Izhaja vsako sredo.
Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO 2 MESEČNO PRiLOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Cene lnseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.-s četrt strani Din 500.—, '/» strani Din 250.—, Vi« strani Din 125.—, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
Naš list, ki je vedno bil ter je pravi prijatelj našega ljudstva in zagovornik njegovih pravic in interesov, je vprašanju naših občin vedno posvečal prav posebno pažnjo. Bil je prvi list v naši ožji domovini, ki se je zavzemal za razpis občinskih volitev. Storili smo to iz tehtnega razloga, da je treba dati občinsko upravo v roke ljudem, ki jih je izbralo ljudstvo. Poseben razlog je bil v tem, ker se je pripravljala ter med tem že tudi izvršila združitev občin.
O tej stvari smo v številki z dne 14. junija t. 1. zapisali te-le besede: »Za ve-levažno zadevo našega ljudstva gre. Pripravlja se sprememba, ki bo zadela ljudstvo bolj občutno, kakor druge politične spremembe. Ljudje se bodo morali ločiti od tega, čemur so bili privajeni že celo vrsto rodov. Razdalje do sedežev občinskih uprav se bo povečalo. Nastali bodo novi veliki stroški, ker se predvidevajo občinski domovi, občinski tajniki in drugi občinski nameščenci. V vseh teh važnih zadevah je odgovornost poedincev pretežka, potrebno je sodelovanje in soodgovornost ljudstva. Zato pa je utemeljena želja in zahteva, da se v naši banovini čimprej razpišejo občinske volitve.«
Med tem se je ta velevažna zadeva rešila pred občinskimi volitvami. Zgodilo se je to z uredbo ministra notranjih poslov, ki jo je objavil »Službeni list kraljevske banske uprave« z dne 12. septembra 1933. Naše stališče o občinah in njihovem obsegu je znano. Poudarjali smo ga neštetokrat, zato ni 4reba, da bi ga ponavljali. Naši čitatelji naj prelistajo samo sedanji letnik, ki na mnogih mestih spričuje, kako smo ee potegovali za stvar, ki prav globoko posega v razmere našega .ljudstva zlasti na deželi. To naše stališče je v popolnem skladu z našim nazorom, cla je občina ne samo prva in temeljna upravna edinica v državi, marveč tudi osnovna celica vsega družabnega življenja, torej tvorba naravnega pravaf ki ji določa namen, pravice in delokrog.
O načinu, kako se je izvršila združitev, naj navedemo pripombo g. bana dr. Marušiča, ki je med drugim o gori
Konferenca zunanjih ministrov Male antante se je vršila dne 22. septembra v Sinaji na Rumunskem.
omenjeni ministrski uredbi izjavil: »Uredba utegne vsebovati marsikatero grupacijo, ki ne bo v vsakem oziru ustrezala željam vsega prebivalstva ali pogojem dobre občinske uprave. Ni namere, da bi razporeditev občin, kakršno prinaša omenjena uredba, morala neizpremenjena držati cele generacije. Po volitvah so izpremembe možne v dobi od 14. decembra t. 1. dalje skozi tri leta še z uredbo ministrstva notranjih poslov na podlagi sklepov prizadetih občin, do 13. decembra t. 1. pa celo, če občine med seboj niso edine. Izpreme-niti se more še ime nove občine, popraviti se morejo še njene meje, možna je pa tudi še čisto nova grupacija, ako bi se izkajala sedanja za neuiiies-tiio.«
Možnost izpremeiribe občine in njenih mej je razlog, ki daje sedanjim občinskim volitvam'posebno važnost. Izvoliti bo treba pri teh volitvah može iz raznih delov nove občine, ki se bodo sporazumeli med seboj ter zastopali zahteve in koristi ljudstva iz vseh krajev, zlasti onih, ki so najbolj oddaljeni od sedeža občine. Izbrati bo treba može, ki se bodo sporazumeli v pravi krščanski slogi o popravi občinskih mej in o kakšni novi grupaciji (zložitvi) občin. Izbrati bo torej treba može, ki so v vsakem oziru vredni zaupanja našega ljudstva.
Ker je občinsko gospodarstvo bistvena naloga vsake občinske uprave, si dobro ogledajte može, katerim bote 15. oktobra dali svoj glas. Velike pozornosti je treba pri sestavi in vložitvi kand. list, za katero se začenja čas s koncem današnjega dne. Vaše zaupanje zaslužijo samo modri možje in dobri gospodarji, možje krščanske značajnosti in vestnosti. Ne nasedajte na limanice ljudem, ko jih usta so polna prilizovanja in obljub, ki jih nikdar ne bodo izpolnili. Še manj se umaknite nasilju. Volitve morajo biti svobodne. Vsako nasilje in vsako nezakonito postopanje bilo od katerekoli strani zavrnite ter ga s protestom prijavite višjim oblastim. Pri volitvah mora priti do izraza prava in pristna volja našega slovenskega ljudstva!
Društvo narodov je pričelo z zasedanjem dne 25. septembra v Ženevi.
Precsnova avstrijske vlade. Dne 21.
septembra je preosnoval avstrijski državni kancelar dr. Dollfuss svojo vlado na ta način, da je združil v svojih rokah vso izvršno oblast. Poleg kance-larstya si je pridržal dr. Dollfuss vod-
'stvo zunanje politike, ministrstva: javne varnosti, narodne obrambe in kmetijstva. Za podkancelarja je imenovan dosedanji minister za javno varnost major Fey. Za državnega tajnika v ministrstvu za narodno obrambo je imenovan general knez Schonburg-Harten stein, eden izmed najvplivnejših voditeljev avstrijskih monarhistov. Za državnega tajnika za preskrbo dela je pa imenovan zastopnik Heimwehra Neu-statter-Stiirmer. Državni tajnik v ministrstvu za javno varnost je postal državni svetnik Kanvinsky, ki je bil do-sedaj šef policije na Spodnjem Avstrijskem. Državni tajnik v kmetijskem ministrstvu dr. Gleisner je bil dosedaj predsednik kmetijske zbornice na Du-naju, dr?ivrii tajnik v ministrstvu pra-; vete dr. Glas pa je vpokojeni predsednik ¡ višjega deželnega sodišča v Gradcu in ¡je bil svoječasno sodnik v Ptuju. Dolgo-i letni vojni minister general Vaugoin je i imenovan za predsednika zveznih že-j leznic ter bo tako ostal še nadalje v najtesnejšem sodelovanju z vlado.
Iz nemirne Kube. Položaj na Kubi se je znatno poslabšal. Mnogi Američani iz notranjosti dežele so se zatekli na ameriške ladje, iz VVashingtona pa je bil izdan štirim križarkam nalog, naj se takoj napotijo v kubanske vode. 20. september je potekel v hudem boju. j Kapetan Juan Bias Fernandez je skušal s 100 možmi vprizoriti nov prevrat, 'vladne čete pa so ga naposled obkolile. Na drugi strani se mora vlada boriti še tudi proti komunistom, ki strahujejo prebivalstvo.
Svetoletna proslava v ljutomerski j dekaniji. V dnevih od 14. do 17. septem-■ bra t. 1. so župnije ljutomerske dekanije prav lepo proslavile 19001etnico našega odrešenja. Prve tri dni smo v smislu škofijskih naročil imeli po župnijah pri merne pobožnosti, v nedeljo pa so pod .vodstvom dušnih pastirjev iz posamez-i nih župnij priromale dolge procesije k' ; dekanijski cerkvi Sv. Križa, kjer sta bila cerkev in prostor okoli nje dosti premajhna za 6000glavo množico. Tu | nas je najprej v pridigi križevski rojak, prelat dr. M. Slavič, rektor ljubljanske univerze, z izbranimi in krepkimi be-' sedami učil ceniti Kristusovo vero in milost odrešenja. Potem je ob obilni asistenci dekanijske duhovščine opravil slovesno službo božjo, pri kateri so
ubrano peli združeni župnijski pevski zbori pod vodstvom g. abitur. Miheliča. Istočasno je pred starodavno Aninsko kapelo zunaj cerkve daroval tiho sveto mašo drugi križevski rojak, g. Ludvik Gala, infuliran naddekan v litomerški škofiji na Češkem. Po službi božji pa se je uvrstila veličastna procesija z Naj svetejšim mimo lepo okrašenih križev-skih hiš in med poljem. Navdušeno zbo rovsko in ljudsko petje je med procesijo povzdigovalo svečano razpoloženje in podžigalo pobožnost. Vse slavlje, ki bo ostalo udeležencem v trajnem spominu, je zaključila skupna posvetitev presv. Srcu Jezusovemu in zahvalna pesem. Da se je mogla ta proslava tako lepo izvršiti, se imamo zahvaliti predvsem ljubemu Bogu za ugodno vreme, križevskemu g. dekanu Josipu Weixlu pa za vso vnemo in požrtvovalnost pri pripravah in vodstvu.
Katoliški shod na Dunaju je bil ne samo veličastna zunanja manifestacija katoličanstva, marveč tudi razširitev poglobitev katoliške misli. Zgodovinsko ozadje je bila zmaga Kristusovega križa nad turškim polumesecem pred dunajskim obzidjem pred 250 leti. Niso te zmage izvojevali samo nemški vojaki, odločitev so povzročili Slovani: Slo-
vaJki globoko vdani katoliški cerkvi in kako srčno častijo papeževega zastopnika. Ugotovitev tega dejstva, ki jo je izvršil nuncij v navedenem pismu, je hudo vdarila v nos svobodomislece, in sicer zlasti v vrstah čehoslovaških nar. socialistov. Tako dela svobodomišelstvo težave v vseh državah.
Katoliška akcija je rešitev. Pretekli mesec so nemški škofje s svojih konferenc v Fuldi poslali papežu daljšo spomenico o sedanjih razmerah v Nemčiji. Papež Pij XI. je na to spomenico odgovoril s posebnim pismom, v katerem katoliškim Nemcem prav posebno priporoča Katoliško akcijo, o kateri pravi Sveti oče: »Nikdar ni bila človeštvu bolj potrebna kot je danes in nič je ne more nadomestiti. Katoliška akcija je, kot sem to že večkrat poudaril, sodelovanje neduhovnikov (svetnjakov) z duhovniki. Če se bo pravilno izvajala in vodila, če jo bodo nosila ljubezni žareča srca in če se bo udejstvovala v polni zvestobi do škofov- potem bo za vas postala nova velikanska reka svežih energij, ki se bo plodonosno pretakala med vašimi v revščini živečimi verniki. Katoliška akcija pa bo s pridnim, vztrajnim in premišljenim delovanjem dosegla uspehe, ki jih tako želimo, če bode znala zajeti mladino. Ako hočemo, da
Venei, Hrvatje, Cehi in zlasti Poljaki pod vodstvom slavnega pulj^ga kralja Jana Sobieskega. Spričo tega zgo-jln vse čase pred nami in ob vsaki oko-Jovinskega spomina so se na Dunaju liščini oa^ ¿'"¿vire, ki jih je dobila od
.obdrži katoliška cerkev danes in jutri ! j«
kovinskega spomina so se na Dunaju zbrali zastopniki slovanskih narodov, kojih pradedje so pred 250 leti prelivali kri pred Dunajem, da rešijo katoliški zapad pred mohamedansko-turško poplavo. Potomci teh junakov so na Dunaju nastopali tudi kot branilci križa, ne sicer zoper Turke, marveč zoper moderne svobodomislece, verske brez-brižence, brezverce in brezbožnike. V pravi katoliški slogi so zastopniki raznih narodov dali čast Kristusu Zveli-čarju ter izpovedali pred vsem svetom, da je rešitev sveta in človeštva edino le v Kristusu in njegovi veri. Dokler se ne bodo vsi narodi na zapadu vrnili h Kristusu ter uredili vse svoje življenje in delovanje po krščanskih načelih, ni upati na zboljšanje sedanjega nesrečnega stanja in na učinkovito ureditev razmer. Dunajski katoliški shod je dokaz, kakšnega pomena so taka zborovanja, ki osvežujejo duha s katoliškimi načeli in okrepljajo voljo s trdnimi sklepi sodobne katoliške akcije. Želeti je, da se tak shod čimprej vrši tudi v naši državi. Na nas katoliških Slovencih je, da tak shod pripravimo ter priredimo.
Praški nuncij stoji zopet v ospredju
javnega zanimanja v Čehoslovaški. Povzročili so to čehoslovaški svobodomi-sleci, ki se v svojih listih z vprav husit-sko trdovratnostjo zaganjajo v papeževega zastopnika v Čehoslovaški, v nadškofa Ciriaoija. V pismu, ki ga je nuncij pisal voditelju Slovakov, poslancu Hlinki, zavrača te napade ter s toplimi besedami hvali vdanost Slovakov katoliški cerkvi in njenemu poglavarju, rimskemu papežu. Ta vdanost je prišla do sijajnega izraza o priliki 1100-letni-ce prve krščanske cerkve na Slovaškem, ki jo je dal zgraditi knez Pribina v Nitri. Proslava te znamenite HOOlet-nice je dokazala, kako so katoliški Slo-
liščini oiit> pravire, ki jih je Boga, moramo imeti miŽdlno: Ako želimo, da bo zavladal Kristus v srcih človeštva, pridobimo mladino. Ako naj človeška družba ostane krščanska, ne-glede na oblike vladavine, bo to delo in zasluga mladine.«
Poziv vsem nameščencem!
Dne 22. oktobra 1933 — ne 8. oktobra! — se vršijo volitve v Delavsko zbornico. Dolžnost
vseh slovenskih katoliških nameščencev je, da se teh volitev udeleže. Te volitve bodo manifestacija naše zavednosti, neupogljivosti in od-ločnosti. Te volitve bodo pokazale, da je slo-! vensko izobraženstvo v veliki večini katoli-ško, ki čuti z ljudstvom in ki odklanja marksizem in fašizem, ki se skušata včasih tudi pod plaščem krščanstva vtihotapiti med naše ljudi. 22. oktober mora biti dan zmage katolik ške socialne in demokratične miselnosti, zgra-s jene na večnoveljavnih načelih evangelija in okrožnic Leona XIII. in Pija XI.
