Štev. 272. V Limniam, Y teme*, One 27. novennira 1924- Posamezna flevirca slane 1 '50 Din tElO UL Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 m pol leta..... .120 za celo leto .... . 240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno » Jugoslaviji . v inozemstvu. Din 40 . 60 Cene Inserafom: Enostolpna petltna vrsta mali oglasi po Din 1*50 ln Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50, veliki po Din 5-— ln 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—. Pri večjem naroČilu popust Izhaja vsak dan izvzemSI ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. PoSlnina plačana v ootoviuL Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/01. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telelon 50, upravnlštva 328. Političen list za siovenski narod. Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 ln 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga ln Dunaj 24,797. Doli z izdajalci! Nobena stvar slovenskih samostalnih demokratov ne razburi tako kakor očitek, da so izdajalci slovenskega naroda. To je najboljši dokaz njihove slabe vesti v tem pogledu. Zaradi tega je umevno, da se čuti gospoda iz ljubljanske kazine po govoru dr. Antona Korošca zelo prizadeta, ker je poudarjal, da je glavni cilj SLS osiguranje samostojnosti slovenskega naroda v skupni državi. Kajti ravno politična in kulturna samostojnost slovenstva je tisto, kar skuša Žerjavova stranka s pomočjo velesrbske nadvlade v državi premišljeno in sistematično uničiti. Za vsakega demokratično mislečega človeka, naj bo že tega ali onega svetovnega naziranja,je jasno, da je, kakor je dr. Korošec v svojem govoru 23. t. m. poudaril, politična samostojnost Slovenije v državi neobhodni pegoj za njen kulturni in gospodarski napredek. V bivši avstro-ogrski monarhiji smo stali pred istim vprašanjem. Absolutistična država, kjer je bila merodajna samo volja izvestne klike nem-sko-madžarskih velikašev in birokratov, je kulturni in gospodarski razmah narodov zadrževala in jim metala kvečjemu kakšne drobtinice, če jih je slučajno potrebovala v kakšne svoje namene. Na ta način je vlada par mogotcev narode moralno pri-dila, jih raznaredovala, gospodarsko za-sužnjevala in eksploatirala. Borba narodov bivše Avstrije za politično avtonomijo je bila borba za njihov kulturni in gospodarski obstanek in napredek. Tako se bori vsak narod, ki je svojega imena vreden, ^'ier le politično samostojen narod, ki sam 'sebe upravlja oo svoji volji in potrebah, more kulturno in gospodarsko uspevati ter se dvigati; če ne, je navaden suženj, ki redi in bogati druge. Tako jc tudi v naši državi. Naše državno edinstvo mora temeljiti na popolni politični fiamostojnosti drug drugemu enakopravnih jugoslovanskih narodov, ki nekatere zadeve upravljajo skupno po svobodnem dogovoru, ne da bi se s tem kdo drugemu podredil kot suženj ali »pod-jarmljenee« aH »podanik« kake tuje, brez-kontrolne, nasilne volje. Frva vrhovna volja v državi je narodna volja, kateri sc morajo vse druge volje pokoriti. V tem smislu jc dejal dr. Korošec, ki je govoril iz srca vsem Slovencem, da so državni in narodni interesi nad vse drugo, to je, da državo tvorijo narodi, da v njej odločuje volja ljudstva, ne pa samovolja kakšne klike, ki se ji hoče izključne oblasti v državi, dt'. narode zatira in iz njih vleče davek v denarju in krvi za svoje nenasitne žeoe! To je seveda politično načel,o, ki nc priju družbi, katera se zbira okoli Gregorja Žerjava. Kakor posnemamo iz »Jutra« in »Slovenskega naroda«, jim dr. Koro-ščeva izjava, da stojijo državni in narodni Interes,' nad vsemi drugimi, ne dopade. Njihova politika sloni na čisto drugačnih »principih«: da so najvišji interesi v državi interesi \elesrbske klike znanih korupcio-nistov, katerim se morajo država in njeni narodi brezpogojno pokoriti, kakor so se v bivši Avstiiji in Ogrski kulturni in gospodarski interesi narodov morali podrediti zahtevam in težnjam nemških ter mažar-skih veleposestnikov, dunajskih in budim-peštanskih judovskih finansijev in črno-žolte generalitele. Šele, ko se zadovolji apetit teh krogov, se more vreči kakšna kost beračem, ki morajo za to milost šele ponižno prositi. Čisto takšna je Žerjavova politika v Jugoslaviji. Najorej mora biti sita velesrbska gospoda, slovenski narod pa sc mora rediti od drobtinic, ki nam jih ta milostno nameče po posredovanju kakega Žerjava. Za te beraške darove pa moramo Slovenci žrtvovati svojo narodno individualnost, svojo samostojnost, svoj fezik, svoio naravno pravico do politične in gospodarske samovlade, do tega, da smo na svoji zembi svoji gospodarji. Nič drugačna ni politika naših »samontalnih« demokratov, ki slovenski narod za skledo leče, od katere največji del odpade nanje, prodajajo peščici absolutistov in korupcio-nistov v Belgradu. Ti izrodki slovenskega naroda bi hoteli olepšati svoje izdajalsko početje s tem, da se bahajo z nekakšnimi svojimi »pridobitvami« za Slovenijo na »kulturnem in socialnem polju« (»Slovenski narod dne 27. novembra), dočim da SLS ni s svojo »pasiviteto« ničesar pozitivnega dosegla. Treba je ugotoviti, da »slovenska« JDS v protiplačllo za svojo izdajalsko politiko ni do danes za slovenski narod niti trohice pozitivnega dosegla, pač pa so si izbera-čili milijone voditelji JDS za svojo stranko in njene institucije. Na kulturnem polju ubija slovenska JDS slovensko univerzo, preganja njene kulturne delavce, disciplinira uradnike, tepta definitivnost učiteljev, pomaga izpodrivati slovenski jezik in slovensko vzgojo. Na socialnem polju je njena edina zasluga centralizacija delavskozava-rovalnih zavodov v Zagrebu, da se od de- lavskih žuljev redijo banke, in pa zakon o zaščiti države, s katerim so onemogočili delovnemu ljudstvu svobodo besede in združevanja. V gospodarskem oziru pa so naprtili centralisti slovenskemu narodu neznosne davke, pod katerimi naš kmet, obrtnik in trgovec zdihujejo kakor Izraelci v egiptovskem suženjstvu. Samo demokratska podjetja cveto ... To ve celokupni slovenski narod. In zato bo odmeval po celi Sloveniji klic dr. Korošca: Kdor je Slovenec, bo šel iebru-arja meseca s SLS, ki je reprezentanca slovenskega naroda brez razlike! Doli z izdajalci! Preganjanja se nadaljujejo. PRAVOSODNI MINISTER PRIPRAVLJA IZROČITEV OBTOŽENIH POSLANCEV. ARETACIJE V RUMI. Italija. Belgrad, 26. nov. (Izv.) Že dosedanje delo vlade narodne sramote dovolj jasno kaže njene namere. Vse njene priprave pa so dokazale, da stremi za tem, da z nezaslišanim terorjem in pritiskom falzificira ljudsko voljo. Po aretaciji in po protizakoniti obsodbi poslanca Pernarja pripravlja vlada nova preganjanja poslancev parlamentarne večine. Znani mažarofil, sedaj na našo sramoto pravosodni minister, dr. Lu-kinič je danes poslat predsedništvu narodne skupščine pismeno zahtevo, da naj se mu takoj pošljejo vsi akti, s katerimi so sodišča zahtevala, da se posamezni poslanci izroče. V vseh slučajih gre za poliiičnc de-likte, vendar hoče Lukinič iz njih skovali najraznovrstnejše obtožbe proti poslancem, ki so pristaši narodne večine in jih izročiti na nujno postopanje posameznim sodiščem seveda s primernimi navodili. Tako hočejo onemogočiti nekaterim poslancem slik z ljudstvom m delovanje med volivci. Samo po sebi se razume, da ne bo ostalo pri preganjanju poslancev, marveč da se bo raztegnilo na vse ostale ugledne ljudi iz ljudstva, da bi se s tem omogočilo režimskim agentom in provokaterjem, da bi zaslep-ljevali ljudstvo in ga hočejo z dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi pridobiti za svoje nečedne namene. Tudi preganjanje teh ljudi se je že pričelo. Tako javljajo iz Ru-me, da je tam aretiranih po nalogu velikega župana več uglednih pristašev opozicio-nalnih strank, ker so prisostvovali sestankom svojih strank. Vse to so seveda priprave, glavni teror pa bo razvil krvavi režim neposredno pred volitvami. To že sedaj pripravljajo. Prepričani pa smo, da ljudstvo plačanim izdajalcem ne bo pomagalo in da bo manifestiralo svojo neomajno zahtevo, da mora suverena volja ljudstva biti pred vsem in nad vsem. : 1 o prš razmejit? la4? Belgrad, 26. nov. (Izv.) Zunanji minister gr. Ninčič je danes telegrafično odredil, da se preneha z razmejitvenimi deli ob italijansko-slovenski meji radi tega, ker je dokazano, da je bil član te komisije major Martinkovič, v italijanski službi, od Italijanov plačan in je pri razmejitvi deloval v korist Italijanov. Zahtevati sc mora od vlade, da se krivci takoj najostreje kaznujejo in da sc vse storjene krivice popravijo. Rekonstrukcije P. P. vlade še iii. Belgrad. o. nov. (Izv.) Vprašanje rekonstrukcije se ni premaknilo z mrtve točke in to raditega, ker so hoteli radikali ob priliki rekonstrukcije odvzeti Pribičevicu en portfelj. To vprašanje se ni moglo radi velikega odpora rešiti, vendar izjavljajo radikali, da bo rekonstrukcija izvršena žc tekom jutrišnjega dne. Gotovo dejstvo jo, da vstopita od Hrvatov v vlado vsekakor dr. Šurmin in dr. Drinkovič, da pomagala vlarli pri varanju javnosti in inozemstva, da vlada nc predstavlja samo srbstva, češ da so v vladi tudi Hrvati in Slovenci. Takih Hrvatov in Slovencev, kakor Žerjav, Drinkovič in Šurmin, bo vlada dobila še več, ker v narodu nobeden nič ne pomeni in nič pomenil ne bo. Vest, da predstavljata dr. Šurmin in dr. Drinkovič Hrvate in da bo njuno sodelovanje inoglo spremeniti na položaju, je smatrati za varanje javnosti, da bi so lažje prikrili pravi nameni obeh politikov. BRZOJAVKA DR. SPAHA KRALJU. Belgrad, 26. novembra. (Izv.) Dr. Spaho je poslal kralju sledečo brzojavko; Okrajni glavar v Rogatici, ki je bil do nedavna, dokler ni bil na to mesto postavljen, gostilničar v Prači, je včeraj aretiral in zaprl uglednega trgovca, tajnika naše organizacija Čapliča, ki jc pismeno opozoril uradnika, ki je sprejemal reklamacije za volivne sezname, da naj jih nc sprejema po zakonito določenem roku. Čaplič je moral snoči prenočiti v ječi v slabi sobi. Ker je vsaka intervencija pri vladi za zaščito državljanske svobode zaman, prosim Vaše Veličanstvo, da se spoštujejo z ustavo zajamčene državljanske pravice. VLADNA SEJA. Belgrad, 26. nov. (Izv.) Vlada je na današnji seji razpravljala o rekonstrukciji. Predvsem je odobrila zopet številne kredite za volivno agitacijo in volivno borbo. Odločeno je, da gresta Grisogono in Trii'-kovic v Dubrovnik na slovesno odkritje spomenika kralju Petru. Nato bosta prepotovala Dalmacijo in Črnogoro, da izdelata načrt, kako pomagati tem krajem. Jasno ! jo, da je to storjeno radi volivne agitacije. ! — V zvezi z rekonstrukcijo so tudi današ-; nje številne ministrske avdience pri kralju. NAVODILA ! Belgrad, 26. nov. (Izv.) V Belgradu sc nahaja mariborski veliki župan dr. Pirk-mayer, ki je dopoldne obiskal notranjega ministra Maksimoviča in seve predvsem Žerjava ter dobil nova navodila za pritisk in teror, ki bi ga naj izvrševale politične in policijske oblasti pred volitvami. Pričakujemo, da bo dr. Žerjav tudi na to konsta-tacijo poslal popravek, ki pa mu seveda nihče ne bo verjel. HRVATSKA PUCKA STRANKA. Zagreb, 26. nov. (Izv.) Prihodnjo nedeljo se bo vršilo zborovanje Hrvaško pučke (ljudske) stranke, 11. decembra pa zborovanje frankovcev. Eden voditeljev HPS je izjavil Vašemu dopisniku, da bo stranka pri volitvah nastopila po vseh hrvatskih županijah, v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. Tudi frankovci nameravajo nastopiti pri volitvah. Najbolj se bodo vrgli na Zagreb, ker upajo, da bodo tu dobili en mandat. IIRSS vodi najhujšo agitacijo v Vojvodini in upa tam na 10 mandatov. Danes jo izšel volivni proglas na Vojvodince. KANDIDATURE HRSS. Zagreb, 26. nov. (Izv.) Danes se je vršila seja konfederacije HRSS. Razpravljali so o volitvah in posebno o kandidaturah. Vaš dopisnik je zvedel, da bodo na listah HRSS čisto gotovo kandidirali dr. Lorkovič, dr. Trumbič in dr. Krajac. Zagreb, 26. nov. (Izvirno.) Vodstvo HRSS ni še definitivno sklenilo, če bo postavilo kandidature tudi v Macedoniji. PROTESTNI ŠTRAJK LOMBARDSKIH KOVINARJEV. Lilan, 26. nov. (Izv.) Ker je industrijski konzorcij odklonil delavske zahteve kot nesprejemljive, je kovinarska zveza z ostalimi organizacijami za danes napovedala 8 urni generalni štrajk v znak protesta. V Bresciji zapusti delavstvo obrate eno uro pred običajnim zaključkom. PLENARNI ZBOR AVENTINSKE OFOZICIJE. P.im, 26. nov. (Izvir.) Snoči je vodilni odbor opozicije dovršil svoje posvetovanje in prišel do zaključka, da se položaj po zadnjih dogodkih v zbornici ni izpremenil. Vladne obljube spričo oborožene strankarske sile, ki obstoja slej ko prej, nimajo najmanjše vrednosti. Opozicija ostane zalo na svojem stališču in bo deželi položaj pojasnila. — Na povabilo milanskih opozi-\ cijskih skupin jc odbor sklenil, da se skliče za prihodnjo nedeljo v Milanu plenarni zbor vseh opozicijskih poslancev. Zbor bo pa zasebnega značaja. PORAZ TRIPOLITANSKIII VSTAŠEV. Rim, 26. nov. (Izv.) Agencija Štefani poroča iz Tripolisa, da so italijanske čete j 23. t. m. zasedle Sirto in razvile na gradu italijansko zaslavo. Se istega dne so itali-: janske čete dosegle Gasr Bu Hadi, prese-j netile tam tabor generalnega vstaškega poveljnika Ibrahlija Šetevija, ubile 50 vsta-šev in uplenile 400 pušk, 2 strojnici, 1 top, mnogo streliva in živil ter poveljnikovo zastavo. Operacije je vodil polkovnik Mczzelti. Dogodki v London. 