Številka 53. TKS j, v soboto 22. februvarja 1903 Tečaj XXXIII !IZHAJA VSAKI DAN "M t »ti i ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Številke se prodajajo po 3 nv8., (6 stotink) v mnogih tobukarnah v TrBtu in okolici, Ljubljani, Gorici, Itrauju, £t. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Posiojni, Dornbergu, Solkanu itd. CJilt E OGLASOV se računajo po Tratah (Široke 73 mm, visoke 21/, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov ■jo tO stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, VBaka na-laljna vrsta K 2. Slali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa tO atof. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti'. — Plačuje so izključno le upravi Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! naročnina znaša za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece # K —, a a naroČbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Maročaiiia ta lettlisko iidaije .Edinosti' stane: celoletno K 5 20, pol leta Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaaa pisma se ne sprejemajo In rokopl*! se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata. UREDNIŠTVO: ul. GIor*lo iialattt 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN* GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost '. — Natisnila tiskarna konaorcija lista »Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galntti 5t. 18. —— Pofitno-hranilnlčni račun St. ■ Telefon itev. 1167 - PODLISTEK. 14 BRZOJAVNE VESTI. Doželnozl)orsR8 n\M na lm\M S. L. S zmagala ni vsej črti. LJUBLJANA 21. Pri današnjih (iežeinozborskili volitvah za kmečke občine je pripadlo vseh 1K mandatov slovenski klerikalni stranki, ki je potem takem priborila tudi edini dosedanji maudat liberalcev. Deidlnozborfike volitve za mesta na Tirolskem. INOMOST 21. Izvoljeni so bili : v Imstu deielni glavar dr. Kathrein (konservativec), v Roveretu dr. Angelo Pinalli (italijanski liberalec). v Bolcanu tajnik trgovske zbornice dr. p?. Walter (nemški naprednjak), v Haliu pr»-f. dr. Mihael Mayr (krščanski socijalec), v Mez-olombardo dr. Josip Cappelletti (ljudska stranka) in v Levicu Carlo Bellat (narodni liberalec). INOMOST 21. Izvoljeni so bili nadalje v Eivi: odvetnik dr. Sttfnnelli (narodni liberalec), v Trentu dr. Rudolf Btrtolini (narodni liberalec) in dr. Sil ujo Viesi (oarodni libe ralec). Tkalnici pogoreli, BRNO 21. V tkalnici tvrdko Himmel-reich in Zwicker je ob 3 uri na&tal ogenj, ker se je neki stroj sam zažgal. Tkalnica je zgorela. Škode je okolu 250.000 kron. Nekoliko ka3ne;e , bržkone iz istega vzroka je nastal požar v tkalnici bratov Sc-bota. Uničena je povsem ogromna^ trinad-stropna 150 metrov dolga tvornica. Škode je 400.000 kron. Turška mornarica in cesar Viljem. CARIGRAD 21. — Bržkone ne pošlje Turčija, kakor se jo govorilo, svoje eskadre, da pozdravi nemškega cesarja Viliema na Kifu, ker je mornarica zelo v neredu. Na Ktf bo poslana samo ena vojna ladija. Angleška spodnja zbornica. LNNDON 21. Državni tajnik GJadrton je predlož i zakonski načrt o uvedenju osem-urnega delavnega dnj za rudnike. Ta predlog je bil vsprejet takoi na prvem čitanju. Nesreča na japonski vojni ladiji. TOKIO 21. Na križarju „Akaši" so bili t sled neke nesreče trije podčastniki ubiti, dva častnika pa ranjena. Rodbinska tragedija. PARIZ 21. V Menainoillu je vdova Le-dere za?trup la sube in svojih 8 otrok z ogljenčevo kislino. Samo dva otroka sta ostala na življenju. Novi japonski poslanik v Washin-gtonn. WASHINGTON 21. Japonski poslanik Tak?hira je uročil danes predsedniku Roose-veltu svoje poverilno pismo. O tej priliki bta >8 predsednik in poslanik prisrčno razgovor jVa. Nesreča v rudniku. 14 oseb mrtvih. NEW CASTLEON TYNE 21. V premogovniku Wa5hington - Glebe so je sinoči pripetila eksplozija, vsled česar je bilo 14 Ijsdi ubitih. Pet mrličev so že spravili iz 10 tonel&t dinamita eksplodiralo.^ BERKELEV (Kalifornija) 21. V skladišču Herkslesovc tovarne za smodnik je eksplodiralo 10 tonelat dinsmita. TJsmrteni s« Vili štirje belokožci in 24 Kitajcev. AmeriSka eskadra. CALLAO (L;ma) 21. Danes zjutraj je priplula semkaj ameriška eskadra. 1 j Iz Portugalske. LIZBONA 21. Neki listi neprestano po-j ročajo, da se nazadniaški elementi zarotujejo proti liberalcem- Vlada ie izdala varstvene odredbe. List „Norte de Porto" javlja kakor gotovo, da je vlada odkrila v kraljevem gradu komplot Francovih pristašev in da se bo strogo postopalo proti grofu Amerose in Taronsa ter proti majorju Jose-n Labo, ki so vodje zarote. Jose Labo je obliubil Francu, da pride v slučaju revolucije v Lizbono in da uduši s tremi topovi ves ustanak. LIZBONA 21. Govorice o nemirih so neosnovane. Po vsej deželi vlada popolen mir. Plenarna seja avstrijske delegacije. Pojasnila vojnega ministra. DUNAJ 21. Na današnji seji se je nadaljevala debata o vojnem proračunu. Del. Axmann je preciziral stališče svoje stranke do armade ter govoril potem obširno o raz'ičnih željah in pritožbah prebivalstva. Na to je povzel besedo vojni minister FZM Schooaicb. Zihvalil se je najprej poročevalcu za objektivni način, s katerim je presojal vojno upravo ter je potem obširno govoril o vprašanju povišanja častniških plač in plačil moštva. Zahvalil se je delegaciji naj topleje za obširne razpravo teh gotovo zelo važnih predmetov. Kcdaj da 3e te reči realizirajo, ne more minister predvidjati, kar je za realizacijo možno, so pričeli de-legatje. Minister se je dotaknil tudi vprafianja o duelu. Rekel je, da zamore siljenje na dvoboj pasti le z dvobojem. Minister jo že večkrat opozarjal na dejstvo, da so zakoniti predpisi glede zadoščenja v slučajih razžaljenja na časti, nedostatni. Nadalje je minister cmenil tudi vzgojo mladine. Mladino naj bi so 2e od mladih nog vzgajalo v nekem vojaškem dahu začetek temu so nekako zavetišča dečkov. DUNAJ 21. Tekom razprave je izjavil državni vojni minister Sohoenaicb na vprašanje del. grefa Martinica glede programa takozvanega odbora devetorice, da ne ve oficijelno o tem programu ničesar. Kakor poročajo listi, obsega isti osem toček, od katerih so nekatere izvedene, namreč naredbe, ki so privoLene za vzgajanje madjarskih častnikov za cgrske polke, nadalje določbe glede madjarske korespondence. Ena točka je pravzaprav nevtralna ; ista obsega določbo, da nima odbor desetorice za Hrvatsko nikake uporabe. Neka druga točka je negativne vsebine in pravi, da se službeni in povelj-stveui jezik ne dotika programa, neizpolnjene so druge točko, ki se tičejo časnikarskih po ročil emblemov, kazenskega pravdnega reda in gotovih pravic ministra za deželno Lramb > v izvajanju vojnega zakona, ter dvoletna vojaška služba. Iz teh časnikarskih poročil je razvidno, je rekel minister, đa se ni izvelo bistvenih reform. Minister je vnovič izjavil, da ne ve ničesar o pogajanjih o vojnih stvareh, da je pa opazil iz časnikarskih člankov ter iz govorov ogrskih delegatov, da se pripravlja gibanje, da bi se reiila vojaška vpra šanja. Brez take rešitve ne napravimo seveda v armadi nikakih napredkov. Po mnenju vojnega ministra bi b;lo c.b danih okolnostih gotovo želeti rešitev vojaških vprašanj. Zato je vojaških in političnih raalogov. Vojaški razlogi so jasni. Proračun je pred delegacijami. KAZAKI. Kavkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. Mrak je že zagrnil vas. Vse ozračje diši po sočivju, živini in vonljivem dimu kravjekov. Skoz vrata in po ulicah letajo povsod kazakinje okoli, noseč v rokah tleče cunje. Na dvoriščih je slišati sopenje in mirno prežvehavanje živine, ki se je izpraznila, in samo ženski in otroški glasovi se kličejo po dvorih in ulicah. Ob delavnikih slišiš redkokdaj glas pijanca. Kazakinja, stara, visoka, moška