Kdo voli?
Volijo vsi zasebni in trgovski nameščenci In nameščenke, t. j. vsi trgovski pomočniki in pomočnice, poslovodje, vodje podružnic, blagajn niki in blagajničarke, vsi uradniki in uradnice v trgovskih, odvetniških, občinskih, notar-i skih, gozdnih in drugih pisarnah, vsi organi-; gti> preddelavci, polirji, mašiinisti, lovci, gozdni pazniki, šafarjij ekonomi, oskrbniki, lesni ma-nipulanti, delovodje in Sploh vsi inteligenčni poklici.	.' —t «i
Kje se volitve vrše?
Volitve se vrše v skoraj vseh onih krajifi, kjer stanuje zdravnik Okrožnega urada. Podrobna določila glede krajev in načina volitev stalno prinaša »Slovenec«. Za vse informacije se je obračati na naslov: Franc Kremžar, urednik »Slovenca«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6, ali dr. Fran Vatovec, urednik »Slovenca« v Mariboru, Koroška cesta 1.
Koga bomo volili?
Vse slovenske katoliške nameščence poživljamo, dfi sina 22. oktobra 1933 glasujejo za listo Društva združenih zasebnih in. trgovskih nameščencev Slovenije v Ljubljani.
Glavni volilni odbor Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije v Ljubljani: Franc Kremžar, urednik »Slovenca«; Avgust Novak, uradnik Vzajemne zavarovalnice. — Za mariborsko skupino: dr. Fran Vatovec, urednik »Slovenca«; Mirko Geratič, časnikar, oba v Mariboru.
Bfcža in Drava.
V območju Alp je deževalo in bog-znaj kolikokrat lilo od četrtka do nedelje. Radi neprestanih nalivov so do 3 m in še višje narasli vsi dotoki Drave in seve tudi Drava sama. Meža je prestopila bregove v soboto dne 23. sept. Preplavila je trg Guštanj, jeklarno in drla preko jeklarne dalje čez polja ter travnike, uničujoč pridelke. Cesta od Guštanja proti Dravogradu je bila 1 km pod vodo in je bil vsak promet nemogoč.
Tudi Drava je prestopila v gornjih preddelih bregove in je valila s seboj drevje, tesan les, grmovje in razne druge stvari. Radi navala tramovja je odrekel leseni, zasilni most, ki je bil zgrajen pred tremi leti in je tvoril zvezo s kopališčem na Mariborskem otoku. — Most je odneslo proti Mariboru, kjer se je razletel in so v soboto zvečer ptujski pionirji ujeli dele mostu. Pritoki Drave z levega in desnega brega so narasli v silovite hudournike, ki so rušili jeze žag, odnašali žlebe in izpodjedali
ceste, kolovoze in steze. Mnogo škode so napravile Pesnica, Ščavnica in Dra-vinja. Kraji v Pesniški, Ščavniški in po Dravinjski dolini so hudo prizadeti glede poljskih pridelkov in paše.
Savinja in njeni pritoki.
Tokrat je obiskala Savinjsko dolino poplavna nesreča, ki prekaša vse poplave zadnjih deset let. Po Savinjski dolini in krog Celja je pričelo z nalivi že v-sredo dne 20. septembra in je deževalo z malimi presledki do nedelje. V petek dne 22. septembra je pričela naraščati Savinja s pritoki in je dosegla v noči na soboto 4 m nad navadnim stanjem. Poplavna statistika trdi, da je bilo pri tokratni poplavi stanje Savinje višje nego ob poplavnih nesrečah v letih: 1876, 1891 in 1926.
Največja poplava je bila v Celju in okolici 1673. leta in sicer 25. septembra. Zadnji pondeljek je minulo 260 let od te največje poplavne nesreče. Takrat leta 1673 je segala voda še 40 cm višje nego pri tokratni poplavi.
Mesto Celje je bilo v soboto dopoldne popolnoma odrezano od okolice in je lu-kalo iznad valov kakor otok. Vojaki, gasilci in mestni delavci so se lotili z vso vnemo reševalnega dela. V soboto popoldne je zalila voda progo savinjske železnice na Dolgem polju in jo iz-podjedla. Promet na savinjski železnici so morali ukiniti.
Krog poldne v soboto je porušilo tra-movje dobro zavarovano brv preko Sa-.vinje pri celjskem parku.
Kmalu po tretji uri so zlomili težki lilodi odpornost starega kapucinskega mosta, katerega je odnesla razbesnela Savinja proti železniškemu mostu, kjer se je razbil in je valila voda naprej posamezno tramovje. Za kapucinskim mostom je zadela ista usoda še precej novo in trdno Grenadirjevo brv.
V soboto proti večeru so zaprli v Celju vse trgovine. Celjski reševalci so spravili s čolni na varno 16 oseb, a vendar sta utonila v Celju dva moška. V soboto v noči se je pripeljal iz Ptuja v Celje oddelek pionirjev, da je pomagal reševati ubogim poplavljencem preostalo imetje.
Narasla Savinja je odtrgala v soboto krog dveh popoldne v Rimskih Toplicah šmarjetski most. Šmarjeta je odtrgana od postaje.
Ne samo Celja z daljno okolico, ampak celo Savinjsko dolino je zajela tokrat silovita poplava in so porušeni še naslednji mostovi: pri Levcu, v Kasa-zah, pri Petrovčah in Letušu. Vsi jezovi v gornjem toku Savinje so uničeni. Zrušil se je tudi nedavno zgrajeni jez na Polzeli kot obramba polzeiskega betonskega mosta.
Popolnoma poplavilo je vas Vrbje pri Žalcu. V petrovški cerkvi je stala voda 20 cm visoko. Močno narasli pritoki Savinje so zagrnili z valovi travnike in polja od Braslovč do Celja. Pod vodo je bil ves svet proti Gomilskem, Grajski vasi in Št. Pavlu.
Povodenj na Kranjskem.
Nič manj nego Savinjsko dolino je za dela povodenj tudi Kranjsko.
Že v noči od 20. na 21. sept. je nenadoma narasli Cerkniški potok povzročil veliko opustošenje. Voda je vdrla v Cerknici v hiše, hleve, v shrambe, in odnesla seboj vse, kar je dosegla. Komaj in komaj so si oteli ljudje golo življenje.
Dne 22. septembra je izredno narasla in se razlila Ljubljanica in poplavila Barje, kjer je bilo pod vodo 16.000 ha zemlje. Od Vrhnike do Laverce, od Lju bljane do Krima je bilo eno jezero.
Neverjetno je narasla in se razlila Ribnišica. Hudo prizadeta je od povod-nji Ribnica z okolico, Sodražica z okolico in Dobropolje. Strašanska kotlina je bila povsem odrezana. Od Ribnice do Kočevja je valovilo 8 km dolgo jezero.
Krka se je dvignila 3 m nad navadno stanje. Valovi Krke so rušili mostove, razdrapali ceste in poškodovali cele naselbine. Celoten promet krog Novega mesta je bil onemogočen.
Strahovito škodo je napravila v kam niškem srezu Kamniška Bistrica. Odnesla je brvi, moste ter rušila jeze.
Leseni most preko Bistrice iz Stahovice proti Bistričici se je zrušil pod pri tiskom hlodovja, ko je bilo na njem 15 ljudi in sicer 9 moških, 3 ženske in 2 otroka. Rešili so se vsi z lastno in tujo pomočjo in sta utonila samo 2 otroka. V usodnem trenutku je stala na mostu mati s šestletno hčerko v naročju. Ko se je most podrl, se je zmuznil materi otrok iz rok in valovi so ga odnesli. Na mostu je stal tudi lOletni šolar, ki je imel nahrbtnik s knjigami in tudi tega so pokopali valovi.
Sava pri Brežicah je dosegla višino 5 m nad normalo, kakor pri povodnji pred 10 leti. Celo Krško polje je bilo jezero.
V noči od nedelje na pondeljek so začeli padati vode in se zgubljati v stare struge. Sedaj je še le vidna slika strašnega opustošenja po Savinjski dolini in Kranjskem. Saj vsi opisi te grozovite povcdnje niso niti senca istine, ki gre v težke milijone na račun že itak siromašne Slovenije. Celotni poplavljeni Sloveniji je nujno potrebna državna pomoč v denarju, kruhu, materi-jalu za zgradbo ter popravo mostov, brvi, jezov, cest itd. Za poplavljence se bodo morale prirejati zasebne zbirke, sicer bo obubožani narod obupal. Tokratno poplavno gorje, ki je zadelo z malimi izjemami celo Slovenijo, je najhujše tekom zadnjih desetletij in bodo pretekla leta, predno bo popravljena in prebolena danes še — nepregledna škoda.
ES		UVICl	hFTH
Ob 551etnici smrti je bila odkrita spominska-plošča dne 24. septembra v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem župniku Francu Treiberju, skladatelju vsem znane »Nmav čriez jizaro«.
Duhovniške vesti. Župnijo Zavrč je dobil tamošnji provizor g. Konrad Jarh. Župnija Prevorje je bilo podeljena g. Jožefu Presniku, doscdaj župniku pri Št. Mihelu n. Mozirjem. Župnijo Čren-sovci je dobil g. Matija Zadravec, eks-pozit-Jkaplan na Hotizi. Za župnika v Vitanju je imenovan g. Alojzij MusL Prestavljen je bil č. g. kaplan Franc ^asbaher iz Teharij v Vojnik, odkoder
je odšel g. Martin Cepin za provizorja k Sv. Emi.
Dijak izginil — Drava ga je naplavila. Pred 14 dnevi je izginil iz Maribora 181etni dijak 6. gimnazije Oton Abl. Drava je naplavila sedaj mladega ob-upanca pri Sv. Marku niže Ptuja.
Obstreljen od neznanca. Po cesti proti domu se je vračal 341etrii čevljarski pomočnik Franc Črepinko iz Peker pri Mariboru. Iz teme je oddal nanj neznanec več strelov, od katerih je zadel eden Črepinka v nogo in so ga morali spraviti v mariborsko bolnico.
Dve veliki kopici slame in sena, last posestnika Franca Robiča v Limbušu pri Mariboru, sta postali žrtev požara.
Zagonetna smrt in preiskava o njej. Zadnjič smo poročali s par vrsticami o zagonetnem smrtnem zastrupljenju 59-
letnega viničarja Josipa Divjaka. Josip Divjak se je preselil pred 12 leti na graščinsko posest v Svečino kot viničar. Poročil je 20 let mlajšo Kristino, s katero je imel enega otroka, ki je pa umrl kmalu po porodu. Divjakova sta imela pri hiši le rejenko. Kristina se je seznanila z nekim moškim, ki se je pred dvema mesecema stalno naselil pri Divja-kovih in so postali družinski prepiri nekaj vsakdanjega. Dne 17. septembra sta se zakonca sprla že zgodaj zjutraj, in žena je zagrozila možu, da bo šla od njega. Grožnjo je izpolnila in odšla v spremstvu ljubčeka nekam preko meje. Stari Divjak in rejenka sta si sama kuhala in si pripravila močnato jed, od katere je dekle zavžilo le malo, viničar pa več in je v noči zatem umrl. Rejenka je zavžito izbruhala in ostala.pri življenju. Državno pravdništvo v Mariboru je izdalo za ženo in spremljevalcem tiralico. Sodna komisija je poslala Divjakov želodec in preostale koščeke jedi, kateri bi naj bila primešana miš-nica, v Ljubljano na preiskavo. — Na podlagi tiralice za beguncema je aretiralo dne 19. septembra avstrijsko orož-ništvo pri Gamlicu v Avstriji Kristino Divjakovo in njenega ljubimca Nikolaja Kajzerja. Prepeljana sta bila v Gradec, odkoder bosta predana naši oblasti.
Ubitega z zevajočo rano na glavi je
našel na poti med Duplekom in Koreno pod Mariborom posestnik Janez Šabe-der Janez Kranjca. Orožniki so zaprli več fantov, ki so se v noči pred ubojem prepirali s Kranjcem.
Utopljeno v neznatni mlaki so našli pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju Rozalijo Rus, ženo kovača. Gre za samomor.
Požar pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Dne 21. septembra na vse zgodaj je uničil požar posestniku F. Osenjaku pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju: hleve in skedenj, poljsko orodje in pridelke. Zgorele so 4 svinje. V zadnjem trenutku so rešili živino. Škoda znaša 20.000 Din in je le delno krita z zavarovalnino.
Dva požara v ptujski okolici. Posestniku Francu Pihlerju v Gruškovcih je uničil ogenj hišo s pohištvom ter z obleko. Škoda je le delno krita z zavarovalnino. — Posestniku Juliju Cihalu v Spodnji I-Iajdini je upepelil ogenj Skedenj ter hleve. Zavarovalnina je le malenkostna.
Požarna nesreča je obiskala dne 19.
septembra posestnika Franca Toplaka iz Pacinja pri Ptuju. Ob Pesnici mu je uničil ogenj stiskalnico za bučno olje in ogrodje žage. Nezavarovana škoda znaša 12.000 Din.
Nočni vlomilci so oškodovali Vinka Copaka, brivca v Ptuju, za 2000 Din. Odnesli so mu razno brivsko orodje in prte.
Uboj pred sodiščem. Dne 23. julija sta se podala 231etni Avguštin Pihler in 201etni Matija Pihler iz Očeslavec h Kapeli in od tam v vinotoč posestnika Bračka, kjer je bila zbrana družba fantov. Tej družbi se je pridružila še druga iz Grabonoša in med slednjimi fanti je bil tudi Jožef Mir. Mladi pivci so odšli od Bračka v Smodišev vinotoč in od tam na dom posestnika Ivana Frasa y.
Novo ameriško križarko »Minneapolis« so spustili v morje v ladjedelnici v Fi-ladelfiji.