28. nov. (Izv.) Henderson je imenovan za zastopnika angleške vlade pri egiptovski vladi, da sodeluje z vojaškim poveljnikom pri rešitvi egiptovskega vprašanja. Kairo. 26. nov. (Izv.) V Egipt so prispele angleške čete iz Sueza, Malte in Gibraltarja. Kairo, 26. nov. (Izv.) Angleška vlada je pozvala egiptovske dijake, da prenehajo štrajkati. Dijaki se temu pozivu niso odzvali, pač pa so na nasvet Zaglul-paše sklenili, da se bodo držali mirno. London, 26. nov. (Izv.) rTimcs« poročajo: Med angleško in egiptovsko vlado so se začela pogajanja. Upanje na dober uspeh je opravičeno. Pariz, 26. nov. (Izv.) Skoro vse francosko časopisje ostro obsoja nastop angleško vlade prot Egiptu. sOeuvre« trdi, da utegne agresivni britanski imperializem izzvati celo novo vojsko. V istem smislu piše tudi »Ere Nouvelle«, dočim piše Temps sicer zmernejšo, opozarja pa vendarle na morebitno nevarnost za svetovni mir. Malta, 26. nov. (Izv.) Dve angleški oklopnici sla že odšli v Aleksandrijo, dve pa sta pripravljeni na odhod. Težke obtožbe proti francoski viatH. Pariz, 26. nov. (Izv.) V zbornici je in-terpeliral nacionalistični poslanec Kaittin-ger vlado, zakaj je dopustila poseben nastop komunistom ob priliki Jauresovega pogreba. V utemeljevanju je j>oslanec Kai-tinger omenil, da so člani današnje vlade jemali denar iz nekega podpornega fonda, da so financirali volitve. Herriot je tej trditvi odločno ugovarjal in je hotel na interpelacijo takoj odgovarjati. Zbornica pa je sklenila prehod na dnevni red in je izrekla vladi zaupnico s 318 proti 202 glasovom. ANGLIJA IN ŽENEVSKI PROTOKOL. London, 26. nov. (Izv.) Chamberlain bo na konferenci Društva narodov v Rimu pojasnil, zakaj Anglija odlaga s podpisom ženevskega protokola. STRANKARSTVO V NEMČIJI. Rerlin, 26. nov. (Izv.) Pri volitvah, ki bodo 7. decembra, bo nastopilo v Nemčiji okoli 25 strank. Velikih in res v poštev prihajajočih strank pa je lo 8, dočim so stranke najemnikov, hišnih posestnikov itd. brez i>olitičnega pomena. Z GRASKE TEDNIKE. Gradec, 26. nov. (Izv.) Spor med rek-toratoin in med dijaštvom na tukajšnji tehnični visoki šoli je poravnan in zato se bo b poukom zopet te dni nadaljevalo. SAMUEL G0MPERS. Nowyork. 26. nov. (Izv.) Samuel Gom-pers je zopet izvoljen za predsednika federacije delavskih organizacij. VELIKA TATVINA UMETNIN. Koastanca, 26. nov. (Izv.) Iz neke pa-fricijske vile so neznani tatovi odnesli 15 dragocenih slik, med njimi več Rubensovih in Defreggerjevih del. Likvidacija fašizma. Še tik pred otvoritvijo novembrskega zasedanja parlamenta je Mussolini samozavestno govoril pred fašistovsko večino kot nosilec neomajanega in nedotakljivega režima ter se norčeval iz opozicije na Aventinu. Toda ko so potem v zbornici začeli vstajati lastni pristaši in zvesti dosedanji prijatelji, ko sc je oglasil 83-lelni Giolitti in za njim Salandra in Orlando, ki so sicer z obzirno besedo, a neizprosno iskrenostjo naštevali grehe fašizma in njegovega režima in oba jasno in odločno obsodili, je Mussolini končno spoznal, da gre zares. Spoznal jc, da bo moral fašizem likvidirati. In sedaj se je zgodilo nekaj, kar od leva Mussolinija ne bi nihče pričakoval: postal je kot prvi krotak in še več: postavil se je proti fašizmu in zavzel nasproti njemu grozeče stališče. Ko je Salandra v svojem sobotnem govoru med drugim rekel, da morajo fašisti opustiti tisto grozeče govorjenje, ga je Mussolini prekinil, rekoč: »To moram predvsem storiti jaz.« In kasneje je v svojem govoru opozoril, da se neke njegove fraze preveč tehtajo in da on večkrat govori zgolj iz ljubezni do govorniške umetnosti. Dalje je Mussolini v svojem sobotnem govoru prvič priznal, da zasluga na vojni in zmagi ni monopol ene stranke ter je brez pridržka obžaloval dogodke zadnjega 4. novembra. Posebno velik, presenetljiv vtis pa so napravile Mussolinijeve besede na račun fašizma. Odgovarjajoč na očitke zaradi ponavljajočih se nezakonitosti, je rekel: ^Fašistom sem že povedal, da kdor greši, plača in mora na galero. Upam, da me ne prisilijo, da uporabim proti njim tisto krutost, ki je lastna razočarani ljubezni.« Sedaj je seveda vprašanje: Ali je govoril Mussolini z določnim namenom ali pa zopet zgolj pod vplivom svoje čustvenosti ali kakor on pravi iz govorniške vneme? Ali hoče žrtvovati fašizem, da ohrani sebe? Ali pa hoče z lepimi besedami pomiriti javnost, utrditi zopet stališče sebi in fašizmu in nadaljevati diktaturo? To je težko uganiti A naj je mislil Mussolini tako ali tako, danes je likvidacija fašizma gotova stvar. Italijani smatrajo njegovo nalogo kot končano in hočejo, da zavzame Italija zopet svoje mesto med evropskimi demokracijami. Ali bo trajala likvidacija sedanjega režima par mesecev več ali manj, nI važno. Italijani se zavedajo, da so fašizmu dolžni hvalo in bodo zato ž njim bržčas do zadnjega postopali obzirno in potrpežljivo. Gotovo pa je, da je izolacija fašizma danes tako napredovala, da jc moral to dejstvo priznati sam Mussolini. A režim, ki je osamljen, mora v stari kulturni deželi, kakor je Italija, brezpogojno pasti. Politične vesti. •f Davidovid proti Radiču. DavidovI-čevo glasilo »Demokratija« ostro obsoja Radičeve kandidature v Vojvodini, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. Radičev nastop v teh krajih Radiču ne bo prinesel nikakih uspehov, pač pa znatno škodoval ostalim blokaškim strankam. Korist od tega nastopa bodo imeli samo radikali. -f Prepiri v »nacionalnem« bloku. Ra-dikalski prvak dr. Žarko Miladinovič je pripeljal k ministru za notranje zadeve posebno deputacijo iz Srema, ki se je pritožila, da samostojni demokratje preganjajo radikalsko uradništvo v Sremu. Medsebojne tekme med radikali in samostojnimi demokrati za volivne kroglice ne bo odpravil noben »volivni sporazum«. -f- Drlnkovič-Surmin-Lovrek^vič. Zagrebški »Hrvat« poroča, da so sklenili dr. Drinkovič, dr. Surmin in bivši poslanec HRSS Lovrekovič poseben sporazum za skupen nastop pri volitvah. Lovrekovič jc najprej skušal najti stike s srbskimi zem-Ijoradniki. Ko pa se mu je ta poskus izjalovil, se je s posredovanjem radikalskih frvakov približal dr. Drinkoviču in dr. urmtnu. Dalje pravi »Hrvat«, da je Lcvre-kovičev volivni oklic sestavila radikalna strcirilcci + Dve radikalni listi v Subotici. Vodstvo radikalne stranke je določilo za nosilca radikalske liste v Subotici dr. Jovana Radonjiča. S to kandidaturo pa velik ddl subotiških radikalov ni zadovoljen. Neza-dovoljneži bodo postavili kot protikandidata dr. Manojloviča, bivšega velikega župana. -f- Volitve v Črni gori. Belgraiska »Pravda« poroča, da so izgledi opozicio-nalnega bloka v Črni gori dobri. Splošno zahtevajo, naj bo nosilec opozicionalne liste v Črni gori Ljuba Davidovič. -f- Nezadovoljni Črnogorci. Med Črnogorci je zavladala velika nezadovoljnost vsled imenovanja »nekih Šurminov in Drinkovičev«. za ministre. Črnogorci očitajo vladi, da oni nimajo v vladi nobenega zastopnika, dočim imajo nekatera srbska okrožja kar po več svojih ljudi v ministrstvu, Šurmin in Drinkovič pa da ne pomenita nič .ker nimata nikopar za sobo'. 4- Vlada in tajne pogodbe. Pod tem naslovom poroča »Pravda«: Vlada nadaljuje pogajanja za sklep tajnih pogodb z Rimom in z Bukarešto. Glavno akcijo vodi poleg vlade g. Spalajkovič. Raclikalskcmu časopisju je že naročeno, da pripravlja tla za novo zvezo proti beljševikom. »Vreme« je že začelo pisati v tem smislu proti Rusiji in zahteva, da vlada začne energično tozadevno akcijo. Ves časopisni boj vodi g. Spalajkovič. Vlada hoče v prvi vrsti ljudi prepričati, da so tajne pogodbe potrebne. za vsakogar neobhodno potreben! Delavstvu ljubljanskega vojn. arzenala ugodeno. Kakor smo v »Slovencu« dne 4. t. m. že poročali, je poveljstvo arliljerijske delavnice dravske divizijske oblasti ljubljanskega vojaškega arzenala dne 31. oktobra t. 1. nenadoma odposlalo na »dopust« vseh svojih 70 delavcev, med katerimi so razen nekaj vajencev sami družinski očetje in profesionisti. To iz enostavnega razloga, ker so pošli urravi vsi redni krediti, Izrednih pa ni bilo. Vedeti je treba, da ima ljubljanski vojaški arzenal samo prepotrebnega nujnega dela čez glavo. Delo, ki je bilo do 31. okt. samo začeto, bi zaposlovalo 70 delavcev nad 3 mesece! Sedanjih naročil ne zmore to delavstvo izvršiti v 3 letih! Ako pa upoštevamo še naročila, ki pridejo, bi moral arzenal zaposlo"ati za 3 leta najmanj 300 delavcev! Vojni materijal kot: topovi, strojnice, puške, prtljafni vozovi itd., se nabi;a v tako slabem stanju, da so temeljita opravila nujno potrebna, ako hočemo, d* bo naša vojska vsak hip sposobna za akc';^. Zato podrejenim vojaškim uoravam ne tire v rn.£un dejstvo, da belgrajski korupcionisti za vnjr.ko namenjene svoto zapravljajo v zasebne svihe, dočl^i ostajajo posamezne divizijske oblasti brer kreditov celo za najnujnejša poprav-!1*! že itak slabega vojaškega materiala! Zlasti pa se je vojaškim oblastem zdelo škoda, ustaviti delavnice v Ljubljani, kjer razpolagajo s samim kvalificiranim delavstvom. Dne 3. t. m. se je bilo to delavstvo obrnilo na glavnega tajnika J. S. Z. Franceta Žužka s prošnjo, naj v njihovo korist intervenira. Ob devetih dopoldne istega dne je imel tajnik v arzenalskih barakah strokoven lozgovor z delavstvom. Nato se je posebna dcputacija o^larila nri upravi vojnega arzenala, pri »Delavski zbornici za Slovenijo« in pri bivšem velikem županu dr. Teodorju Špornu. Merodajni čini-tclji so obljubili potrebno podporo. Se istega dne ja vložila »Jugoslovanska strekovna zveza« troje ekspresnih vlog: n ministrstvo za vojno in mornarico, na ministrstvo za socialno politiko in na min;strski svet, v katerih je zahtevala za ljubljanski vojaški arzenal najmanj 300.000 Din izrednih kreditov ter poseben kredit od minstrstva za socialno politiko za podporo na »dopustu« se nahajaječega delavstva. Dne 24. t. m. je J. S. Z. dobila od vojnega ministrstva na svojo vlogo odgovor, da so vojaškim komandam izredni krediti dovoljeni in da se bodo upoštevale potrebe artiljerijske delavnice dravske divizijske oblasti. Ni pa še odgovorilo ministrstvo za socialno politiko radi podpor delavstvu. Tu bo treba še primernih korakov; kajti ni ono krivo, da je bilo mesec dni brez nare zaslužka, marveč brezvestni zapravljivci javnega denarja! Tako je torej kriza arzenolskega delavstva začasno rešena. Ne pa korupcija vojne uprave. S kroglicami v roki mora ; delovno ljudstvo zatreti korupcijo tudi v vojni upravi! Dnevne novice. — Vprašanje akontacij (predujmov) za vpokojence. Znano jc, da začne državna finančna uprava vpokojencem izplačevati redno in postavno jim pripadajočo pokojnino navadno šele mnogo mesecev po izvršeni vpo-kojitvi. Zakasnitev ima svoj vzrok v tem, da mine mnogo mesecev, preden glavna kontrola nakazilo enega ali drugega resornega ministrstva potrdi in odobri. Ker pa vpokojenci nc morejo živeti dolge mesece od zraka, se je udomačila praksa, da so dobivali vpokojenci na račun poznejše redne pokojnine predujme (akontacije). Nedavno pa so objavili listi, da je finančno ministrstvo z odlokom DR številka 171.901 iz leta 1921. iinančnim delegacijam izrecno prepovedalo izplačevanje predujmov, ako jih ni odobril sam finančni minister, in je zagrozil vsem finan-jnim delegatom, ki bi se ne ravnali po tej odredbi, da jih bo napravil osebno odgovorne za vsako kršenje tc ol-cib<\ Ti odredba je