ženska prihaja z nasprotnega dvorca k materi nitki prosit ognja; v roki ima cunjo. „No, mati, opravili ?" reče. „Dekle topi. Ali bi rada ognja ?" pravi mati Ulitka, ponosna, da more poslužiti. Obe kazakinji gresta v hišo; grobe roke, nevajene majhnih reči, vzamejo drhtć pokrovček z dragocene škatljice z užiga-licami, ki so redkost na Kavkazu. Soseda sede na pručiko, z očividnim namenom, da bi kramljala. „Kaj pa počne tvoj, mati ? Ali je v šoli ?" izprašuje. „Zmeraj uči otroke, mati. Pisal je, da bo na praznik doma," odgovori praporšča-kinja. „Je res priden človek; zmeraj dela za blagor." „Gotovo, za blagor." „A moj Lukaška je v kordonu, in ne puste ga domov," pravi soseda, čeprav praporščakinja to davno vć. Ona ima potrebo govoriti o svojem Lukaški, katerega je ravnokar dala h kazakom in katerega bi rada oženila z Marjanko, praporščakovo hčerjo. „V kordonu je ?" „Da, mati. Od praznika sem ga ni bilo. Zadnjič sem mu po Fomuškinu poslala srajce. Ta pravi, da mu gre dobro, predstojniki da so zadovoljni z njim. Pravi, da iščejo spet Abrekov. Lukaška, pravi, je vesel in dobro mu gre. „No, hvala Bogu," de praporščakinja. „Popadač — z eno besedo." Videti zamere, kako armada vene, kako ni možno izpolniti najvažneiih želj ljudskih zastopnikov. Ako reče torej minister, da bi bilo v takih okoliščinah želeti, ni preveč rečeno. Politične razloge minister izpregleda. Nasproti del. Axaianom, ki je zahteval zagotovilo, da ima tudi Avstrija pri tem svojo besed ), ie minister iziavil, da se nikakor ne preseneti zakonito merodajno faktorje. — Nadalje jo minister izjavil, da dokler ostane na svojem mestu, se nič ne zgodi, ki bi utegnilo ra?dejati vojno moč in enotnost armade in mornarice. Moderno časnikarstvo. ii. Uredniški personal se^taje iz cele armade urednikov. Vse uredniško delo je spe-cijalizovauo do največjih podrobnosti. Vsaka stroka ima svojega strokovnjaka, ki se posveča cd'no le svoji stroki. Dnevnik ima poročevalce, krasno plačane, po vsem svetu. Danes je nastala katastrofa na jugu ali na severu Francije in s prvim brzovlakom drvi iz Pariza na stotine novinarjev v kraj nesreče. Jedni opisujejo vse to grozno gledišče, drugi prouoavajo vzroke nesreče, drugi zopet razpredajo ankete med prebivalstvom, drugi sa obračajo na urade po podrobne vesti, drugi prosijo za intervieve odlične strokov-njaške osebe, ra stvari udeležene, drugi ko-uečno potujejo s futografičnimi aparati in lovijo razne scene v svoj aparat, da pošlejo sliko svojim uredništvom, ki jih kar najhitreje reprcdtikujejo v ilustrovanih prilogah dnevnikov. Sef-redaktcrji svetovnih dnevnikov so v resnici samo voditelji vsega dnevnika. Navadno nič ne pišejo, ali kar je največ : pišejo dnevno kratke aktuvalne podlistke. Vse ostalo obskrbuje uredniško osobje. Poleg pravilnih urednikov ima navadno vsak dnevnik — to velja posebno o francoskih dnevnikih — celo vrsto prispevateljev in sotrudnikov med odličnimi politiki one stranke, h kateri spada dnevnik. Ti se dnevno menjavajo v pisanju in pišejo politične, socijalne, znanstvene, literarne uvodnike itd. Novinarji sami so popolnoma drugi ljudje, za kakordne jih smatramo pri nas. Pri nas Slovencih ie žurnalistika strašansko malo cenjena, nečislana in s tem ubijana. Zato boleha pri Slovencih tudi politično življenje. Slovenci smatramo časnikarje navadno za polovičarske liudi, za nedoučene in neštudi-rane, za ljudi, ki so povsod zgrešili . svoj poklic, da so se konečno iz nedostatka vrgli na žurnalistiko. To mnenje je žalibog tako vseobče, da mnogokrat tudi mnogi časnikarji sami mislijo, da zadostuje, da umejo pisati in čitati, pak je možno sestavljati časnike. Javnost omalovažuje časnikarje, zna jih tudi žaliti, gledajoč na časnikarje kakor na družabno nižje ljudi. V uredništvih gotovih slovenskih časnikov zopet sede ljudje, ki svojo nevednost zakrivajo s surovostjo kakor to le prejasno pokazuje doba volitev. S tem seveda pada ves nivo lista ; necenjenost raste, suro ro7ost in brezobzirnost bujijo in javnost se itotako demoralizuje. Prvo načelo tiska — resnica — je v takšnih okolnostih nadomeščena z lažjo in obrekovanjem; drugo glavno načeio časnikarstva — nesebičnost — se prečesto izgublja t korupciji. In kako je občinstvo vzgojeno po takšnem tisku, to nam pokazujejo najbolje volilni shodi na Kranjskem, kjer ce vrše tepeži, in naši sodni tribunah kjer se takšne čitatelje obsoja v ječe zaradi poškodbe na telesu in zaradi žaljenja na časti. Ali krenil sem malce s pota ! Preidimo zopet k svetovnemu časnikarstvu. Angležko časnikarstvo je nekoliko drugačno nego francosko, ker je ozračje drugo. Ali tudi ua Angležkem s«', istotako kakor v Franciji novinarji ljudjp, ki stojijo na vrhuncu vse izobrazbe, na čt?Iu vse narodne kulture. Ne samo, da so pri v^ak^m dnevniku strokovnjaki. v svoji stroki izborno izobraženi, n^ le da za uredniškimi mizami sede mo^je, ki stojijo na višini znanstva in vodijo v resnici ves narod intelektualno, marveč tudi V3i najizobraženejši ljudje iz ostale družbe prispevajo fč svojimi znanostmi k razširjevanju vseobče izobrazbe med ljudstvom in sodelujejo pri v^eh dnevnikih. Tako vidimo, da ima na primer vsak francoski dnevnik strokovnjake za inozemsko politiko. Jeden je za augležko politiko, drugi za nemško, tretji za rusko, četrti ima Italijo in druge države po njih pomembnosti. Poznavanje raznih jezikov umeje se samo ob sebi. Vsaki teh speci;a*isto? je moral duljši čaa bivati v državi, za katero je določen kakor kritik, najmanje 18 mesecev in dlje {doba je različna pri raznih list:) ter pozorno proučevati na licu mesta politične, socijalne, nabo-ženske, literarne oduošaje itd. Umevno je seveda, da takšni žurnali imajo vesti v resnici popolne in dobre. Poleg tegi zahtevajo pariški dnevniki, da je vsak njih urednik absolviral visoko šolo za časnikarstvo, ki je v Parizu ter se ravna pariški univerzi. Ne govorim tu o izrccno kapitalističnih novinarskih podjetjih. Pri t?h običajno prevladuje senzacija, za katero ljudstvo plačuje in ki malo prispeva k resnični izobrazbi ljudstva, M slim tu izrecno liote gotovih političnih strank, sicer manje razširjeno nego takozvani informativni tisk, ali zato tim nesebičnejši in popolnejši. Na drugi strani so poleg teh izbornih specijalistov rekrutujejo francoski novinarji, kakor sem že omenil, med najizobralenej-šimi sodobnimi ljudmi. A tako si ]e možno pojasniti, da postaja tisk ona ogromna svetovna moč, kakoršna je danes, da je on, ki daja ton vsemu javnemu mnenju in odločuje o usodi ljudstva vsaki dan, vsako uro, vsako minuto. Veliki duhovi so vedno davali smer vsej družbi, ki so njej živeli ; za njimi je vedno korakala vsa družba kakor za vzori. Danes govori vea svet o tem, kar je pravkar izvedel iz svojega dnevnega lista. In ako sUi danes Francija in Anglija tako daleč v svojem gospodarskem in socijalnom razvoju, je to gotovo v prvi vrsti njiju tisk, ki jn jp pri-vedel tako dbleč. Zadostuje, ako navedemo kakor poti d:« tev teh besed nekoliko imen francoskih žur-nalistov ali pa teh, ki so pri dnevnikih pravilno sodelovali in sodelujejo in vidimo, kako smatrajo novinarsko delovanje drugo — Sedanji ministerski predsednik francoski GeorgesClemenceau, je bil poprej novinar in iz novinarja je postal minist-iki predsednik. Ni potreba omenjati, da je jed. m najizobraženejsih ljudi sodobne Francije, n-lozof, politik, literat, zdravnik. Socijalistički voditelj francoski J e a n J a u r e i, ni^ni* darjenejši francoski politik vobče, kivai vs<*-učiliščni profesor, sedaj poilanec in novice-, slavni pisatelj Emil Zola, vseučiliški profesorji Fer d. Buissen in Gabriei Seailles, Anaiole France. Paul in Victor Margueritte, slavni sočasni pisatelji francoski