Okoslavcih. Od soseda Kurbusa so si dali prinesti vina. V začetku je vsa družba mirno popivala in bila dobre volje. Nihče ni slutil, da bi prišlo do kakšnega nesporazuma in prepira. Naenkrat pa je obtoženi Avgust Pihler udaril s kupico po mizi in sunil Hrašovca v prša tako, da se je prevrgel, dočim je njegov brat zagrabil Maguša Leopolda in ga vrgel skozi vrata. Naenkrat so bili vsi fantje izrinjeni od obeh obtožencev iz Frasove veže in so začeli bežati. Med begom je padel Mir vznak. Prvi je priskočil k njemu starejši Pihler ter ga začel vleči za lase, brat Matija pa ga je brcal z nogami, potem pa potegnil nož in ga zabodel naravnost v srce, pri tem je še vedno držal Pihler Avgust nesrečnega fanta za glavo, tako da ni mogel vstati. Šele na poziv drugih je izpustil svojo žrtev. Mir je takoj podlegel rani, ki je bila smrtonosna. Obtoženca sta dobila po osem let težke ječe.
Kolesar, vol in avto. Franc Ambrož, 321etni dninar iz Žič, se je peljal na kolesu proti Frankolovem. Vol ga je vrgel s kolesa in priletel je pod baš mimovo-zeči avto. Avtomobil je poškodoval Ambroža po glavi in na obeh nogah.
Levo nogo si je zlomil pri padcu v gospodarskem poslopju 521etni Mihael Zdolšek iz Bezovice pri Vojniku. Poškodovanega so spravili v celjsko bolnico.
Vlak smrtno povozil starega železniškega nosača. Dne 20. septembra popoldne je povozil smrtno ljubljanski vlak na postaji Celje 791etnega železniškega nosača Martina Jerinšeka, ki je vršil nosaško službo že 44 let. Rajni je bil naglušen in ni čul prihajajočega vlaka, ki ga je zagrabil, vlekel nekaj časa in mu je kolesje odtrgalo glavo, obe roki ter nogi v gležnju. Poleg razmesarjenega trupla je ležala njegova čepica ter kovček, katerega je ponesrečeni hotel oddati v vlak. Jerinšek je posedal v Li-scah pri Celju svojo hišo. Zapušča ženo In dve odrasli hčeri.
Smrtno je povozil vlak dne 22. sept. na kolodvoru v Litiji na Turkovem pre lazu devetletno Josipino Kolenc, hčer-
Med dirko v Brooklandu na Anqleškem je strmoglavilo na tla in se razbilo teŽ«
ko bombno letalo.
ko predilniškega delavca. Otrok je bil z razbito lobanjo takoj mrtev.
Huda železniška nesreča. 341etni mesar Maks Kogovšek iz Preske na Kranjskem se je odpravil dne 22. septembra z enovprežnim vozom proti Ljubljani. Na križpotu ceste z železniško progo proti Medvodam je zadel jeseniški br-zovlak ob voz s tako silo, da je sunek konja ubil, voz stri in na vozu sedeča brata Maksa in Cirila je vrglo nekaj metrov v stran. Cirilu se ni zgodilo nič hujšega, Maksa pa so spravili v nezavestnem stanju v bolnico v Ljubljano.
Ponovno je bilo vlomljeno v občinski urad v Šmarjeti pri Škocjanu na Dolenjskem. Vlomilci so odnesli 570 Din gotovine.
Velika lipa iz turških časov je pogorela pred cerkvijo v Stopičah pri Nov. mestu.
Tako postopajo brezposelni. Nedaleč od Novega mesta proti Brežicam se je podila zadnje dni večja skupina še mladih brezposelnih. V vasi Ratež so zažgali lopo posestnika in mlinarja Franca Horvata. Horvatovi so odbrzeli gasit, a med tem časom so odnesli klateži iz hiše večjo vsoto denarja in nekaj zlatnine ter odromali v smeri proti Zagrebu.
Utonil vsled pijanosti. 201etni Silvester Resnik iz Dolnje Straže je popival s tovariši po ikrčmah. Na večer je bil tako pijan, da ni mogel več stati. Tovariš ga je spravil na vrt ob Krki, da bi se tamkaj prespal. Fant se je v noči pre budil, ni vedel, kje da je in je padel po skalovju 5 m globoko v Krko in utonil.
V Žužemberku na Dolenjskem je pogorel iz nepojasnjenega vzroka skedenj posestnika Leopolda Fabjana. Ljudje ter gasilci so komaj oteli hišo.
Najnovejša ugotovitev prebivalstva v naši državi. Na dan zedinjenja, to je 1. decembra 1918 so cenili število prebivalstva v naši državi na 11,621.026. Pri prvem ljudskem štetju dne 31. januarja 1921 jih je bilo 11,984.911 in je do prihodnjega štetja dne 31. marca 1931 naraslo število za skoro 2,000.000 ljudi na
Največja harmonika tehta 80 kg — naj% manjša 1309 gramov.
13,930.918. Letni prirastek je znašal zad nja leta okoli 200.000 duš. Po zadnjih podatkih je bilo dne 31. decembra lani prebivalcev 14,296.431, ali približno 14.3 milijona. Če prištejemo prirastek v tekočem letu za približno 9 mesecev, lahko cenimo za konec septembra letos prebivalstvo naše države na približno 14 mil. 340.000.
Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, zopet otvorjen. Prosta izbira zdravnikov. Cene zmerne. Vodja primarij dr. Černie.	867
Koče, štrange, slamnjače kupujem stalno pri Anton Šinkovec, Čeije, Dečkov trt;.	1006
Občinski zakon mora vsakdo poznati, kdor hoče voditi kako skupino pri občinskih volitvah. Zato si ga pravočasno naročite, stanei broširan 8 Din, vezan 15 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Skrivnostni studenec. Spisal Pavel Keller, poslovenil dr. Ivan Dornik. 70. zvezek Cirilo-ve knjižnice. Dobi se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena: broširano Din 16.—. vezano Din 26.—i
VolHvc v Delavsko zbornico.
Delovnemu ljudstvu!
(Za štajerski del dravske banovine.)
Pol stoletja je šel boj za Deiavsko zbornico, preden' smo jo dobili. Letos dne 22. oktobra volimo vodstvo in upravo te svoje zbornice. Vsak delavec, delavka, nameščenec in name-ščenka, kateri je bil član bolniške blagajne dne 16. avgusta t. 1., ima volilno pravico. Povsod mora veljati parola: »Vsi do zadnjega pojdimo volit!«
Volit po svoji vesti!
Delovni razred slovenskega naroda tvorijo izključno le sinovi in hčere iz naših kmets-kih, obrtniških in viničarskih družin. Ogromna večina tega delavstva in nameščenstva je zategadelj po svoji duševnosti kršeansko-social-na, nikdar pa ne marksistična, še manj pa fašistična. Marksizem ni naše blago, je prinesen iz tujine. Zoper narodnost pa naše delovno ljudstvo še nikdar ni grešilo, pač pa greši zoper narod v prvi vrsti nekrščanslci kapitalizem in vsi njegovi podporniki, ki dajejo delavstvu in nameščenstvu premajhno plačo, ki si iz dela in truda teh krivično pridobivajo svoje imetja in tirajo delavstvo v brezposelnost, ga trpinčijo ter kaznujejo za prestopke, ki nikdar niso prestopki in jemljejo svobodo strokovne organizacije ter povsod prežijo, kjer bi le mogli izpodmakniti tla obstoječi socijalni zakonodaji.	_ "i^,,■
»Najgotovejša resnica je, 'da bogastvo držav ne pride od drugod, kakor od dela delavcev« (Leon XIII.). Zato mora tu proti kapitalističnim škodljivcem, ki streme, da razcepijo enotno fronto delavstva, vedno nastopati delovno ljudstvo čimbolj strnjeno. Tako pred vsem sedaj pri volitvah v Deiavsko zbornico.
Volimo vsi Jugoslovansko strokovno zvezo.
Krščansko-socijalni delavski pokret je že nad 40 let med nami. Rodila ga je nujnost naših domačih razmer. Zvesta povsod praktičnim krščanskim načelom, je ta »Jugoslovanska strokovna zveza««« vodila borbo delavstva za njegove pravice dosledno in brezkompromisno. V njenih vrstah ni voditeljev lcorupcl-jonistov, ne kapitalističnih plačancev in ne!
Ameriški admiral Byrd bo vzel s seboj na raziskovanje južnega tečaja letala
ljudi, ki bi se za Judežev groš prodajali vsakomur. Tako pot hoče Jugoslovanska strokovna ' zveza hoditi tudi naprej. Zato hoče po svojih | delegatih v Delavski zbornici delati samo na j zboljšanju položaja našega delovnega ljudstva j in sicer:
1.	Da se izvojuje ugled in spoštovanje že obstoječe socijalne zakonodaje.
2.	Da se obstoječa socijalna zakonodaja dogradi do konca in za vse delovne stanove.
3.	Zaščita delavcev in nameščencev se mora poostriti do skrajnosti. Delavsko pravo mora stopiti v življenje.
4.	Vse, ki spadajo v družino delovnega ljudstva, se mora pritegniti pod okrilje Delavske zbornice s pravicami soodločevanja, katerih še danes nimajo viničarji, železničarji, poljedelski delavci in uslužbenci avtonomnih mest.
5.	Poglobiti delavsko zavest ja enotno fronto vsega delovnega ljudstva. Kapitalizem je samo eden in enoten, nasproti njemu pa je delavstvo razbito na več taborov in struj v največjo lastno škodo.
Komur je tedaj v resnici na tem, da nastopijo za naše delovno ljudstvo že davno zaslu ženi boljši časi, ta naj agitira in voli, da ¡.r:-dejo v vodstvo, kakor tudi v upravo Delavske
zbornice delegati krščansko-socialnih slndika« tov, združenih v »Jugoslovanski strokovni zver zi«, ki zagotavljajo, da bodo tudi tukaj vršili svojo dolžnost dosVdno, nesebičio in po daie-i danii nespraJieniniiu poti. — Delu slava, del* čast!
Naša glasovnica je bela, na] povsod ostana celal
Za okrožni volilni odbor Jugoslovanska «tre* kovne zveze v Mariboru:
Kores Martin 1. r., predsednik. Rozman Peter 1. r., tajnikr
Kako volimo delegate v Delavsko zbornico?, Volilec dobi kuverto in glasovnice. Glasovnic je več in ima vsaka svojo barvo. Volilcu ni treba na glasovnico ničesar zapisovati, niti se nikjer podpisati. Ko se glasovnice dobe, se vloži najprej bela v kuverto, ki mora ostati cela. Vse druge glasovnice pa se raztrgajo na dvoje in se morajo ravnotako v kuverto vložiti, katero po tako izvršenem delu volilec sam zalepi. Volitev se ne vrši pred volilno komisijo, marveč v stranskem prostoru vsak strogo zase. Kdor voli osebno na krajevnem volišču, ta
Ugrabitev deklin v Londonu.
V zadnjem času je zginilo brez vsake sledi v sredini Londona več lepih deklin. Policija se je dolgo za-manj trudila, dokler jej ni odprl slučaj oči in pokazal, s kakimi zvijačami so na delu roparji živega blaga.
Pred kratkem je šla po londonski glavni ulici gospica, ki je vodila za roko slepega gospoda. Ko je dospela na drugo stran ulice in zagledala čedno deklino, ki je čakala na avtobus, jo je nagovorila prijazno:
^Gospodična, bodite toliko prijazni in popeljite tega slepca v ono le ulico. Privedla sem ga do sem, a moj
Pavel Keller:
8. nadaljevanje.
S*
Roman iz gozdov. Poslovenil dr. Ivan Dornik.
»Da, draga gospodična, verjamem, da so vprašanja vzgoje najtežja vprašanja, kar jih sploh poznamo.«
Šesto poglavje.
Zapoved gozda. — V koči na barju. — Matilda mi pripoveduje. — Nesreča v dolini.
Šel sem s svojimi sankami proti »Grozdu«. Tam sem bil edini gost. Ena obeh deklic, bila je Malčka (kakor mi je rekla), je prisedla k meni. Tudi njej sem pripovedoval o dogodkih pri žagi. Saj ne bo dolgo, pa se bo vse poleglo.
Tedaj je rekla: »Stari Grčar je bil ravnokar tukaj. Povedal mi je, da ga Belčar goni iz koče. Kupil si je cel liter žganja. Nisem mu ga hotela dati, pa ni odnehal.
»Žganja bi mu res ne bili smeli dati!«
»Ta! Večkrat počne take reči. Pogostokrat pc> cele tedne ne pokusi pijače, nato pa pije dneve in dneve.«
»Torej je kvartalni pijanec! Njegova žena pa je vedeževalka?«
»Da, ona zasluži več denarja s tem, kakor pa Grčar s sekiro. Od blizu in daleč prihajajo ljudje k njej, zlasti tudi imenitne dame iz mesta.«
»No, te so vendar najbolj neumne!«
»O, stara Grčarka mnogo reči ugane. Najbolj za trdno pove, kdaj bo kdo umrl!«
»Nikar ne verjemite kaj takega, gospodična Malčka! Da prideva na drug pogovor: Elizabeta Šipec je sosedinja Žagarja Belčarja.«
»Da, mladi Belčar je svoje dni prav rad imel Elizabeto. Lizika je tudi prav čedno dekle. Dve leti je celo hodila v mestno šolo. Še sedaj ima Tončeta neumno rada. Njegov oče pa — Žagar — te ljubezni ni hotel videti; ni mu namreč šlo v račun, da bi njegov sin vzel le kramarsko hčer, Tonče je bil svojeglav in se je trdo držal Lizike. Toda potem je šel k vojakom; v mestu je naletel
dobi in odda glasovnice tam. Vsi, ki volijo po pošti, pa dobe glasovnice po pošti domu. Volitev se mora vršiti strogo po predpisih in kdor bi raztrgal vse glasovnice, ali pustil namesto bele 8e kako drugo celo, mu bo njegova volitev neveljavna. V^ak, ki bo šel osebno volit, naj vzame seboj kakšno izkazilo, da je res vo-
lilni opravičenec (delavsko knjižico, krstni list, ali potrdilo delodajalca, ali od občine, kar pač ima).
