sa Velja po pošti: s
Za celo leto napre) . E 26-— > I3--6-50 2'20
sa pol leta
P
za četrt » sa en meseo » ia Hemčl|o oeloletno > 29 — ga ostalo Inozemstvo » 35'—
V npravništm: si
ta oelo leto oaprej K 22-40 is pol leta » . » U 20 ■a četrt > » . » 6 60 ia en meseo » . » 1-90 {i poliljanie na dom 20 v, na mesec. - Posamezne Itev. 10 v.
SLOV
i Inserat!:
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
sa enkrat......po IS t
sa dvakrat.....» 13 »
sa trikrat.....» 10 •
sa več ko trtkrat . . » 0 »
V reklamnih notloab stane enostolpna garmondvrsta 30 vlnar|ev. Pri večkratneu ob]avl]en]n primeren popnat.
Izhaja:
vs-jk dan, Izvzemšl nedelje In pmnlke, ob S. ari popoldne.
mr Uredništvo |e * Kopitarjevih nlioah štev. 6/01. Bokoplsl ae ne vračalo; nefranklrana pisma aa aa an sprejemalo. — Uredniškega telefona itev. 14. mm
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopltar/evlh nlioah štev. 6. 1 b Sprejema naročnino, lnaerate ln reklamacije. osb= Upravnlškega teleiona štev. 188. =
Današnja številka obsega 6 strani.
Dr. Krek: Dostavek k 76 urni seji državne zbornice.
Predlog, ki ga je v zadnjem jutru nedeljskega dne z ogromno večino sprejela poslanska zbornica, jc zvezan tudi z mojim imenom. Zdi se mi potrebno, da pri tem jasno in brez ovinkov povem, da je bil to predlog »Slovenskega kluba«, ki so se mu pridružili tudi tovariši češki agrarci; jaz sem imel ž njim le toliko zveze, da som ga >rvi podpisal in utemeljeval. Zvrševal sem pri tem dolžnost, ki jo imam do kluba, kateremu pripadam. Dr. Kra-maf je o tem predlogu zvedel šele, ko je bil že vložen, kar je tudi sam javno povedal. Načelno mu je ugajal, toda sodil je, da je treba konkretno navesti pravice, ki jih ima predsednik v zbornici, in ne, kakor je nameraval naš predlog, predsednika pooblastiti za vse, kar potrebuje, da onemogoči vsako obstrukcijo. V dogovoru z Udržalom in dr. Šusteršičem je vložil vsled tega iz-preminjevalni predlog, ki so ga podpisali tudi člani našega kluba, izvzemšl mene.
Ker mi preseda osebno hvalisanje, in sem do grla sit tistih dičnih, veleza-služnih, veleučenih itd. Krekov, naj ob tf priliki povem, da je. bilo pri našem zadnjem nastopu utemeljevanje zelo postranska reč. Celo ideja sama, naj se zveže z obstrukcijo nujni predlog za izpremembo poslovnika, ni bila glavna reč, marveč najprej je bilo treba ustvariti ozračje, ki bi bilo pripravljeno za tak nastop. Idejo — naj to izdam je »Slovenski klub« imel že minulo poletje, ko je »Slovanska Unija« zvr-Mla svojo voljo, da bodi s proračunom rešen dnevni red. Takrat pa ni bil še Čas za to.
Kdor je ustvaril take razmere, ki je bilo v njih mogoče takorekoč avto-matiški izsiliti izprememboposlovnika, ta ima vse zasluge pri tem zgodovinsko važnem uspehu. In kdo je ta? V prvi vrsti disciplina in železna doslednost našega kluba, ki ima svoje korenine v značajnosti svojih članov in v inteligenci in energiji njegovega načelnika. Čast mu, toda ko bi se ne mogel zanesti na člane svojega kluba, bi ničesar ne zmogel. Ob vseh važnih glasovanjih so vsi navzoči; ob zadnjem je bil naš klub edini, ki je bil polnoštevilen. Poslanci Vseslovenske Ljudske Stranke so s svojo uzorno edinostjo, ki jo ogreva prisrčno prijateljstvo vsacega do vseh, znatno pripomogli izvojevati zbornici mir, državi ugled in rešili čast splošni in enaki volivni pravici. To nc pride niti v poštev, kdo je predlog utemeljeval. Lahko bi ga bil kdorkoli,
LISTEK.
Kandidat.
Paul Bourget. — A. Kalan.
(Dalje.)
In vnovič so vzbudile te misli v Vlontbrunovem srcu zaničevanje do teh propalic, s katerimi bi se bil ravnokar skoro nečastno stepel.
»Bedaki in zlobneži iz leta . . 89. so torej podrli veličastno stavbo naših starih navad! Toda kamni teh hiš pa kličejo, da taka velika dežela ne more ostati igrača navadnih in malovrednih kovarjev, ki jih vzdržuje neveden in surov narod! . . . Kdo bo maščeval, ne tega ali onega ali mene, ki so z njim grdo ravnali, marveč prednike, ki so to deželo vstvarlli? Ti ljudje so jih zatajili. Onečaščujejo jih . . . Kdo so bo nad njimi maščeval v blagor domovine?	' . ■ <
uspeh bi bil tak, kakršen je bil. Ne govorim o govorniškem uspehu, da me ne bo kdo dolžil hinavske ponižnosti, ker ta ni pripomogel, tudi če sem ga kaj dosegel s svojimi besedami, bistveno prav nič k celi reči.