vpokojence silno trdo zad?H. Kako pa naj žive dolge mesece brez vlakih prejemkov? Čakati na rešitev finanč-ministra bi bilo treba ravno tako dolgo kot na potrdilo glavne kontrole! Zato je naravno, da se je polastila vseh takih vpoko-jencev velika oevolja. Ker pa je število novih vpokojencev zlasti pri sedanji upravni praksi •metanja na cesto« jako visoko, so začeli brezvestni vladni listi nezadovoljstvo novih vpokojencev takoj izrabljati v svoje umazane politične in strankarske namene s tem, da so trdili, da je to naredbo izdal finančni minister j dr. Spaho, član »klerikalno-radičevske« blo-! kaške vlade. Ker pa se je nam ta trditev zdela od vsega početka zelo malo verjetna, smo se obrnili na vplivnega gospoda v Belgradu s ; prošnjo, da nam pojasni, kako je pravzaprav s to zadevo. Čez nekaj dni smo dobili nepričakovan odgovor, da je bila ta naredba izdana že i. 1923. in da jo je podpisal tedanji — in sedanji — linančni minister radikal dr. Stojadinovič, odposlan pa jc bil akt šele koncem oktobra L 1924, ko je bil finančni minister že dr. Spaho! — Zaradi popolne jasnosti v tej zadevi smo se obrnili še na dr. Spaha z vprašanjem, če je njemu kaj znanega o tem aktu in če je bi! odposlan z njegovo vednostjo. Dr. Spaho je bil tako ljubezniv, da nam jo takoj odgovoril sledeče: »Na Vaše cenjeno pismo z dne 21. t. m. Vam poročam, da je bil odlok DR br. 117.901 iz leta 1923., s katerim se prepoveduje izplačevanje predujmov vpokojencem, in za katerega sem zvedel šele iz Vašega pisma, ekspedirsn brez moje vednosti. Če bi bil jaz ta odlok poznal, bi sploh ne bil dovo'i', da se odpošlje, ampak bi ga bil uničil. Moje razpoloženje napram vpokojcnc\^ je dovolj znano v vsi javnosti, ker sem jaz v kratkem času, kar sem bil finančni minister, predlagal ministrskemu svetu in Pnančnemu odboru Narodne skunščine, da se doklade za vnokojence zvišajo. Prioravil sem tudi zagonski predlog, da se v kronah izplačane pokojnine pretvorijo v dinarske. Poleg tega sem večkrat odredil, naj sc pokojnine na najhitrejši način likvidirajo, tako da vpokojenci ne ostanejo niti enega »prvega« brez svojih prejemkov. S spoštovanjem itd. Vaš dr. Spaho.« — Menimo, da dr. Spahovo pojasnilo ne potrebuje nobenega komentarja. Ravnotako pa ! ne potrebuje tudi nobenega komentarja brezmejna zlobnost onih vladinovskih listov, ki hočejo celo revščino in bedo vpckojencev na naravnost nedonusten način izrabiti v svoje strankarske svrhe. Dr. Fr. Sušnik: Prekmurski profili GOSTOVANJE. Kako pravijo? Šel je gospod po cesti in 3e vozil z divjimi konji. Ljudje so ponižno ko pred Bogom snemali klobuke in se klanjali. Pa se je domislil voznik in švignil z ostrim bičem po siromaku; zakrohotal se je bolečini njegovi, krohotal se je tudi gospod. Pah — mar so siromaki ljudje!? Siromak pa se je izognil vozu; če ga Je zagledal, se je potuhnil v jarek ob cesti in si tiščal s klobukom ušesa. Danes pa gre mimo voz, odkrivajo se mračno ali pa že prav nemarno, češ: saj me ne boš z bičem! Masa... Stotisoč src, zakopanih in vtlušenih vase... Čudovita je prr.vljica o zakladu, ki plava pod zemljo, vstaja in se vgreza; kadar vstaja, takrat zacveti in tajinstvene lučice ga razodevajo. Čudovita je pravljica o cvetličklh, ki jih rodijo v prelestnili nočeh cvetne čaše in ki se vračajo še pred solncem v svoje kraljestvo... Kako zacveti v teh srcih ln se odkriva v prelestnili trenutkih! Drobno mežikajo okenca vaških hišic in za slovenskimi nageljni gorijo oči. Tiho, tiše je na vasi: utihnili so to uro tudi psi, ki la;ajo po vseh dvoriščih in se vlačijo na dolgih verigah. V takih nočeh prižigajo srčeca lučke, da gorijo v očeh in zadrem-ljejo še pred soncem. >ALi sto se vrnili, očka!« Oj, kakor da je smrt prišla, ko ste odšli! Amerika! Amerika I Kakor kladivo pada njen težki ritem na domovino. »Težko Vam je bilo po ti zemlji.« Vsi se vračajo. Če živi ne, pa mrtvi, da obiščejo ta široka polja, ki so grofova, in šepečejo s hrastovimi gozdi, ki so gro-fovi, in z goričanskimi smrekami, ki so grofove. Oh, očka! Ali Je res? Nobeno srce ni strohnelo lam v Ameriki? Kako bi strohnelo tam v Ameriki? Kako bi strohnelo, ko nikdar ne umre v njem koprnenje po ti zemlji 1 »Dekle, le umiri se! še več ti povem.« Kaj? Kaj? »Ti — U! Saj že rdiš. 0, saj že rdiš!« »Pa kaj, očka?« »Gostiivanje bo!« Nič ni vprašala, nič ni sklanjala glave: oči so ji zazijale in zavriskale. >Da, da. Po te je prišel iz Amerike.« Kako se vznemirja zemlja od Sobote na sever! V valovili drhti in v svojih gozdovih šumi. Zakaj pač gledata Sebeščan in Sveti Benedikt tako radovedno na jug? Oh! Gledala sta po Ravenski in po Dolenjski, gledala po svojih goričanskih pobočjih; vesele in prešerne so bile vasice: Marko in Manka sta bila par. Kuzma Pištek je bil pozvačin. Po blatni cesti je lomastil že teden dni in se zibal kakor pijan. S trakovi in robci je bil na-kičen, na čevljih ro mu zvončkljali zvončki, v rokah je nosil palico z ježevo kožo na vrltn, preko ramen sta mu viseli bučki, ena polna vina. druga polna prosa. Pred liišo je obstal, vzel star zmečkan časopis in slovesno vabil na gostiivanje: »Od Vučko Marka sam poslani, naj vas i vašo familijo na ma'.o goščenje pozovem, štero smo prišestno nedelo odvečera držali. Prinesle s seborn trde mošnje, glasne gule, friške pete i ostre nože. Zato se ni k a j ne zgovarajte, ar mo meli dosta stroška. Že devet dni devet bab edno senico skiibe, šlere meso dobite, perje pa okoli hrama nastelem, či bi šteri pijen grato i bi spadno. Šlo jc vi5 20 jagrov na jagrijo. Stre- 1 i 1 i so lisico, lisica spadnola na vuka, vuk na jelena, jelen na ovco i ovca vu skledo. Ešče tri jagre smo poslali zverino strelah Eden je slepi, drugi je plantavi, tretji pa nikaj ne vidi. Te slepi de strelao, plantav de lovio, šteri pa nikaj ne vidi, de noso. Miira je pogorela, meli mo pečene ribe. Ne zgovarjajte se, ar vidite, ka smo meli dosta stroška.« Okoli njega se je zbrala vsa družina in posli;ša'a z ra/česnjenimi usti. Pozvačin se je zakolovratil na stol, snel bučko in ponudil gospodarju vina. Tudi gospodar je namignil ženskam, da prinesejo kaj boljšega. Pišteku pa se je mudilo, ker je moral še pogledati, kaj da dekle dela ... Grede je srečal znanca, ponudil mu je roko in ga ošvrknil in spraskal z ježevo kožo. Še bučko mu je ponudil, ono s prosom, da si je natresel polne »lampc^ in prav razočaran stresal »čobe«, da izpljuje neželeno pijačo. Pištek — ta je znal, kako mora pozvačin! Pri potoku je stalo deVle in bilo zatopljeno v pranje. Tiho se je priplazil Pištek, stiskal kraguljco na nogah in dregnil | dekle z ježem v bose noge, da je zacvilila. I Ko ga jc spoznala, se je zasmejala in vzela iz vode dolgo srajco ter lopnila po njegovi glavi, da je zabrizgalo iz trakov. Pištek pa .je planil k nji in poskočil z njo: e, saj kmalu bo hodil tudi njun pozvačin... Od vseh strani so pošiljali povabljenci perutnino in belice, vse sveže izpod kokoši, in smetano in kiselak u najboljšega mleka. To bo gostiivanje! Sneha Manka je čepela doma in Šivala in skrbela in včasi jokala, ker laka je ne-vestinska dolžnost. Popoldne so odpeljali z velikim vriščem njeno omaro; poslednji večer je objemal njeno deklištvo, da jo zbudi jutro razodetja. Vso noč ni spala. O pojoči so prišli muzikantje. Vodil jih je čokati Matjaš, ki se je marsikatero naučil od starega slepega Džubana Janoša iz Vuče gomile; od tistega Dčubana, h kateremu je prišel sam dr. ICi-movec iz Ljubljane, da čuje njegove pesmi. Vso noč so vriskali, peli in godli in pili; šele proti jutru so zadremali. Ob devetih pa so jih pripeljali vozovi že pred cer\ev k »zdavanju«. Z mladožencema sta prišla dva našemljena »fašenka«,-prvi ko meški, drugi ko ženska; skakala sta in norela. Družban je nosil bot, na njem robec in korine: ovenelo astro jn dve roži iz papirja. Po maši ga je izročil posvadbici, ki je razposajeno skakala in plesala z njim. Po zdavanju so se napotili v krčmo, na večer pa na sneliin dom. Za belo pogrnjeno mizo sta se vsedla mladoženca, za njima starejšine in bele posvadbice. Ženinov sta-rejšinn je slovesno vstal in molil blagoslov. Potem *o se vrstile Jedi in marljivi druž-bani in pozvačin so dvorili. Ko je prišla svjnjelina z zeljem, je zopet vstal starej-Šir.a: — Na koncert Jugoslovanskega novinarskega udruženja v Ljubljani, ki so vrši 1. decembra zvečer v hotelu Union, opozarjamo zlasti tudi izvenljubljansko inteligenco. Saj se jI bo nudila pri tem redka prilika, da čuje, spozna in primerja na en sam večer najod-ličnejše ljubljanske glasbeno organizacije. Na koncertu nastopijo namreč: Orkestralno društvo Glasbene Matice, ki je popolnoma reorganizirano in nastopi v tej sezoni sploh prvič, glasbeno društvo »Ljubljana« in pevski društvi »Ljubljanski Zvon« in »Slavec«. Posebno privlačnost pa pomenja brezdvomno nastop dveh najpriljubljenejšik solistov ljubljanske opere gospe Thierryjeve in gospoda Betetta. Vstopnice se lahko naroče pismeno v Matični knjigarni, Kongresni trg. — Zopet aiJera. Naša na raznih aferah ne ravno revna država je zopet za eno alero bogatejša. Med Siskorn in Karlovcem se širijo ogromni gozdovi, ki so kot last nemškega državljana kneza Thurn-Taxisa postavljeni pod sekvester. Po lesnem bogastvu tega ogromnega, nad 1 milijardo dinarjev vrednega posestva pa se je zahotelo nekim znanim belgrajskim in zagrebškim aferašem, ki so poskusili z bogatimi podkupninami doseči drug sekvester na ta način, da bi vlada v Belgradu pripoznala kneza Thurna za avstrijskega državljana, na kar bi bil moral biti po pogodbi med Avstrijo in Jugoslavijo sekvester takoj dvignjen. Posredovalci bi bili dobili 35 milijonov dinarjev posredovalnine. Vse je bilo že skoro gotovo, a v zadnjem hipu se je vlada tik pred volitvami le ustrašila javnega škandala in cela stvar je padla v vodo. — Prispovld za delavsko zbornico. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nas naproša za priobčenje sledeče objave: Na podlagi naredbe ministrstva za socialno politiko od 12. 9. 1924, št. C 49, se bo na podlagi § 62. zakona o varstvu delavcev in člena 146. finančnega zakona za leto 1924-25 počenši s 1. septembrom 1924 predpisoval prispevek za začasno delavsko zbornico za Slovenijo v Ljubljani dnevno v iznosu y2% zavarovalnega dnevnega zaslužka, ld služi za podlago pri odmerjanju prispevka za zavarovanje za slučaj bolezni. Prispevek za delavsko zbornico se bo predpisoval samo za one osebe, ld so dolžne biti zavarovane za slučaj bolezni in nezgode in so uvrščene v VI. in višje mezdue razrede. Za one osebe, ki so uvrščene v I. do vštevši V. mezdni razred, se ta prispevek ne bo predpisoval. Prispevek za delavsko zbornico znaša na teden (za šest dni): Za VI. razred Din 0.18, za VII 0.20, za VIII. 0.24, za IX. 0.29, za X. 0.35, za XI. 0.42, za XII. 0.50, za XIII. 0.60, za XIV. 0.72, za XV. 0.87, za XVI. 1.02, za XVII. 1.20. Ta pri-'spavek je dolžan plačevati delodajalec, vendar ga sme v celoti odtegniti od delojemalče-vega (zavarovančevega) zaslužka. Prispevke ra delavsko zbornico bo predpisoval po odredbi ministrstva socialne politike okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani mesečno za nazaj istočasno s prispevki za zavarovanje za slučaj bolezni iu nezgode ter za posredovalnico za delo (borzo dela). Plačane prispevke bodo nakazovali okrožni uradi osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, le-ta pa pristojnim delavskim zbornicam. — Inšpekcija dola — zgani so! Bivšo pu-škarno z. z o. z. v Kranju je prevzela neka druga družba, katera si je stavila kot prvo nalogo, da je odpustila osem vajencev pod pretvezo, da ne more toliko vajencev nadzorovati. Za kokošjo je znovič molil: »Blažene device Marije ime, štera nam je porodila Jezuša, sebi na veselje, nam na dušno zveličanje!« Proti koncu gostije pa je vtretjič vstal: »Draga svadba, prosim našo snejo da-riivatik Sneha je vstala in rdeča od vina in toplote je poljubila najprej mladoženca, svojega Marka. Marko je bii fant od fare. Z Dolenjske je bil in šele pozneje so se starši preselili na Goričansko. Ej, dolenjski Marki so kakor fcrvatafki Mateki in kranjski Janezi! Za njim je poljubila sneha vse goste, ki so jo obdarovali. Ko je »kiišnila« še starega Glavača, je ta zavriskal, da ga je sunila stara Glavačica z vso silo: Ti!! Pa veselja je bilo že preveč; piščanci, race, klobase in vino so šibili nsizo in stole. Razgrete so vstajale posvadbice in si iskale svoje družbane. Muzikantje so udarili narodni ples, eden je plesal, drugi so peli: Marko skače, Marko skače po zelenoj travi... Takrat pa so prinesli na mizo bosman, polnega raznih vpečenih figur: starejšino, posvadbico, družbana, celo pop je bil vpe-čen iz lepega testa in z belo papirnato srajco ovit. Vsi gostje so se zbrali okoli mize, da dobijo vsak svoj kos. Najprej so to čudno nacifrano pogačo krstili; družban in po-6vadbica sta jo držala: »Odked je to dete?