Pctdesetletnica škofa dr. Jurija Dobrila. Letos, in sicer 13. januarja je potcklo 50 let, odkar je umrl veliki hrvatski škof dr. Jurij Dobrila. Rojen je bil 16. aprila 1812 v tinjanski župniji v Istri od sironvašnih kmetskib sti.ršev. L.1857 je bil imenovan za škofa v Poreču v Istri, 1.1875 pa se je preselil kot škof v, Trst, kjer je 13. januarja 1882 umrlJ Škof dr. Dobrila je bil za istrske Hrvate to, kar je bil škof Slomšek za štajerske Slovence. Položaj Hrvatov v Istri je bil podoben položaju Slovencev na Koroš-1 kem in Štajerskem. Razlika je bila v, tem, da je hrvatstvo v Istri ječalo pod italijansldm jarmom, slovenstvo pa je stokalo pod nemškim pritiskom. Zato^ je bilo Dobrilovo delovanje popolnoma podobno Slomšekovemu. Kakor Slom-' šek, je bil Dobrila mož orjaške vere in velike Ijubezni do Boga in lastnega na-' roda. Istrski Hrvatje so bili narod brez narodne prosvete, brez šol, brez knjig. Dobrila jim je spisoval knjige. Njegdvi. spisl so Jbili po največ verske in nabožnevsebine. Njegov molitvenik »Očc, zgodi. se volja tvoja« je postal narodna či-' tanka, iz katere so se starejši ljudje na-, učili čitati in ljubiti svoj materni jer, zik. Dobrila je srčno ljubil hrvatsko kmetsko Ijudstvo. Najbolje se je poču-4j til, ako je obiskoval preproste kmet-^ ske hišice ter tamkaj se razgovarjal s. kmetskim ljudstvom. Zavedal pa se je" tudi, da ni pravega naroda brez narod-j nega razumništva. Zato je poskrbel, d» so mogli nadarjeni sinovi. istrskega si-^ romašnega kmeta v šole, v katerih so se izšolali za duhovnike ali za dobre kr-; ščanske uradnike in učitelje. Ustanovil je štipendije za šolsko mladino porečko-j puljske škofije z glavnico 10.000 kron z glavnico 16.000 kron, za svoje rojake in| z glavnico 140.000 kron za dijaško se-' menišče. Kot politični voditelj svojega naroda je dr. Dobrila odločno branil' njegove pravice in pravo hrvatske na-j rodnosti na Dunaju in v istrskem dežel-1 nem zboru. Da bi vzbudil politično narodno zavest med Ijudstvom, je usta-i novil 1.1870 politični list, tednik »Naša Sloga«. Škof dr. Dobrila je ljubil svoj| narod ter neumorno za njega deloval do zadnjega svojega diha. Zato je nje-' gov spomin ostal v srcu istrsk. naroda. Škof dr. Dobrila je svetla zvezda, ki 6$ vedno sije tnžni Istri, sijc zlasti danes ko je črna megla tujinstva zagrnila to deželo v trpljenje in žalost. Naj bi ta zvezda bila rešiteljica hrvatskega ljud* stva ob obalih sinje Adrijel Eatoliška akcija v Italijl. Razvoj katoliške akcije v Italiji je šel s tako naglim korakom, da je fašizem postal ne samo pozoren, marve. tudi nervozen. Osobito katoliške mladinske organizacije so se tako lepo razvijale, da se je fašizem začcl bati za svoj naraščaj. Število članov katoliških mladinskih organizacij je vedno bolj raslo, in sicer v takc-m obsegu, da fašističnc mladinske jorganizacije kjub temu, da so od države podpirane in plačane, niso mogle več s katoliškimi tekmovati. Vsled tega je začel italijanski fašizem Katoliško akcijo, bsobito njene mladinske oroganizacije, surovo in krvavo preganjati. Kakšno je bilo to preganjanje, se vidi iz tega, da se je moral papež Pij XI. v posebni okrožnici o Katoliški akciji obrniti na vesoljni katoliški svet za pomoč. Tega se je fašizem zbal ter napravil z Vatikanom kompromis, kar se tiče delovanja Katoliške akcije v Italiji. V smislu tega kompromisa je papež Pij XI. početkom novega leta izdal za italijansko Katoliško akcijo nova pravila. Bistvenc spremembe v ustroju Katoliške akcijo tudi po teh pravilih ni. Slejkoprej obsega italijanska Katoliška akcija te-le katoliške stanovske arganizacije: 1. mož, 2. žen, 3. vseučilišnikov, 4. vseučilišnic, 5. mladeničev, 6. deklet. Težišče teh organizacij je v župnijah in v škofiji, ne pa v osrednjem uradn cele italijanske Katoliške