in cela vrsta drugik odi:. -nih Iiteratov, učenjakov in profesorjev t a udeležujejo novinarskega delovanja, «lavaji.i tako vsemu stanu resnosti pred vso jfivncstj*. Lukaška je dobil ime^ wpopadaču za vrl čin, ker je bil rešil nekega fantiča iz ▼ode, ga „popadel". In praporščakinja je omenilo to, da bi s svoje strani rekla kaj prijetnega njegovi materi. „Zahvalim Boga, mati, dober sin je, priden fant, vsi ga hvalijo," pravi Lukaš-kina mati. „Ko bi ga le še mogla oženiti, potem bi mirno umrlo." „No da, kaj je tako malo deklet v vasi odvrne prebrisana praporščakinja in dene z zgrbljenimi rokami skrbno pokrov na škatljico z užigalicami. „Veliko jih je, mati, veliko," opomni Mukaškina mati in zmajuje glavo. „Ali tvoje dekle, Marjanuška, to je dekle, da: ga treba iskati." Praporščakinja pozna namero Lukaš-kine matere, in čeprav ima Lukaško za vrlega kazaka, se vendar izogiblje tega razgovora, prvič, ker je praporščakii\ja in: bogata, Lukaška pa sin preprostega kazaka in sirota: drugič, ker se ne mara ločiti še tako kmalu od hčere: poglavitno. pa, ker se to tako spodobi. „No da, Marjanuška odraste, potem b» tudi pridno dekle," reče oprezno in skromnt „Pošljem svate, d&, pošljem jih ; same daj da preje oskrbimo vrtove. Pridemo se poklonit tvoji milosti,- pravi Lukaškin* mati. „Pridemo se poklonit Uji Vasiljeviču. • „Kaj Ilja!" ponosno odvrne praporščakinja. ,.Ž mano treba govoriti. Pa vse ima svoj čas." Lukaškina mati vidi na strogem obrazu praporščakinje, da ne kaže govoriti dalje: zažge z žveplenko cunjo, se vzdigne in reče: „Ne pozabi, mati; misli na te besede. Grem zdaj, moram topiti," dostavi. Ko gre čez cesto in vihti v iztegnjeni roki tlečo cunjo, sreča Marjanko, katera jo pozdravi. „Zalo dekle, pridno dekle," premišljuje, ko gleda lepo mladenko. Kaj ji treba rasti! Čas je, da se omoži, v dobro hišo, z Lukaško." Tudi mati Ulitka ima svojo skrb : kakor je sedela na pragu, tako ostane in mučno nekaj premišljuje, dokler je no pokliče hči. (Dalje.) Stran II »EDINOSTc 5t. 53. V Trstu, dne 22. febnivarja t #08 Naša stanovanjska mizerija. V* predavanja g. Rudolfa Sega v „Narodni del organizaciji")- * V svojem Čez eno uro trajajočem pre davanju je predavatelj g. Rudolf Sega dokazal, da so delavska stanovanja v prvi vrsti predraga. Čim revnejši je delavec, tem dražje stanuje. L;udje z velikimi dohodki Btamrejo razmeroma mnogo cenejše, rngi pa delavci. Toda delavska stanovanja niso «amo predraga, temveč so tudi popolnoma nedostatna. nezdrava. Razna poročila zdravnikov,' po?ebno pa mestnih sanitetnih uradov navaiaio nezdrava stanovanja kakor enega glavnih vzrokov za razširjenje infekčnih bo teznij — predvsem jetike. To dejstvo je iako dobro dokazal znani dunajski vseučiliščni profesor in nacionalni ekonom dr. Eug. pl. Pilippovicb, ki je I. 1894 preiskal 25 avstrijskih mest v tem oziru. Toda tudi v Trstu so sa izdala že tozadevna poročila, ki jako drastično slikajo naravnost škandalozno stanovanjsko mizerijo. Trdi se lahko, da v Avstriji ni mesta, kjer bi vladale bolj žalostne stanovanjske razmere nego ravno v Trstu. In popolnoma naravno in samo obsebi umevno je, da taka nedostatna, umazana in torej nezdrava stanovanja kaj slabo, včasih popolnoma uni čujoče delujejo na moralo našega delavskega ljudstva. Dogaja se, da v eni sami luknji spe moški in ženske, otroci in odrastli. včasih pa tudi po več rodbin skupaj. Polc-g tega pa primanjkuje celo postel,]. V takih beznicah se pač ne more razvijati rodbinsko življenje, ki je podlaga in pogoj vsakemu družabnemu razvoju. Rodbina je takorekoč prvotna tvorba v družabnem organizmu. In dokler je rodbina bolna, nezdrava, pač tudi ne more czdraveti družba kakor taka. In če hočemo, da se rodbinsko življenje normalno razvija, mu moramo pač dati glavni predpogoj za to — lastni dom. Naš delavski stan živi dandanes v nekako ciganskih, nomadskih razmerah. Hodi od kraja do kraja, iz dežele v deželo in išče koščeka kruha. In kje naj se pri tem nerednem življenju razvija ljubezen do rodbine, ljubezen do naroda, ljubezen do domovine, ki je temelj vsakemu napredku in omiki ? Zatorej deluj mo na to, da bo imel naš delavec svoj lastni dom. Da se reši stanovanjsko vprašanje, je pač naloga in dolžnost javne družbe. Država, dežela, občina kakor tri oblike javne družbe, morajo skrbeti za splošni blagor. In tako je stanovansko vprašanje tudi državno, deželno in občinsko vprašanja. Predavatelj je tu na kratko omenjal tozadevno zakonodajstvo v raznih državah iu deželah. Tudi v Trstu se že dolgo obeta rešitev stanovanjbkega vprašanja — toda vedno je se 03t >l0 pri frazah, prazaih besedah, ki so 8e potopile v mor.u. Da se reši to emi: nentno vprašanje, to treba v m a g i-stratno hišo pač drugih ljudi j aego pa do zdaj vladajoča klika. In če hočemo, da pride do drugih iasov, je predvsem potrebna trdna in zdrava organizacija našega delavskega ljudstva. Kajti tudi stanovanjsko vprašanje se ne more in se ne reši ugodno, če nima podpore v organizaciji delavstva. Delavstvo se naj pa tudi samo združuje v stavbene družbe, katere naj podpira javnost. Seveda morajo biti take stavbene družbe osnovane na zadružni podlagi i izločeno mora biti že a priori v?ako kapitalistiško teženje. Tega, kakjr tudi vsakega drugega dela na socialnem polju se moramo poprijeti z gorko ljubeznijo. Le če Mas bo ljubezen do zatiranega delavstva vodila pri vseh naših delih, če ne bo vladal samopašni egoizem, smo lahko prepričani, da to delo porodi dober sad. Zbrano mnogoštevilno delavstvo je z velikim zanimanjem sledilo predavanju in ko-nečno z dolgotrajnim ploskaniein odobravalo misli in načrto predavateijeve. Želeti bi bilo da bi to teoretiško predavanje imelo tudi praktiških posledic. Ko se je konečno predsednik X. D. O. g. dr. M a n d i ć zahvalil g. predavatelju in ga prosil, naj zopet kmalu predava, se je g. Rudolf Šega radevolje odzval temu v^ilu. Kakor čujemo, se misli g. Rudolf Sega stalno naseli1 i v Trstu. Prav iskreno želimo, da bi se ta misel uresničila, kajti Ijudij, ki ki z ljubeznijo in veseljem delovali na na-rodno-gosgodarskem polju, nam pač še vedno primanjkuje. Volilna reforma za Istro. Sinoćnji „Piccolo" prinaša nastopno brzojavko z Dunaja: Iz merodajnega vira doznajem da klub slovanske manjšine v deželnem zboru istrskem še v tem tednu stori definitiven sklep glede sporazumljenja za volilno reformo v Istri. V slučaju, da klub pritrdi kompromisu, kakor je bil določen na konferencah na Dunaju in v Trstu, se prično v ponedeljek prihodnjega tedna na namestniku v Trstu seje deželnozborske komisije v sklepanje o podrobnostih zakonskega načrta. Deželnozborske volitve na reškem. Predvčerajšnjim so padle prve kocVe na Češkem : izvršile so se deželnozborske volitve v kmetskih občinah, ki so velike važnosti ne velikega župana takoj ovadijo sodišču, ako bi samo za to, ker dajejo predvidjati splošni poskusil, da jih silom ali obljubami mami, rezultat volitev in značaj novega deželnega da glasujejo za njihovega kandidata, zbora, marveč tudi zato, ker jasno dokazu* i jejo, kaka nezadovolmost vlada na Češkem ; s sedamim kurzom Češke politike. Mladočeška i stranka je izgubila oporo v narodu in Češki narod, se obrača — nestrpno iskaje po no- Rusija. Rusko-avstrijsko pomirjenje. _____ _____ _ _ Pri avstro-ogrskem poslaniku v Petrovih poteh — v svoji malkontentnosti do dru- gradu je bil v četrtek obed, na katerem so bili veliki knez Vladimir, nemški poslanik in ruski minister za vnanje stvari Izvolski. Govori se, da seje napetost med Rusijo in Avstrijo radi Balkana prijateljska odstranjena. Ruski veliki knez Sergij pride v polovici marca na Dunaj, kjer bo dva dni cesarjev gost. Knez je imel priti na Dunaj še