« »Odked .je to delo?« »Si baba nora?« »Si baba nora?« Poškropila sta ga z vodo in bil je krščen. Vajenci, boječi se za svojo bodočnost — nekateri so se učili že nad 2 leti — so se obrnili za pomoč potom okrajnega glavarstva v Kranju na Inšpekcijo delo v Ljubljani. Sedaj leži pritožba zoper izprtjo na inšpekciji dela — a ona se ne gane. Vajenci so prepuščeni sami sebi, starše tare skrb; čas hiti, a inšpekcija dela molči. G. obrtni inšpektor, po preteku šestih tednov, zganite se! — Prizadeti starši. -— Absolventom srednjih šoL Poštno in brzojavno ministrstvo je odločilo, da ne morejo priti v II. kategorijo za pripravnike osebe z dovršeno srednjo Šolo ter z zrelostnim izpitom, ampak le dovršeni dijaki takozvane poštno-telegrafske šole v Belgradu. V to šolo se sprejemajo dovršeni šestošoloi ali pa sevc abiturijenti, ki so pa v tom slučaju enakovredni žestošolcem, ter jo morajo obiskovati dve leti. Taki dijaki dobivajo, če so Belgrajčani ter se izkažejo kot revni, mesečno do 400 Din, oni izven Belgrada pa do 800 Din podpore. — Opomba: Institucija te poštne in brzojavne šole je očividno pogrešena. Kajti še misliti si ne moremo, da bi to šolo zamogel obiskovati razen Belgrajčanov ter neposrednih okoličanov še kdo drugi. S to ustanovo bi torej poštno in brzojavno ministrstvo popolnoma onemogočilo naraščaj slovenskih poštnih uradnikov za II. kategorijo, proti čemur moramo najodločneje protestirati. — Iz Šmartna pri Litiji. Na dan sv. Martina se je zmračil um Janezu Pernetu, vrvarju iz Velike Kostrevnice pri Šmartnem. Sel je pod kozolec posestnice Lovšetove iz Velike Kostrevnice ter se obesil. — Šo! belgrajske politične policije g. Vaša Lazarevič je odpotoval v Prago, kjer ostane nekoliko dni. — Razpuščen občinski zastop. Vlada je razpustila občinski zastop v Gorjanih pri Dja-kovu. V občinskem zastopu so bili sami ra-dičevet. — Občinska uprava v Osjoku ia svoje uradnike. Občinska uprava v Osjeku je dovolila vsem svojim uslužbencem kot izredno podporo enomesečno plačo. Skupni znesek podpore znaša 2 milijona kron. — Legar v Novem Sadu. V zadnjem času so v Novem Sadu zelo narasli slučaji trebušnega legarja. Poklicana oblast je uvedla brezplačno zaščitno cepljenje proti tifusu. — Centralizacija na Hrvatskem. »Narodne novine« objavljajo odloke prosvetnega ministra o osnutju prosvetnih oddelkov na župa-nijskih upravah in njih delokrogu. — Ameriški konzulat v Zagrebu. Vlada jc podelila eksekvatur ameriškemu konzulu v Zagrebu Leslie A. Davisu. — Dva samomora. Poročali smo, da je z avtom pobegnil šofer zagrebške tvrdke Brača Frank. Po par dneh se je zvedelo, da je s šoferjem pobegnila tudi 161etna hčerka dr. Gejze Franka, solastnika tvrdke, kar so pa domači skušali prikriti. Poizvedbe za pobeglima so ostale brezuspešne. V torek je pa dobil nesrečni oče brzojavko, da sta se šofer Slanski in Frankova hčerka ustrelila v nekem hotelu v Dravogradu. Slanski je bi! takoj mrtev, deklica pa je imela prestreljena pljuča. Upali so, da jo bodo šc rešili, pa sc jc pokazalo, da se je nesrcčnica tudi zastrupila in jc kmalu tudi ona umrla. O vzroku samomora ni mogoče ničesar zvedeti. — Tatvina v vlaku. Ra^atelju banke v Sarajevu, Dušanu Kovačevidu je v vlaku zmanjkal iz spisne torbice sveženj državnih papirjev v vrednosti 40.000 Din, adresiran na Prvo hrvatsko štedionico v Belgradu, ter Drago jutro se je pomikal veseli sprevod proti goričanskim gričem. Pred vasjo so .jih čakali z burklami in omeli, nagajili in škropili šo drug drugega. Pred Markovo hišo pa je stala stara mati: »Ka ste za ludi?c je vprašala. »Dobri.« »Odked? Mate pravico? Sto je podpisani?« »Gospon plebanoš,« in župnikovo ime so povedali. Potem je odprla starka nizka vrata in stopila k Manki ter jo pokrižala. Tiha koča je nenadoma oživela; ni bi]o dolgo in po vseh kotih je orila širna slovenska: Primi, bratec, kupico!... Na velikem krožniku je bil dar nevesti: iz najrumenejše pšenice spečeni vrta-nek, na sredi zavrtan z okroglo praznino. Utrudile so se ure in utrudili dnevi; 4. dan po poroki je bilo »prvičiivanje«; najbližji sorodniki so se zbrali- Otožno je bilo slavlje, gostivanjsko veselje je umiralo. Še mesec vsesvišček, ko so grozdje brali po bogojanjskih goricah, še niessča andrejšček in božič — potem sta se odpravljala v tisto bajno Ameriko, kjer kujejo stroji iz krvi zlato. »Prisluživa si in si kupiva še dva pluga zemlje.« Mankin oče je ostal v domovini, ker n: hotel umreti na tujem. Marko in Manka pa sta zapuščala pravljico domače zemlje in nesla svojo mladost tja Čez veliko vodo. * Manka! Zamolklo zvoni ta beseda v prekmurskih ustih in v brezdnih globinah vtaplja vedrino akorda. Motne tn vsakdanje so Školjke od zu- j naj; v njih pa so biseri. škatlja »Sumadija« cigaret. Drznega tatu 5e niso izsledili, — Oglas. Dne 4. decembra 11124 ob 11. uri odrzat če se u kam elariji Stalne vojne bolnice Drav. div. oblasti u Ljubljani druga usmena javna licitacija za nabavku i isporuku sledefiih artikala I to: 1. Mesa lelčccg dnevno 8 do 10 kg od dana odobrenja pogodbe pa do 81. deccmbru 1924. god. 2. 70 kom. metle sirkove 3. 50 kom. metle brezove. 4. SO kom. četke m ribanje. 5. 18 kom. čotko za parketuj pod. C. 100 kom. predpražniki slam-nati. 7. 40 fl. sldola. 8 150 kg sapuna. 9. 180 k« soda za pranje. 10. 6 tuc. konac beli. 11. m'1 daske iz mekog dr.-eta. 12 5 kg ekseri ra/jii (žeblji). 13. 4.50 kg kositer (din). Pobliži uslovi mogu se videti u kance! ariji Stalne vojne bolnice Drav. div. oblasti svaki dan za vreme uredovnih časnva. — Iz kancelnri.je Stalne vojne bolnice Drav. div. oblasti Br. 4097. od 26. novembra 1924, Ljublj..na. p Vrhunec narodnega zatiranja. Po okrožnici z dne 17. novembra 1924 so v območju tržaške prefekture prepovedane vse javne prireditve v slovenskem jeziku. Od tega dneva naprej ne sme do preklica nobena družba, nobeno društvo, sploh nikdo prirediti kake javne prireditve v slovenskem jeziku. Manjka torej samo še eno, da ne izdajo prepovedi slovenski govoriti. p Velika nesreča v Vrtojbi. Minoli petek so trije mladi fantje iz Vrtojbe: 211ctni Kazimir Valič, 13letni Franc in 15letni Josip Bošt-jančič, iskali po polju vojno strelivo. Našli so granato in jo začeli odpirati. Granata je raz-počila in Valiča na mestu ubila, oba brata Boštjančiča pa tako razmesarila, da sta naslednji dan poškodbam podlegla. p Železu ška zveza Ajdovščina-Postojna. Kralj, komisija za izredno upravo furlanske pokrajine je v svoji zadnji seji sklenila, da predloži merodajnemu ministrstvu prošnjo za zgradbo železniške proge Ajdovščina—Postojna. p Aretacija fašistovskega voditelja. V Vidmu so zaprli bivšega fašistovskega pokrajinskega tajnika geometra Dominija, ki si je potom fingiranega ropa prisvojil 177.500 lir, ki so bile last dedičev grofa De Puppija. štaterske novlee, š Popis mariborskega prebivalstva. Da se mora obnoviti zglaševalni urad policijskega konrisarijata in konskripcijski urad mestnega magistrata, se vrši po stanju dne 1. decembra 1924 za območje mesta Maribor štetje vsega omenjenega dno v Mariboru bivajočega, četudi začasno odsotnega prebivalstva, tudi podnajemnikov, služkinj in drugih oseb, ki prebivajo tu le prehodno. V smislu naredbe z dne 15. junija 1857 drž. zak. št. 33 ima stanodajalec priglasiti in odjaviti policijski oblasti najemnika. V mnogo slučajih so opustili stanodajalci te prijave in odjave, kar je povzročilo netočnosti v gori omenjenih uradih, vsled če?ar jih je nujno obnoviti. Radi tega se odreja v sporazumu z mestnim magistratom v r,mislu gori navedene naredbe sledeče: Hišni lastniki oziroma oskrbniki dobijo od dne 26". novembra 1024 za vsako hišo po 2 hišni poli in dvakrat toliko stanovanjskih izkazov, kolikor jo v hiši stanovanj, na oni stražnici javne varnostne straže, v katere službenem okrožju lezi dotično poslopje (barake, vagoni). Hišno pole stanejo po 2 Din komad, stanovanjski izkazi po I Din komad. Stroški za hišne pole obremenijo hišnega lastnika, ki sine zahtevati od najemnikov naknadno izdatkov le za stanovanjske izkaze. Hišne pole in stanovanjske izkaze je izpolniti teeno s črnilom po stenju prebivalcev dne 1. decembra 1024 v smislu pouka,, ki je tiskan na vsaki hišni poli. Do 4. decembra 1924 se imajo vrniti tako izpolnjene tiskovine isti stražnici, kjer so jih prevzeli. Pozneje bodo vršili policijski organi na licu mesta revizijo naredb. Proti onim, ki bi navedli nepravilne podatke ali netočno izpolnili pole, se bo postopalo kazensko. Kdor ne predloži pravočasno pravilno izpolnjene hišne pole in stanovanjskega izkaza, bo kaznovan v smislu min. nar. z dne 30. septembra 1857, štev. 198 drž. zak. do 1000 Din globe oziroma 14dnevnim zaporom in mu bo plačati stroške za izpolnitev pol potom organov policijskega kom isarijata. — Vodja policijskega komisarijata policijski nadsvetnik: Keršovan. š OblekSI sc je na račun rudarja Hrupa iz Hrastnika Lužar Ivan iz Zakota pri Brežicah. Ukral mu je suknjič, hlače, par boks-čevijev, usnjato denarnico in platneno srajco v skupni vrednosti 880 Din. S suknjičem in čevlji je Izginil neznano kam. š Vlom v Gornji Radgoni. V trgovino pekovskega mojstra Matije Znideršiča so vdrli neznani »ponočnjaki« ter odnesli nekaj drobiža, za okrepČilo nad 7 kg klobas, več peciva ter žensko ročno torbico. Ker v trgovini ni bilo pripravnejših stvari, so odpeljali iz trgovine še kolo tvrdke »Tourist« št. 640.339. Vsega so pokradli v vrednosti 2200 Din in seveda l>rez sledu izginili. š Drzen tat je JanuS Janez, rojen 1S97. v Koreni, radi tatvine že večkrat kaznovan. Ze zadnjič smo poročali o drznih tatvinah v okolišu Sv. Barbare. Izvršil jih je Januš. V družbi svojih pomagačev jo pa še ukral Mariji Mulec v Zikarcih 20 kokoši, vrednih nad tisoč Din. Ni pa prijatelj samo kokošje juhe, zadišalo mu je tudi prase organiptn Maksa Cnfa v Koreni. Ukral ga je in ga najbrž v svoji čedni i družbi tudi spekel. Oblasti ga zasledujejo, j zna se pa izborno skrivati. IjuBIJanslce novice. l.i Devetdesetlntnlfa znane tvrdke L C. Maver. Pred nekaj dnevi je praznovala no samo v Ljubljani in v Sloveniji, ampak ludi daleko i zvon mej Jugoslavije znana ljubljanska inanufakturna trgovina L C. M a y e r devetdesetletnico svojega obstoja. To je pač redek jubilej, do katerega je pripomogla tvrdki v prvi vrsti pač njena priznana snlidnost, marljivost njenih šefov in neumorno delo njenih uslužbencev, za katere je imela tvrdka vedno mnogo socialnega razumevanja ter jo v marsikaterem cziru prednjačila vsem drugim tvrdkam z lepim zgledom. Ljubljanskemu trgov-stvu je bila tvrdka vedno krepka zaščitnica in' pospeševateljica v vseh ozirih in zato se njenega jubileja ljubljanska trgovina iskreno veseli. lj Miklavžev večer v »Unionu«. Predprodaja vstopnic se začne dne 1. decembra in potem vsak dan od 9. zjutraj do 7. zvečer v mežnariji cerkve Sv. Petra, I. nadstropje. Dne 5, decembra, to jo na dan prireditve, pa od pol dveh dalje v »Unionu« pred veliko dvorano. lj Demokratski shod. Samostojni ljubljan-i ski demokratje so imeli v kazini shod. To se 1 pravi, da so prišli v kazino, niso pa vedeli prav, po kaj so prišli v kazino. Nekateri so rekli, da so šli pokušat v klet novo vino, drugi so rekli, da so prišli na koncert, ampak ker so bili že v kazini, so naredili shod. Pri mizi, kjer so sedeli, je bilo še prostora za par ljudL Teh pa ni bilo, ker so raje obsedeli v kletL Pri mizi pa so se začeli lepo pogovarjati o naprednem bloku, o fronti in o kandidatih. »Jaz sem za Mohoriča«, je rekel eden. — »Za katerega Mohoriča?« — »Za dohtarja Mohoriča!« — »Za onega klerikalnega?« — »Ne, za onega pri Trgovski!« — »Kaj za tega? Kdo pa je on, kaj pa je on? To ni dohtar, ne kramar, ne nič! Jaz ga ne maram!« — »Za koga pa si ti torej?« — »Za dohtarja Puca!« — »Šema, kaj pa govoriš? To je ja goricijanarl Jaz hočem pa Iblančana!« — »Dohtar Puc je tudi Ljubljančan!