !"
Brata sta se zelò začudila poštenosti ubozega soseda. Preskrbela sta mu dela in zaslužka, da je s svojo družino lehko pošteno izhajal.
Bežite pred grehom, ognite se zla.
Skušnjava prevečkrat v pogubo peljd.
Mladinoljub.
Sanje.
Ivanek je ljubil svojo mater čez vse. Bil je priden in se je povsod vedel takó, da je delal materi veselje ; le škoda zanj, da je bil preveč lehko-miseln deček. Če so mu mati rekli, da naj stori to ali óno, takój je pozabil vse, kar mu je bilo naročeno.
Necega dné mu rekó mati : „Nä, Ivanek, nesi to pismo dekli in reci jej, da ga naj takój odnese na pošto, ker se zelò mudi. Zdaj je tri četrt na deset in za četrt ure pošta ottde, — reci jej, da se naj nikar ne mudi, ter se naj podviza, da pismo äe o pravem času prinese na pošto.
„Razumem, mati, razumem I" reče Ivanek ter otide iz sobe. Zimaj na dvorišči je stal slepec z gosli v roei in poleg njega ubožen deček, ki ga je ob palici vodil. Slepec je godei na gosli, a deček je pel inične pesnice. Lehkomiselni Ivanek se takój ustavi, posluša prijetno petje, a na pismo in pošto popolnem pozabi. Pozneje še vpraša slepca odkod da je, in kako da je slep. V tem razgovoru mine dobre pol ure. Ubogi slepec zdaj poprosi Ivanka, da bi mu dal kaj vbogajme. Ivanek teče k materi in jih prosi, naj bi dali slepemu siromaku kak dar v božje irné. Ali kako se ustrašijo mati, ko zagledajo v dečkovej roci pismo. Hitro mu ga iztrgajo, tekč k dekli ter jej rekó, da naj hitf na pošto, kolikor more, ker se za pismo zelò mudi. Dekla teče, kolikor more, ali kmalu se povrne s pismom v roci ter pripoveduje, da je pošta že pred pol ure odšla. Ko mati to siišijo, probledé kakor smrt, ter se žalostni zgrudijo na stol. Pismo je bilo namreč zelò nujno, in ker se ni oddalo, čakala jih je velika nepovoljnost.
Naslednjo noč gre Ivanek v svojo posteljico, ki je stala poleg materine.
„Z Bogom, Ivanek !" rečejo mu mati, podajo mu roko, zastokajo in — uinró.
Oh, kako se je jokal ubogi Ivanek 1 Mrtvo mater oblečejo v črno obleko ter jo polože na mrtvaški oder. Ob vsakej stràni mrtvaškega odra so gorele velike voščene sveče in vse polno ljudi je dohajalo v sobo, kropžč mrtvo mater z blagoslovljeno vodo. Vse je bilo žalostno, vse je bridko jokalo po Ivankovej materi. Ali nihče ni bil tako žalosten, nihče ni toliko jokal, kakor ubogi, zapuščeni Ivanek. „Oh, ljuba moja mamica," vpil je deček in se zvijal, „kako ste mi bili dobri! Vi ste me vzrejali in oblačili; vi ste mi v bolezni tako lepo stregli ; vi ste me učili moliti in na knjigo brati. Oh koliko lepili naukov ste mi dali. Kako srečen bi bil, ko bi mi vi še živeli, in storil bi vse, kar bi želeli!" Tako je jokal in vzdihoval ubogi Ivanek, ali vse zamàn, mati ga niso slišali.
Zdaj polozé mater v mrtvaško krsto (trago), ter jo pokrijejo s črnim suknom. Pogrebci pridejo, vzdignejo krsto, da jo nesó na pokopališče.
V kakšnej stiski je bil to noč Ivanek, tega moje pero ne more popisati. Ali mislite si njegovo veselje, ko drnzega jutra odprè oči in ugleda svojo dobro mater zdravo in veselo poleg sebe ter vidi, da vse to so bile le —
prazne sanje. „Oh, zdaj vas hočem ubogati, ljuba moja mamica," reče veselo Ivanek, „ker vidim da vas še imam in niste umrli. Ves čas vas hočem rad imeti in storiti vse, kar mi ukažete. In ko pride čas, da se vaš« telo izpremeni v prab in pepel, potlej hočem samo jokati, potlej ne bo več časa, da bi vas ubogal in da bi izpolnjeval vaše želje."
Ivanek je bil zvest svojej obljubi. Poboljšal se je in je bil svojej dobroj materi ves čas njenega življenja v čast in veselje.	X
Nespametni popotnik.
„Čemd se vedno učim ?" tako je tožil necega dne Jožek svojemu očetu. „Jaz mislim, da bi človek lehko dobro in srečno izhajal, če bi tudi ne znal brati, pisati in računi ti."