Vsi prijatelji kršč .nskomislečega delavstva in njegove borbe, napotite delavce, s katerimi imate stik, da bodo volili in da bodo pravilno volili I
DRUŠTVENE
MUo nsfanoflmo društvo?
(Konec.)
Postopanje s prijavo.
Ko prejme banska uprava prošnjo z zadostnim številom pravil, iste pregleda, nakar odloči, ali bo društvo prepovedala.
Ustanovitev društva bo banska uprava prepovedala, če po svojem imenu, nalogi aLi ureditvi nasprotuje državnemu ali družabnemu redu ali javni morali, ali je kot telovadno društvo postavljeno na versko, plemensko ali pokrajinsko podlago.
Kdaj so ti pogoji podani, zakon ničesar ne določa, iz česar sledi, da so banski upravi odprta na stežaj vrata, da more po svojem prostem preudarku najti razloge za prepoved u-etanovitve društva.
To svojo prepoved pa mora banska uprava izdati pismeno in obrazloženo najkasneje f šestih tednih po vložitvi prijave o nameravani ustanovitvi društva.
Ako banska uprava v tem času ustanovitve ne prepove, se društvo lahko ustanovi, to je: predlagatelji lahko nabirajo člane in skličejo ustanovni občni zbor. Rok šestih tednov velja samo za prepoved, vendar pa more banska u-prava tudi pred potekom tega roka izrecno izjaviti, da nima ničesar proti ustanovitvi.
Pravno sredstvo proti prepovedi.
Proti prepovedi ustanovitve društva imajo ustanovitelji (prijavitelji) pravico pritožbe na notranjega ministra v 15 dneh, ko so prejeli, oziroma vsaj eden izmed njih pismeno in obrazloženo prepoved od banske uprave.
Ko je društvo dovoljeno, oziroma ko ni prepovedano, se skliče
ustanovna skupščina (ustanovni občni zbor),
kamor smejo priti samo člani in poimensko povabljeni gostje. Isto velja sploh za vsak občni zbor. Skupščino je treba vsaj £8 ur pred vršitvijo
naznaniti srezkemu načelniku, ki lahko pošlje na vsako društveno skupščino svojega zastopnika,
ki je dolžan, da prepreči nezakonito ali nepravilno delo aH nered, in po potrebi, da razpusti skupščino.
Ako pa zastopnik srezkega načelstva ni navzoč, more pod istimi pogoji tudi neposredno razpustiti skupščino.
Srezko načelstvo more:
1.	skupščino prepovedati, ako je sklicana proti pravilom ali zakonu, ali
2.	dati z dnevnega reda točko, ki nasprotuje pravilom in zakonu.
Zoper odločbe srezkega načelnika pod 1) in 2) je dopustna pritožba na bana v 15 dneh po objavi odločbe.
Vsako društvo more imeti svoj društveni odbor ali društveno upravo, ki sd' mu že v samem zakonu določene naloge:
a)	mora srezkemu načelniku s pismeno vlo go sporočiti izvoljene člane odbora s pristav-kom, kaj so in kje stanujejo;
b)	mora voditi o društvenikih natančni imenik (seznam), ki ga mora v prepisu izročiti srezkemu načelstvu, kadar to zahteva, oziroma mora dopustiti, da jih samo pregleda;
c)	mora naznaniti sreskemu načelstvu vsak občni zbor vsaj 48 ur pred vršitvijo obenem s časom in krajem vršitve ter dnevnim redom.
č) mora dopustiti, da na zahtevo srezkega načelstva oblastvo pregleda zapisnike sej ter skupščin;
d) mora takoj javiti srezkemu načelstvu, kc» se društvo prostovoljno razide.
Iz tega sledi, da državno oblastvo nima pra-i vice do vpogleda v blagajniške knjige, oziroma da društvo nima dolžnosti, da iste predi loži na vpogled.
Razveljavljenje društvenih sklepov.
Srezko načelstvo mora razveljaviti vse društvene sklepe, ki nasprotujejo pravilom ali zakonom. Zoper tako razveljavitev je dopust' na pritožba na bansko upravo v 15 dneh po priobčitvi, vendar nima pritožba odložilne mu či, t. j. društvo ne more svojih sklepov izvršiti»
Razpust društva.
Banska uprava more razpustiti društva:
1.	ki prekoračijo svoje s pravili določeno področje ali bi istega ne mogle več Vršiči, aH
2.	ki bi nastopila proti državnemu ali dru? žabnemu redu ali javni morali.
Zoper razpust je dopustna pritožba na no-! tranjega ministra v 15 dneh po priobčitvi razpusta, vendar nima pritožba odložilne moči, t> j. društva ne morejo svojega delovanja nada-f ljevati.
O ustanovitvi političnih društev in strank"
bomo spregovorili enkrat prihodnjič.
*
Laporje. Kot pušeljc se je pokazala zadnjo nedeljo naša mladina. Da je katoliška in slo-venska ter da taka ostane, samo to nam ja hotela povedati. Rada bi nam bila že prej, pa ni mogla, ker nekateri niso pustili. Povedala nam pa je svoje misli v jeziku, ki ga res moramo biti veseli. Skromen, a prisrčen je bil njen društveni praznik, kot da ga je pripravil Gospod. Zjutraj so se v trumah zbrali naši JD3la4ostniki ob oltarju. Od duše do duše jim je govoril božjo besedo veliisi mladinoljub g. dr. Jeraj, profesor mariborskega bogoslovja; Na pet domov jtih je spominjal, da jih ne po^ zabijo, skozi pet domov jih je v duhu pope-ljal: skozi domači rodni dom, skozi zadnji ti-hi domek — grob, skozi cerkev — naš skupni župnijski dom, skozi društveni dom, kjer sa peče kruh za duha in srce, nas hoče vse pripeljati nskoč v nebeški dom. Iz rok svojega predsednika so nato prejeli Gospoda nebes in zemlje. Cvet naših vasi se je zbral. Glejte, da ne bo divji njegov sad! — Popoldne so pro-<
na Bianko, ki je služila tamkaj, in ko je potem prišel domov, je bilo ljubezni z Liziko ikonec. Sedaj je tako prišlo. To ima sedaj stari! Tisočkrat boljše bi bilo, če bi se držal Lizike.«--
Zveeerilo se je. Ko sem stopil na cesto, sem opazil, da se je veter zasukal in da je začel zelo močno vleči.
Jugi Južna sapa! Sedaj bo s sankanjem tako ali tako pri kraju. Škode pač ne bo nobene! »Grozd« je stal na podanku; moral sem po južnem polčgu proti domu. Bilo pa mi je, kakor da me sili nevidna moč, naj stopim po severnem pol6gu goil zopet proti koči na barju.
Stari Grčar mi ni šel iz glave. Če tako osamelo, okorno dušo kaj omaja, kakor je bil strah, da bo moral iz hiše, v kateri je bdi že dolgo navajen živeti, potem se lahko pripeti kaj hudega. Posebno še, ker je nesel tari s seboj domov toliko žganja. Sklenil sem, da Grčar ne sme preživeti strahotne noči, ampak da ga bom poiskal in mu nekaj nasvetoval. Bianko naj bi poslal v mesto služit. Jaz sam sem ji hotel dobiti dobro, pošteno službo. In ko bo ta kamen spotike odstranjen,
sem se namenil, da poprosim Žagarja, naj pusti stara dva Grčarja v njuni koči. Ne vem, zakaj se mi je zazdelo, da bo to moje ravnanje odobravala Erika Grubelnik.
Morebiti bo — če se mi načrt posreči — vzcvetela zopet tudi Šipčevi Liziki že umrla sreča.
Ko sem šel po pologu gori, se mi je zaletel južni veter v hrbet. Potem bo domov — proti vetru — težavna pot!
Čudil sem se samemu sebi, da sem v takem vremenu brodil proti stari koči na barju, namesto da bi sedel v svojem prijetnem domu k lepi knjigi. Bil je nekak ukaz v meni, ki sem mu pokorno sledil. Preje, ko sem živel še v velikem mestu, je bilo moje načelo: »Ne brigaj se nikoli za zadeve drugih ljudi!« Oj, kaj bi mi bila tedaj mar usoda takegale drvarja! Ničesar bi ne bil izvedel o usodi takih majhnih ljudi, in če bi bil slišal o njej, bi se mi zdelo to dolgočasno in vseeno. Kako vse drugače je bilo sedaj!
Gozd! Oče vseh, ki prebivajo pri njem! Vse napravi za brate in sestre. Hoče, da vsi njegovi otroci vedó za medsebojno trpljenje in veselje,
cilj je baš v nasprotni smeri in tudi časa ni-mam.«
Nagovorjeni se ja smilil slepi siromak in je bila takoj pri volji, da izpolni prošnjo« Prvotna slepčeva vod-i niča se je odstranila! takoj. Slepec je prijel deklino tesno pod ro-ko. In naenkrat je de-kle čutilo oster ubod v roko in rekla:
»Vi ste me zbodli!«
Slepec ni dal odgoj vora, še tesneje se je ovil spremljevalkina roke in jo vlekel na-i prej. Dekle je čutila, da zgublja počasi zai vest. V tem trenutku se je pojavil na na-< sprotni strani ulice le-i po oblečen gospod in ji je zaklical ves x skrbeh:
slavili težko pričakovano društveno 301etnico. Deževno vreme je žal zmotilo marsikoga, da ni prišel. Vendar je bila udeležba naravnost veličastna. Preko 300 jih je prišlo, da je bilo vso slavje kot pravi narodni tabor. Pozdravil in naznanil častne člane je Sprogar, deklami-rala sta Gašparič in Bogatinova, prekrasen slavnostni govor je imel g. Jeraj. Sledila je igra »Pri kapelici« v režiji gdč. Katike Medvedove. Namenoma ne bomo nikogar imenovali po imenu, samo to vsem skupaj rečemo: Sijajno ste se odrezali! Še večkrat kaj takega. Le nikdar ne pozabiti, kar vam je zanosno povedal eden iz \aš-e sredine: V teh težkih časih, ko vse poka, krepko stojmo! Delajmo! Gotovo čas nam da peroti, an takrat se dvigamo! Da, tako je! Tako bodi!
Bol pri Hrastniku. Iz svojega poletnega spanja se je prebudil tudi dramatski odsek našega društva ter že prav pridno vadi obsežen program, katerega namerava predvajati občinstvu prihodnjo nedeljo dne 1. oktobra kot otvoritveno predstavo letošnje gledališke sezone. Program je izredno pester in vsebuje razne zanimivosti kakor: nastop Kitajcev, petje mornarjev, komični dueti, kupleti za godbo itd. Igralci in pevci se vneto pripravljajo na nastop, ki naj pokaže, oziroma pridobi simpatije občinstva ne le za otvoritveno predstavo, ampak tudi za vse prireditve v letošnji'sezoni. Torej, če hočete za kratek čas pozabiti svoje skrbi, vas vabimo dne 1. oktobra v Društveni dom, da se pošteno razvedrite, saj razvedrila smo v sedanjih težkih razmerah vsi pre-potrebni.
NttiliHi it ¥€ill0
Dosedaj se še ni posrečilo, da bi bil človek stopil na najvišjo goro na svetu, na Mount Everest v Himalajskem pogorju v osrednji Aziji. Tokratna četrta ekspedicija, ¡ki si je stavila nalogo, da bo osvojila 8845 m višino, se je morala vrniti nazaj na Angleško, ne da bi bila zmagala zadnjih par sto metrov. Člani najnovejše ekspedicije so prodrli po nepopisnih težavah 8500 m visoko, zmago nad zadnjim grebenom jim je onemogo-
čilo vreme. Morali so se vrniti, da ne bi bili porinili v resno nevarnost radi mraza in sneženih viharjev že itak osla bljeno življenje preveč izmučenih hri-bolazcev.
Dviganje na vrh Himalaje je izredno težavno. Izključeno je, da bi se popeljala ekspedicija s pomočjo gorskih železnic in avtomobilov v bližino, višin, kakor je to n. pr. mogoče v Evropi. Vsak korak stoterih kilometrov dolge poti do vznožja je mučen in izčrpa še tako utrjenega hribolazca. Celi tedni pretečejo, predno dospeš do točke, odkoder prične pohod navzgor in so dosežena taborišča, iz katerih namerava ekspedicija osvojiti zadnjih 500 do 600 m. Vremenska napoved za toliko časa je izključena. Zadnji ekspediciji je iztrgalo popolno zmago iz rok naenkrat in nepredvideno nastalo viharno vreme. Ko so bili hribolazci že tako daleč, da bi priplezali na najvišji vrh v dnevnih pohodih, se je spremenilo vreme in je celo podjetje padlo v vodo. Treba še povdariti, da je bila tokratna ekspedicija izborno opremljena in je razpolagala z izkušnjami treh, ki so so bile lotile istega podjetja pred njo.
Med sedanjo četrto ekspedicijo in njeno prednico je razdobje devetih let. Ekspedicija pred 9 leti je zahtevala 2 smrtni žrtvi. Od taborišča v višini 8170 m so delali poskuse, da bi zmogli zadnjih 800 m. Težkoče, katere povzroča razredčen zrak, so bile nepremostljive. 8—lOkrat je bilo treba dihniti, da je bil omogočen 1 korajk in pri vsakem 25. koraku je bilo treba počivati par minut, sicer sta stavkala srce in pljuča. Po preplezanju 300 m so bile moči 3 mož,
Vur&erg. Te dni je obiskala naš Vurberg bela žena z bridko koso. Nit življenja je stekla Kranibergerju Janezu, posestniku v Kr-
ki so se bili odpremili na vrh iz zadnjega taborišča, izčrpane. Prav s poslednjimi močmi se jim je posrečilo, da so se še vrnili v oporišče. Drugi dan za tem sta se lotila poslednje višine druga dva člana ekspedicije. Začela sta dvig pri dobrem vremenu. Pozneje še le se je prevlekel vrh z oblaki in se je razčistil za kratko časa. V minutah razblinjenja oblakov so videli tovariši izpod šotora' v taborišču, kako sta se pregibali dve piki po sneženem polju in brž jih je zopet vzela megla. Nista se več vrnila. Od izginutja je minulo 9 let in zadnja ekspedicija je naletela na eno gorsko palico, ki je bila povsem nepoškodovana in zadnji preostanek obeh ponesrečencev. Oba sta morala v megli zaiti v prepad kakega ledenika, kjer sta zmrznila. Je mogoče celo, da sta bila prav na vrhu, in sta smrtno ponesrečila še le na po-vratku ?