jeseni, radi cesarjeve bolezni je pa svoje potovanje odgodil. Ce-kraji pro- eih strank, ki niso izgubile kontakta z ljudstvom, kakor se je to zgodilo z mladočeško stranko. Volitve v čeških kmetskih občinah karakterizira trojica dejstev: polom Mlado Čehov, zmaga agrarne stranke na vsej črti in popolni nevspeh klerikalne stranke, ki je šla v boj z velikim upom do zmage. MladoČehi so imeli dotlej v kmetski kuriji 19 mandatov. Njih šanse so bile že pred volitvami tako slabe, da so se upali postaviti le tri kandidature ; a še od teh treh kandidatur so izvojevali le enjmandat. Agrarci imajo 33 oziroma (z jednim sa-mostomim agrarcem) 34 mandatov na varnem in postanejo potemtakem relativno najmočnejša češka stranka v deželnem zboru. Katoliška ljudska stranka je piiborila le 1 mandat, kar je bore malo proti temu, česar so drugi in je tudi ona sama pričakovala. Še potrebne ožje volitve pa ne morejo več mnogo spremeniti na sedanji skupni sliki. Kar se tiče volitev v nemških okrajih niso iste doprinesle nič novega, ker so skoraj V6e stranke sklenile pred volitvijo kompromis in je zato razmerje med njimi ostala približno enako. Balkanske železnice Iu rusko-augleška ententa. Avstrijski projekt]sandžaške železn'ce daje povoda k novim skupinam držav za rešenje balkanskega vprašanja. Angleška se je s svojo iziavo, da se jej korak Avstrije v sedanjem mr-mentu zdi neumestnim in kvarečim soglasje velesil, postavila nekako na stran Rusije, s katero gre ob boku Francija ; a že se Širijo vesti o združenju teh treh velesil glede balkanskih stvari; za istimi bi stala seve Italija. Tako bi se Avstro Ogrska, z Nemčijo za kulisami nahajala kar na enkrat v neljubi — splendid isolation. Je li res prišlo do popolne formalne en tente med L mdonom in Petrogradom glede Balkana, — ni razvidno iz oficijelnega obvestila Reuterjevega biroa. Itazv.dno pa je, da si je angleška vlada popolnoma prisvojila ru-skn naziranje glede balkanskega vprašanja. Ruska vlada hoče — zdi se — staviti Avstrijo pred alternativo : ali naj odneha od sandžaške železnice, ali pa konec sporazuma Skrbeti moramo, da 1908 prekorač.mo svoto na Balkanu in pa miirzstegškega programa, i 5°00, katera se je tudi v proračunu ustavila. To hoče bržkone povedati „Rossija" s svojo j delo» da ne b-m0 nazadovali, poluficijalno iziavo, da Rusija, kakor sploh Družba sv. Cirila in Metodija v Ljub-ves svet. priznava pravico A v s t r o O g r - ljani je dala napraviti 10.000 komadov spre-ske do gradnje sandžaške železnice, ali b o j i; jemnic v nad-', da prevzame vsak podružnični Drobne politične vesti. Jezikovno vprašanje na š k e m. Vsa nemška mesta in veči Češke so se združili v veliko akcijo, da testujejo proti uvajanju češkega razpravnega jezika pri sodiščih v čisto nemških krajih. Poljedelski minister v Dalmaciji. „Narodni List" je zvedel, da bo meseca marca minister za poljedelstvo Eben-hoch prepotoval Dalmacijo, da pregleda poljedelske odnošaje v Dalmaciji. Iz Norveške. Ustavni odbor stor-tinga je enoglasno sklenil predlagati, da se odpravi kronanje kralja. Dnevne vesti. Razpisana služba. Pri obrtnem sodišču v Trstu, ki se ga ima ustanoviti, razpisano je me3to kancelista. Za enoletne dobrovoljce. Voino mi-nisterstvo namerava izdati naredbo, da bodo na enoletno dobrovoljno služba imeli pravico tudi gimnazijski absolventi brez mature. Računski listki družbe sv. Cirila in Metodija. Družba sv. Cirila in Metodija javlja, da se je prodalo računskih, oziroma gostilničarjih listkov od 1. oktobra do konca decembra 1907 58 670, meseca januarja pa 20.577 komadov. V letu 1907 je dobila družba zanje 845 K 76 st. Veliko je še v resnici prav dobrih gostilen, kjer lih še nimajo; zatorej se prosi gg. gostilničarje, da jih naroče in zavedne Slovence, da jih po vseh gostilnah zahtevajo. Odjemalci imajo 10 od sto popusta. Narodni kolek. Družba sv. Cirila in Metodija v Ljubljani je dobila za razpečani narodni kolek v letu 1907 4953 K 23 st. Do sedaj nesel je narodni kolek to leto največ. s e (!), da bi to meglo škodovati reformni akciji. SuUan da bo brezdvomno mislil, da Avstrija ne bo več pospeševala reformno akci;e z ono eneržijo kakor doslej, in to zato, da so njemu prikupi za pridobitev železniške koncesije. Z velikim zadoščenjem da jemlje Rusija na znanje, da zasleduje Avstro-Ogrska le gospodarske namene in da ne bi imela ni- ud po eno. Toda minolo leto se jih je predalo le za 93 K 64 st., a družba je podala za njs, seveda za vse skupaj 600 K. Prosi se torej slavne podružnice in slovenske rodoljub^, da jih skušajo spraviti v denar. Vsaka podružnica naj bi lih rabila kakor vstopnice za nove člane. Vstopnica stane 20 st. Volila za družbo sv. Cirila in Meto- česar proti eventuelni gradnji drugih železnic, dija. Družba sv. Cuila in Metodija v Ljub-Ententa med Rusijo in Avstro-Ogrsko da bo ijani je dobila na volilih le 1907, skupaj _ —. J_1 . ^ — »In Im #1 n i rv«iirtnlrnnn4i n v«n .4« rt r\n T7 fvA O I - — —--— -1- - « A nadalievala in daje se pričakovati, da radi železniških projektov ne b;> kaljena edinost med velesilami. Avstrijski oficijelni krogi interpretirajo sicer to izjavo jako optimistično, Vidijo v njej zanikanje obstanka kake rusko-angleške en-tente in sklepajo, da Rusija ni načelno nasprotna sandžaški železnici, ako Avstro-Ogr 3295 K 90 st. Slovenci, spomnite se prepo-trebne Šolske družbe! Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva v Ljubljani. V službo se sprejme : 4 poslovodje za na deželo, 4 knjigovodje in korespondente, 2 potnika, 1 konto-rist, 6 pomočnikov mešane stroke, 4 pomoč-, niki špecerijske stroke, — pomočnike manu-ska dade zad jstne garancije glede skupnegaj fakturne stroke, 3 pomočniki železninarske nastopa v reformni akciji. In na strani Avstrije so začeli re3 pošiljati v svet izjave, ki naj bi odstranile bojazni Rusije, da bi gradnja sandžaške železnice mogla pogubno vplivati na napredovanje reformne akcije v Makedoniji. Tako prinaša n. pr. rNeue Freie Presse" entrefilet v katerem povdarja, da se bojazen, da bi oziri na sandžaško železnico mogli Avstro Ogrsko odvračati od zavzemanja za reforme v Makedonci in posebno na justično reformo, v mero-davnih dunajskih krogih označa kakor popolnoma neosnovano. Vsekakor je opažati v zadnjem trenotku neko ublaženje krize in je pričakovati, da pride kmalu da sporazumljenja velesil, izlasti glede balkanskih stvari. Br'kone pa ne pojde to brez male reti-rade gospoda Aehrenthala. Hrvatska. Solidarnost uradnikov. Iz Zagreba poročajo, da so se uradniki v Brodu in Koprovnici proglasili sporazumnimi z resolucijo drugih svojih kolegov, ki so obljubili, da se bodo držali zakona o čistosti volitev. Zakon o čistosti volitev. „Srbobran" je priobčil članek, v katerem kateri imajo sočutno srce za trpine m muče pa zaprt v kaznilnici v pozivlia volilce in pristaše, naj vsakega bo-1 nike našega rodu, da prispevajo po svojih 23. avgusta je bil namreč radi nekega pone- disi okrajnega predstojnika, podžupana ali! močeh. Ni treba velikih žrtev; naj pošljejo le verjenja obsojen na leto ječe. In včeraj ie stroke, — pomočnik modne in galant. stroke, 2 kontoristinji z daljšo prakso, 1 star. blagaj-ničarka, 3 prodajalke, 7 učencev. Službe iščejo: 3 kontoristi, 2 knjigovodje, 1 potnik, 16 pomočnikov mešane Btroke, 5 pomočnikov špece rijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke. 2 pomočnika modne in galant. stroke, 16 kontoristinj, 6 blagainičark, 6 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Pustni torek v Narodnem domu. — Na pustni torek — umeva se samo ob sebi _ pojdemo vsi na ljudski ples v Narodni dom. Tam hočemo v veseli razposajenosti uživati zadnje trenotke predpustne dobe ; pojdemo pa tem raji, ker vemo