„Ljubi moj Jožek," rečejo oče smijoč se, „vidim, da ne veš, kaj govoriš. Da boš pa bolje spoznal, koliko koristi imaš, ako se pridno učiš, poslušaj, hočem ti povedati nekaj:
Mlad popotnik se napravi, da bi potoval v daljno tujo deželo. Prej nego odpotuje, napolni si torbo s kruhom in sadjem, da bi se okrepčal na poti, kadar bi mu bilo treba. Nu kmalu se izpremisli, ter pomeče vso hrano iz torbe, ki jo je mislil s seboj nesti. „čemri mi je kruh in sadje?" reče, „pač ni vredno, da bi vse to s seboj nosil. Gotovo gladtì ne poginem na poti, če imam živež s seboj ali ne. Ta kruh in to sadje mi niti četrt ure življenja ne podaljša niti okrajša. Kakor misli, tako tudi stori in se podà na pot brez vsega brešna. Prvi in drugi dan je hodil po lepih planinah in dolinah, po katerih so se ^ili hladni studenci; povsod je bila zemlja posuta z najlepšim cvetjem, zelenjem in drevjem, ki je bilo polno sladkega sadja. Tu se je lebko najedel in napil, kolikor mu je bilo potreba. Našel je tudi nekoliko dobrih ljudi, ki so ga radi pod streho vzeli A tretji dan pride v zelò pust kraj, v katerem ni bilo ne trave ne vode, vso zemljo je pokrival sam pesek.
Lačen in žejen spozna zdaj nesrečni popotnik svojo neumnost, ter se kesä, da ni imel nobenega brešna pri sebi. „Oh!" reče sam v sebi, „zakaj nisem bil pametnejši in si nisem vzel hrane s seboj; v tej pustinji bom moral gladu umreti." Toda zdaj je bilo vse njegovo kesanje zastonj. Dolgo se je boril z lakoto in žejo, in skoraj bi bil onemagal v tej hudej potrebi, ako bi ne bil prišel nek trgovec mimo njega, ki se ga je usmilil in rešil iz preteče mu nevarnosti.
„Ta popotnik je bil pač neumen," reče Jožek, „in ne bilo bi krivo, ako bi bil moral od gladu umreti. Da ni tako neumno delal, in bi bil vzel hrane s seboj, kakor je nameraval, ne bilo bi se mu tako hudo godilo."
„Ravno tako neumen bi bil tudi ti," rečejo modri oče, „ako bi mislil, da se ti ni treba učiti. Kdor si v mladosti ne nabere potrebnih naukov, prave duševne hrane, temu se bo treba na stare dni boriti z vsakovrstnimi težavami ; tak človek bo na stare dni nesrečen na duši in telesu. Zatorej spominjaj se vedno prigovora, ki pravi :
Kar poséjes mlade dni
To na starost te redi.	X
Ubožec.
Dramatičen prizor; zložila Lujiza Peajaitcva,
Osobe:
Jaroslav, J Ivan, i bratje. Mirko, j
Mea, } ^ Be"rL Ubožec.
(Gledaliàie: Soba 2 dvojimi vrati, jedna nbodna, a draga drìé T dotično sobo.) Olga.
Od radosti sama ne znam kaj počnem, Večer ta najljubši mi v letu je vsem !
JaroBlav.
A meni stoprv! od veselja ne spim, Ne jem in ne pijem, ne vem kaj storim ! Popreje, ko vrata se nekoč odpró, Zagledal sem smreko zeléno lepó, In belih, rudečih in pisanih sveč Po njej je nataknenih sto, a še več.
Ivan.
Nastavil sem tudi jaz svoje ok6 — Olga.
To bilo nij prav, to —
Ivan (jej seže v besedo). Ej, jodno samó! A videl sem z jednim očesom stvarij, Da tisoč bi želel imeti očij ! Uže nanosili so angeli nam, Popisati česar nikakor ne znam. Orehov od čistega, čujte, zlati, In jibolk leskečih se v svitu srebri. In amdkev napravljen somenj je bogàt, In grozdja, in jederc, ki zobljem jih rid. Zazrl sem i konjea, trdnjavo lepó, In pùnico tudi, ki miga z glav3, In —
Jeli ca.
Pùnico, pùnico, ali je res ? Za Jelico ista prišli iz nebes!
Mirko.
Da skoro bi zvonček vže ljubi zapel, Na gla s bi zavriskal brez konca vesel !
J elicti.
O, Jelica tudi, ne, Mirko, sam ti, Veš, Jelica danes jokala Se nij I
(Nekdo potrka na uhodila Trata.) Olga.
Kdo trka?
(Glas pred vratmi:) Ubožec, ki prosi lepó, Da smel bi ogréti otrplo telò!