Borba za zmago nad najvišjo višino na svetu traja še le 12 let.
Prva ekspedicija na Mount Everest se je podala na pot leta 1921. Dosegla je 7400 m in najbolj ljuti sneženi viharji so jo prisilili, da se je vrnila. Bil je to prvi preiskovalni pohod v povsem neznano pokrajino.
Druga ekspedicija leta 1922 se je po-vspela 8300 m visoko. Zastonj je poskušala, da bi bila prodrla višje. Ogromen plaz prahu je uničil kolono nosačev. Po tej nesreči so se ustavili domačini, da bi šli naprej in člani ekspedicije so bili primorani na povrat.
Doslej so zahtevale Mount Everest ekspedicije 30 smrtnih žrtev. Dejstvo je, da človek ne bo poprej miroval, dokler ne bo stopil čisto na vrh na svetu najvišje gore.
čevinah št. 99, ki je bil rojen pri Sv. Barbari v Slov. goricah leta 1883. Svojo blago dušo je izdahnil dne 20. septembra 1933. Bil je še krepak, čeprav je čas naprtil na njegova pleča že peti križ. Težka bolezen ga je spravila v pre-rani grob. Bil je miroljuben, tib mož; v javnosti se ni dosti udejstvoval, zato pa je tem bolj ljubil svojo grudo in jo skrbno negovaL
»Gospica, vam je najbrž slabo! Pridite, v avtomobilu vas bom odpeljal na vaš dom.«
Ne da bi čakal na odgovor, je zagrabil deklino za drugo roko in jo je odvedel v pripravljeni avto. Nesreč-nica, umeten ubrizg ali injekcija je začela po njej delovati, vendar je še imela toliko moči, da je zaklicala na pomoč. Klice je čul stražnik in se je pre-ril do skupine, ki je hotela ugrabljeno potisniti v avto.
Slepec, ki je med tem spregledal, in njegov lepo oblečeni po-magač sta izprevidela, da sta zašla v zagato In v nevarnost, da padeta pravici v roke. Spustila sta deklino,
čednosti in grehe, on strne vse usode posameznikov v eno skupno usodo, katero soustvarjati ima vsak pravico in dolžnost.
Nisem mogel drugače, moral sem poseči v to, kar sem doživel danes. Tako je torej Hubert postal že sin gozda!
Pomladanski vihar, ta vihravi otrok južnih krajev, je bučal med vejevjem dreves in me je zavijal v oblake snega. Bila je grapava pot.
Prišel sem do koče na barju. Dve okni sta bili razsvetljeni. Potrkal sem.
»Hoj, Grčar, pred vrati stoji Hubert! Odprite! O neki stvari bi se še rad porazgovoril z vami.«
V koči je začelo ropotati in drsati. Slišal sem godrnjati in govoriti, spravljati v kraj in šun-drati po veži. Najbrž sta začela šele pospravljati! Nazadnje so se vrata odprla.
Med vrati je stala žena z lučjo v roki
»Oh — gospod Hubert! — Nikari ne zamerite, moj mož že spi!«
»Saj ni res!« je zarenčalo za njo v veži. »Ne spim! Jaz — jaz stojim tu med durmi!«
»Pijan je!« je rekla žena.
Stopil sem v temno vežo, se spoteknil nad vrečo krompirja in nad neko košaro in bil vesel, ko sem prišel v razsvetljeno izbo. Prav zanikamo je bilo v njej. Grčar je slonel ob mizi. Res ni bil več trezen.
»Kaj pa bi radi?« je vprašal. »Vse je že nasekano — vse nasekano!«
Sedaj mi je bilo res žal, da sem prišel semkaj. Težko je hoditi za izgubljenimi ovcami, in tudi hvaležno ne vselej; to je izkusila danes popoldne Erika Grubelnik, sedaj pa sem izkušal še jaz.
»Kje je Bianka?« sem vprašal.
»Okrog se goni!«
»Tako! — Zaradi nje sem prišel semkaj. —
Imam dobro službo v mestu zanjo.«
\
»Noče služit! Doma hoče biti.«
»Da, potem pa bosta morala iz hiše. Tako je rekel danes Belčar!«
Stari je preteče stresel s pestmi.
»Belčar — Belčar!«
»Hudič naj vzame Bc!*arja!« je rekla žena..
S sosedi je živel vedno v najlepši slogi ter jim je stal ob nesreči vedno ob strani. »Rajši sam trpim krivico, kakor da bi se s sosedom kav-sal«, je večkrat dejal. Posebno Je bil gostoljuben. Njegova življenska pot je bila s trnjem preprežena. Sedem let je nosil vojaško suknjo, štiri leta so ga vlačili po strelskih jarkih. Mnogoštevilen in lep pogreb, kakoršnega že dolgo nismo videli, je pokazal, da je bil pokojnik splošno priljubljena osebnost. Govora domačega g. župnika Al. Kokelja na pokopališču iin dijaka I. R. doma sta ganila pogrebce globoko v srca, da so zajokali v tihi bolesti. Zapušča vdovo z štirimi nepreskrbljenimi o-troki. Ves čas je bil zvest naročnik »Slovenskega gospodarja«. Blag mu spomin!
Gornja Sv. Kungota. Tukaj se bo dne 15. oktobra kar najslovesnejše vršila slavnost 1900-letnice smrti Gospodove. Na najvišjem hribu odstopi g. grof Pahta prostor za postavitev velikega, 15 m visokega križa. Zjutraj ob šestih bo sv. maša. Ob pol devetih procesija na hrib (imenovali ga bodo »Kalvarijo«). Upanje je, da se pridružii tudi Sv. Jurij ob Pesnici, Svečina in mnogi drugi. Križ bo slovesno blagoslovil preč. g. stolni župnik, dekan monsignor Umek. Na predvečer bo gorel pred križem na hribu kres. V slučaju slabega vremena se vrai cela slovesnost v nedeljo dne 22. oktobra, drugače pa dne 15. oktobra. Vsi na Kalvarijo dne 15. oktobra v Gornjo Sv. Kungoto!
Gornja Sv. Kun^cta. Človeka srce boli, če pride na deželo ter vidi ob cestah in križiščih kapelice, katerih ni poslikala vešča roka kakega umetnika, ampak kakšnega nestrokovnjaka. Kako vse drugače pa izgleda, kjer je delal umetnik. Lepo, prelepo je poslikal ka-Velico ob cesti v Gornji Sv. Kungoti pri g. grofu Pachta in na majeriji veličastno fresko-sli-ko sv. Florijana akademski slikar g. Simon Pras iz'Slivnice. Ljubki angelčki plavajo okoli vsevidnega očesa nebeškega Očeta, in spodaj pomemben napis v slovenščini, naj božje Srce siplje milosti in blagoslove na zemljo. S to slikarijo si je g. Fras postavil nov spomenik svoje strokovne sposobnosti. Čast g. akademiku Frasu!
Sv. Trojica v Slov. goric?.h. Približuje se jesen. Nekatera drevesa že izgubljajo zeleno list-js. Zemljo pokriva različno pisana odeja na-Po poljih vidimo raznovrstne delavce, ki
pridno spravljajo jesenske pridelke. Dan za dnem je ista slika. Toda pretečeno soboto je marsikdo odložil orodje in je pohitel v cerkev in na pokopališče. Na pokopališču se je nenasitna zemlja, to pot že 49krat, odprla in zahtevala novo žrtev. Ali kje je kosila bela žena? To pot v Senarski. Ni pa žela že dozorelega sadu, ampak žela je na njivi življenja le nežne cvetke. Ni pretirano, ako se trdi, da se je v žalost potopila cela trojiška fara. Pa tudi marsikatero oko izven trojiške fare je postalo rosno radi vesti, da je Bog s kruto jetiko pretrgal mlado nit življenja Kristini Majhenič. Pokojna je za vedno zatisnila svoje trudne oči dne 13. t. m. in v soboto dne 16. t. m. jo je sprejela hladna zemlja v svoje naročje. Ni mogoče popisati žalosti, ko je draga Kristina za vedno zapustila svojo rojstno hišo. Vso žalost sta še pomnožili žalostinki, ki jih je ganljivo in zelo ubrano zapel domači cerkveni pevski zbor, o-koli 30 pevcev, pod vodstvom g. Mohoriča, organista pri Sv. Antonu v Slov. gor. Ob devetih se je začel pomikati sprevod iz hiše žalosti v farno cerkev. Vodil ga je g. župnik, p. Ernest Jenko, ob spremstvu g. p. L. Dovča, p. Erazma, brata pokojne Kristine, klerika v Mariboru in strica, p. Generoza, upravitelja »Cvetja« v Ljubljani. V cerkvi je daroval slovesno sv. mašo zadušnico g. župnik. Kar pa je najbolj ganljivo in posnemanja vredno, je to, da so med sv. mašo sprejeli sv. obhajilo za blago pokojno vsi domači in cela dekliška Marijina družba. Po cerkvenem opravilu so dvignila dekleta, ki so nosila našo dobro Kristino, krsto in sprevod je šel na pokopališče. Tam je zapel priljub Ijeni trojiški moški zbor žalostinko »Vigred se povrne«, tako, da je vse strmelo. Ob odprtem grobu je g. župnik z izbranimi besedami orisal delo in trpljenje ter vzgled, ki ga je dajala draga Kristina s svojo potrpežljivostjo v njeni dolgotrajni in težki bolezni. Potem je govorila prednica Marijine družbe, gdč. Mar. Padovnik, v imenu pevcev pa je spregovorila
Prediis&arija vzore sv za ročna dela
z najlepšimi vzorci se nahaja v trgovini Kralja Petra trg 4, Maribor.
gdč. E. Krajnc, cerkvena pevka. Na koncu so pevci zopet zapeli in Kristino je za vedno ločila črna plast zemlje od žalostnih starišev, sester in bratov, vseh sorodnikov in znancev. Kristina je umrla v cvetu mladosti, stara komaj 25 let. Bila je vedno vesela in s svojim ljubkim nasmehom je osrečevala družbo v krogu domačih, v krogu prijateljic in znancev in kamorkoli je njena vesela narava stopila, tam je vladalo pravo krščansko veselje. Bila je tudi cerkvena pevka in s svojim lepim al tom je čez 10 let pela slavo Gospodu. Draga Kristina, imela si cvetje in petje najrajši! Vse to že uživaš, ali boš kmalu uživala, kot smemo upali. Bila si priljubljena radi šivanja. Saj si mnogo let izvrševala z vso vnemo to svojo obrt in si kot šivilja dan za dnem veselo gonila šivalni stroj, ki sedaj počiva. Cvetje te je na mrtvaškem odru skoraj zakrilo. Belo oblečena dekleta so te ovenčala na mrtvaškem odru in na pokopališču. Saj so ta belo oblečena dekleta, čez 50 po številu, nosila pri pogrebu vsaka svoj šopek ali pa krono. Dobri Bog pa naj poplača vsem, ki so ji v bolezni in pozneje storili kakršnokoli uslugo!
Jurovci pri Ptuju. Tukaj je zapel rdeči petelin na domačiji posestnika Jakoba Vauputič v Jurovcih ter mu je gospodarsko in stanovanjsko hišo objel pod svoje peruti. Vrli.domači gasilci so prihiteli na kraj nesreče v nekaj minutah. Krepki vodni curki so kar požirali plamene, da so ti v nekaj trenutkih popolnoma omagali pod njimi.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Najprej bodi Vam, g. urednik, potoženo, da so Vašemu tiskarskemu škratu njegovi kremplji kaj hudo porasli; kajti v zadnji številki je iz našega novomašnika g. Fr. Murka napravil Unuka, pa bi zato zaslužil, da se zagovarja pred »paragrafi«, ali pa da se vsaj resno poboljša, da ne bo kje prihodnjič iz našega boba napravil repe! — Zdaj pa nimamo nič veselili novic. V eni zadnjih še obstoječih barak v Strnišču je po dolgem trpljenju smrt rešila 801etnega Jožefa Gleščiča, vpokojenega finančnega nad-stražnika, ki mu je vrli sin, carinik v Rakeku, oskrbel z materjo-vdovo kaj lep pogreb. Naj v miru počiva! — Zalostnejše je, da sta se dogodila zapored vloma v trgovino Nadelsberger-jevo — vlomilci so od strani predrli proti jutru zid ter pobrali za par tisoč dinarjev blaga
Sedel sem na klop, ki mi jo je porinila žena. Ker sem bil že tu, sem liotel vse svoje poslanstvo Izvršiti.
»Mislim, da bi bilo za vaju in za Bianko najboljše, če bi odšla iz tega kraja. Pohujšanja bi bilo konec, vidva pa bi v miru lahko živela tukaj.«
Tedaj me je žena grozljivo neprijetno pogledala.
»Ni potrebno, da Bianka odide — v kratkem 6o umrla.«
»Saj niste pri pameti? To cvetoče, zdravo dekle!«
»V kratkem bo umrla!« je ponovila starka.
»Od kod pa veste to?«
»Brala sem iz njene roke.«
»A tako, kot vedeževalka veste? No, tega ne bomo jemali tako resno.«
Starka se je porogljivo zasmejala.
»Ali gospod Hubert vzame to resno ali ne — ne vem! Jaz pa sem že dolgo vedela. In sedaj je njena smrt blizu.«
p Kako pa morete trditi to tako za trdno?«
Zgrabila me je za levo roko, ki sem jo ji prepustil brez svoje volje.