da s svojim prihodom pomagamo mnogim in mnogim pridnim delavcem, ki so jih kruta u3oda in krivične razmere spravile ob kruh in pognale v bedo njihove rodbine. Za to se priredi tudi srečolov ; prvo listo darov objavimo prihodnjič. Upamo, da ji sledi še dolga lista. In tu apeliramo na vse one, kojim člo-vekoljublje, skrb do delavskega stanu, ljubezen do malega slovenskega moža ni prazna fraza, kateri imajo sočutno srce za trpine in muče mal dar, ki je primeren za srečolov, iu pomagano je. Darove naj se pošilja na urad N. D. O. ki ima ves ples v režiji v prid podpornemu zakladu. „Sokolova maskaradaJ. Odbor „Tržaškega Sokola" je dobil danes sledečo brzojavko iz Abisinije. „Prav rad 6e odzovem vabilu pripravljalnega odbora za Sokolovo maskaradp ; z menoj prido moja soproga kraljica Tajtu, vsi moji sorodniki v sjaj nem spremstvu. Vzamem seboj tudi tolmača in mojega vrlega plesnega učitelja. Zahtevam da se o mojem prihodm v dvorano zasvira mojo himno. Na svidenje dne 1. marca 1908 v „Narodnem domu" v Trstu. — Menelik, kralj abesinski'4. Tržaška mala kronika. Splašen konj je predsinočnjim ob 11. uri in pol priletel po ulici della Mudonoina navzdol. K'inj je bil vprežen v koleselj, a v ko-leseljnu ni bilo nikogar. Na vogalu ulic della Madonnina in dei Pallini je neki redar ustavil konja. Ker ni vedel, čegav da je, ga je od-vedel pred redarstveno stražnico v ulici Giu-seppe Parini. No, ob 1. uri po polnoči je prišel na isto stražnico gospod Henrik Paren-zan, ki je izjavil, da je on lastnik konja in koleseljna. Povedal je, da je bil s sestro Gi-zelo v krčmi, ki je v hiši št. 267 pri sv. Mariji Magdaleni spodnji. Koleselj s konjem je bil pustil na dvorišču krčme. Ko je hotei oditi, je stopil h konju, ki se je pa na to splašil in zdirjal od tam ter prevrn.l ujegovo sestro Gizelo, ki se je bila u-itaviia pred konjem. Gizela da je bila nekoliko ranjena, a obleka da .jej je bila raztrgana. Potem je splašeni konj dirjal od sv. Marije Magdalene spodnje, pa do ulice dolla Madonnina; torej skoro 4 kl daleč. Razgrajalka. 30-letna Iahkoživka Elizabeta Schremmer, doma z Dunaja, a stanujoča tu v zagati deli' Olio, je bila predsinoČ-njim v kavarni „Metropoi*1. Tam je udariia s ključem po glavi mornarja Tomaža Bern;ga s parnika „GretyH\ A potem ko ga je udarila po glavi s ključem, mu je zmetala v gla?o za 5 kron čaš, čašic in druge streklenice. Vsled tega je bila Dunajčanka aretovaua. Ona trdi, da je to storila proti Tomažu Bernigu, ker da jo je bil ta brcnil z nogo, kar pa Tomaž taji. — Jako nevaren požar je bil navstal predminolo noč malo pred 2. uro v V. nadstropju hiše št. 9 v ulici del Pozzo di Cro-sada. Bog obvaruj, da bi bila pihala burja, staro mesto bi bilo danes sama razvalina. Povedati moramo, da stoji omenjena hiša v jako ozki ulici, da je hiša sama jako stara in da so istotako stare vse ostale hiše v nje bližini; v teh starih hišah je več lesa nego kamenja, celo stopnice so skoraj v vseh teh hišah lesene. Sreča torej, da ni predsinočnjim pihala burja, ker drugače bi se bil ogenj razširil na bližnje hiše in cd tod dalje po starem mestu. V petem nadstropju rečene hiše stanuje 55-letni krošnjar Ivan Ruff. Ta je predsiuoč-njim ob 1. uri in pol prišel domov jako vinjen. Ko se je slačil, je prevrnil petrolejko in pod sobe je bil takoj v plamenu. Ruff je na to pobegnil in zašel vpiti, da gori. Njegovo vpitje je alarmiralo vse stanovalce isti hišo ia tudi dtugih bližnjih hiš. Obveščeni so bili takoj gasilnei, ki so bili v nekoliko minutah pri požaru. Imtli so seboj štiri brizgale ee. A gasilci se niso trudili samo z gašenjem. Skušali so tuii rešiti vse, kar je bilo mogoče, za slučaj, da bi ne bili mogli omejiti požara. Postavili so na ulico pohištvo iz drugih stanovanj iste hiše, a ker so stopnica hiše preozke, so morali spuščati omare, postelje in drugo po vrveh skozi okno. Vendar se jim je posrečilo, da so po dobro uro trajajočem in zelo napornem delu zmagali razdevajoči element in tako odvrnili grozno nevarnost, ki je pretila staremu mestu. Ogenj je poškodoval V. in IV. nadstropje hiše. a III. nadstropje je poškodovala voda. Nezanesljiva služkinja je 52-letna Marija C. doma iz Maribora. Predsinočnjim je bila aretovana na svojem stanovanju v ulici dei Piccardi, in sicer vsled ovadbe, ki jo je radi tatvine vložil proti njej krčmar Juraj Stanič, stanujoči v ulici G useppe Parini št 10. Marija C. jo bila pri Staniču v službi mesec dni. A ko je pred par tedni odšla iz službe, je ukradla tam 10 zave3, vrednih 10 K. Zavese je potem zastavila, a zastavne listke je prodala za krono in 60 stotink ogljarju Ar-turju C. Oparila jo je vrela voda. 16-letua Clelia Acquaroli, stanujoči v ulici dalla Muda vecchia št. 1., se je po neokretnosti polila z vrelo vodo in si oparila del telesa. Zatekla se je na „Igeo" za potrebna zdravila. Deželno sodišče. Poskus sleparije. 46 letni Viktor Mazzuccato je imel tu v Trstu neko izdelovalnico predmetov. Sedaj je zaprt v kaznilnici v Kopru Lani, dne Danes ob 9. uri zvečer vsi na veliki elegantni pfesni venček Št. JakobSke Čitalnice :: u Sokolovi dVOUMl V Trsta, 22. februarja 1908 »EDINOSTc štev. 55 Straii III prišel — t obleki kaznenca in v spremstvu j •rožnika - iz Kopru v Ti st, ker se je tu na i-ž*-lnem sof ifeču vršila proti njemu razprava radi nekega poskusa »leparije. Kakor izdelovalec mornarskih predmetov je Mazzuccato večkrat dobil kako naročilo od tukajšnje pristai iščne oblasti. Dotična naruči] i so bila podpisana po pristHniščnem kapetanu vit. Fransinu. Ko je Mazzuccato iz fifcil naročeno mu delo, je isto navadno po nesel na dotični parnik pristaniščne oblasti, kj^r so mu morali s podpinom potiditi, da so dobili izvršeno delo, na kar je on napravil račun na vse te dokumente : narnčilo, potrdilo • prejetem izvršenem delu in račun nesel pri-staniščnemu kapetanu Fransinu, ki mu je pod pisal račun. S podpisanim računom je šel te daj Mazzuccato k blagajni, kjer so mu izplavali. To je bilo običajno redno postopanje. Izredno pa je Mazzuccato večkrat, ko ni na-iel blagajne odprte, Šel k trgovcu z mornarskimi predmeti Otonu Leutemburgu, ki je rad prevzel njegove račune, mu jih izplačalin jih potem on iztirjal od blagajne priitaniščnega urada. Tako mu je Mazzuccato nehoč predložil v takih računov. Leutemburg mu jih ni izplačal takoj. Pozneje seje pa, in sicer predno jih je Lr>ute:nburg izplačal Mazzuccata, spoznalo, di sta dva računa falsificirana. V tem je bil p >skus sleparije, radi katerega je moral včeraj Mazuccato odgovarjati pred sodniki. — Trdil je, da se on ne spominja, da bi bil ou falzificiral račune. Dodal je, da on pri-pi-uie ta neljubi dogodek zmoti, ki je lahko aavstala vsled preobilice dela. Kakor priče so bili zaslišani Oton Leu-tonburg, vit. Fransin in neki Anton Bene-detti" Sodišče je toženca spoznalo krilim, iu »a na podlagi § 402 obhodilo na 4 mesece trde ječe. Toženca je branil od v. dr. Breitner. Razpravi je pred edoral predsednik deželnega sodišča dvorni svet. vit. pl. Dcfdcis ; sodniki so bUi : viiesodui svetnik dr. Andnch in sodna svet. Lion in Parisini, a državno pravdništvo 3« zastopal namestnik državnega pravduika dr, Barzal. Antimiiitarizem. Milan Z., star 23 let, iz Celja ; Kari A. star 21 let, iz Trsta ; Jakob I., star 18 let iz Trsta in Rudolf P., 16 let star, iz Pulja so bili obtoženi pogreška po § 24 zakona o tisku, češ da so poskusili razš.i-jati po Trstu tiskovine antimilitari-tične vsebine, ki so bile doUe iz Florence. Ker se jim ni moglo dukazati krivde, so hMi vsi izpuščeni. Radi poneverjenja. Sedel je včeraj na obtožni klopi 21 let star pisar Kari Osanna iz Trsta, obtožen zloč na poneverjenja. Isti je bil valužben pri tvrdki Pipan. Nekega dne so mu naložili, naj gre dvignit pri banki zne3ek K 1170. On je tudi tja Sel, dvignil denar in ge kmalu povrnil v pisarno ves zasopel in objokan, obrnil žepe narobe, ki so b:ii vsi prerezani, in povedal .iako zmedeno, da se je mej potom vstavil v neki krčmi, kjer da so ga neznanci napadli in •kradli. No, gospodarju se je zdela stvar presunljiva in ga je dal aretirati. Državno pravdništvo pa, poizvedši, da ona tatvina je b:la le prevara ia da je bil on sani poneveril denar, je dvignilo proti njemu obtožbo radi poneverjenja. Iz pravdnih posnetkov je jasno izvirala krivda obtoženca in sodni dvor ga je obsodil na štiri meseco trde ječe. Koledar in vreme. Danes : Stol sv. Petra » Antijohiji. — Jutri : Nedelja šestdesetnica. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 10° f els. — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko : Oblačno spremenljivo Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. V začetku lepo, potem oblačno. Književnost in umetnost Današnji koncert v Narodnem domu. Drevi bomo torej imeli priložnost slišati i dva češka umetnika dobrudonečdi imen. Uinet- ' niški užitek, ki se ga nam ponuja z nastopom kr. opernega pevca J. Bocbn'ček-Laubner in virtuoza na goslih .T. Buchtele, je tak redek dogodek v našem mestu, da občinstvo, ki ljubi vzvišono umetnost, ne zamudi te prilike, da se naslaja na virtuozitah teh dveh slavnih imetnikov. Program koncerta jako mnogo obeta. Pa-gatiai, Wienawski, Čiikovski in Gounod, da ne navedemo drugih skladateljev, kojih komade se bo proizvajalo, so imena, od katerih :ze Tsako samo na 6ebi napravlja bogatim vsak Koncertni vspored. „Ciou" koncerta bo seveda velika fantazija za tenor, gosli in glasovir iz ..Fausta'4, ki jo bosta proizvajal skupno oba umetnika. Vstopnice, lože in sedeži so danes na razprodajo do 7. ure zvečer pri vratsrju „Nar. ioma;' in cd 7. ure naprej pri blagajni. Naše gledališče. •Jutri ob 5. uri popoldne se vprizori ljudska igra s godbo in petjem Društvene vesti. „Čitalnica" pri Sv. Jakobu vabi tem potom najuljudneje na veliki plesni venček, ki ga priredi danes v soboto v „Sokolovi" dvo rani. Sviral bo popolni društveni orkester. Začetek tb 9. uri zvečer. Vstopnina za dame 80 st., za gospode K 1*20. Ker je čisti do biček namenjen glasbeni šoli, nadeja se odbor obilne udeležbe. Jutri popoludne bo pri Sv. Ivanu v salonu „Obrtn ga in konsumnega društva" tamburaški koncert. Vstop brezplačen. Potem ples. Od-jek se priporoča za obilen obisk. Pevsko društvo „Zora" na Vrdeli vabi na veselico z igro, deklamaei.o in plesom, ki jo priredi v nedeljo 23. febr. 1908 \ dvorani „G-osp. društva*4 na Vrdeli. Po vspo redu svobodna zabava in ples. Začek ob 6. uri zvečer. Po veselici prične ples, ki bo traial do 1. ure popolunoći. Ker sije društvo napravilo oder in pri tem imelo velike stroške, se preplačila hvaležno sprejemajo. Tržaška plesna kronika molči o slovenskih prireditvah plesnih zabav s kotibonom že par let sem. Se ko niso imeli Slovenci \ Trstu svojih prostorov, so prirejali takšne zabave, kakor jo prirediti danes v soboto, dne 22. t. m. „Narodni pipčarski klub pri Sv. Ja kobu" v plesni dvorani „Trgovskega izobraževalnega društva v u'ici S, Francesco št. 1/1. Češka in Moravska Beseda vabi plesalce kur naimočneje, kotiljon pa ima posebno privlačno silo. G. Umek ima marsikaj pripravljenega za plesalce in plesalke. Prijatelji in znanci vsakega ..pola : „Narodni pipčarji" Vas vabijo. Ciril in Metod pa zahtevata svoj delež od enih kakor od drugih. Vesti iz Goriške. Zabavni večer v Sežani. Ž nska po družnica družbo sv. Cir. in Met. v Sežani vabi na zabaven večer, ki ga priredi v dvorani restavracije „Pollej" v nedeljo 23. februvarja 1908. ob 8. uri zvečer. Vspored obsega ra:nolične točke, kakor možki in mešani zbori ad hoc sestavljene pevske družbe, tamburanje, ki je poskrbi iz posebne prijaznosti tamburaško društvo iz Barkoveli, in fi n a Cehova igra ..Medved". Sldenjič poleg raznih diugili zabavnih točk tudi neizogibui — ples. — Vstopnina 1 K, sedeži 60 vin. Ker se vrši veselica na korist družbe sv. Cirila in Metoda, se nadeja odbor obilne udeležbe. Na Gradišču pri Renčah priredi „Bral no diuštvo" v nedeljo, 23. t. m., plesno zabavo svojim udom in gostom v prostran* dvorani g. Znidarčiča (nekdanji grad Toinincev), K plesu bo sviral oddelek vojaške godbe iz Gorice. Vstopnina 2 K, dame proste. Začetek ob 4, uri popomdne. Učiteljsko društvo za sežanski šol okraj zboruie v četrtek 27. t. m. ob 10 uri prodp. na Repentabru. Dnevni red : 1, Poročilo delegata z učit. kmgresa na Dunaju. 2. Čitanje zapisnika. 3. Referat „Tehnika" (nadalj.) 4. NaŠ položaj — razgovor. 5. Eventuelni predlogi. Na obilno udeležbo vabi uljudno p. n. učiteLtvO tamošnje Šole. Velika nesreča na železnici. O grozni nesreči, ki se je dogodila med postajama Prvačina-Rihemberk nam pišejo še : Nedeljski vlak št. 45, ki odhaja ob 7'47 zv. iz Prvtč ne proti Trstu, je povozil dne 16. t. m. pred pjstaio Prvačina v .smeri proti Ri htmberku infanterista 77. peš. polka Alojzija Lah, doma od Potokov pri Dornbergu. Lah je prišel pop. iz Trsta domov. Tam se je opil in hote iti zvečer po progi na postajo, prišel je neopažen od nikogar pod vlak. Vlak ga je drsal kakih sto metrov pod seboj. Bil je ves razmesarjen, in kri, možgani, ko«i mes, kosti; obb ke itd. so ležali po vsej progi 100 metrov na daleč. Suknja in kapa sta mu t'koj odskočila v stran, in našla se je v suknji še cela in polna steklenica žganja. Ker je bil razmesarjen, ne bi bilo mogoče ga spoznati, da niso našli pri njem dopustni list in da ga niso ljudje videli neposredno prt d nesrečo iti iz Dornberga. Mrtveca so prinesli v mrtvašnico v Dornberg. Raztresene ostanke po naslednjega dne pobrali po progi ter prrne=.Ii v zaboju na pokopališče. Nesrečo je zakrivil pc-nesrečenec ^am. Velika ižisa vsakovrstnega pohištva - navadne do nsjfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST p ulica Vincenzo Bellini šiv. 13 ter vogal ulice sv. Katarina. --• 'K- ' vJ^ir TOVARNA POHIŠTVA Aleksand. ILevi Misizi crst — ulica della Cesa št. 46. Zaloge Piazza Rosa rio štev. s. Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. Trajna zaloga pohištva: ulica della Sanira štev. i4. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70 ; 16-58. (Za informacije vprašati 6-70). Wl ET Dr. RUD. ŠORLi ZOBOZDRAVNIK klinike za zdrav, zob v Berolinu. Plombovanje - UMETNI ZOBJE NAJPOPOLNEJŠA METODA. Uzdiranje zefeov brez vsake bolečine, URAVNANJE SLABO ZRASLIH Z080V. Sprejema od 9.—J. ia od 3. 6. popoludne. C0RS0 49, uhod ul. Silvio Pellico I. □ 'T&T' i« > LORENZO BRUNA TRST, ulica S. Anastasio 9. Telofon S t. 1432 Skladišče drv za ogenj, lesa za polje, oglje iz drvi in COKE Hidravlični cement, ailežto opeke, fri^erih ne pokvari ogenj in druge vrste materijala za zgradbe, kakor tanke opeke, gašeno apno itd. j^ova tržaška črevljarnica TRST, ulica Giosue Carducci 15 :: OPERATER KURJIH OČES : V Gr. TH.EV.ieS zdravi vsak dan v svojem ambulatoriju v ulici delle Beccherie ji ud 1. do 2. ia cd F, do 7. ure pop. — V kopaliJću v oliol Lazzaretto vecchio Ste v. 52 od 10. in pol do 18. ure predpoludne, V ostalem času obiskuje klijente v njihovih stanovanjih. Kopelji. — Telefon 345 Električna razsvetljava. T I i S (ex Torrente) vis-l-vis Volti di Chiozza. — Čreviji za moške Boxcalf.......od K 10 naprej „ „ s finega Chevreaux . . „12 „ „ „ „ Boxcalf amerikanski . „ 14 !