(Otroci vzkliknejo:) Le noter, le noter takdj ! (Olga odpre vrata.)
Ubožec. Ali smem?
Olga.
Brez skrbi !
Jaroslav.
In dobro si doäel nam vsem! (Otroci se ubožcu prijazno bližajo.) Olga (ijnbkovsje ga). Pozdravljen mi bodi ! — A Bog moj presvet, Bočici ste mrzli, äe bolj nego led ! O daj, da ogrejem ji tebi skrbnč, Nij res, da je v izbici našej gorkó ? Še vedno trepečeS, ubožec ti moj, Zakaj si od doma podäl se nocoj?
Jaroslav.
Nocoj, ko pri svojcih se vsak veseli, Drevó, ko božičino rajsko blesti !
Ubožec.
Otroci presrečni ! — pri meni domà Nij ràdosti, ampak vladarstvo gorjà ! Nij svita, ki padal bi v kočo temnó, Le sólze svetlé se, ki tamkaj tekó !
Jaroslav.
Li stäriäev némaé?
Ivan.
In v koči si sam?
Ubožoc.
0 stàriSe dobre, preljube imam, Sestrico in bratca, mi draga ohi, Ki ljubim ju vroče iz vsega srci. A z delom končal se je oča bolàn, Ter z bedo bori se mi mati zamàn, In bratec, sestrica — od glàdi mrj6č — Ubožca mi vzame božičina noč!
Olga.
Kaj čujem, moj Bog!--a le bodi srčin,
Za tebe je tudi na zemljo poslàn Nebeski otrčk, ki obhaje ves svét Z usmiljenjem božjim brezkončnim razgret. Nikàri ne jčči, o bodi vesel, Pomoči, darila ti bodeä prejel !
Jaroalav. Takisto je deček! delim rad s toboj Kar meni naklonjeno bode nocoj !
Ivan.
Za bratom ostajati nehčem nikdar : Ta süknjica tčpla (si jo sleJe) moj prvi je dar ! Ne gledam, trpinčil da oster bi mraz Zdaj tebe, ko v gorkem presrečen sem jaz.
Mirko.
Nasmihaj otrik se ! glej, čevlje imam, Novi in lepi so, nà ! tebi jih dam ! Ahi, zdaj vesel si, ker nijsi več bos, In čuj ! Se pogače darujem ti kos !
Jelica. A Jelica tebi posodi celč Še pùnico svojo, ki miga z glavó, Če skoro prineseš jo zopet nazaj ; Povédi, te prosim, povedi, kedaj ?
Olga.
Pozdravi sestrico in bratca domà,
Jaz zà-nja prositi hčem vedno Bogà.
Verižico ljubo ml, vzemi, zlató (si jo sname z mtù),
In kupi zdravila potrebna za njó,
A mreti ne smeta, sicer bi goijé
Prebridko morilo Je moje sreč!
Ubožeo (sladko nasmihaje se). O ddšice! stokrat vse plati vam Bog, Na zemlji najboljši ste dobrih otrok!
(Zvonček zapoje v dotičnej sobi.)
Ivan.
Oj, čujte, zapél je vže zvonček sedäj — Jar o slav.
Hitimo, hitimo, odpira se raj!
(V tem, ko se otroci nepotrpežljivo razgovarjajo, otide ubožec.) Olga.
Nikäri ! zvonilo le pivi je krat — Mirko.
A vendar zavriskal hi Mirko vže rad !
Ivan (Jaroslavn).
Poslušaj! srcé mi utripa glasuó, Od sreče mu v prsih je zdaj pretesnó. (Zvonček z nova zapoje, vrata se počasi odpirajo, na mizi je videti razsvetljeno drevó in svetlo dete sedeče pod njim.)
Olga.
Oj, Jelica, čakaj, ne dirjaj takč — Jelioa.
Jaz pùnico vidim, ki miga z glavó !
Ivan.
Caróbno vsa izba v svetlobi žari, KrasnéjSe gotovo pri angelih nij !
Olga.
Od svita sem slepa, a bratje, kdo vé, Kde deček ostal nam preljubi je, kdé ?
Jaroslav. Ne vidiš li njega, sestrica, ki tam Pod smreko premilo nagiblje se k nam ? Dozdeva se meni, da deček svetàl Podoben je njemu, ki tukaj je stal.
Glej, solace, katero mu kiisi glavđ, Gorkóto, ki lije mi v duäo mladó, Popreje sijalo je v njega oééh, In solnčno ogreval me tudi je sme'h.
Olga.
Res, to je obrazek krotik in premi] — PrešiDja me misel, kdo deček je bil ! — Točila od svete bi grčze solzé, A vendar vse silijo k njemu želje, Tresčča, rmneta na tleh jaz klečim In dete nebesko v molitvi čestim !