»Tukaj —,« je rekla in mi potegnila med palcem in kazalcem po dlani doli, »tukaj — saj pač veste, da teče tukaj življenska črta — tu gori na življenski črti ima križ, ki kaže malopridnost, spodaj pa sta dve razi — to pomeni nenaden konec. In tu na sredi zdravstveno črte je križ, ki pomeni brezpogojno njeno zadnje leto, in tu — zdravstvene črte Bianka nima sredi dlani, tukaj-le gori zadene črta sreče na življensko črto in naredi z njo kot — jasno je, še to leto umrje; umorjena bo.«
»Grčarica!«	/
»Da, tako je! Vam, gospod Hubert, pa lahko povem, da se boste še oženili in da boste imeli štiri otroke.«
»Nehajte vendar s temi nespodobnostmi! To je strašno!«
Zagodrnjala je in odšla od mize. Iz peči je potegnila ročko s kavo, pila, sedla na klop pri peči in gledala kakor sova proti mizi. Stari Grčar je srepo in topo zrl pred se. Veter je butal
smuknila v avto, ki ni imel številke in sta odšla.
Dekleta so spravili v bolnico, kjer je pripovedovala svoj doživljaj. Zdravniki so dognali, da ji je navide-i zni slepec ubrizgnil izredno močno uspavalno sredstvo. Roparji živega blaga so bili prepričani, da bo in-i jekcija delovala tako naglo, da ugrabljena ne bo utegnila, vpiti na pomoč.
Londonska policija sedaj zna, da so slepec, njegova prvotna vodnica in gospod z avtomobilom člani » mednarodne tolovaj-! ske bande, ki prodaja na ta način mlada dekleta y južno Ameriko.
in v Apačah tatvina denarja: želarska hči Neža Celan je imela denar od prodanega kolesa shranjen v kovčeku pod streho, pa je tat predrl ognjeni zid in šel z denarjem. Enega osumljenca so orožniki odvedli. — Najhuje pa je, da vražja požigalska roka svoje delo nadaljuje: dne 21. t. m. proti 5. uri zjutraj je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju Franca Serdinšeka v Spodnjem Sv. Lovrencu ter mu je vse zgorelo, le stanovanjsko hišo so še arečno ohranili. Tudi povsem leseni in s slamo kriti sosednji hiiši Štefana Babovšeka so
ker je na srečo že ponoči dežilo in med požarom začelo še bolj dežiti — mogli rešiti vsaj sprednji del: stanovanje. Sicer bi bil ogenj segel še dalje. Tako je zdaj že štirim sosedom zapored pogorelo. Kdaj bo konec peklenskega dela?!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Tako nepričakovano je prišlo, da smo izgubili ugledno in dobro krščansko ženo in mater Elizabeto Ritonaj. Dne
gari v Peklu, plakate društva, ki se mu reče: slovensko katoliško? Sicer postavljamo tukaj vprašaj, a odgovora ne počakamo. To pa zato, ker je menda znano, da če je kdo pri kaki vi-težki bratovščini zapisan, s tem še ni vitez. Pika.
Šalovci pri Središču. Zahvala. V nedeljo dne 17. t. m., je bila v Šalovcih blagoslovljena nova kapelica ter se je v njej prvič darovala sveta maša. Čutimo se dolžne, da se zahvalimo kar vsem, ki so kaj pripomogli k tej slovesnosti. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k slovesnosti, naj presv. Srce Jezusovo vse tisočero poplača.
Šmihel nad Mozirjem. Čeprav je tukaj precej naročnikov »Slovenskega gospodarja«, se vendar bolj poredkoma sliši kakšen glas iz nagega planinskega naselja. Dozdevalo bi se, da tukaj živimo življenje velikega zadovoljstva. Pa temu ni tako. Tudi nas tlači svetovna gospodarska kriza, da komaj z največjo silo
10. septembra jo je močna pljučnica položila rinemo naprej. Ako se ne bode v kratkem ka-
-u nrtatol ¡rt ir> Hav 11	rrrr»>i \T arai lrn t ovi f ____„ „„	r»n io la mnln unftTlin.
y posteljo in čez 11 dni v grob. Marsikateri materi je dajala lep zgled, kako je treba različne križe in težave, ki jih je imela ne malo, nositi vdano in srčno. Svojo ljubezen do Bog-ga je pokazala tudi s tem, da mu je darovala najdražje, svojo edino hčerko, ki že skoraj 20 let deluje med najbolj bednimi, umobolnimi y Stenjevcu pri Zagrebu. Da je bila rajna res priljubljena, je pokazal pogreb, katerega se je vkljub slabemu vremenu udeležilo mnogo ljudi,zlasti žen Marijine družbe, ker je bila rajna tudi družbenica. Za vse dobro ji bodi Bog večen plačnik!
Laporje. Med nebeške angeljce sta odšla pretekla teden polletna otroka uglednih kmetov Vrhovsega iz Vrhol in Hajšeka na Videžu. Globoko žalostnim naše iskreno sožalje! — Polhi in veverice napravljajo veliko škodo na gobah, £i zelo rastejo ter še bolj na sadju. Nekaterim je ta žiivad zgrizla in tako uničila hrušk za ,več polovnjakov. — 741etno Ano Kresnik, pre-¡vžitkarico na Križnem vrhu, je tele hudo zbodlo, ko je polagala. Ranjeno ima levo roko. — Avtomobili še vedno strašijo po gornjem delu Župnije. Iz narobe Čivel-a nam nezvanično [(najnovejša slovenščina!) poročajo, da to vozilo za nje ni čudo prečudno. Sprejmemo na znanje mi in vsi dravski banovinci. — Končno eno vprašanje: al je vitežko, potrgati kje, ma-
ko predruga&lo, za kar pa je le malo upanja, moramo pri vsej svoji pridnosti ¿0 P™ vsem varčevanju propasti, tako kmetje, kakor obrtniki in delavci. Letina je bila pri nas le bclj zasilna. Sena se je še dosti nalcosilo, a kaj pomaga, ker živina nima nobene cene. Tudi žito je še precej dobro obrodilo, le otavo je suša uničila. Sadje pa je spomladansko vreme do-malega uničilo. Sedaj že izgublja narava svojo krasoto ter se polagoma pripravlja na dolgo ziimsko spanje. Kakor priroda izgublja svojo poletno krasoto, tako zadeva izguba za izgubo tudi nas. Tako smo dne 14. t. m. položili k večnemu počitku mladega, komaj 46!etnega posestnika in lesnega trgovca Antona Podvrat-nika,kateri je zapustil žalujočo ženo in več nedoraslih otrok. Bil je poštenjak v vsakem oziru, dober mož in skrben oče; bil je dolgoleten občinski odbornik, načelnik krajevnega šolskega sveta, predsednik splavarske zadruge, večletni cerkveni ključar itd. Kako je bil priljubljen med nami, je pokazal njegov veličasten pogreb, katerega se je kljub slabemu vremenu udeležilo od blizu in daleč mnogo ljudstva. Besede slovesa sta mu ob odprtem grobu spregovorila domači g. župnik in g. župan. Mi ti kličemo: Spavaj sladko, dragi Anton, naj ti bo lahko zemlja domača. Tvoj spomin ostane med nami. Preostalim naše iskre-
Hmelj zopei nese!
Nekaj let so sicer hmeljarji imeli skrbi, kaj bo s hmeljem, nekateri so ga kar. začeli opuščati, toda zopet je prišel čas, da hmelj zelo dobro nese! Letos ponujajo zanj že prav lepe svote. Samo dober hmelj ima dobre cenel Kdor hoče za svoj hmelj dobiti dobre cene, mora znati s hmeljem pravilno ravnati. Posebno važno je obiranje, prebiranje in sušenje, ikar se lahko vsak najbolj strokovno poduči iz knjige
»Hmeljarstvo«,
ki jo je napisal strokovnjak inž. Vinko Sadar. Naročite knjigo danes, vsaj 10-krat se vam bo že letos izplačala! Dobite jo v vsaki knjigarni. Cena ji je 50 Din. Naročila sprejema
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
no sožalje! Druga prežalostna izguba nas je zadela, ko se je v nedeljo dne 17. t. m. v kratkih, v srce segajočih besedah poslavljal od nas naš priljubljeni g. župnik Jožef Presnik. Komaj tri leta je bil pri nas, a bilo je dovolj, da si je osvojil srca, smelo trdim srca vseh žup-ljanov. Naj ostanejo njegova dobra dela prikrita, da bodo enkrat tem lepše očita. Naj ve za nje le On, kateri piše knjigo življenja, ter naj mu obilno poplača. Naj ga božji blagoslov spremlja tudi na njegovem novem mestu v Prevorju.
Braslovče. V četrtek dne 21. septembra, ja umrla v Podgradu Marija Hribernik, stara š( le 35 let, po dolgoletni bolezni. Bila je zvesta članica Marijine družbe. Kljub slabemu vremenu je imela lep pogreb. Na grobu se je od nje poslovil z lepim govorom g. župnik. — V celjski bolnici je umrl Jožef Cilinšek iz Ka-menč. Padel je zvečer z gospodarskega poslopja ter si zlomil hrbtenico.
Vojnik. Na dobro misel je prišel naš občinski odbor, ko je sklenil, da denarja, ki ga je dobila občina za brezposelne, ne bo kar slepo razdelil med potrebne, temveč bo izvršil kako
Lepe Mmm
za trgovce, obrtnike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tlskanice v latinici in cirilici
izvršuj e
hitro, solidno in po najnižjih cenah
Tisama s». Cirilo v Mariboru g
Ropošha g. S
Cckov. račun Stev. 10.602
Telefon inter urb.št.2113
na lesene stene koče, luč se je kadila. Privil sem jo.
Tedaj je starka zopet prišla k mizi.
»Ali ne verjamete tega, kar sem povedala o Bianki? Ali hočete staviti z menoj za tisoč dinarjev?«
»Ali ste pri zdravi pameti?«
»Pri zdravi pameti sem. In tisočak za stavo imam; lahko vam ga pokažem.«
»To je vendar ostudno!«
»Resnično je!« je rekla in skomizgnila s suhimi ramami.
»Pojdem!« sem rekel. »Storita, kar hočeta. Premislita radi Bianke in njene službe v mestu.«
»Ni treba nič premišljevati!«
»Ona je hudič, gospod Hubert,« je blebetal Grčar.
Vesel sem bil, ko sem bil zopet zunaj, čeprav mi je veter tako močno pihal v obraz, da sem s težavo prišel naprej.
Spodaj pri »Grozdu« sem še enkrat stopil v gostilno, da bi se malo okrepčal, in ko sem bil slednjič doma, je bila ura že osem proč.
Večerja mi ni dišala, kljub dolgemu potu, ki sem ga napravil čez dan. Celo steklenica bur-gundca, ki mi jo je moral prinesti Tim, je le malo povečala prijetnost. Tedaj sem se zopet enkrat zatekel k svoji stari Matildi. Poklical sem jo, naj pride s svojo nogavico, iki jo je pletla, v mojo sobo.
»Pridite no, Matilda, sedite malo k meni.: Tako sam sem. Izpijte kozarec vina z menoj!«
»Samo požirek, gospod Hubert, ¡ker me glava boli!«
»Tako! — In sedaj mi pripovedujte kaj o moji materi!«
»O Bog, o Bog, gospod Hubert! Kako bi se dobra gospa veselila, ko bi bila doživela to, kako bo mali Hubert vzrastel. Tako pa je že umrla, ko je bil star šele štiri leta. Gospod oče pa je leto poprej padel v vojni. Tako je bilo, da!«
»Kakšna pa je bila moja mati, Matilda? Ali je bila velika?«
»Oh ne, majhna in zala. Saj pravzaprav ni bila podobna ženi, ampak je bila kakor mlado dekle. Nekoč smo bili v mestu; tedaj je peljala
javno delo, pri katerem bodo imeli brezposelni delo in kruh. Tako se je sedaj vršila gradnja vodne škarpe med Klančnikovo in Can-kovo žago, kar je bilo res potrebno. — Naše Prosvetno društvo, ki je bilo spomladi razpu-ščeno in je vložilo priziv na ministrstvo, je dobilo odgovor, da se priziv zavrne in razpust ponovno potrdi. Tako ostaja naši mladini samo še ena pot in družba: gostilna.
Škofjavas. Slabi so časi; vse toži, tarna in vzdihuje. Še sv. Janez Nepomuk v kapeli pri mostu je nagnil glavo na stran in premišljuje. Ali veste, o čem razmišlja? Nek hudomuš-než mi je to povedal, jaz bom pa vam. Če se je on meni zlagal, se bom jaz tudi. Hm, rekel tj«, da svetnik zato glavo na stran drži, ker premišlja, koliko so škofjevaški občani na davkih in v posojilnici dolžni. Nekatere bode sedaj hmelj rešiil, to je pa smola, da navadno najbolj potrebni te »žlahtne rastline« nimajo. — Naša občina ostane tako kot je, baje samo pridobi del občine Bezovica.
Rogaška Slatina. Dne 9. t. m. je bil na sejmu v Slavonski Gradiškii okraden živinski trgovec Alojz Boršič iz Rajnkovc. Lopovi so mu naravnost iz roke iztrgali celih 13 jurjev. S pomočjo tovarišev, svojega brata in policije je prijel še3t iopovov, a čudno, denarja niso našli pri nobenem več, čeravno se je aretacija izvršila takoj. — Spričo občinskih volitev se že pojavljajo grožnje. Opozarjamo, da občinski zakon odločno prepoveduje take grožnje. Zapomnili si bomo vsak slučaj ter ga naznanili višjim oblastem.
lev le ¡Mer.
Združene ameriške države so svet vsega mogočega in nemogočega. Klati se danes po Ameriki največ brezposelnih in iz teh se rekrutirajo najbolj prebrisane banditske bande po tudi posamezni potepuški mojstri.