« — »To je vseeno, on je goricjanar, jaz ga ne bom volil, jaz že ne, nikoli ne! Raje Pepeta Turka!« — »Bravo, tako je! Ta naj bo! To je pameten mož in hišo ima in denar, pa ne tako kot oni, ki nič nimajo! Ta bo!« — Svoj sklep so možje potrdili in podkrepili še s podpisom z izborno Krape-ževo črnino, shod pa so še nadaljevali pozno v noč, dokler niso bilo končane vso slučajnosti. lj Ugotovitev. Z ozirom na naše včerajšnja pomočilo o nerodnostih pri zaračunavanju mezd pri tvrdki »Indus« ugotavljamo rade volje, da obtoženka Antonija S. ni identična z gospo Antonijo Sterle in ž njo tudi ne v sorodu. lj Banke in narodni praznik. Po zakonu se proslavlja 1. december v spomin na proglas ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev kot narodni praznik. Ta dan bodo banke zaprte. Tajništvo društva bančnih zavodov v SlovenijL lj Gremij trgovccv v Ljubljani opozarja Članstvo, da morajo biti trgovine dne 1. decembra 1924 na praznik ujedinjenja cel dan zaprte. Istočasno se članstvo obvešča, da se smejo trgovine teden pred sv Miklavžem in teden pred Božičem zapirati 1 uro kasneje — Načelstvo. lj Pojasnilo. Z ozirom na našo notico o poboju v Streliški ulici 26. novembra t. L nas prosi gdčna Minka Sagadin, služkinja, da ugotovimo, da ona ni izvoljenka Jakoba Snoja. lj Samomor. Dne 25. t. m. se je v svoji delavnici v Kolizejski ulici št. 5 obesil Franc Peteri in, mizarski mojster, stanujoč na cesti v Mestni log, doma pa iz Št. Vida nad Ljubljano. Ko je prišla v njegovo delavnico žena, je že visel na vrvici izpod stropa. Poklicala je takoj policijo; stražnik je vrvico takoj prerezal, toda smrt jo že zdavnej nastopila. Peterlin je bil po izjavah zaslišanih in merodajuih oseb izredno dober in priden mojster in jo živel « svojo ženo in hčerko v popolnem soglasju. Vojska mu ,je pokvarila prste na desni roku pa je še kljub temu kot invalid redno vršil svojo obrt. Vzrok samomora je precej nejasen, dasi navajajo kot vzrok razna ugibanja, da so mu odjemalci dolgovali precejšnje vsoto, katerih pa ni mogel iztirjati. O tem je večkrat tožil tudi drugim ljudem. Pravijo tudi. da ga je tolikanj deprimirala višina odmere davka in da je rad pil. Prepeljali so ga v mrtvašnico pri sv. Krištofu. lj Tatvino je dostikrat mogoče vsaj po okoliščinah in po socialnih razmerah omiliti in jih celo razumeti, ne da bi pri tem človeka bogvekaj obsojali. Toda zadnji čas s« dogajajo pa že toli predrzne tatvine, da se mora človek na eni strani zgražati na drugi strani čuditi. Nn/manjšin in najvišja Btvar ni več varna in pisani stanovi tatov znajo uporabiti vse. Posesfnici Mariji Babnik iz Sp. Šiške so iz gozda pod Rožnikom odpeljali neznani tatovi-* mizarji« posekano hrastovo deblo, vredno 1000 Din. Kam so odpeljali deblo, ni nobenih sledov. So bili pač mojstri! — Zidar Anton Krlžmnn iz Žalne pri Litiji je že dalj časa v tukajšnji bolnici. Ker se mu zdravjo že zadovoljivo vrača, si privošči zdaj in zdaj malenkosten sprehod po hodnikih aH pa ni vrtu. Tudi 24. t. m. so je izkobaca! iz postelje ter Šel na hodnik. Dcnarnice ni vzel s seboj, bolniško linije po navadi itak nimajo žepov, pa jo je zato skril pod zglavje svole postelje na II. oddelku. Toda. ko se je vrnti, mu je iz denarnice zginil stodinarski bankovec. Osiim- Ijen je bil neki Jakob B., ki je bil iz sodnih zaporov poslan v bolnico pa istega dne kot zdrav odveden nazaj v zapore. Baje je Jakob B. verziran in podjeten tat. Ij Policijska kronika. Od 24. do 25. t. ni. so bile vložene sledeče ovadbe: Radi tatvine 8, radi poneverbe 2, radi prestopka cestno policijskega reda 8, radi prekoračenja policijske ure 1, radi prireditve godbe brez dovoljenja 2, radi prestopka predpisov glede točenja alkoholnih pijač i, radi samomora 1. Aretacije: ,1, radi tatvine, t radi pijanosti. lj Naznanjam, da pričnem z novim tečajem pouk v krojnem risanju in prikrojevanju dam-skih oblek dne 5. decembra 1924. Priglase za ta tečaj sprejemam do 2. decembra. — Roza Medved, strok, učiteljica, Ljubljana, Mestni trg 24. 7441 Prosveta. ! Kino in umetnost. Vkljub temu, da gledališki krogi sovražijo kino in vkljnb temu, da ga tako-zvano boljše občinstvo zaničuje, vendar si pridobiva vedno novih prijateljev. Kmalu bo prišlo tako daleč, da bo kinematografska nmetnost dospela na isto stopnjo vrednosti, kot so ostale umetnosti. V tem oziru sta dva pariška dogodka zelo znamenita: v Mogadorjn, enem najfinejših pariških gledališč, se bo uprizorila kino-sezona in eden znamenitih francoskih filmov se bo predstavljal v veliki operi. Zanj je posebej godbo spisal skladatelj Henri Rabaud. Ta dva dogodka sta tako važna, da jn jo treba omeniti. Na najvišjo gledališko nmetnost navajeno občinstvo slovstveno najbolj izobraženih, a tudi najelegantnejših tn najfinejših krogov Pariza bo uvedeno v gledališču Mogadorju v filmsko umetnost. Le oni, ki pozna okus in upliv tega elitnega občinstva, ho vedel stvar pravilno ceniti, kajti ta publika, ki je dosedaj odločno odklanjala kino, bo morda ali boljo rečeno skoraj gotovo postala občudovalka umetnosti živih podob. Oni dan pa, ko bo začela visoko izobražena publika posečati kino, pa i ne samo v Parizu, temveč povsod, se bo morala tudi umetniška in moralna, kakovost filmov dvig uiti, ako si bo hotel kino ohraniti to občinstvo in obenem nadaljevati zapo-ceto pot navzgor. Drugi važni dogodek je, da bo prvič velik film tekel s spremljevanjem godbe, ki je bila zanj pisana. Tako bo kinegrafsko stvarjenje zvezano z godbenim in to bo nova privlačna sila za občinstvo. Predvsem pa bo film tako predstavljal popolno in homogeno umetniško delo. Dokazano je, da kino, ki je sama umetnost, ne sme ostati nem: stavka kino-godbenikov je pokazala, da film, ki se razvija v tišini, edinole dolgočasi. Izgleda, da so občutki nc dajo drugače izraziti kot z godbo. Če na primer poslušamo tnjo opero v tujem jeziku, nas glas in godba popolnoma obvladata, šele na drugem mestu pride kretnja. Enako je v kinu: kretnje igralca morajo biti podčrtane in razložene, ublažene ali okrepljene s pomočjo mtizikalne particije. Jezik glasov je hote ali nehote, dostopen vsem človeškim bitjem, da celo živalim, in vsakdo razumeva po svojem značaju njih pomen. Dosedaj so spremljali filme odlomki znamenitih ali neznanih godbenih del, ki so bila ženijalne ali pa le srednje vrste in so s filmom imeli le več ali manj oddaljeno zvezo. Tako so n. pr. spremljali ljubezenske prizore v »Islandskem ribičue z godho «Tri-stana in Izolde« in vihar z godbo iz Apolonov hrame. Ab. A. Sobota, 29. nov.: »Trubadur«. Ab. D. Nedelja, 30. nov.: »Apolonov hram«. Ab. C. Cerkveni vestnik. c Križan ski kongreganisti imajo drevi ob S sestanek v družbeni dvorani. Prosi se pol-noštevilne udeležbe. ToristiKa !n $mvt AVTOMOBILSKE NEZGODE. Pravi športnik mora biti viteški in človekoljub, smo rekli zadnjič. Ne pa tako kali o r je na primer v Ameriki, ko zahteva avto več žrtev kakor tifus. Neki newyorški list je zbral tozadevne statistične podatke in je ugotovil, da pride avto takoj za influeuco in daleč pred tifusom. Do avgusta meseca letos je bilo v Zedinjenih državah 9500 takih avtomobilskih nezgod, ki bi se bile dale preprečiti; in sicer so biti to samo smrtni slučaji. Omenjena statistika, ki prinaša vrsto, je nekoliko starejša, za leto 1921., iii pravi: V letu 1921. je zahtevala iniluenca 10.193 žrtev, avto 10.168 žrtev, tifus 8.007 žrtev. V letih 1900—1910 je pričel na 100.000 smrtnih slučajev samo en odstotek na račun avtomobila. Ta odstotek se je leta 1922. zvišal na 12.5% in pri newyorški živ-ljenski zavarovalni družbi celo na 15.2%. Od 3331 smrtnih avtomobilskih nezgod v prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bilo 1554 talcih, kjer je bil kriv edinole šofer, v 536 v prvi vrsti šofer, v 727 v prvi vrsti pešec, v 291 slučajih je bil vzrok slaba cesta, prehuda luč ali pa kakšna hiba na avtomobilu. Newyorški list se vprašuje, kakšen bi bil učinek, če bi se bile pripetile vse nezgode naenkrat iu na enem in istem kraju. Izgleda, da bo do konca leta število žrtev se zvišalo na ,15.000. Če ne pomaga prošnja na dobra srca šoferjev, bodo potrebne ostre odredbe. Samo požarna braniba in zdravniki naj imajo dovoljeno hitro vožnjo, vsem drugim naj bo prepovedana. In sicer ne sme razen omenjenih nihče voziti nad 40 kilometrov. Nihče ul opravičen do ogrožanja človeškega življenja, samo zato, ker se hoče hitro voziti. Pametna beseda! Izpred sodišča. Kaznovana nagajivost. Dne 24. junija ob priliki razvitja orlovskega prapora so se zbrali štirje fantje iz Pšate pri Cerkljah na Gorenjskem in so prišli s harmoniko na veselični prostor. Ker so igrali brez vsakega dovoljenja, jih je orožnik Lavrenčič opozoril, da se brez naznanila in dovoljenja ne sme javno igrati. Fantje pa so užaljeni začeli na orožnika kričati, češ, da nima nič za komandirati. Eden od njih je dejal, da je bil prej orožnik kot on: nemoj ništa, da mi kažeš, jaz sem orjunaš več kot ti. Eden izmed njih se je predstavil orožniku z besedami: »Jaz sem Janez Nebojsega!-* Radi tc nerodnosti so bili obsojeni objestni nagajivci, in sicer Andrej Štern na 1 teden, Štefan Korošec in Jože Podjcda vsak na tri dni in Maks Kern tudi na 1 teden zapora, tako da si bodo svojo nagajivost dobro zapomnili. — Anton Gram, pos. sin iz Jastre-bleka, in njegova tovariša France Anžlovar iz Št. Vida in pa kovač Jože Fink v Dcbečah so nahrulili orožnika Ivana Anžlja, češ, da so s figo streljali. Anžlovar in Fink pa sta tudi pisala državnemu pravdništvu dopis, v katerem se dolže litijski orožniki, da so postopali pristransko, in sicer v korist fantov iz Javorja, in to radi tega, ker imajo orožniki tam čebelnjak in pa dobre sorodnike, ki jim vedno izborno postrežejo. Dne 19. marca so sc namreč stepli fantje iz Javorja in Jastrcbleka. Streljali so tudi s puškami in sta bila Fink in Grum zadeta in lahko poškodovana od šiber. Anžlovar ni prišel k obravnavi in bo prišel drugič na vrsto, Grum in Fink pa sta bila obsojena, in sicer prvi na 1 teden, drugi p& na 14 dni zapora, ker sta žalila ustmeno in z omenjenim dopisom orožništvo, — Dne 10. avgusta pa so imeli v Dolenjem Logatcu kritično noč. Naznanjenih jc bilo radi pretepa kar 14 fantov. Po končani orlovski veselici so namreč junaški nagajivci pod zaščito noči nagajali vračajočim se gostom. Pri tem se jc spri Meze z občinskim redarjem Cempretom. Ker ga je hotel tudi napasti, jc potegnil redar samokres in jc ustrelil fanta v levo stegno. Krogla mu je šla skozi nogo, k sreči pa nI povzročila težje poškodbe. Meze se jc zagovarjal, da ni imel proti redarju nič hudega v mislih. Hotel je napraviti Ie Salo in ga objeti, redar pa je to napačno razumel in jc potegnil takoj orožje. Ker je fant že dobil plačilo za svojo neprevidnost in ker sc mu res ni mogel dokazati hudoben namen, je bi! fant za enkrat oproščen. Po svetu. NOVE IZKOPINE V POMPEJIH. Italijanska vlada je začela v Pompejih, v starem rimskem mestu ob Vezuvu, ki ga je ta ognjenik pred skoraj 1900 leti zasul, nadaljevati izkopine. Izkopavali so silno oprezno nov del mesta, ki pa še ni splošno dostopen in ga skrbno stražijo, da nihče ne odnese najdenih dragocenosti. Nek Francoz, ki se mu je po velikih težavah posrečilo, dobiti dovoljenje, da si sme za trideset minut (samo!) ogledati nove izkopi-ne, je o tem napisal zelo zanimiv članek v pariškem Journalu des Debats. Tu pravi: Te izkopine se razlikujejo od prejšnjih v tem, da jih vodijo mnogo bolj premišljeno in oprezno in zelo pazijo, da ničesar ne poškodujejo. Razen tega pa tudi puste najdene predmete na mestu in jih ne pošiljajo v napolski muzej. V na novo izkopanem mestnem delu nam takoj pade v oči višina hiš, ki so krasno poslikane in polne napisov, naertanih s pompej-skim rdečiloim Nove izkopine nam I ažejo Pompeje lake, kot je mesto v resnici bilo nekdaj. Vtis je isti, kakor če bi si danes predstavljali, da se čez 2000 let odkrije eno naših modernih mest tako, kakršno je danes: z napisi trgovin in uradov, s kinematografskimi in drugimi oglasi in volivnimi oklici in "lo » čečkarijami in risbami otrok po zidovih in plotih. Našle so ee v Pompejih popolnoma nepoškodovane najrazličnejše stvari, n. pr. tovarna za barvanje z vsemi stroji in kuhinjo; vodovod, v katerega spuste danes vodo, da teče po hiši in brizga na ljubko soho iz snežno belega marmorja sredi ohranjenega peristila s črnim in belim mozaikom. Odkrili so tudi krasno palačo z najrazličnejšimi kipi, ki so poslikani z zelo živimi barvami. Nad prodajalnami se čitajo še napisi trgovin in v zadnji hiši, ki so jo odkopal, so našli še okostja prebivalcev, ki jih je zadušil pepelni dež in ee niso mogli več rešiti. • • • sv Protestant o katoliški eerkvi. Norveški luteranski pastor Sigurd Rosseland je pred kratkim priobčil v reviji 3-Varden« razpravo o slabostih, na katerih boleha protestantska cerkev. Pri tem se neprestano ozira na katoliško cerkev in slavi njeno veličino in notranjo trdnost Rosseland piše: »Med kadečimi se razvalinami svetovne vojne je ostala nedotaknjena in trdnejša nego kdaj prej samo ena zgradba: katoliška cerkev. V tem ko druge cerkvene in verske družbe trpe vsled pomanjkanja edinosti in skladnosti, izčrpavajo svoje sile v neplodnih bogoslovnih prepirih, se po-vživajo v nezdravi in materialistični politiki, je katoliška cerkev pridobila na notranji sili in zunanji moči. Najmogočnejši mož na svetu je papež, ki vživa popolno pokorščino 320 milijonov ljudi. Neodvisno od koristi, ki jih vživa katoliška cerkev po zaslugi svoje močne avtoritete, svoje dolge zgodovine, ki jo je vodila korak za korakom do uresničenja j Jenih ciljev, svoje lepote in mogočne privlačnosti, ima katoliška cerkev tudi vse druge pogoje -a Tako se njen vpliv čimdalje bolj po-globuje, posebno danes, ko je porušenih ,r>li-ko idealov in ko duše hrepene po varnosti in miru pod zaščito trdne avtoritete.