Boas.
Le bliže, otroci, nikari bojžč
Ne glédite mene iz dalje, ljubfeč
Kočici jaz Sirim nasproti vam vsem,
Da čtitite bligoslov njih in objém.
Pritécite srčno na mesto svettó,
Ki „noter" pozvali ste rajsko ljubd,
Ko trkalo vam je na duri srci
Uboštvo, prosèè da pomoč se mu di.
Vže v zlato si knjigo to delo nocoj
Zaznamoval Oča nebeski je moj. —
Pogddili dobro ste, deček sem jaz,
Ki bil je prosilec nesrečen pri vas.
O, raznoobrazne na krogu zemlji
Kaž6 siromaštva se slike bledé!
Naj vsaka prezvesto oživlja spomin,
Da v njej prikazuje se božji vam Sin,
Da njemu storjeno v nebesih veljà,
Kar vbožcev najslabšemu tnkaj se dà!
Ljubezen gorečo hranite živi,
Brez nje je življenje vsaktero mrtvó,
A ona uzorni in divni je cvet,
Ki v milosti svojej Bog vsidil na svet! —
Prijätelji ljubi, ostavljam vas zdaj,
A milo sprejeti vas hočem nekdaj,
Kder v angelskem zboru čestite pojčč
Preblagi na veke božičino n6č! —
Cesarjevič Rudolf.
Bilo je dné 21. avgusta meseca 1858. 1., da je nenadoma Dunajč&ne ustrašilo gromenje topov. Tisoč in tisoč prebivalcev dunajskega mesta je z nekacim strahom Stelo osodepolno naznanilo: dvajset, jeden in dvajset, dva in dvajset! Dalje ni nihče štel. Vesel krik nastane po mestu in nepopi3-
ljiva radost se polasti src Dunajčanov, kčr streljanje iz topov je bilo veselo oznanilo, da je habsburškoj vladarskoj hiši ili Avstriji rojen cesarjevih, naslednik našemu cesarju. To veselo novico je brzojav iz Dunaja naglo raz-nesel po vsej državi. Kakor so na Dunaji s 101 strelom naznanili za Avstrijo imenitno dogodbo, tako so jo naznanjali tudi po vseh večjih mestih, in povsod se je širilo veselje med prebivalci. Njih Veličanstvo presvitli cesar so od veselja s svojo darežljivo roko delili obilo milosti in milodarov na vse strani, a od zvestih avstrijskih držav^anov so srčne čestitke prihajale k zibelki novorojenca v cesarskej palači Laksenburgu. Tudi Slovenci niBO izostali, v navdušenej pesni mu so čestitali:
„Dete preljubljeno, dete mladó, Naj Ti preblažena leta tekó, Sije na nefcu Ti aolnce jàeno, Slava naj diči Ti krono krasno 1 Brani pravico z junaško rokčT"
Pri sv. krstu so dali prvorojenemn cesaijevičn imé Rudolf.
CeaaijeviS Rudolf je preživel prva leta svojega življenja zdrav in vesel v družbi plemenite cesarske rodovine. Naša cesarska rodovina se že od nekdaj, kakor je to sploh znano, odlikuje po svojih plemenitih dejanjih usmiljenja; tudi v cesarjeviču so že v otroških letih ta čut vzbujali in gojili — srečna podlaga pravemu krščanskemu življenju. Svojim roditeljem je bil Rudolf vedno iz celega srca vdan, svojo sestro nadvojvodinjo Gizelo je ljubil z otroško nežnostjo in babici (starej materi) nadvojvodinji Sofiji je izkazoval veliko spoštovanje.
Rudolf je prebival prva leta s svojo sestro Gizelo po zimi v cesarskej palači na Dunaji, a po leti v gradu Laksenburgu, obdanem s prelepimi vrtovi, ali pa v Reichenau-u, v krepilnem planinskem zraku. Tukaj se je, gledajoč prirodo božjo, prvič navzel ljubezni, katero še zdaj ima do planinskih krajev in prirodopisnih naukov.
Po razumnej vzreji in krepkem zdravji so se cesarjevičeve telesne in dušne moči tako "hitro razvijale, da se je že 1862. 1. začel redno podučev&ti in učiti.