Lepega popoldne sta kresala mimo cirkusa v večjem ameriškem mestu dva brezposelna nebodijihtreba. Ravnatelj podjetja je stal zunaj pred cirkusom in opazil, kako vohunita ta dva klateža: Henrik in Rudolf, krog zverinjaka. Brž je uganil, da so brezdelje, glad in raz-
capanost njun vsakdanji posel. Brez nadaljnjega ju je pozval, naj pristopita k cirkusu. Pogoj za sprejem je brezpogojna pokorščina, — nagrada 2 dolarja na teden in cela oskrba. V hudi sili celo zlodej žre muhe in tako sta se zavezala tudi Henrik in Rudolf, da se bosta v vsem uklonila sveti volji g. ravnatelja. Podpisala sta pogodbo in pri večerni predstavi sta že bila določena za sodelovanje. Henriku je bila odmerjena vloga burkeža, Rudolfa je zašil sam ravnatelj in krotilec zveri v levjo kožo, ki je pa bila preozka v zadnjem delu. Prejel je povelje, da v kletki po levje kima in sedi povsem mirno, da občinstvo ne bo opazilo, da mu manjka levja zadnjica in na koncu košati rep kralja vseh živali.
Predstava je pričela^ Henrik je zbijal šale, Rudolf je sedel ifcot lev samec v kletki in kimal dostojanstveno, da je le nalahno otresal grivo na glavi in po vratu. Skozi žrelo je lahko opazoval radovedne gledalce in je tudi čul Henri-kovo brbljanje. Naenkrat pa se je ozrl bolj na desno in cel poliv mravljincev ga je preletel po celem životu. V sosedni kletki se je motal orjaški — bengalski tiger.
Henrik je bil pri kraju s šaljivo kramo. Brezskrbno se je naslonil ob železno omrežje, ki je ločilo leva od tigra. Nekoliko močnejši naslon je sprožil vratca med obema kletkama — tiger je dobil naenkrat prost vstop do leva. — Presveta Trojica, se je tudi Rudi v levji koži prestrašil, ko je opazil, kaj je zagrešil njegov tovariš nehote.
Pripodile so se mu v spomin vse grozote o tigrovi krvoločnosti. Le tega se ni mogel spomniti, da bi bil kedaj čul: tiger je napadel in se lotil z zobmi leva. Nepopisen strah ga je trosil, da je kar pozabil na vlogo zapovedanega kima-nja in mu je postal cilj vseh razmišljanj, kako bi neopaženo zaprl pregrado, ki ga je ločila od strašnega soseda. Ni si znal drugače pomagati, kakor da je siknil prav na rahlo skozi žrelo: »Henrik!« Rahel klic bi naj opozoril neprevidnega
burkeža, v kako grozno smrtno nevarnost je pahnil prijatelja. V vrvežu gledalcev je preslišal lahkomiselni Henrik rešilni klic in vrata so ostala še naprej odprta.
Pri obhodu po kletki je zadel tiger na odprto vrzel in se bližal prav počasi levu, ki je sedel na sredini kletke, kakor bi bil pribit.
Nesrečni in sigurni smrti zapisani Rudi je že vohal smrad gospodarja — džungle . . . Šinilo mu je v glavo, da kažejo zveri mačje vrste ena drugi naklonjenost, ako mahajo v pozdrav s koncem repa. Kako bi naj on oznanjal prijaznost požrešnemu sosedu, ko pa ni imel niti levje zadnjice, kaj še le v teh grozotnih trenutkih edino rešilnega — repa!
Curkoma ga je oblival pot pod levjo kožo, ko ga je tiger obkroževal prav počasi in že puhal vanj prepoznanje, da ne tiči v levji koži — kralj zveri in puščave, ampak brezposelni potepuh —-Rudi.
Trepet in strašna groza sta ga bila že tolikanj prevzela, da še glasu ni spravil več iz sebe in je bil bolj na drugem svetu nego v cirkuški zverinski kletki. Tiger je hacal krog sedečega leva, ga cePo vohal in že je bil z gobcem pri levjem ušesu, v katerega je pošepnil:
»Ali je tudi tebe stari oderuh in skopuh zašil v levjo kožo za 2 dolarja na teden?«
Lev Rudi ni utegnil odgovoriti; že je lopnil g. ravnatelj z dolgim bičem skozi omrežje po levu in tigru, ju ločil ne-silnim potom in skrbno zaprl slučajno odprto pregrajo.
Naročajte
malega Huberta za roko, in tedaj je neki deček zakričal nad njo: ,Gospodičnica, vas mali bratec je izgubil čepico!' Moj Bog, kako smo se smejali!«
; »Lepo je moralo biti, Matilda, ali ne?«
»Kako je bilo lepo! Ivo je živel še gospod oče, tedaj je vedno z rokami metal kvišku malega Huberta, kakor žogo, in ga zopet ujel v roke. Moj Bog, kako se je gospa mama bala! Kako je jadikovala. Če pa je gospod oče nehal s tem žo-ganjem, tedaj pa je vekal otrok.«
»Da, Matilda — da! Le pripovedujte dalje tako!«
»Bil je tudi osliček za ježo. Toda mali Hubert je vedno rekel: ,Ne bom jezdil osla, rajši bom jezdil papana! In tedaj se je vselej tako smejala milostljiva gospa. In ona sama je zajahala osla, Hubert pa papana in priredili so dirko. Oh, kako smo se smejali mi, ko smo gledali skozi kuhinjsko okno. Gospod papa je bil tako kratkočasen. Naj mu ljubi Bog da večni mir in milostljivi gospe tudi!«
Stopil sem k oknu. Dolgo sem gledal v noč.
Nenadoma se je svetlo zabliskalo in s pokom treščilo.
»O Bog, o Bog — ali je nevihta?«
»Da, Matilda, pomladanska nevihta. Ne bo trajala dolgo.«
Prisluškovala sva v noč. Deževalo ni; zdelo se je, da se je polegla tudi nevihta. Zabliskalo se je in zagrmelo še dvakrat, nato pa je potegnil veter in začelo je deževati.
Tako sem sedel z Matildo pač še kake četrt
ure.
Naenkrat plane v sobo Tim in zavpije:
»Milostljivi gospod, v vasi gori!«
Prestrašena sva planila kvišku. Hitro sem obul čevlje z dolgimi golenicami, ogrnil dežni plašč in pokril na glavo čepico, ki sem jo potegnil čez ušesa. »Le brž, Tim, napravi se, v vas morava.«
S pokom je zaloputnil veter vežna vrata za menoj.
Tam doli se je iztegoval ogenj proti temnemu nočnemu nebu. Dim se je dvigal, rdeče osvetljen od zublja.
Naročite za fanie,
ki se odpravljajo k vojakom, knjižico:
n®i tovariš.
Molitvcnik za mladeniče ln še zlasti za vojaka.
Cena z rudečo obrezo 16 Din, z zlato obrezo 18 Din. Po pošti 1 Din več.
Tiskarna sv. Cirila Maribor.
OGLASI
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
Poslednje vesfl.
Vrhovni svet Male antante Je zboroval Sne 25. septembra v Sinaji v Rumuniji. Naš kralj Aleksander in rumunski kralj sta »prejela zunanje ministre Male antante in imela z njimi daljši razgovor. Ob priliki obiska našega kralja na rumunskem dvoru je bil naš vladar ime novan za maršala rumunske armade.
Jesensko zasedanje Društva narodov je bilo y Ženevi otvorjeno dne 25. septembra. Za predsednika je bil Izvoljen južnoafriški delegat de LWoter.
Poplavljencem bo nakazal ministrski svet la prvo silo 200.000 Din.
RomanJe v Marijo Zeli se vrši z avtobusi v nedeljo in prihodnjo sredo. Prijave sprejema »Putnik«, Maribor.
Delavci in nameščenci v Celju in okolici! — LVsa pojasnila za bližajoče se voli.tve v Delavsko zbornico dobite v Celju v pisarni Jugoslovanske strokovne zveze v hiši Delavske zbornice v Razlagovi ulici, zraven hiš Pokojninskega zavoda in sicer vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne ter od 4. do 7. ure popoldan.
Podružnica Zveze absolventov kmetijske šole v Ormožu je imela v nedeljo dne 17. septembra ustanovni občni zbor. Podružnica šteje že 26 članov, predsednik pa je agilni M. Puklavec iz Frenkove. — Istega dne se je v Ptuju vršil sestanek absolventov kmetijskih šol v svrho ustanovitve podružnice. Navzočih je bilo nad 20 tovarišev, ki so izvolili pripravljalni odbor, kateri ima nalogo pripraviti vse za ustanovitev podružnice. A. Šegula, Ptuj, mestno vrtn.
Na paši smrtno ponesrečeni pastir. V Vitanju je padla pastirju Ivanu Iršiču krava v globok jarek. Fant je skočil za živaljo, ki ga je pa v kotanji smrtno pohodila.
Z lestve Je padla na cementna tla in si Je smrtno razbila lobanjo žena bivšega župana Matije Samca v Kompolju na Kranjskem.
Ljutomer. Gledališki odsek naše Marijanske kongregacije otvori to nedeljo dne 1. oktobra
oE pol Štirih popoldne v dvorani Katoliškega doma letošnjo gledališko sezono. Vprizori prekrasno igro s petjem v petih dejanjih »Domen«. Igro je po Jurčičevem romanu „dramatiziral Ivan Česnik. Vsebina je vzeta iz ljudskega življenja v preteklosti. Nastopijo v glavnih vlogah naši najboljši igralci. Vprizoritev »Domena« pomenja gotovo najprimernejšo otvoritev ljudskega gledališča. Pričakujemo, da bo tudi v tej sezoni prebivalstvo domače in sosednih župnij znalo ceniti naše žrtve, rado obiskovalo naše prireditve in tako dajalo našim idealnim igralcem nove pobude za odersko delo v korist ljudske prosvete. Zato vabimo že k otvoritveni predstavi vse prijatelje našega odra. Tudi z vlaki so zveze ugodne. Vstopnina je nizka. Med odmori godba. Bufet. Bog živil
Prodam posestvo v najlepši legi v Trnovljah št. 5 pri Celju.	1010
Kmečki mlin na stalni vodi s posestvom na prodaj. Jug, mesar, Poljčane.	1009
Samostojna gospodinja z večletnim spričevalom želi službo. Naslov v upravi lista. 1011
P Zopet znižane cene I
Veseli in korist boste imeli, če si bodete nabavili za zimske obleke in plašče suk-no v Trgovskem domu'
Prodam v srednji višini Savinjske doline 93 oralov polja, gozda in poslopja po dogovoru za 250.000 Din. Dopisi na Andreja Marine, Ruše.:	1005
Enodružinska hiša so proda. Bolfankova ulica 32, Studenci pri Mariboru.	1007
Sadne mline različne velikosti z granitnimi in navadnimi valjčki izdela poceni Ivan Cretnik, špecijalist za izdelovanje mlinskih in poljedelskih strojev, Sv, Jurij ob južni žel., poleg farne cerkve.	941
tovarua perila in oblek Celje št. 24.
Dobro šukno 40 Din, trpežno sukno 60 Din, modni kamgarn 80 Din. Velika izbira čeiškega, angleškega in domačega blaga. Zahtevajte novi veliki ilustrirani cenik in vzorce. Obleke se poceni in hitro izdelajo po meri v lastni tovarni. Cenik in vzorci zastoni.
Modeme plašče m obieKe
nudimo v veliki izbiri. Izdelujemo tudi po meri.
TrgovsHi dom I. Pregrad PlariHor
25 Aleksandrova cesta 25
Graščina Negova, pošta Ivanjci, proda gozdo-t ve pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Površina ca 15 ha.	.	993
Iščem službo za hlapca na kako večje posestvo do 1. oktobra.	99t
Viničarja, oženjenega z družino, sposobnega, treznega, ižčemo za nastop s 1. novembrom. Ponudbe na upravo lista pod št. 10.333. 995
Čevljarski pomočnik,
dobro izvežban, se sprejme takoj v stalno delo pri A. Regoršek, čevljarstvo, Ilajnsko, p. . Podplat,	1008 \
Sadno drevje za jesensko saditev dobite pri Alojziju Knuplež, Sv. Peter pri Mariboru. Cena visokodebelnemu drevju 10 Din. 922
Prodam posestvo, izve se v trgovini Alojzija Bračič, Zamarkova, Sv. Lenart v Slovenskih goricah.	1001
a
E
H
r—i i
E
E
Tj
E E E S E E S E E E 3
S
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajepshi ljudski posojilnici v Mariboru
..... .V •;. .	V:.- -V" '	;■-.-	■
Gosposka ulica
r« z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog Q8T nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! -^g
E E 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3
Dražba zastavljenega blaga
v Mariborski zastavljalnici, Gosposka ulica štev. 46, bo dne 11. oktobra 1933. - Efektna dražba od 9. do 12. ure dopoldne. Dragocenosti od 14. do 18. ure (popoldne).
Vrvar Ha§an.
(Pravljica iz zbirke »Tisoč in ena noč.«)
Dalje.
»Čemu toliko krika, vi večni nemirneži?« se Je jezil Hasan.
»Oče!« je začel pojasnjevati najstarejši sin, »da vidiš neko steklo, ki nam ga je dala mati, kako se sveti kakor svetilka.«
Hasan se je sam začudil. Vprašal je ženo, od kod ima to Steklo.
»Našla sem to steklo v tej ribi,« je odgovorila.
»Potem je prav. Zdaj nam ne bo treba več kupovati olja za našo svetilko, ker nam bo to steklo svetilo.«
Te noči je moral Hasan često miriti deco, ker so otroci govorili pozno v noč samo o novi svetilki. Drugo jutro se je spet odpravil na svoj posel in ni več mislil na vse vkup.
Tam blizu je stanoval bogat židovski trgovec, ki je kupoval in prodajal nakit in dragulje. Komaj je Hasan odšel, kar je prišla trgovčeva žena in se je pritožila, da prejšnje noči tako dolgo niso mogli zaspati, ker je bila Hasanova deca tako glasna.