®r izbor čevljev in postolov za gospe in dečte s line koze kakor tudi navadni':. Urezi in oblike vedno najnovejših modelov. Blago prve vrste. RoČao delo solidno in precizno. CENE PO DOGOVORU. :: (Krapfen) gorki :: vsaki dan v sladčičarni giusepps VJeber TRST, ulica Ghega štev. 4. Pekarna Josip Vatovec ulica Sette fontane sh 834, Trst. s prodajo sMčic. — Vsafc čas svež irnh POSTREŽBA NA DOM. Moko iz prvih ogrskih mlinov. Dezertni prepečanoi Poulards. race, purani. Štajerske kokoši. Račja maat. Slanina, znašlo, konzerve. Dnevni dohodi. Cene j^ko zmerne. — Postrežba na dom. Trst, ulica Campanile št. 15. UMEiNi ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez ~ vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. 1 Čermak n §. Tusckr TRST ulica della Caserma štev. 13, il. nadst. U Hl :S iLlM^li epims ^ n^L'H in rrzprcr>;|a ria dt'belo in cirobr.o TFST. - JAKOB PERHAUC — TRSr v i h d« i r a c q u e ?tv. 6. (jasprcil im CRniraiž). Vf! i. ]jt,»»fr SraEnsLfga Šampairca, penečih d. zertuih ; telijsnebib in a\Btrt-ogrskih vin. Bordeaux. En» ^under. renskih vin, 51ose!la in Chianti. — Som, f cr jak, rnxnu žgauia ter poeebni pristni trcpinovec, flivovec in brinje ve-.*. — Izdelki I. virte, do&li i i dotičnih krajev. Vpaka naročba ne takoj izvrSi. Razpošilja ee po povzetju. — Ceniki u zahtevo ic franko. — Razprodaja od pol litra naprej. Valentin Zorzini urar ln dragotlnar £rst, ulica JVIuda vecchia št. 1 (Za ložo) Mor zlatih in srebrnih preiinetov zlatih in srebrnih ur po najzmer. cenah. Sprejme se popravljanja vsake zlatanine iu ur. — SPECI IALITETA v popravljanju urLih zaklepnic. Fozlačenje ln »rebrnenje vsake kovine potom pite ali ognja, in urezi. I I) S 5 9 I I k Slovanska brivnica v irstu. IS? a s Usojam si naznanjati slavnemu občinstvu v mestu in v okolici, da sem otvoril avojo higijenično urejeno •*•'*'•'•'•'• SLOVANSKO BRIVNICO v ulici Saverio Mercadanfe 1 s 4B (blizu slovenske knjigarne) m m V zalogi imam vsakovrstne parfime, vsakovrstna mazila za lase. ščetke za lase, zobe itd. Za najboljo in najsolidnejo postrežbo jamčim V. gjurin. brivec. Opozarjamo na to popoldansko predstavo zijisti goste iz okolice in z dežele. Predita^a jo v abonnimen(a; cecc so navalne. Samo še do sobote 22. t. m. ponuja prilika nabaviti si pristno švicarsko uro za polovično ceno v prodajalnici Švicarskih ur Josip Oppenheim, Trst 35 - Barriera vec hia - 35 lzbera verižic, prstanov, uhanov s 60', od-- bitkom na prejšnjih oeaah. • Govori se slovensko. V pekarni in sladčičarni VINKO SKERK, Trst Via flcquedotto 15 in v podružnici via Miramar 9 se dobi vedno svež kruh, najfinejše moke, čokolado fina dezertna vina v butei|kah. raznovrstne blškote, tudi za čaj. Sprejme ae naročiU za torta In a krokante. — SPEC.JALITETA: PUSTNI KROFI. 1 ARISTIDE GUALCO Trst, ulica S. Servolo 2, | H X TOVARNA CEVI IM PREŠANIH PLOŠČ. BHj^H Ne boji se konkurence. Stran IV »EDINOST« Stv. 53 V Trstu, dne 22. febrnvarija 190S Ponesrečeni shod v Prvačini. Iz Pr- TAčine nain pišejo : Iz It^nč od koder sta bila, kikor 6e nara jc zatrjevalo, pregnina, no da bi bila držala napovedani shod. oziroma — kakcr drugi govore — kjer sta držaia shod le 10 do 15 im I udem, došla sta gg. dr. Dermastia ia k;tn d:dat Zvga v Prvačino. Ta sta bila že ob prih da izžvižgana in sta se zatekla v farovž. Ob treh pop. prišla sta z g. župnikom in z kakimi petnajstimi pristaši pred Gregorčičevo gobt hio, kjer ^e stalo kakih 80 domačinov — napredujnkov in agrarcev. Prišedši v gostilno, kamor jo bil skiican shod, našli so že vse prostore zasedene od naprednjakov in agrarcev. Morali so oditi zopet izžtižgani. Ker so sklicali nov shod na dvorišče župnišča, odšla je za njimi vsa zbrana množica. Na dvorišče pa so pustili le svojih petnajst somišljenikov in natv zaprli vhod. Začel se je prepir in med tem so se vrinili na dvorišče tudi naprednjak* in agratci. Tam so se nadaljevali prepiri in osebni napadi mod voditelji klerikalne in liberalne oziroma agrarue stranke, pri katereo' prepiru sta se gg. dr. Dermastia in župnik iako žaljivo vedla. Slednjič sta izžvižgana umaknila v župnišče, kamor je bil odšel g. Zega takoj, ko je izprevidel, da v Prvačini si terena za take agitacije. Kmalu na to so odšli ntprednjaki in agrarci in ostalo je le kakih 15 pristašev klerikalne stranke, katerim je pozneje dr. Dermastia držal govor, čegar vsebina so bila ie osebaa napadanja na g. podžupana in druge. G. župnik pa je tega dne mnogo zgubil na priljubljenosti pri Prva-čanh. Najbolje bi bilo, da bi se g. župnik ne vtikal v naše vroče boje, potem ga bomo radi imeli vsi PrvaČani. Vesti iz Istre. Iz Kozine. Koncert s plesom, ki ga je priredilo društvo „Venec" dne 9. svečana t. 1, obnesel se je bil dobro v moralnem in materijal ne m pogledu. Vse točke koncerta izvajale so se na splošno zadovoljstvo, o čemer je pričalo vedno odobravanje občinstva. Odi pST*. toček je posebno ugajai Volar,: V zvečer z baritonom solo, ki se je ponovil. Presenetil je pa občinstvo nastop domačega tamburaškega zbora, ki je ob tem nastopu štel šele 40 dni' življenja. Na splošno zahtevo so tamburaši ponavljali Farkašev: „Terezin Valček" in Kapo tčevo : „Kozinsko" koračnico. Koncertu je sledil ples do ranega jutra ob pridnem udarjanju vrlih tamburaŠ9v. Vstopnino so preplačali : I. Hoge 8-60 K; Pegan 4 K. J. Soaič in Rauer po 1 K, I. Sosič in L Ponikvar po! 0'60 K iz Kozine; I. Basa, Križman, Mami-; lovič po 1 K, Št. Sošič 2 K iz Herpelj ; j Dovgan 2 K, Dekleva 0'20 iz Materiie ; F.-. I Metlika 1 K, L Babič 0 20 K iz Rod ka ; A. Štemberger, župnik y Cerovi j u 60 stot. ; A. i Višnjevec iz Mihelj 2 K. Kakor vstopnino poslali: G. Jakob Klemene, trg. v Trstu 10 K, g. Kario Siškovič trg. v Črnemkaiu 5 K, Čitalnica v Brezovici 10 K, g. Ana Jauota, Kozina 1 K, g. Ljubljanski, Buzet 1 K. Vsem se prisrčno zahvaljuje odbor. Popravek. Glede poročila o ponesrečenem sobotnem shodu g. Kopača, je popraviti, da Be je imel vršiti na Kozini v hotelu „Adria" in ne v Herpeljah, kakor se jo poročalo „Edinosti" pomotoma. Koprska „Zvezda" v Boljuncu. Mi-boIo nedeljo smo se zabavali v Boljuncu ob zvokih tamburaškega zbora „Zvezda" j/ Kopra in krasnih zborov društva „Prešeren". Koj po četrti uri, čim so dospeli gostje iz Kopra, začela je veselica v dvorani pri | „Komamnem društvu". Krasna, velika dvo- j raaa je bila polna občinstva, kljub temu da je bilo vreme neugodno in deževno. Vrstile se se posamečne točke vsporeda : tamburanje petje, deklamacija in šaloigra „Sodnijska obrav- ' ■ava" • spremljevanjem klavirja. Vse točke veporeda so nudile občinstvu krasno zabavo, ' jlatt: pa na« je veselil mladi tamburaški zbor j — pomešan z nežnim »polom — ki je v tako j kratkem ča«u svojega obstanka sijajno in ne-! prisakovano napredoval in to kljub temu, da ima na svoji strani grobokope, kakor — ža-! kfcr-g — skoro vsrtjio sfce^ensko društvo ! Huje, nego v/u+šžji*" je obkoljeno z domačimi sovražaiki društvo „Prešeren", leda t«di to stoji tiTnx>, neomahljivo in nam ek vsaki priliki kaže svoje neumorno delovanje s svojim zboromj kakoršnega se na deželi le izjemoma nahaja. Med najtežje zbore je spadala Foersterjeva „Ljubica", a tudi to je Prešeren" proizvajal zelo natančno, tako v; si?tih akordih, kakor v nijansiranju. Po dovršeni veselici smo se malo pokrep-«ali in hajd zopet na delo — na ples. Vrteli kino se do pozno v noč saj si je človek izbiral kar mu je srce poželelo. Toda tudi črna noč se je skrila in zvezda r.ani je izginila — — v Koper. Umrla je v četrtek dne 13. t. m. v Rožicah pri Materiji Marija O para rojena J Babuder v 59. letu svoje dobe. Pokojnica je bila veiika dobrotnica siromakom in potreb-: nim. To se je pokazalo na dan pogreba, i Ljudje so prihiteli iz daljnih in bližnjih vasi, da izkažejo pokojnici zadnjo čast, da podajo ob grobu dokaz spoštovanja in hvaležnosti, ki so je gojili do nje. Ljudje so tarnali : Umrla nam je naša dobra mati, „Slugovke i ni več med nami !" Pokojnici bodi ohranjen blag spomin ! V počeščenre spomina pokojne so d:.rovali za družbo sv. Cirila in Metodija za I-tro: Andreja Babuier 3 K; pu 1 krono so darovali : Štefan Dekleva, Materija, Jakob Renko, Slivje, Anton Opara, Rožice, J Opara, Rožice, Anton Buauder, Povž.