Dvorni kaplan dr. Mayer je bil poklican za učitelja v krščanskem nauku, a nadporočnik Henrik Špindler za učitelja v začetnih naukih in češkem jeziku. Čez nekoliko časa je bil za češki jezik poklican dr. Jireček, a za madžarski jezik korar Rimely. V nemščini ga je podučeval najprtd šolski svetovalec A. M. Becker, potem profesor Egger, in od 1871. leta prof Greistorfer. Leta 1867. gaje naš rojak dr. Josip Čižman začel učiti latinščine, dve leti pozneje pl. Hildebrand poljščine in prof. Duchéne francoščine. Sploh se je pri cesarjeviču Rudolfu že zgodaj gledalo na to, da se nauči mnogo jezikov, kar je vse hvale vredno, ker odločen je vladati Avstrijo, v katerej toliko različnih narodov živi; treba je tedaj, da poznà njihov jezik, ker vsak oče mora razumeti svoje otroke. Rudolf je v vseh rečeh dobro napredoval. Ko je 1872. 1. aprila in decembra meseca delal izkušnjo iz ogrske zgodovine v madžarskem jeziku, in takisto 1874. 1. aprila meseca iz češke zgodovine v češkem jeziku, čudili so se vsi navzoči, kako natančno in izborno je govoril.
Do 9. leta ae je Rudolf učil, kar se po priliki v ljudskej Soli učijo otroci; po potrebi so mu vendar učitelji tudi že viSje predmete razlagali. Tako na priliko: Dr. Kriss matematiko in geometrijo, a dr. Cižman zemlje-pisje in zgodovino. Za viSje izobraženje je 1872. leta zemljepisje prevzel profesor Grün, naravoslovje prof. vitez Hochstetter, občno zgodovino profesor Zeissberg in drugo leto potem zgodovino umeteljnosti profesor Ambros.
Poleg tega se je 1872. L moral Rudolf pridno poprijeti vojaških naukov. Podpolkovnik Karol Wagner ga je podučeval o orožji in vojaškej uredbi ; podpolkovnik Grünewald ga je učil uriti se (eksercirati) in službeni reglement za pešce ; podpolkovnik Rössler o šancih in trdnjavah, stotnik Hugon Kerch-nawe o pionirskej službi, polkovnik Rheinländer o taktiki in strategiki, stotnik vitez Eschenhacher službeni reglement za topničarje in major baron Gemingen reglement za konjike.
Leta 1875. je začel višje modroslovske nauke pod prof. Greistorferjem, in pravoslovske, katere so vodili profesorji Exner, Cižman, vitez Keller in dr. Menger.
Cesaijevič se je vseh naučnih predmetov z veliko pridnostjo učil, vendar je posebno veselje kazal za prirodopisje, zgodovino m nmeteljnosti, zlasti risanje in slikarstvo, česar sta ga podučevala slavni Selleny in njegov prijatelj Jan. Novopacky.
Vse to, kar se je cesarjevič Rudolf moral učiti, sem tako na drobno zato navedel, da vas prepričam resnice, da nihče ne pride učen na svet ; vsak človek, bodi si cesar ali kmet, mora se učiti, ako hoče kaj znati.
Učenje pač bistri um, a vendar ne plemeniti srcà; plemenito srce dela pobožnost, a pobožnost se pridobi v krščanskem nauku.
Zaradi tega so Rudolfovo podučevanje s krščanskim naukom začeli, ki je zmirom ostal prvi predmet, in ga na verske vaje z veliko skrbljivostjo pripravljali. Leta 18t>7. je bil prvič pri sv. izpovedi, 18. aprila 1870. I. pri sv. obhajilu, in 21. februarja 1873. 1. pri sv. birmi.
Ker je dan prvega sv. obhajila vsaceniu pridnemu otroku najlepši dan njegovega življenja, ki mu vedno ostane v spominu, ne dvomim, da vas bode veselilo čitati, kakšen je bil ta dan v življenju cesarjeviča Rudolfa. Tisti, ki so bili priče prvega sv. obhajila Rudolfovega, so o tem tako-le pisali po časnikih: „Na velikonočni ponedeljek dné 18. aprila 1870. 1. je Rudolf zjutraj zgodaj opravil sv. izpoved. Ob 8. uri je šel, spremljevan od Njih Veličanstva cesarja in cesarice, sestre Gizele, deda in babice, v dvorno kapelo, ki je bila krasno nakitena s cvetočimi in dehtečimi cveticami. Cesarjevič je imel prosto črno obleko, svitli cesar vojaško uniformo, cesarica pa dragoceno svilnato krilo. Verski učitelj dr. Maver so pri vratih visoko gospodo pričakovali z blagoslovljeno vodo, s katero so se vsi pokropili. Po tem gredó k velikemu oltarju, kderje za cesaijeviča bil pripravljen stol, pregrnen z rudečim suknom ; takčj zraven je gorela velika krstna sveča, to je ravno tista, ki je gorela pri njegovem krstu. Svitli cesar, cesarica in druga visoka gospöda, ki je cesarjeviča spremljevala, pokleknili so v klopéh na evangeljskej stràni. Kapelo je napolnilo spremstvo Njihovega Veličanstva in dvorski služabniki, ki so bili k temu sv. opravilu povabljeni.