»Dobra moja soseda,« jo je mirila Hasanova Žena, »oprosti še tokrat moji deci! Otroci so pač otroci! Za najmanjšo reč ti kričijo kakor norci. Poglej, radi tega kosa stekla je bilo sinoči toliko .veselja, kakor da bi bilo to zlato.«
Trgovka je poznala žlahtno kamenje. Z na-večjo pozornostjo si je ogledovala kamen in ko je ,videla, da je velike vrednosti, je nagovarjala Ha-sanovo ženo, naj ga proda. Ko pa so otroci zapazili, da jim hoče soseda odnesti ljubo jim igračko, so udarili vsi vkup v jok. Zato je mati 6klenila, da kamna brez moževe privolitve ne proda, in je to trgovki tudi izporočila.
Ta je naglo stekla domov in je povedala svojemu možu, kaj je našla v Hasanovem domu. Na< ročil ji je, naj se takoj vrne in da naj ponudi Ha-sanovi ženi dvajset zlatnikov za kamen. Trgovka
je storila tako, ali Hasanova žena kamna brez Hasana ni hotela prodati, čeprav bi bila denar zelo potrebovala.
Zvečer, komaj je dospel Hasan z dela, je bila trgovka že zopet tu. Ponudila je tudi njemu dvajset zlatnikov za kamen, potem trideset in nazadnje petdeset. Hasan je zdaj uvidel, da ima kamen ali steklo, kar je že bilo, veliko vrednost. Ni hotel pristati na nobeno kupčijo, ali trgovka mu je rekla, da mu da, kolikor hoče. Da bi se je iznebil, je rekel bolj za šalo:
»Reci svojemu možu, naj mi prinese sto tisoč zlatnikov, pa dobi ta kamen.«
Ona je res to povedala svojemu možu. Ni trajalo dolgo, pa je bil trgovec sam tu. Ker je bilo že temno, je spoznal že kar po sijaju, da ima kamen ogromno vrednost. Ponudil je najprej dvajset tisoč zlatnikov, potem trideset in nazadnje petdeset tisoč.
Hasan pa sedaj ni hotel prav nič popustiti.
»Sosed!« mu je rekel, »povedal sem že tvoji ženi, da hočem dobiti sto tisoč zlatnikov. Zdaj pa, kakor misliš.«
Trgovec je še pritiskal na ceno. Ko je pa videl, da Hasan ne popusti, in ker se je bal, da ne bi izvedeli za kamen še drugi trgovci, je naštel sto tisoč zlatnikov in je dobil kamen.
Zdaj je bil Hasan tako bogat, kakor si ne bi bil nikoli mislil. Najprej je zahvalil Boga za svojo srečo, nato pa je začel razmišljati, kako bi denar najbolj pametno uporabil.
Drugega dne je obhodil vse vrvarje v Bagdadu, pa je naročil pri vsakem mnogo vrvi. Za delo je plačal že vnaprej. Vsi vrvarji so sedaj delali za Hasana. Da bi lahko spravil toliko blaga, je zgradil celo vrsto prodajaln in je v vsako postavil po enega pomočnika. Vse to je vrglo Hasanu ogromen dobiček in skoro je postal najuglednejši in najbogatejši vrvar v državi. Na najlepšem kraju v mestu je kupil staro hišo in je postavil namesto nje sebi za stanovanje krasno palačo.
Preteklo je precej časa, odkar se je bil Hasan preselil v svojo palačo. Nekega dne sta onadva prijatelja zopet hotela poiskati Hasana, da bi videla, kako živi. Kako sta bila presenečena, ko v stari hišici nista več našla ne Hasana, niti koga izmed njegove družine. Začela sta izpra-ševati, kaj se je zgodilo s Hasanom. Ali še živi? Ko so jima pa odgovorili, da je Hasan sedaj najbogatejši vrvar in da prebiva v lastni palači, sta se silno začudila.
Konec velikih alkohol» nih cest.
Časi, ko je bilo v Združenih državah Se-, verne Amerike mogoče naglo obogateti • tihotapljenjem prepovedanega alkohola, so pri kraju. Lopovski ameriški svet je že tudi ubral povsem drugo dobičkanosno smer — ugrabljenj. Z dvigom alkoholne prepovedi so tudi prenehale tolikanj znamenite al-, koholne ceste ali smeri, katerih so se morale držati ladje, ki so tihotapile alkohol iz Evrope v Ameriko. —; Najvažnejši postaji na tihotapski progi sta bili St. Pierre in Mi-quelon. Sta to prav neznatna otočka. St. Pierre in Miquelon sta zadnja preostanka nekoč mogočnih francoskih kolonij v Severni Ameriki. Francozom ni ostalo ničesar drugega od Amerike, kakor omenjena otoka in na njih par tisoč oseb, ki so se vse ukvarjale s švercom. Na otokih so pristajale alkoholne ladje in do pred kratkem je vladalo tamkaj prav divje življenje in vrvenje. Na St. Pierre je zraslo prav v kratkem času iz nič mesto in luko so dvakrat povečali. Kakor gobe po dežju so poganjale igralnice, zabavišča in sploh so skušali tihotapci zazidati vsak kotiček. Komaj je padla alkoholna prepoved ali prohibicija, že je tudi izumrl otočič St. Pierre. Izseljevanje z obeh otočkov se nadaljuje in vsak mesec zapusti nekdanji švercarski raj po par sto ljudi. Toliko hiš je že izpraznjenih, eno krčmo za drugo zapirajo, igralnice so prazne in zaprašene. V enem letu se bo skrčilo število prebivalstva na stanje kot je bilo pred alkoholno prepovedjo in otoka bosta zopet le revni ribiški postojanki.
Napotila sta se k njemu. Medpotoma je rekel Sadi Sadu:
Dalje sledi.
Zahtevajte povsod
»Slov gospodarja«.
Sprejmem kovaškega učenca. Lorenčič, kovač, i Oddam za svojega 4 mesece starega otroka, j Vajenka, pridna in poštena, se sprejme v stroj-* Fram.	9991 Počehova 15, p. Maribor.	9971 ni pletorni, Maribor, Poljska ulica 12. 1000
Mecesnove štuke za preše, lepe krajnike in vsake debelosti mehek in trdi žagan les, prodaja ali zamenja za dobro vino tvrdka Gnilšek v Mariboru, Razlagova uli-ca št. 25.__983
Hlapca h konjem z deputatom, mogoče brez otrok, sprejme graščina Slivnica pri Mariboru.
Sprejmem pridno in poštene ljudi (družino) od dveh do treh delovnih moči, po možnosti brez otrok, na vinogrado posestvo. Biti morajo vešči v vsem gospodarstvu in imeti morajo svojo kravo. Ivan Preac, Zg. Breg 3 pri Ptuju.	991
innmn a innnao
Ženske plašče zimske suknje gotove obleke manufaktura pletenine žtobite najceneje pri:
I. Preac
Maribor Glavni trg 13
Oglejte si zalogo!
Sprejmem enega majorja in enega viničarja, oba s štirimi delavnimi močmi, z dobrimi spričevali. Naslov v upravi lista.
^ičnl vložki
kom. po Din 100"—
«
lisscririjic!

Žični vložki iz izvanredne trde žice
kom. po Din 150'— Afrik madrace 3 delne Din 250'— Pri naročila se prosi natančna notranja mera postelje. 364
,,WEKA« MARIBOR
Aleksandrova cesta 15.
ÏCotterstvo
992
Glavni trg 4 MarlbOF Glavni trg 4
Vam izdela vsakršno posodo iz bakra, kakor: različne kotle za žganjekuho, bakr. brzo^ arifcske (Alfe) s pripravo tud! za žganje-kuho. Kotle za perilo in svinjekuho.
Autogenično varenje
in vsa popravila po konkurenčnih cenah. Solidno delo! — Se priporoča.
olniki,
rite!
Mnogo ljudi boleha vsled živčnih motenj nad prerano utrujenostjo, nad trganjem in bodljaji v glavi, rokah ln nogah, na vratu ali na obratu, dalje nad utripanjem srca, trzanjem ln trganjem v sklepih, upehanostjo, nemirom, strašljivostjo, tesnobnostjo, težko sapo, razdražljivostjo, raztre-senostjo, pomanjkanjem teka, motnjo v prebavi, omotico, pomanjkanjem spanja in brezštevilnimi drugimi pojavi nervoznosti. Najhuje pa je pomanjkanje volje za delo ter energije pri živčno-bolnem človeku, ki se čuti popolno nesposobnega za delo, brez odpora se vda usodi, nerazpoložen in oznejevoljen je in v življenju ne more doseči nobenih uspehov. Ako občutite katero izmed navedenih živčnih motenj, Je hočete najti odpomoč
svoji bolezni,
piSite mi takoj in poslal Vam bom brezplaCno poučno razpravo o živčnih boleznih ki Vam bo pojasnila, daje predhodni vzrok vsakega resnega obolenja oslabitev telesne odpornosti. Prepričali se bodete, da se življenje v resnici more podaljšati in se bolezni morejo preprečiti.
Treba je samo lioteti!
Vsak dan mi dohajajo priznanja, mnogo piscev zahval prilaga celo svoje slike. Nekatere teh objavljamo tu spodaj: Gospa Ana Schmied iz
G. Nikola S. Bremko- „ ___ i?„„„„ k ,,
-SÏÏÏSJR Vt ' SEMtt i¿
Jugoslaviij, piše
zadovoljna:
G. poštni uradnik Abraham Georg iz Timi-aoare v Rumuniji piše:
-J
Kje bi danes že bila, ko ko bi se ne bila poslu-žila Vašega zdravljenja. Učinek je bil tako zadovoljiv, da ne potrebujem več nobenega zdravljenja. Napravili ste mi veliko uslugo in zahvaljujem se vam iz srca.
Zadošča dopisnica! Zahtevajte še danes brezplačno poučno knjižico! Zbiralno mesto za pošto:
Ernsf Pasfernacli, Berlin SO - IHichaBlhlFchplBtz 13, M. 90.
■¡rb-.*.	>• -	í-i-érí.^.ss^f
.	S^ J - -» - i.-t--*.*. wfv'.^a-	.y:_1*3
Po mnogih poskusih z raznimi sredstvi, ki mi niso pomagala, sem zasledil Vaše odlično sredstvo, ki mi je izborno koristilo. Dolgujem Vam veliko hvaležnost.
Že po kratki porabi Vaše metode sem opazil nepričakovano dober učinek. Izrekam Vam zasluženo zahvalo in porabil bom vsako priliko, da Vas priporočim.
gBsaBBBBaBBaBBaBaBBBaBBBBaBBEffiFBBBEaBBBBBaasBEaBaaBaEaaagiii
tU —---—------- ™
regislrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Sprejema hranilne vloge in jih ■ '. ■-. obrestnje najbolje .•. .-. Denar }e pri nfei naložen po-.'. polnoma varno. ••• •••
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim pre-.*. v .\ m o ž e n i e m! .*. v .*.
S iS iS Bi Ës iS jffi ffif^rfoíRiRi^ iffi fffij j j ^ ^.y i :.I j^i FS i^firftij^j S^j
	
	

SUHE GOBE
kupuje po najvišji ceni Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5.	965
SHHHHBlšjBSBSBSSaD
0	0
Ha]	Kdor se hoče prav dobro ln [a
¡a]	ugodno preskrbeti za zimo,	[g
S	obišče kakor vsako leto	D®
a	s
0	Trgovsko hišo	¡¥
m
•anc
Apace
po 5. 0, 7 Din se dobi le v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ulica 15. 861
Krizi primerile oizftc cene
je nastavila vsemu blagu manuiakturna veletrgovina
franc DoboflCnih, Celic,
— Gosposha uilca IS.	715
Dokazi:
Molino . . 1 ■ . . . od 4.80 Din naprej. Belo , platno 1 «... od 6.—Din naprej. Tiskovina ...... od 7.50 Din naprej*
Tiskovina dvojna . ■ . od 12.— Din naprej.
Poldeleni...... . od 9.= Din naprej.
Svila za obleke, vzorčasta od 14.— Din naprej, "Creppe de Cbine v vseh barvah po 39.— Din. Svileni robci . 1 ... od 25.— Din naprej, Žen. nogavice modn. barve od 6.— Din naprej. Hlačevina široka ... od 24,— Din naprej. Moško sukno za obleke od 26.— Din naprej. Platno za rjuhe, madracengradl, žima za ma-drace. Perje, puh, posteljna pregrinjala, odeje, koutre in sploh vse potrebščine za posteljnino po najnižjih cenah.
Zaka] je ravno pri tvrdkl Dobovičnik, Celje,
tako poceni? Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom. Ker nima velikih režijskih stroškov. Ker se.trgovina nahaja v lastni hiSi ln ne plačuje najemnine. Ker ima.lastno tovarno za odeje »Koutre«. Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perila. Ker ima velik promet in vsled tega vedno sveže blago.
Vsakomur se vljudno priporoča manuiakturna
veletrgovina
Franc DobovHMKCelle
Največja tovarna obutve v Jugoslaviji.
Mi nimamo konkurence in vendar
znižujemo čenč
našim gumijastim škornjem.
Neprestano si prizadevamo, da prila godimo cene obutve cenam Tvojih pri delkov.
Poprej
Din 129*—
Volnene nogavice Din 15.—
Lufov vložek Din 5.—
Za dež in blato ter za vsako delo, ki ga vršite po mokrem terenu na polju, najbolje ustrezajo gumijasti škornji, ki ne prepuščajo vode.
Vam
m-9
4 4 4
'4
i
4 4 4 4 4 4 4
I
ta
Hrani!
lovinc Maribor
Centrali: HarlDor	Podružnica: Cclfc
v lastni no¥i palači na oglu	nasproti pošte, prej lulnoSta-
Gosposhe-Slovenshe ulice.	jersKa hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in lekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim
premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
i
.Tiskarj Tiskarna sv Cirila y Mariboru, predstavnik Albin llrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novlnac i Marffioro, »
Izdajatelj: Tiskarna sv, Cirila, gredstavn k: Franc Ilrastelj * Mariboru.