akcije. Na čelu škofijske zveze teh navedenih organizacij stoji škofijski odbor, kojega člane imenuje škof. Dejavnost Katoliške akcije se s to spremembo pravil ne bo zmanjšala, temveč se bo povečala. B.rJia za šolo v Franciji. Šolsko vpraSanje je življenjskega pomena za katoličane. Zato vidimo, da se katoličani, ki se le količkaj zavedajo svojih dolžnosti napram veri in cerkvi, po vseh 'državah borijo za pokristjanjenje šole. Največ težav je v tistih državah, kjer vlada državni šolski monopol. V Franciji sicer še ni vpeljan šolski monopol države, ker so dovoljene zasebne šole. Nasprotniki krščanskega svetovnega nazora s framasoni na čelu pa se trudijo, da bi izpodrinili zasebne katoliške šole ter tako dejanjsko spravili vse šolstvo v roke države. Framasonske nakane podpirajo v parlamentu radfkali in socialisti. Postopajo pa tako:le: V državnih srednjih šolah je za nižje razrede vpeljan brezpla.en poduk, v višjih razredih pa je treba plačati šolnino. Framasonska parlamentarna levica — radikali in socialisti — se pod vodstvom prostozidarjev trudi, da bi se odpravila šolnina v vseh državnih Šolah. In ravno v tem je nevarnost za zasebne katoliške šole, ki ne morejo izhajati brez šolnine, ker drugače ne zmorejo vseh velikih stroškov. Ker se agitacija levice pokriva s socialnim plaščem, če_, da je njeno načelo v korist gospodarsko .ibkejšim slojem, ki ne morejo lahko plačati šolnine, je s tem položaj za katoličane otežkočen. Katoliški mladinski krogi so počeli po Franciji širiti misel, naj Francija sprejme belgijski šolski sistem, ki je v tem, da država podpira denarno v primeru s številom šoloobiskujočih otrok svobodne (zasebne katoliške) šole. Res bi ta rešitev bila naj- boljša. Težko bo pa za takšno rešitev dobiti večino v parlamentu. Krščanska stranka v parlamentu, ki se imenuje demokratska ljudska stranka ter je v sredini med svobodonmno levico in kon zervativno desnico, bo imela težko in hvalevredno nalogo, da brani in uveljavlja šolske zahteve francoskega katolicizma. B.ezbožnost v baliiških državah. V baltiških državah, ki so sosedne boljševiški Rusiji, zlasti v Letonski in Estonski, se vedno bolj uveljavlja vpliv boljševiške brezbožnosti. Valovi brezbožniške agitacije segajo tudi v Estonsko in Letonsko ter so tamkaj zajeli predvsem protestantsko cerkev. y Estonski se je evangelsko-luteranska cerkev organizirala kot narodna cerkev, z vodilnim osrednjim uradom. Zadnji Łas pa nekateri luteranski pastorji popolnoma prezirajo ta vodilni cerkveni urad. Nekaj jih je izstopilo iz zveze narodnih cerkva ter ustanovilo takozvani protestantski pokret, ki zanika božanstvo Kristusovo. Radikalno-socialistično krilo hoce ustanoviti še bolj narodno cerkev, to je, vzpostaviti hoče staro pogansko vero. Ustanovili so takozvani »svet modrijanov«, kojega svečeniki darujejo na poganski —ičin maliku »Taam«, pšenico, sadje in cvetje. Daleč so prišli ti-le protestantovski intelektualci (razumniki). Iz kršeanstva so padli v pogansfro. Zima v fooljševiškeia raju. V leningradskem komunističnem listu »Krasnaja Gazeta« je dne 25. decembra 1931 izšlo poročilo o mrazu, ki vlada v ruskih bolnišnicah in delavskih zdraviliščih. V tem poročilu se med drugim poroča naslednje: »Že 5 tednov je zdravilišče za tuberkulozne v Djetskojem selu (okraj Leningrad) in delavsko zdravilišče v Sestrorečkem okraju brez vsega kuriva. Temperatura v bolniških sobah ne sega prc.o ničle. Celo .^sto dni ne dobijo bolniki nobene tople hrane, ker ni kuriva, da bi se zakurilo peči.« Mrzlo, strupeno mrzlo je v bolj.eviškem raju. V Londonu, Dancigu in Stetinu pradajajo bolševiki drva iz Rusije po smešno nizkih cenah, v Rusiji pa ne privoščijo delavskim bolnikom po bolnišnicah niti koščeka lesa ali premoga. Tako človekoljubno je komunistično gospodarstvo.