Najpred so korar dr. Mayer služili sv. mašo, pri katerej sta jim stregla dva duhovnika. Po sv. obhajilu se obrnejo korar k cesarjeviču in ponovijo ž njim krstno obljubo. Po tem ginljivem trenotku, ko je cesarjevih naslednik na avstrijskem sedežu glasno in slovesno obnovil obljubo pri sv. krstu dano trdno držati se sv. katoliške vere ter pravično in bogaboječe živeti, prejel je presveto rešuje Telo. Videti, kako spoštljivo in pobožno se je obnašal pri tem sv. opravilu plemeniti mladeneč, kateremu je previdnost božja že v zibelko položila žezlo starodavne in mogočne Avstrije, moralo je s svetim veseljem navdati ne samo pričujoče ljudi, nego tudi angeije nebeške, ki so bili gotovo priče tega sv. dejanja. Za cesarjevičem so k mizi božji pristopili tudi Njih Veličanstvo cesar, cesarica, pobožni ded, babica iu sestra Gizeta. ki je z največjo pozornostjo spremljevala sv. opravilo.	Dalje prili.
Prenaglost ni dobra.
(Basen.)
Domače živali se zberó na dvorišči ter sklenó napraviti večerno zabavo z godbo in petjem. Pes je bil izvoljen za glasovodjo. Da-si mu to težavno delo ni bilo všeč, vendar je moral pristati, ker je bil gospodarjev god, in njemu na čast je bila namenjena večerna zabava. A kmalu nastane velik prepir.
^	Petelin
jega gospodarja. Bilo
je užč vse pripravljeno. Sultan da znamenje in petje se začne na dvorišči. Ali o joj ! zgoraj na strehi se zaCnè strašno mijavkanje, ropotanje in ples. Mačke iz vasi se deró in plešejo po strehi, da je groza poslušati. Gospodar vse to vidčč, razjezi se, ter zapodi razgrajajočo druhal z dvorišča, a še posebno se zahvali z šibo v roci domačemu mačku za napravljeno mu mačjo godbo.
Črtice i/, ruske zgodovine.
(Po Nestoru priobčoje A. K.)
I. Kaj je bilo na Ruskem pred tisoč leti ?
Pojdi zdaj na Rusko, kamor hočeš, — povsodi slišiš ruski jezik, najdeš mesta in vasi, red in upravo: niliče ti ne stori nič žalega. Trgovci in obrtniki hodijo z blagom po tihih, širokih lesovih in pustih stepéh (ravninah), povsodi, kamor ide cesta ali teče plovna reka. Na vsem tem ogromnem prostranstvu živi narod mirno, trudi se in obdeluje, kar mu je Bog podaril.
Istina je, da Zivè na Ruskem tudi taki narodi, ki némajo staluega prebivališča, nego kočujejo, rekše hodijo od kraja do kraja, kakor n. pr. Kalmiki mej Volgo in Donom, Kirgizi za Volgo in Uralom, Samojedi in Lopärji (Laplandci), ki žive po severnem barji. Ali oni kočujejo samo ondod, koder so jim odkazana mesta, in mirno pasejo črede. Tudi taki narodi so, ki ne pasejo in ne sejejo ter ne redé domače živine, a skitajo se po lesu in streljajo razne zveri, ali si love ribe po bregovih rek in mčrijj ali tudi ti plačujejo davek in krotki so, ako se ne žalijo.
Pred tisoč leti nij bilo takó ! Neprozorno močvirnato lesovje, ki je ostalo sedaj samo še po severo-izhodu evropsko-ruske zemlje ter po Sibirskem, pokrivalo je tedaj vse srednje Rusko in vleklo se o bregovih Volge in Oke. Po teh lesovih je blodil divji poganski narod — Čudi.
Ti so živeli rédko narazno, bavili se z lovom in samo tu ter tam si postrojili mesta. Po stepéh so kočevale divje, zlobne druhali. Neprestano so prihajale z azijskih ravnin, mimo morja na južno Rusko, plenile ter žgale vasi in mesta: ni mirti ni poköja nij od njih bilo mirnim ljudém.
Istina je, po Dunavu, po Dnéstru, po zapadnej Dvini, po Volhavu in okrog Iimenskega jezera so živela uže od nekdaj slovanska plemena, delala zemljo in trgovala, ali to so bili še trdi pogani, ki so se prepirali mej soboj in živeli bedno.
Dve slovanski plemeni sta bili boljši ter bolj izobraženi od drugih : Poljanje in sploh Slovèni. Poljanje so živeli po srednjem Dnepru, bavili se s poljedelstvom ter imeli uže mesto Kijev. A Slovèni so živeli ob limenu in Volhovu, zanimali se s trgovino, pluli po rekah in jezerih, ter tudi si postrojili mesto: Novi grad. Postavila so si tudi druga plemena mesta a vseh skupaj nij mnogo.