« — Govoreč, o razliki med katoliško in protestantsko duhovščino, piše Rosseland: »Protestantska duhovniška formacija je popolnoma pomanjkljiva, to pa vsled tega, ker se protestantska duhovščina ne briga za to, da bi spoznala katoliško bogoslovje, duha, ki preveva rimsko cerkev, njene navade in običaje. Ker je ne poznamo, smo separatisti, ako bi jo pa poznali, bi se ji takoj približali. V tem pogledu so katoličani mnogo bolj prosti vsakega predsodka ter temeljilo proučujejo vsak sistem, da tembolj okrepe svojo resnico.« — Pisec zaključuje: 5Mnogi mislijo, da se enkrat, in ta čas morda ni daleč, vso verske ločine povrnejo v naročje cerkve-matere. Tako je tudi mogoče, da je luteranska reformacija sedaj dovršila svojo pot in svoje zgodovinsko poslanstvo. Koliko je dejansko storila dobrega z verskega vidika, bo sodila bodočnost.« sv Znamke sv. leta ▼ Italiji. Povodom svetega leta in obletnice smrti sv. Frančiška Asi-škega izidejo r Italiji posebne spominske znamke. sv Junaški fin nsmiljenke. Te dni so v bolnišnico v Bresriji prinesli otročiča s težkimi opeklinami. Zdravniki so ugotovili, da je mogoče otroka rešiti le na ta način, da se na njegovo rano položi živa koža drugega '.love-ka. S. Favorita, ki je otroku stregla, je takoj izjavila, naj se z njene roke izreže potrebna koža. Sama je nato v operacijski sobi i ripra. vila zdravnikom vse instrumente in drugo za operacijo, odklonila vsako sredstvo za olajšavo bolečin in končno pomagala zdravniku pri operaciji. Izrezali so ji širok kos kože od komolca do rame. Otrok je sedaj izven vsake nevarnosti. sv Tiskarne na Slovaškem ustavile obrate. V boju grafičnega delavstva na Slovaškem n novo kolektivno pogodbo je te dni nastopil nov položaj. Dne 24. t. m. so vse tiskarne ustavile obrate in izprle delavstvo. sv Kneginja Borgliese utonila v Gardskem jezeru. 24. t. m. se je mudila kneginja Marija De Fereari Borghese s svojim psom na vrtu svoje vile v Salo ob Gardskem jezeru. Ker je dolgo ni bilo nazaj, so jo šli iskat, toda našli so le njenega psa, ki je stal tik jezera in žalostno cvilil. Jezero je tam takoj ob bregu globoko 120 m. Domnevajo, da se je v knegi« njo, ko je negovala cvetice, zaletel njen pes, pri čemer je kneginja izgubila ravnotežje in padla v jezero. Njenega trupla še niso našli Prav ua tistem kraju je lani padla v jezero in utonila neka ameriška gospa, ki je bila gost Borghesijeve družine. sv šest belcev za papeža. Te dni je potovala večja italijanska komisija po Ogrskem in je pregledala vse konjušnice. Iskala je šest konj, belih kot sneg. Nikjer jih ni mogla dobiti, kajti imeti niso smeli niti najmanjšega m«deža na sebi. Slednjič jih je vendarle izsledila in sicer v konjušnici grofa Esterhazija. Plačala je zanje ogromno vsoto. Konji so določeni za vprego v papežev voz povodom proslave svetega leta 1925. sv Za obveznost obrtnih strokovnih organizacij. Te dni se je oglasila pri avstrijskem trgovinskem ministru dr. Schttrfu deputacija poslancev-obrtnikov in ga prosila, da nujno poskrbi za to, da dobe strokovne zveze obrtnih zadrug obvezni značaj. Zanimivosti. KAKO VISOKO LETE PTIČL Slavni učenjak Aleksander Humboldt {c bil mnenja, da ujeda kondor leta po 7100 m visoko, a prirodoslovec Gaedkc je trdil prs svojem opazovanju, ki ga je napravil na otoku Helgolandu, da ptice selivke lete po 3000 do 5000 m visoko, nekatere pa kar po 10.000 do 12.000 m nad zemljo. Profesor in zrakoplovec PoechI pa dokazuje v najnovejšem času, da jc popolnoma nemogoče, da bi ptiči mogli letati tako visoko, in sicer zato ne, ker je v višini 10.000 m 54 stopinj mraza in ker tako nizkega zračnega tlaka ptiči nikakor ne morejo prenesti. Zrakoplovec Lucanus pripove-dujc, da se ptiči nikoli ne dvigajo nad prvo plast oblakov, ako niso v to primorani in da običajno ne letajo više nego 1000 m nad zemljo. Velika večina ptičev leta jako nizko. Sa« mo ob posebnih prilikah so se dvigale vrane v višavo 1400 m, škrjanci 1700 m, orel pa 3000 m nad zemljo. URE ZA VARČEVALCE. Neka ameriška banka da vsakemu svojemu vlagatelju pri odpiranju konta kot darilo stensko uro. Nje naloga pa ni, da bi samo kazala čas, ampak jo pri tem nekaka modra kombinacija ure ter hranilnica za varčevalce. Ura priganja, namreč svojega imetnika k varčevanju, Ta ura se mora naviti vsakih 24 ur, ampak je nc moreš naviti drugače, kakor da vržeš v odprtino denar. Pod težo denarja odneha zapora, ki brani navijanje ure. Lastniki take ure so primorani vložiti vsak dan gotov denar ter tako varčevati. POKLON. >Vi ste mi podobni,« je Balsac dejal Chamfleitryju, >in to me veseli za Vas. KNJIGA IN KOLEDAR. Žena je rekla svojemu možu: Želela bi biti knjiga, da bi bila češče pri tebi.« >Dobro, zakaj ne,« ji je mož odvrnil, »toda koledar, ki ga lahko vsako leto menjam.« LIEBERMANN. Kolega je prav natančno motril Lieber-mannovo risbo in vprašal, kako je bil tehnično delal, s trdim ali mehkim svinčnikom. Lieber-maan je odgovoril: »S talentom k STAVA. Enooki je z zdravim človekom stavil, da on več vidi kakor ta. Bržko jo poslednji stavo sprejel, je enooki dejal: stavo sem dobil, ker jaz vidim na tebi dvoje očes, ti pa na meni le eno. CORBIERE PRI LUDOVIKU XVIIL Corbiere je bil za vlade Ludovika XVIII. minister za notranje zadeve. Prvemu ministrskemu zasedanju jc predsedoval monarh. Novi ' minister, preprost mož in nekdanji advokat Corbiere je bil tudi navzoč in je mirno položil tobačnico in žepni robec poleg sebe na mizo. — »Saperlot,« jc kralj — nekoliko presene« 1 čen spričo lake ravnodušnosti — zavpil, »če-j mu vendar praznile svoje žepel« — »Še vedno ' boljše, kakor da bi jih polnil!« — Pri naslednji seji mu jc Ludovik XVIII. podaril dragoceno dozo. Gosp o dars Ivo, Ravnale!} Andrej Zmavc, Maribor: Malo trsnih vrst — mnogo vina enotnih tipov. Slovensko vinarstvo moramo usmeriti predvsem na izboljšanje kvalitete. Marsikateri kos starega vinograda kaže sploh opustiti in izpremenlti v drugo kulturo. Vse premalo še skrbijo po vinorodnih krajih za tečno krmo, zato je tod malo dobre živine, premalo umne živinoreje in premalo haska od te temeljne kmetijske panoge, pa tudi veliko pomanjkanje najboljšega (hlevskega) gnoja, brez katerega ni moči s pridom vinariti ne kmetovati. V severnem vinorodnem pasu črnina ne uspeva najbolje, ker je prav doma nn našem jugu, osobito v jugoslovanskem Primor-ju; kot izjemo v Sloveniji moremo navesti Vina rije pri Konjicah. Rdečega vina se pa le precej troši tudi v posameznih pokrajinah Slovenije in se taka pijača razmeroma prav dobro plačuje. Cviček (rdeče vino) ima pomen za krajevne potrebe (lokalni kon-sum), za svetovni vinski trg pa nobenega. V kolikor se dobro vnovčuje — običajne vrste navadno tudi l*>gato rode — je pridelovanje rdečega vina gospodarsko upravičeno in utemeljeno (n. pr. v Posavju). Glavno je in ostane pri nas belo vino. Domači šampanjski industriji (sedaj že v G. Radgoni in Ptuju, pozneje morda tudi v Mariboru) pa bo treba le uuditi dovolj dobre surovine; za to so zlasti prikladni burgundci, ▼ prvi vrsti m« dri burgundec. Več pažnje zasluži pridelovanje lepega ranega in poznega namiznega grozdja vsaj v bližini mest, letovišč, kopališč, važnejših gospodarskih in industrijskih središč. Važno je nadalje, da se omejimo na manj vrst in izbiramo od dobrih samo najboljše, ki se po svojih različnih svojstvih medsebojno tudi lepo izpopolnjujejo. To naj upošteva po-edinec, velja pa baš tako za velike skupine kn etovalcev, ki vinarijo v vinarskih okoliših z enotnimi podnebnimi, talnimi i. dr. na kakovost pridelka odločilno vplivajočiml razmerami. Racionalno t i p i r a n j e vin se naj ne omejuje le na klet, marveč naj se začenjaj že pri trti, pri izbiri trsnih vrst. Ali naj vinarimo na kvaliteto ali na kvantiteto, odločajo stalne možnosti najboljše uporabe pridelka. Slovensko vinarske okoliše delimo v dve fflavni 'rupin: I. skupino tvorijo vinarski okoliši • kvalitetno vinsko produkcijo (1. Ljutomer—Ormož, 2. Haloze, 3. Pohorje in 4. Maribor), II. skupino pa vinarski okoliši s kvan-titetno vinsko produkcijo (1. Posavje kot južni vinarski okoliš, t. j. področje reke Save z glavnimi pritoki Savinjo, Krko, Sotlo, in 2. Slovenske g'.'in). Seveda je tu mnogo prehodov; v vsaki skupini nahaiamo celo vrsto goric, ki bi jih po kakovosti pridelka morali izločiti iz te skupine in prištevati k drugi. Kakor je Pweifler, nekdanji ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru, že davno priporočal, priporočam tudi jaz za posamezne vinarske okoliše v glavnem naslednje vrste, pri čemer se na cviček ne oziram: L skupina za kvalitetna vina: .1. Ljutomer—Ormož: rumeni moslavec (5i-pon) kot glavna vrsta za najvišje in najboljše lege. poleg tega laški rizling (ki se ga naj ne imenuje napačno »rizling«!) tudi za najboljše lege in silvanec za nekoliko slabše lege, izjemoma in za ? določene razmere rizling (drobni) in beV burgundec. 2. H lože. kakor Ljutomer—Ormož, le manj ru oregi> moslavca, zato pa več silvan-ca, mestoma tudi več traminca. 3. Pohorje: kakor Ljutomer—Ormož, vendar več rizlinga v Pekrah in več silvanra ter več belega burgundca v Slovenski Bistrici in Framu. — Za Vinarije pri Konjicah je upoštevati za črnino modro frankinjo, modro kavko in modri vranek (poslednji vrsti sta ženski, tedaj z nepopolnim ženskim cvetom!). 4. Maribor: kakor Ljutomer—Ormož, a več rumenega muškata v krajih, ki mu najbolj prijajo (Kamnica pri Mariboru), več silvanca in več belega burgundca v ostalih predelih. II. skupina za krantitetna (konsumna) vina: 1. Posavje: laški rizling kot glavna vrsta za odlične lege, poleg tega pa bela ln rdeča žlahtnina in silvanec za drugovrstne lege. — Jugoslovanska vinska trgovina pa utegne v bodoče z največjim pridom rabiti več modre kavčine za mešanje z dalmatinsko črnino in več plavca za mešanje z izvestnimi južnimi belimi vini, ki niso dovolj kisla; za ti vrsti so osobito nekateri predeli bizeljskih goric kot nalašč. 2. Slovenske gorice: bela in rdeča žlahtnina kot glavni vrsti, zraven rulandec in silvanec. Jugoslovansko vinarstvo in kletarstvo n e rabi sladkorja ln alkohola, kakor n. pr. avstrijsko in nemško, še manj pa vode za kako umetno »izboljševanje« mošta in vina, ker nam nudi narava obilo vsega, kar je potrebno za dobro, zdravo, prijetno, stanovitno, predvsem tudi pristno vinsko kapljico, s kn' ero se lahko ponašamo pred svetom in prednjačimo drugim vinorodnim državam kot verni puristi; to namreč naj ostanejo naši vinarji in vsi, ki se bavijo z vinsko obrtjo! Sladkor iz sladkorne pese seve pomno-žuje alkohol, v resnici pa radi Se malo znanega betaina, ki pride ž njim v vino, kvari vinsko kvaliteto; za neogibno slajenje, odno-sno posredno alkoholiziranje grozdne pijače bi bil boljši čisti kolonialni (trstni) sladkor. Naloga naše bodoče industrializacije vinarstva bo tudi: več sladkorja in več alkohola i z vinskih kleti na trg, ne pa narobe! g Carinska konferenca na Rakeku. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse interesente, da se visi izredna carinska konferenca v petek dne 28. novembra 1924 ob 5. uri popoldne v zgradbi carinarnice. g Sejmske poročilo iz Maribora. Na svinjski sejem dne 21. nov. 1924 se je pripeljalo 239 svinj in ena koza, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7 do 9 tednov stari, komad po 112.50—150 Din, 3 do 4 mesece stari komad po 300—400 Din, 5—7 mesec, stari komad po 500—700 Din, 8 do 10 mesecev stari komad 750-900 Din, 1 leto stari komad pol 125 do 1350 Din; 1 kg žive teže 15-17.50 Din, 1 kg mrtve teže 20-23.75 Din. g Uradni tefaji za mesec dccember 1924. Finančno ministrstvo objavlja uradne tečaje za mesec december t. 1. Napoleondor 266 Din, turška zlata lira 280, angleški funt žterling 320, dolar 69, 100 francoskih frankov 365, 100 švicarskih frankov 1330, 100 italijanskih lir 299, 100 belgijskih frankov 332, 100 holand-skih goldinarjev 2775, 100 češkoslov. kron 206, milijon avstrijskih kron 972, milijon madžarskih kron 925, 100 romunskih lejev 36, 100 bolgarskih levov 50, 100 danskih kron 1210, 100 švedskih kron 1850, 100 norveških kron 1010, 100 španskih pezet 940, nemška zlata marka 16.45, 100 grških drahem 123, 1 poljski zlat 14 Din. g Likvidacija trgovske in obrtniške zbornice v Senju. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Zagrebu, je odredilo likvidacijo trgovske in obrtniške zbornice v Senju do dno 81. decembra t. 1. g Kartoliranio špiritne industrije. Kakor poroča osješka »Drau«, je stvorjen kartel špiritne industrije, katerim je pristopilo 50 poljedelskih in 14 industrijskih tvornic špirita. Kartel stopa v veljavo dne 1. decembra t. L Njegov osrednji urad se nahaja v Zagrebu. g Izvoz sladkorja. V trgovinskem ministrstvu se je vršila te dni konferenca med ministrom za trgovino in industrijo in zastopniki sladkorne industrije. Po predloženih podatkih je prekosila letošnja letina sladkorne rep«! vsako pričakovanje. Računalo se je s kontingentom 76 tisoč vagonov, v resnici pa je bilo vsega 130 tisoč vagonov. Zveza sladkornih 'o-varn upa, da bo preostalo od letošnje kampanje 6 tisoč vagonov sladkorja za izvor. Sladkorne tvornice zahtevajo, da se zagotovijo za letošnjo kampanjo dobre izvozne prilike. Predlagale so tudi trgovinskemu ministru, naj jim izposluje 50% popust pri izvozu. g Italijanski vinski UTOzni kontinent v Češkoslovaško izčrpan. V češkoslovaSko-itaV-janski trgovinski pogodbi je bil določen vinski uvozni kontingent v višini 110 tisoč hI. Akoravno je pogodba stopila v veljavo šele 7. novembra L 1., Je bil ta kontingent že pred dnevi popolnoma izčrpan. Nadaljnja uvozna dovoljenja se ne bodo dajala. g Umestna odredba avstrijskega trgovinskega ministra. — Avstrijsko trgovinsko ministrstvo je na podlagi zakona proti nečedni tekmi prepovedalo reklamo, ki obeta odjemalcem posebne premije. g Omiljenje nemških izvoznih prepovedi. Nemška vlada je dovolila prost izvoz špirita, žganih opojnih pijač, etra, vinskega cveta, las ia kovanega drobiža. g Proračun Nemčije ra leto 1924. Državni zbor je odobril dopolnilni proračun za leto 1924. Izdatki in dohodki znašajo 6 milijard mark. Redni proračun izkazuje 5 milijard in 100 milijonov izdatkov. Irredni proračun izkazuje 664 in pol milijonov dohodkov. Med izdatki se nahaja vsota 466 in pol milijona, ki Jo je izdala Nemčija za izvršitev versaillesko pogodbe. V tej vsoti pa ni še vsebovan letni obrok, ki ga mora plačevati Nemčija na podlagi Dawesovega načrta. g Letina paprike na Ogrskem. Letošnja produkcija paprike na Ogrskem znaša po poročilih budimpeštanskih listov približno 5000 ton v vrednosti 150 milijard madžarskih kron, od česar se večina izvaža v inozemstvo. g Letina koruze ▼ Romuniji. Letošnjo! produkcijo koruze v Romuniji cenijo na 4 milijone ton, kar pomeni najvišjo produkcijo že štiri leta sem. Letošnja povržina znaša tri milijone 600 tisoč ha. V slučaju ugodnega vremena je pričakovati še večje produkcije. Let-na poraba koruze v Romuniji znaša približna dva in pol milijona ton. Na ta način bo pr©-ostalo za izvoz približno poldrag milijon ton. g Pctrolejski kartel na Poljskem. Kakor poročajo iz Krakova, je bil pretekli teden podpisan protokol o sklenitvi kartela petrolej-ske industrije, za kar se je posebno potegovala država, ki bo imela zaradi obsežnosti izrabljanja petrolejsluh vrelcev, od tega največjo korist. g Francosko znnanje posojilo. Iz Newyor^ ka poročajo, da je bilo podpisovanje francoskega posojila zaključeno v 46 minutah. Vso-ta tega posojila znaša 100 milijonov dolarjev. To posojilo bo po izjavi finančnega ministra Clčmentela služilo predvsem za stabilizacija franka. S posojilom pa se bo tudi odplačal dosedanji kredit, ki ga je imela »Banque de France« pri Morganu. g Koliko je na svetu zlatega denarja. SeM daj se nahaja po ameriških statistikah nn sve« tu za 2 milijardi funtov šterlingov (50 milijard zlatih frankov) zlata. Od tega se nahaja okoli 45 odstotkov t. j. 900 milijonov funtov šterlingov (22 in pol milijarde zlatih frankov); samo v severnoameriških Združenih državah* Nato pride Anglija, kjer se nahaja 12 in pol odstotka vsega zlatega denarja na svetu, Francija z 11 odstotki, Japonska s 6 odstotki, Španija s 5 odstotki, Nemčija in Nizozemska vsaka z 2 in pol odstotkov. Dosedaj je izkopanih iz zlatih rudnikov zlata v vrednosti 87 in pol milijarde zlatih frankov. Letno se sedaj nakoplje zlata v vrednosti 400 milijonov zlatih frankov, od tega okoli 70 odstotkov v rudnikih britanskega imperija. g Likvidacija. »Sinta«, splošna industrijska in trgovska družba z o. z. v Ljubljani je sklenila likvidirati. g Obtok šilingov v Avstriji. Dne 7. avgusta 1.1. je znašal obtok šilingov v Avstriji 3410.000 komadov. Borze, 26. novembra 1924. DENAR. Zagreb, Italija 297.25—300.25 (2.974—. 3.004), London 318.25—321.25 (317.60—320.60). New York 68—69 (68.20—69.20), Pariz 362.5 —367.5 (362.5—367.5), Praga 206.70—208.70 (2065—2095), Dunaj 0.096z—0.0983 (0.09735— 0.09335), Curih 1327.5—1337.5 (13.28—13.38), cf. dolarji 67^—68'/,; tendenca rezervirana, jako slab promet, blaga je dosti. Curih. Beograd 7.57 lA (7.50), Budimpelttf 0.0069'A (0.00695), Berlin 1.23X (1.235), Italija 22.42 (22.43), London 23.97 (23.97), New York 518 (518), Pariz 27.20 (27.42), Praga 15.55 (15.60), Dunaj 0.0073 (0.0073), Bukareit 2.65 (2.70). Sofija 3.77)4 (3.75). Dunaj. Devize: Belgrad 1032, Kodanf 12480, London 328500, Milan 3069, New York 70935, Pariz 3740, Varšava 13590. - V«. 1 u t e : dolarji 70460, angleški funt 326700, fr. frank 3710, lira 3035, dinar 1025, čsl. krona 2114. Praga. Devize: Lira 147.50, Zagreb 49.35, Pariz 178.5, London 156.80, New York 33.90. Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. I« angleščine prevel Peter M. Cernigoj. (Dalje.) ; 8 ^Gotovo ne, Kaku,« je odgovorila Me-ritra. »Ljudje šepetajo, da ljubi mladega grofa Ramesa, ki je pred njenimi očmi v boju umoril princa iz Keša in ki je sedaj odšel na čelu armade, da potolaži kralja, njegovega očeta.« »To je morda resnično, Mcritra. Zakaj bi ne bilo tako? On ji je brat po mleku, je kraljevske krvi, hraber je tudi in pravijo, da je lep. Kraljicam je pač lahko najti ljubezni. Siromakom je to težko, na primer tebi in meni, Meritra. Povej mi, ali ona kaj sluti, mislim glede princa Abija?« »Ne vem, ioda Asti, njena dojilja in najljubša dvorjanka, Mermesova žena in Ramesova mati, je dovolj nezaupna. Ona je večja čarovnica nego ti, Kaku, in če bi bilo po njenem, bi faraon nikoli ne bil stopil v Memfido. Toda jaz sem prejela tvoje pismo in sem ga pregovorila, ubogega tepca. On je prepričan, kakor vidiš, da sem vdana njegovi hiši, in zato sem smela nocoj priti semkaj, da mu prinesem poročil.« »Tako torej 1 Kar ve Asti, bo vedela tudi kraljica in ona je močnejša od faraona ter bi utegnila kljub Abijevim ladjam in vojakom udreti iz Memfide ter ga zavoje-vati. Tako nam ne preostane nič drugega — faraon mora ostati iukaj, zakaj njegova hči ga ne bo zapustila.« »Kako ga hočeš prisiliti, da ostane tukaj, Kaku? Saj vendar ne s pomočjo —« in jo pogledala k zartrtemu kristalu. »Ne, brez krvi, če se da. Niti opaziti ne sme, da je jetnik — bilo bi prenevarne Saj si lahko drugače pomagamo.« »Kako? S sirupom?« »Tudi to je prenevarno. Če bi na primer obolel, kakor je bil prej bolan, in bi se ne mogel braniti, bi imeli časa dovolj, da uredimo poroko, kajne? O, sam vem, da je sedaj popolnoma zdrav — toda poglej tole, Meritra, nekaj ti moram pokazati.« Kaku je stopil k omari in je vzel iz nje navadno škatlo iz cebrovega lesa, ki je bila napravljena v obliki muinijske krste, in ko je dvignil pokrov, se je prikazala v njej voščena človeška podoba, dolga kakor roka. Ta podoba je bila lepo oblikovana po živem faraonu in kronana z dvojno egipčansko krono. »Kaj je to?« je vprašala Meritra in se je od strahu umaknila. »Ušapti, ki naj pride v njegov grob?« »Ne, ženska, marveč njegov čarovni Ka, napravljen z mnogoterimi zagovori iz tiste stare knjige, ki ga bo spravil v grob, če se pravilno porabi, kakor ga moraš ti porabiti.« »Jaz!« je vzkliknila in planila pokonci. »Kako?« »Takole: Ti, ld si izmed faraonovih dvomih ljubljenk, mu strežeš v sobi, kjer spi. Zvijačno torej poišči prilike, da prideš sama v njegovo spalnico, in položi to podobo v njegovo posteljo, da faraonov dih pride vanjo. Potem jo vzemi iz postelje in Izgovori besede: ,Podoba, podoba, ukazujem ti z močjo, ki je v tebi, in v imenu gospoda zla, da naj udje tistega, po katerem si napravljena, prav tako shirajo, kakor bodo shirali tvoji.' Ko si to izgovorila, drži noge podobe nad plamenom svetilke, dokler se napol ne stopijo, in odnesi ostanek podobe v svojo lastno spalnico ter jo tamkaj skrij. Tako se bo zgodilo, da se bodo isto noč živci in mišice v faraonovih nogah posušili in usahnili — hrom bo in se ne bo mogel ganiti. Kasneje ti povem več, če bo treba.« Dasi je bila Meritra drzna, se je vendar ustrašila. __ »Tega ne morem storiti,« je rekla, »to je črna čarovnija proli bitju, ki je bog, in bi mojo dušo pogubila. Poišči kakšno drugo sredstvo ali pa položi sam voščenega vraga v faraonovo posteljo, Kaku.« Čarovnikov obraz je postal trd in krut. ' »Stopi z menoj, Meritra,« je rekel, jo prijel za roko in jo odvedel k odprtemu oknu, od koder je opazoval zvezde. Stolp je bil tako vrtoglavo visok, da so so zdele hiše tam spodaj majhne in zelo oddaljene, nebo pa zelo blizu. »Poglej Memfido in Nil in širno egipčansko deželo, ki blesti v mesečini, in piramide starodavnih kraljev. Vladati hočeš vsemu temu z menoj — kajne, Meritra? — in če me ubogaš, boš vladala.« ✓ »In če te ne ubogam?« »Tedaj te začaram in um te bo zapustil in boš padla naravnost na glavo na tisto belo črto, ki je cesta, in preden.najioči dan, bodo psi raznesli tvoje zlomljene kosti, tako da te ne bo nihče spoznal; preveč si slišala, da bi smela živa oditi odtod, če ne izpolniš moje prošnje. O ne! Nikar ne misli, da mi moreš obljubiti in me potem prevariti, zakaj ta podoba, ki jo boš vzela s seboj, je moja služabnica in bo cula nad teboj in bo poročala meni in bogu, svojemu gospodarju. Sedaj izbiraj!« > Ubogal a te bom,« je rekla Meritra s slabotnim glasom, in ko je izrekla te besede, se ji je zazdelo, da sliši smeh v zraku pred oknom. »Dobro. Sedaj skrij škatlo pod plaščem in je ne vrzi proč, zakaj če to storiš, bo tisti, ki je v njej, glasno klical za teboj in ubili te bodo kot čarovnico. Če ti ne sporočim drugače, položi podobo juiri zvečer v faraonovo posteljo in deni ob vzhodu meseca nje ude nad ogenj v svoji sobi ter Jo skrij in mi jo kasneje prinesi nazaj, da jo nanovo zagovorim, če bo treba. Pojdiva, spremil te bom do vrat starega templja Sekhete, kjer prebiva faraon.« IX. poglavje. Faraonova nsoda. Ko je gospa Asti prišla zjutraj, da obleče kraljico za ta slavnostni dan, jo je vprašala, ali jo je Amen razsvetlil ponoči, kakor je želela. »Ni me razsvetlil,« je odgovorila mlada kraljica, »poslal mi je samo zelo grde sanje in v vseh je bila ta očetova strežnica Meritra, o kateri si mi snoči pripovedovala. Če bi verovala v znamen ja, bi rekla, da kuje zle načrte proti naši hiši.« »To je lahko mogoče, kraljica,« je odgovorila Asti, »in jaz sem prepričana, da je na delu. Ko sem gledala z okna svoje male sobe, sem v mesečini videla, da se je o polnoči vrnila preko tempeljskega dvorišča. Zdelo se mi je celo, da nosi ne-< kaj pod obleko.