-.ne, Jtntz O^ar.i, Trst, Jakop Renko, Slivje, Jožef B n-čič, Bač. Miroslav Babud -r, Pcvžane, F« anc Ivačič, MaMoče, Janez Boiči^, Bač, Maria Babuder, Tr>t. Maria Ivančič. Maleloce, Anton Opara, Trst, 60 st., Ivnn Renko 40 sr. Skupno torej 17 K. (Ta znesek odpošljemo na določeno mesto. Op. ured.) Vesti iz Kranjske. Iz Zagorja na Pivki. Fantovski oddelek Narodnega bralnega društva v Zagorju ca Pivki prirodi v nedeljo 23. t. m. ljudsko veselico s pitjem, dvema igrama, sročkanjem ia plesom. i Vesti iz Koroške. V Svetni vasi so na ob;ini kili volitvah ki so višiie ininoli četrtek, zmagali Slovenci v vseh treh razred li. Prnctim pevskega dri^tva „Hajdiih" nas I I UOI3S1 Prose a. u d« nemudon a vrne p sojeno | ■ sokolsko obleko. — P. H. * 264 ^Snfon Zigei, feri^es ■ ■ ■ ■ znamenite tovarne H AID & NEr po najnižjih cenah. Neprekosljive mrežice za beloiarno luč. cazncnja elav. ol Čin tvu in cenj. odjemalcem, da je prevzel brivnico v TRSTU, uiica i Skl30iŠČC koles — RiccanJo $2H3ift F. Caprin štev. 12 (sv. Jakob) | Trst> uliea delle Pofite 6 PriDoroca se sfoiim odjemalcem m Slovescem pri s?. Jakoun. L * u-*. . Potrebščine za šivalne stroje in kolesa cikiji). POFRAVLiANJA i r 3CZZ3C vvv Mhll OGLASI. Vff liro (Gartrose) za saditi ae iščejo. Ponudbe V n -■lisG na „Inseratni oddelek Edinosti" od 11. do 1. popol. 877 Skladišče šivalnih strojev igel, olje, aparatov, potrebščin iti W TEDENSKA PLAČILA. Najnižje cene. — Sprejme se popravljanja. REDIVO & ROMEO Trst. ulica Belvedere štev 40. Trtt 3C 3EZI3I-IC j 'C Velika tvrdka v Trstu išče spretne agente Ujn* pravo dalmatinsko ; opolo in črno po stot. V IIIU te pro'a ta tjgu Barriera \ec. hia št. 8. 257 Sadite sadno drevje! društvo v Rihemberkn, proda takoj mnogo tiacč cep-ljeuih jabolk, češenj in bnskev po nizki ceni. 229 llltr! P«redi „Obrtno dru5tvou pri sv. Ivanu (pri JU lil cerkvi) k o n c e r t tamburašev „Kola". H J koncertu vstop prost, k plesu moški 80 vin., ženske i 40 vin. Začetek koncerta ob 4, uri. Ples začne ob 7. in traja 11. Ur6. — Odbor. 262 Mlo ilanU isie »lnibo kakor sluga ali druga m I a U CIIIU defa ne težka. Ponudbe ca ..Inseratni oddelek EdinoBti" pod „F. F."._266 leoo eo mlada po&tena deklica kot pestunja k lou« 5>I5 slovenski rodbini. Ogniti seje v ulici Giustinelli št. 4, I. nadst., levo. kateri imajo poznanstvo v rcestu in ca deželi. Osiguran je lep dobiček Ponudbe pol A. R. na „In-Berstni oddelek Edinosti", ulica Giorgio Oialatti 13. Usaka ekonomična družina nakupi v velikem skladišču v ulici San Nicolo IS Buteljke „Reklam" od 1 litra bo krajcarjev. Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosl/Wa Bospoflanta) društvo „Trtela" ca VM priporoča slavremu občinstvo dobro urejeno gostilno ulica deiio Scogiio štey. 794. Na razpolago ima tudi veliko dvorano, ipre za kri itd. Toči se domaČe istrsko črno in belo vino. Kr. ?k*i teran prve vrste. Domača kub^nja. Za mnogobr.ijen obisk so priporo!a ODBOR TOVARNA TESTENIM a .a priznan kakor najbolja in noprekoslji-Ta rrsta y»eh gumijevih higlj^nićn h predmetov in ribjih meturjev — DVELETNA GARABCUA — M. Gal — £rst, Corso 4. Pofliljatre r® siđ- *» 3» h Đelalnica pasov, kilnih P*««*. • nih nogovic, obvez, ravncdrrije A Der-gelj In hi det. IrigatorJI eđ Bl.l-20 naprej. Toalomeri za vročico K 2. niV- K ~ 50 263 lilarinnin Ptsr 33 let i5če službe, najrajie delo ml aU CIIIU okolu goveje živine. Naslov pove Tnseratni oddelek Edinosti. 211 Prodajalna jestuin Ulica Industria 653 (vogal al. Vespuci) TRST = ALOJZ LEGAT Svoie blago. — Poštena cena. Successori Antonio ^alusa CENTRALA: PODRUŽNICA : TJ1. Lazziretto vecohlo 15 Ul. Gelsl 1 Velika skladišča vina Iatr-ko in dalmatinsko vino domaČe olje, žganje :: :: dtrertna vina, Šampanjec :: t: Prosto na dom. Skladišča v oddaji. PEKARNA in SLADČ1ČARNA Dominik Milanid, Trst ulica della Guardla štev. 24 Prodaja: 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likerji. Rogata zaloga specijalne grenčice „T0RER0'\ GIUSEPPE TREViSAN Trst, ul. Molin a vento 3 specijaliteta testenin in Colonjlskih tcrt»Wn rantirano U fine molt« ia Jajc. sloviti na tovarniško pisarno : Trst — Via della Tesa št. 22 ali na naročilno piearno v Trttn pri tvrdki GIOV. ANGELI, ul. Vine. BelHni St 11 (nasproti cerkvi novega ć?v. Antona). i- Olulio Mterm -i-! TRST, ulica Giosue Carducei štev 23 :: :: telefon itev. 813 :: : Kirnrgično orodje, oit^pedioni uuara*!. Moderel, ometne roke in noge, berflje, klini pasi, elastični panl ln nogo?!ce. elektroterapevtičue priprave, aparati £n inhalacijo. 8KLAD1ŠOC potrtbaiin u kirugioD« mImt-ljenja. Potrebščino lx g-umtja la n«yrodirs«ffa :::::::: biaga- OBRTNO IN KONSUMNO DRUŠTVO SV. IVAN (pri cerkvi) ===== registrovana zadruga z omejenim poroštvom — javlja slavnemu občinutru, da je avoje prostore preustrojilo v najnovejšem sloju. Ima na razpolago veUko dvorano v pritličju, najmodernejši pivski salon ter tri sobe rezervirana za krate poroke &n društveno sestanke Toči doaače ria istrsko črne, iielo mmh krasti teran in refoši t titeUbk. Za obilni obisk se priporoča NAČKLflTVO. ZELEZNATO VINO lekarnarja Gabrijela :: Piccoli v LJUBLJANI c. in k. dvorni zalagatelj in papežev zalagatelj izvrstno učinkujoče, ima v sebi železov preparat, kateri lah.no prebavljanje pospešaje, priporočljivo je posebno slabotnim, na pomanjkanju krvi trpečim in tudi nervoznim osebam bledeč ni m ln slabotnim otrokom. Prodaj a so v Trstu v lekarnah : „CREVATO" ulica Poste 9 in „LEITENBURG" Trg San Giovanni. H* Vnnvfn5! zdravstveni svetnik in mestni fizik v Ljutit* lUJpriVU bljani je zaplsov.il okrcvajočim in malo-krvnim vedno 7. najboljšim vspehoni Soleznato vino lekarnarja Picooii-Ja v I»Jubijani. Iil< f ffOlidOF c' °-:rajn' zdravnik v Ljubljani,je ||f. J, v slučajih bledice in {>ri okrevajočih otrocih z uajboljšim vspehom uporabljal železnato vino lekarnarja Piccoll-Ja v Ljubljani. : : 5 j : 5 1 : 1^r s s s s ' s - "C Namizno vino prve vrsta pridelek iz posestev grofa Dr. Vealer v Jovemgrada, v buteljkah ali aodik, v v*aci k-j kosti po 64- stotink liter, breaplaino m proti tokojinjema plaitis Tropinouec po Kron 160 Iifer prodaj n ^flgelO JVidlCtt^ lastnik gtatiine . Nichetta ' v Roeol« in nesnice »e GoUeniJevem trgu itev 6. — TELEFON it. 96S. Gostilna v Kocolu ima »a razpolago irs4*vew • klubom, aa prireditve plesov ali «k*i*ve«k * (po dogovornih cenah) elegantno plesao dvorano OJJ" kegljišče Dr. L. Ffirber štabni zdravnik v Gorici zapisoval jo _____osebam, ki so že delj časa bile nervoz- J? ne železeato vino lekarnarja Pioooll-Ja v LjubTjani in icer vedno z najboljšim vspehom. ___ ______________g m m fof Aam praktični zdravnik v Ljubljani, dosegel ^ tU f. Ubl}wi je z ieleznatim vinom lekarnarja g Plc *i-ja y Izubijani izvrstno vspehe. ^ HH VlACMMMPAfiphi orimarij v bolnišnici usmiljenih Ut. UHranUHnJ oratov v Kandiji pri Novem mestu izjavlja, da je z vspehom ieleznatega vina lekarnarja Pioooll-Ja v Ljubljani zelo zadovoljen. i > i Naročila se točno Izurše proti povzetju I Umetni fotograjičnl atelje pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje) TRST. Izvr5uje v?ako fotografičnn de!o kakor tudi razgle ie posnetke, notranjost jiokaiov,por-celanaste.ploSče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsakatere fotograHje. Radi udobnosti P. N. naročolkav apre-jema naročbe lo jih izvršuj« aa doiaa alt zunaj mesta. Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopeiji Cene zmerne. Počkaj & Kog J. Hotel fSalkaii iH