Vsako slovansko pleme je živelo in upravljalo samo sebi, obče stvari so se reševale na vèsi ali zboru. A redd je bilo malo in sosedi so silno vznemirjali Slovène. Tako so prišli Huzaiji iz juga, iz stepij in iskali davka od Poljanov in njih sosedov Severjanov in Véticev, a Varègi so prišli od sévera iz zamèrja ter naložili so davek Novogradskim Slovénom, Krivičem, ki so živeli ob izviru zapadne Dvine, Dnepra ter Volge, in Cudskim narodom.
2. 0 prizivu knezov.
Leta 862. so Varége za morje Novogradski Slovèni, Kriviči in Oudi pregnali. Prestali so jim plačevati davek in začeli so zopet vladati sami sobój. Ali še trje jim je bilo, nego li pri Varègih : rod je vstajal na rod, pleme na pleme ter nij bilo konca mejsobojnega prepira. Tedaj so začeli govoriti mej
soboj: „Poiščimo si kneza, kateri bi vladal z nami in nam prav sodil. " Soglasni so in pošljejo poslance za morje k Vareškemu plemenu, kateremu je bilo ime Eusi. Poslanci pridejo k Rusom in jim rekó : Zemlja naša je velika in obila, a red6 nij v njej, pridite knežit k nam in vladat nam." Odpravijo se trije ruski knezi, trije bratje, Rurik, Sineus in Truvor, s svojimi sorodniki in vsem plemenom ruskim. Starejši izmej bratov, Rurik, naseli se v Novem gradu, drugi, Sineus, na Belem jezern, tretji, Truvor, v Izborsku. Od tega časa se je jela zemlja imenovati ruska.
Ker se je tedaj rusko carstvo začelo 862. leta, praznovali so Rusi 1862. leta tisočletni obstanek in postavili spomenik ravno v "Velikem Novem gradu. Za dve leti sta Sineus in Truvor umrla. Kurik je začel knežiti sam in razdajati mesta svojim ljudem. Dva od Rurikovih bojaijev dobita od kneza povelje, da odveslata na Carigrad ; ime jima je Askold in Dir ; s sorodniki svojimi ploveta po Dnepru nizdolu. Jadraje po Dnepru ugledata na gori mesto in vprašata prebivalce : čegavo je mestce ? Odgovoré jima prebivalci: „Bili so tukaj trije bratje: Kij, Šček in Horiv, ter so sezidali to mesto, a potem umrli ; a mi stanujemo tukaj in plačujemo davek Kožarjem. Askold in Dir ostaneta v Kijevu, zbereta okrog sebe mnogo Yarégov in začneta vladati Poljanom, a Rurik je knežil v Novem gradu.
Leta 866. gresta Askold in Dir na Grke, katerim vlada car Mihael. Mihael je ua vojski, a dobivši poročilo, da Rusi gredo na Carigrad, vrne sej a Rusi so uže priveslali v carigradsko pristanišče in obsedli mesto z 200 možmi, da je car jedva prodrl v svojo stolico. Vso noč je molil s patrijarhom v cerkvi Vlahernske Matere Božje, a potem so s petjem nesli obleko Matere Božje iz cerkve in jo potopili. Tiho morje se nanadoma vznemiri, burja vstane in valovi vržejo ua breg pogauske ladje. Zdaj se zaženć Grki na Askoldove vojake in jih tako steró, da se malokdo vrne domóv. Iz tega časa je zložena cerkovna pesen, katera se še zdaj poje, kadar Bog pomaga nadvladati sovražnika.
Priredepisne-nateroznanske polje.
Kuhinjska sol.
Kuhinjska sol se dobiva v avstrijsko-ogrskej monarhiji, našej občej domovini, v neizmerno velikih zalogah. Dobiva se popolnem čista v podobi trdega kämena, ki jo kopljejo in lomijo rudokopi kakor kako drugo rudo — kaménà sol — ali je pa zmešana z glino in druzimi zemljeninami, ter jo je treba v vodi raztopiti. V ta namen izkopljejo v solnatem rudniku velike prostore, v katere se napelje sladka voda, ki raztàplja sol v sebi, a glina se na dno seseda. Ta voda, ki se je s sólijo napojila, imenuje se slanica (slana voda) in treba jo je od soli odločiti.
Da se voda od soli odloči in se trda, suha sol dobi, treba je umeteljno narejenih naprav, ki se soline imenujejo. V solinah se voda slanica izpusti v velike, železne in plGsko izdelane konve. Pod konve se potlej toliko časa kuri, da voda vré in izpuhti, ter na dnu sama sol ostane. Izvarjeno sol vzamejo iz konev, očistijo jo, naredé v kosove in denejo v zelò zakurjene sobe, das« osuši.