« »Odkod se je vračala?« »Iz mesta, mislim. Faraonovo dovo* ljenie ima in more prihajati in odhajati, kadar hoče. Prosila sem Mermesa, da jo povprašal pri častniku straže, in le-ta mu je pravil, da je prišla do vrat z visokim možem, ograjenim s temnim plaščem, ki je vneto govoril ž njo, preden je odšel. Po njegovem popisu sodim, da je moral biti zvezdoslovec Kaku, s katerim je govorila takrat pri slavnosti.« »To so slabe novice, dojilja. Ali mf imaš še kaj povedati.« »Nič drugega, kraljica. Vrata so bolj zastražena, nego smo mislili. Davi sem poslala moža v Thebe po svojih opravkih, to. da straža ga je vrnila.« VREDNOSTNI PAPIRJL Ljubljana. 7% investicijsko posojilo iz leta 1921. 65.50 (blago), 2V,% državna renta za vojno škodo 120 (denar), Celjska posojilnica d. d., Celje, 210—220, Ljubljanska Kreditna banka, Ljubljana, 220 (denar), Merkantilna banka, Kočevje, 124 (denar), Prva hrvatska štedionica Zagreb 910—912 (zaklj. 910), Strojne tovarne in livarne, Ljubljana, 130—150, Trboveljska premogokop. družba, Ljubljana, 465 (denar), Združene papirnice Vevče 120 (blago), »Split«, anier. družba za cement Portland, Split, 1390—1435, »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom Zagreb 62.50 (blago), 4 %% kom. za-dolžnice Kranjske deželne banke 90 (blago). Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb, 108; Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb, 56—57; Ljubljanska Kreditna banka, tu, 220; Jugoslovanska banka, Zagreb, 100—101; Prva hrvatska štedionica, Zagreb, 905; Slavenska banka, Zagreb, 85; Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb, 80—87; Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osijek, 840; Našica 55, Narodna Jumska industrija 60; Guttman 809—815; Slavonija 76; Trboveljska premogokopna družba, tu, 470—485; Vojna odškodnina 130—135; 1% drž. inv. posojilo 66—67. Dunaj. Živnostenska banka 824.000, Alpi-ne 405.000, Greinitz 157.000. Kranjska industrijska družba 950.000, Trboveljska družba •476.000, Hrvatska eskomptna banka 110.000, Leykam 200.000, Avstrijske tvornice za dušik 22S.000, Gutmann 445.000, Mundus 9,900.000, S!avex 235.000, Slavonija 79.900. BLAGO. Ljubljana. Les: Orehov bouls Ia, fco meja 1950; deske 18 mm, I., II., IIL, fco Ljubljana 580; deske 18 mm in 20 mm, III. vrsta, fco Ljubljana 500—530; brusni les po uzancah Ljubljanske borze, fco nakladalna postaja, 925; bukova drva, 1 m dolžine, napol suha, fco nakladalna postaja, 1 vag. 25—26 (zaklj.) 25; bukovi obrobljcnci, fco nakladalna postaja, za 100 kg, 2 vag. 18.50—19 (zaklj.) 18.50; bukovo oglje, mešano, fco meja, 1 vag. 85—90 (zaklj.) 85. — Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana 405; pše- fco Postojna trans., gar., 2 vag. 230—240 (za-ključ.) 240; oves bački, par. Ljubljana 340; la-neno seme, fco Ljubljana 700; otrobi srednje debeli, fco gor. postaja 225. — Stročnice, sadje: Fižol ribničan, orig., fco Ljubljana 435; fižol ribničan, očiščen, b/n, fco Postojna trans. 530, fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana 490; fižol prepeličar, očiščen, b/n, fco Postojna trans. 595; fižol mandolon, orig., fco Ljubljana 390, fižol mandolon, očiščen, b/n, fco Postojna trans. 490; fižol rjavi, orig., fco Ljubljana 410; orehi slavonski, fco Špilje, 2 vag., 850—860 (zaklj.) 860. Novi Sad. Pšenica 377—380, srbska 330, koruza 180—185, moka 0 570, fižol rumeni 510; položaj neizpremenjen. Dijaški vestnik. d Diskusijski večer »Danico« so vrši nocoj ob 8 v Akademskem domu. Ker je na programu predavanje o aktualnem vprašanju, ste povabljeni tudi tt. Zarjani, Borci in gg. starešine. Naznanila. Društvo »Kuratorij ra slepce« ima svoj občni zbor danes v četrtek dne 27. novembra ob 6 zvečer v pisarni »Dobrodelnosti«, Poljanski nasip št. 10. Českoslov. Obcc v Ljubljan poroda v so-botu 29. t. m. v rest. »Zvezda« pratelsky jubilejni večirek zasloužilym členum pp. Hanušo-vi, Ludvikovi a ChvAtalovi. Začatek v h. 20. Hojnd učast členstva žadouena, prateltS a eti-tele jubilantu vitiini. II. književna tombola Jugo- Lan f, ko leto priredila je .Tugoslovonska Matica svojo I. književno t o m b r 1 o, ki je vspela nad vse pričakovanje in jo jo slovenski narod popravil kot eminentno kulturno prireditev z odkritosrčnim veseljem. Od takrat dalje se niso časi za slovensko knjigo prav nič spremenili in zato pri- u.-r„ ___T. , , reja sedaj Jugoslovenska Matica svojo II. književno niča bučka, par. Ljubljana 450; koruza nova, j loterijo. Književna tombola a« vt51 na sledeči naSn: Tombolske tablice so opremljene s posebnim okroglim pečatom, ki nosi napis: II. književna tombola Jugoslovenske Matice 1924. Vsaka tablica stane Din 3.— ter jih prodajajo v prvi vrsti podružnice Jugoslovenske Matice širom cele Slovenije, odnosno kjer podružnic ni, drugi pooblaščenci Jugoslovenske Matice. Žrebanje se vr&i na sledeči način: Trije odborniki pokrajinskega odbora Jugoslovenske Matice in pristojne oblasti imajo nadzorstvo pri žrebanju, ki se vrši v sredo dne 24. decembra 1924. Ta dan so potegneta prvi dve številki, ki se priobčita takoj potem v vseh slovenskih dnevnikih. Kdor je zadel obe številki v eni vrsti, pošlje tom-bolsko karto v kuverti na naslov Jugoslovenske Matic« v Ljubljani. Odsek kontrolira pravilnost tombolske karte in izžrebane številke ter odda naročilo Matični knjigarni v Ljubljani, da pošlje dobitek na naslov, ki je pridejan dotični tombolski karti. Dne 25. decembra se vleče tretja številka. Ta se ravno tako priobči v vseh dnevnikih, in vsi oni, ki so sedaj izmed treh zadeli dve številki v eni vrsti, pošljejo tombolske karte z natančnim naslovom opremljene v Ljubljano. Tako bodo najbrže izčrpane vse ambe. V nedeljo dne 28 decembra dobitki s tremi številkami v eni vrsti. Postopek isti kakor zgoraj. V četrtek dne 1. januarja 1925 se vleče 5. številka. Na vrsto pridejo dobitki tern in kvaterne s tremi odnosno štirimi številkami v eni vrsti. V torek dne 6. januarja vleče se šesta številka-Na vrsto pridejo kvaterne in tudi že činkvini, to je 5 številk v eni vrsli. V nedeljo dne 11. januarja vleče se 7. Številka. S to številko bodo gotovo že izčrpani vsi čiukvini. Postope za sprejem dobitka vedno isti. V nedeljo dne 18. januarja se vlečejo potrebne številke za tombolo. Vse dobitke odpošlje po pošti Matična knjigarna v Ljubljani popolnoma bre*,i>laiino sa onega, ki jo dobitek zadel. Dobitki so sledeči: lfiO amb: 1. Dr. Tavčar: Izza kongresa (pravkar izšla). 2. Finžgar: IV. zvezek zbranih spisov (pravkar izšla). 3. Gradnik: Pot bolesti (pesniška zbirka). 4. Dr. .1. Tičor: Boj nalezljivim boleznim (s slikami). 5. Ribičič: Zavralne pošasti (nova mladinska knjiga). G. Župančič: Ciciban (II. izdaja). 120 tern: 7 Podiimbnrski: I. zvezek zbranih spisov (nova knjiga). 8. Meško: Listki (nova knjiga). 9. Mark Twain: Moli klatež; 10. Gaspari: Gor čez i'.aro, mladinski knjigi. 80 kvatero: 11. Župančič: Veronika Deseniška (nova knjiga). 12. Gradnik: Padajoče zvezde (II.it. daja). 13 Kotnik: Koroške storije (nova knjiga). 14. Srbske narodne pripovedke (mladinska knjiga). 50 činkvinov: 15. Levstik: Gadje gnezdo. 10. Melik: Jugoslavija (nova knjiga). 17. Dr. Ivo Sorti: Zadnji val (nova knjiga). K tombol: t. tombola: Vsi letniki Dom in Sve-la. (Letnik I.—XXXIV.) (Ako lastnik tega dobitka raje prejme denar, odkupi dobitek Jugoslovenska Matica.) 2, tombola: Vse zgoraj navedene knjige in slovenske knjige po prosti izberi jiosameznika do zneska Din 1000.—. 3. tombola: Vse zgoraj navedene knjige in slovenske knjige po prosti izberi posameznika do zneska Din 800.—. 4. tombola: Vse zgoraj navedene knjige in slovenske knjige po prosti izberi posameznika do zneska Din 600,—. 5. tombola: Vse zgoraj navedene knjige po prosti izberi posameznika do zneska Din 500.—. Poleg tega 100 dobitkov mladinskih knjig kot dobitki za naše šole v Sloveniji. Kaj Jugoslovenska Matica s temi dobitki nudi, je razvidno iz sledečih zanimivih številk, število rednih dobitkov znaša 405, poleg tega pa ima Jugoslovenska Matica pripravljenih še nad 100 mladinskih dobitkov. V vse te dobHke pride 7288 knjig. Kdor si more predstavljali množino knjig, bo razume, kakšen kulturni pomen ima književna tombola. Vrednost teh njig annša Din 191.936.—. Tem številkam ni polreba nobenega pojasnila. Jugoslovenska Matica lahko pričakuje vsled tega popolnoma mirno, da bo druga (božična) književna tombola uspela še lepše od lanske. Tablice za tombolo ima v predprodnji in v zalogi Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Rojaki, sezite po njih ter si osnujte odnosno pomnožite domačo knjižnico! Pokrajinski odbor Jiieoflorcnsko Matice v Ljubljani. Izgubila se je denarnica z večjo vsoto od torka na sredo ponoči. Pošten najditelj se naproša, da jo prinese proti nagradi na ravnateljstvo policije. poročilo. I>iflbi]nna 30B m n. m. viš. Normalna barometerska višina 736 mm. Prodajalci nepremičnin! GOTOV USPEH pri prodaji Vašega po estva dose-žete le, ako oglašate istega z obširnim popisom v reklamnem listu »POSEST« ki ga razpošilja vsem javnim lokalom širom Slovenije in drža-.-e ter v inozemstvo — dalje vsem kupcem e d n o ia brezolačno »POSEST« f-mvtor v O 1'alnrou, Itlvrviion v O eoo, vutrov v ram 25 ./11. 21 h 73S-8 1-4 0-4 obl. j. t. 1 1 26./11. 7 h 738 3 16 0-7 megla ! 1 ! o-c ' «./11. 14 li 737-6 26 0-5 obl. , Vsaka drobna vrsitca S'30 aH »soka beseda SO par. Naj. manjši 5 Din. Oglasi ned devet vrstic se računajo više. /n odgovor znamko! Kočijo polkrito, dobro, * prodam ali za- ! menjam za konja. Naslov v ! upravi lista pod itev. 7433. Lokal v katerem jc žc bila stara trgovina, r lepem trgu, se odda v rajem kakemu samcu pod ugodnimi pogoji. - Naslov v upravi lista pod Stev. 7444. Trg. podjetje v Ljubljani po- I trebuje za takojšnjo nabavo j 3000 komadov | božičnih dreves razne velikosti. - Cenj. ponudbe s ceno na upravo lista pod; »Božično drevo^. zdrav in močan, za klobu-čarsko obrt, so »prejme pri Fr«m Bercik, klobučar, Sp. Šiška, bivši perutninski zavod, vhod Slovenska ccsta. ABSOLVENT &Jroj. delovodsise 8o"e, vsestransko naobražen, z dobrimi spričevali, želi mesta izven Ljubljane. Nastop takoj. - Ponudbe pod »Absolvent* na upravo lista. 7409 Pozor, KOLESARJI! Pošljite stara dvokolesa v popolno prenovo, einajlira-nje z ognjem in poniklanje. Na željo sc dvokolesa tudi shranijo čez zimo. »TRIBUNA«, F. B. L., tovarna dvokoles in otrošfcih vozičkov, Ljubljana, KarlovsVa cesta štev. 4. 6828 " NAS LOVE" oddajalcev in pa odjemalcev stanovanj, trgovskih in obrtnih lokalov, posojil, kreditov ier prodajalcev in kupcev hiš, posestev in nepremičnin, dobite prof' mali odškodnini pri »POSREDOVALCU« — Ljubljana, Sv. Petra cesta šl 23. 6960 Sprejme se izurjen za poljski lov pri Ljubljani. — Po-nudbe na: ing, TAVČAR, Ljubljana, Breg Jt. 8. 7416 1 ali "2 taja vzame.n čez zimo na delo proti prav dobri oskrbi. — Dopisi na upravo pod šifro . »KONJA« žt. 7331. J ,SLOVENEC za priporočljiv! Podpisani Kari Prelog, trgovec v Ljubljani, Stari trg štev. 12, sem imel v moji trgovini, Sv, Jakoba nabrežje! večjo požarno škodo, katero »cm zavarovalnici »CRO-ATIA« takoj prijavil ter »e je cenitev vršila neposredno potem, ko je bil ogenj pogašen in se mi je odškodnina brez vsakega odlašanja v polnem znesku izplačala, tako da zamorem vsled res kulantnega postopanja imenovano zavarovalnico vsakomur priporočati. V LJubljani, dne 25. novembra 1924. Kari Prelog, trgovina z galanterijo, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje. c^izaa:aaa«b aaaBHBanaimiB ejjs se n k a h a Prevzemam ZA VSO KRALJEVINO SHS -»C proti proviziji in dodatku za stroške Tvornice in veletrgovine, ki žele biti dobro zastopane po inteligentnem, za prodajo sposobnem zaitopniku, naj izvolijo pisati pod »ZASTUPNIK« broj 137/42 na »Intcrreklam d. d, Osijek L, Kapucinska uL 8. NB. Potujem z avtomobilom, obiskujem tudi manjša mesta, količina kolekcije ne pride ▼ poštev. NA DROBNO! NA DEBELO! Kožuhovina. Velika izbira KOŽ in KOŽUHOVINASTIH IZDELKOV. . Sprejemanje popravil in prenovljeni c. — Specijalni oddelek za strojen]« in barvani« vsakovrstnih kož v vseh mogočih barvah. Prva jugoslov. krznarsko - barvarska tvornica PETER SEMKO — Ljubljana. Tvornica: Glince-Vič 5. Trgovtaai KriževniSka 7. Kupuje vsakovrstne kože divjačine. v vseh gw©«Se?n;h oblikah Sz težkega Sa? angiieškaga blaga, priporoča po iaS