A ne samo v zemlji, nego tudi iz morske vode se dobiva sol. Na nizkih in vročih morskih bregovih se napelje slana morska voda v plitke, ravne in Široke jame, ki se gredice imenujejo. Solnčna gorkota in gorki vetrovi vodo izpuhtevajo, a sol se na dno seséda. Ko vsa voda izpuhti, napelje se draga, in to se ponavlja po več tednov, časi tudi po več mesecev, dokler debela solnata skorja gredic ne prekrije. Ta sol se imenuje morska sol in ni nikoli tako čista, kakor óna, ki se pridobiva iz solin.
Znano je vsem, da se sol rabi v kuhinji. Sol dela jedi okusne, ter brani da meso ne zadähne in se ne izpridi. Manj čisto sol pokladamo živini ; a malcu (gipsu) primešana sol povekšuje rodovitost zemlje.
V avstrijsko-ogerskej monarhiji so največji zakladi soli v Galiciji pri Vielički in Bohniji. v gorenjej Avstriji in na Štajerskem, dalje na SalcburSkem, Tirolskem, Ogrskem in Sibinjskem (SedmograSkem).	ban T.
IE2aziie stvari.
BC Trdo vezani „ Vrtci" od poprejšnjih let se še dobi po naslednjej ceni : Vrtec od 1874. leta za 1 gld. 80 kr. Vrtec „ 1875. „ „ 2 „ — „ Vrtec „ 1876. „ „ 2 „ — „ Vrtec „ 1877. „ „ 2 „ 20 „ Vrtec „ 1878. „ „ 2 „ 60 „
„ Vrtca" od 1871. 1872. in 1873. leta nemarno več.
Gledališke igre za slovensko mladino. Prvi zvezek, obsezajót igro : „Star vojak in njegova rejenkadobiva se za 18 kr.
Drafjtttjubi, " zbirka poučnihpri-povedek za slovensko mladino pridejo Koncem meseca marca na svitlo in stojé trdo vezani v platnenem lirbtu 40 At.
Uredništvo „ Vrtčevo
Prvo število „Vrtčevo" razposlali smo na ogled vsem našim starim gg. naročnikom, pa tudi nekaterim takim gospodom in prijateljem naše slovenske mladine, ki do sih dob še niso bili naročeni na „ Vrte c." Kdor se na naš list ne more naročiti, prosimo ga uljudno, da nam prvi list vrne pod ravno tem ovitkom, pod katerim ga je prejel. Z naročnino naj se vsak podviza, ker se bomo s prihodnjim listom, ravnali le po številu naročnikov.
'„Vrtec" stoji za vse leto 2 gl. 60 kr., za pol leta I gl. 30 kr.
V najboljšej nadi, da nas prijatelji slovenske mladine ne za-pusté pri našem zelò težavnem in požrtcmalnem podvzetß, želimo vsem skupaj srečno in veselo novo leto. Bog!
Uredništvo „Yrtóevo,"
v Limfarjevih ulicah, hiš. štev. 1.
BC* DeKaänjeiuu lista je priloieuH muzikaluu priloga.
Izdatelj, založnik iu urednik Ivan Tomšič. — Natisnila Klein in Kovač (Egei) v Ljubljani.
ZVOK,
lepoznanski list s podobami, V. tečaj. Izhaja po dvakrat na mesec, vsaka številka z izvirno podobo ; „galei'ija slovenskih pesnikov" z životopisi ; pesni, povesti, zgodovinski, j naravoslovni, lepoznanski in drugi f spisi.
Naročnina 5 gld. za vse leto ; 2 gld. 50 kr. za pol leta. Naslov : liedakzion des „Zvon," Wien, WÜhring, H&rrengasse 74.
Priloga k i. tec. „Vrtievemu" 1. 1879.
za novo leto.
1,2.;
Andante con moto.
1 i
•i ; s I ; * ;
Vglubil dr. B. Ipavec.

»r r tfs »
1.	Po - zdravljam te mladost pre
2.	Za tém že-lim naj bi lju In tre-tja iuo-ja že-lja
T=r?
mi - la! Pobi - la Pre-vro - ča — Za-
zdravljam 8 cele-ga ser -do-bre si ro - di-te -pomni si jo, mla-da
Na vek naj bi Bo-ga lju-Na sta-rost jim v podporo Ti do-mo-vi-no pri-po-
_ _,	f N h ,N
bi -	la, To per-va že-]ja	je mo	- jà.
l)i - la, Ki to - li - ko za	té sker	- bé.
ro - ča, Da	lju-biš jo do kon-ca dni.
Samozaložb». — Tisk Milicer ▼ LJubljani.