Za nas je v clržavnozborski politiki težko stališče. Vlada nas ni -same na sebi niti upoštevala tudi pocl Taaffom ne. V njenih očeh in v očeh še višjih gospodov smo bili privesek drugim strankam, zdaj Čehom, zdaj konservativcem, ali v novi zbornici: krščanskim socialcem. Treba si je bilo najprej priboriti samostojno, od vseh priznano individualnost. Ravno zato je bila pa pri nas bolj nego pri kateremkoli narodu v Avstriji za obstoj slovenstva potrebna enotna, načelno edina, trclno disciplinirana stranka. Ne govorim kot katoliški klerik, ne kot osebno prepričani pristaš demokratstva, marveč kot trezen opazovalec, ko trdim: Načelno edina, enotna stranka je pri nas mogoča le z odkritim krščanskim in demo-kratiškim programom. Tako stranko podpirajo razmere, ki v njih živimo —; nepoznani in preziram prole-tarski narod, ki z otroško udanostjo veruje in moli, ne more v svoji ogromni večini drugam. Moje ime se druži tudi s stranko, češ da sem sodeloval pri njeni ustanovitvi. Ne utegnem premišljevati, kaj je na tem resnice. Če je pa je kaj, je samo to, da sem res od svojega vstopa v javno življenje brez pomisleka razumel, da jc edino taka stranka mogoča, in da je vsled tega delo zanjo absolutna potreba. Ustanovil je pa nisem jaz, ne nihče drugi, marveč ustanovila jo je edino le nravna moč našega ljudstva. Ta jo tudi edina zdržuje. V tem organizovanem, zavednem ljudstvu korenini edinost in s tem tudi moč našega kluba v državni zbornici.
Naj se pri ti priliki dotaknem neke kočljive reči in povem, kar jo treba. Tržaška »Zarja:< zabavlja proti »Slovencu«, ker je povedal svojo misel o neki naredbi tržaškega škofa. Polemika med listi ni nič hudega, toda »Zarja« napada tudi celo našo stranko. Tega pa na. tak način nekaznovan nihče ne bo delal, kdor se hoče prištevati k nam, naj si dela potem že po svojem prepričanju ali po naročilu kogarkoli. Ne bo, pravim, in pristavljam, da smo dovolj močni in dovolj zdravi., cla vsacega tacega klevetnika postavimo precl prag! Strankar, ki hoče vodstvo stranke imeti drugače, ima za to v naši organizaciji jasno odkazano pot. Tam, kjer je prostor za to, naj se oglasi in naj zastopa svoje stališče; list, ki hoče biti naš, pa ni za to. še na um mi ne pride, da bi bil užaljen vsled napadov v »Zarji«, ali da bi hotel braniti vodstvo Vseslovenske Ljudske Stranke. To je pa moja dolžnost, da povem brez ovinkov: kaplan Ukmar, je član zvrše-valnega odbora naše stranke. Kdor tržaških naših pristašev ima kaj proti
stranki, naj to sporoči njemu in stvar se bo obravnavala trezno in odkrito v odboru. Napad, ki se je zvršil, je pa, — ne glede na to ali je stvarno opravičen, ali ne, s stališča stranke izdajstvo in zakriviti ga je le mogel kdo, ki mrzi našo stranko, ali morda tudi slovenski narod, čegar edina zavctnica je ravno Vseslovenska Ljudska Stranka. Preko takih preidemo k dnevnemu redu.
Proti liberalstvu na Slovenskem je seveda naša stranka v neizprosnem boju. Čim več je liberalnega političnega vpliva, tem manjši je pomen našega ljudstva v javnosti. Zato mu izpodna-šamo tla dosledno povsod, kjer se pokaže. Večji del tega boja je že zvršen; z zadoščenjem in gorkim zaupanjem v boljšo bodočnost gledamo vsi, kako so falange naše mladine, akademiške in druge, že pripravljene, da stoterno na-domeste vsako vrzel v naših vrstah. Tudi to upanje nas dela močne. Zato jc ye tudi naša politika lahko močna. Inteligenca je pač tudi drugod, toda gorje, kjer se inteligenca, ki se ž njo ne druži brezoziren pogum, izgublja v motnem oportunizmu in zvitem, zahrbtnem intrigantstvu. Intrigant more vspevati le proti ljudem svoje vrste, proti pogumnemu in inteligentnemu človeku nič ne doseže. Pogum dela hitijo in s svojo urnostjo prepreči zavite in počasne intrige; inteligenca pa. varuje, da. intrigantov morebitni zahrbtni napad ne uspeje. Intrigantov imamo doma. in na Dunaju, toda doslej smo se jim nazadnje še vedno smejali. Če Bog cla, bo tako tudi v bodoče, seveda le, dokler jih bo kaj. Menda jim bodočnost ne obeta nič dobrega.
Mi smo pogumni. Ko smo videli, da je Bienerthova vlada pretežno vlada nemškega bloka, smo ji napovedali najhujši boj in to smo tucli držali. Razšli smo se s krščanskimi socialci in brez ozira na posledice ostali dosledni svojemu stališču. Splošni avstrijski katoliški shod je postal nemogoč. Boj proti vladi se je še poostril, ko je potrdila. oderuško banko. Ob ti priliki se je jasno izkazalo, da nima večine, ki bi mogla delati ž njo. Tistih pet glasov (ministrskih in Simona Starčka) jc za redno delo v ljudski zbornici le premalo. Vlada ni šla. Držal jo je nemški blok in tisti, ki so te misli, da je nemško svobodomiselstvo najvažnejši faktor v državi. To misel izpodbiti je bilo tem težje, ker so se krščanski socialci vsaj dejansko, menda ne namenoma, postavili med njene varuhe. Dokler se pa, ta misel ne izpodbije popolnoma in brez pridržka, ni mogoče misliti na to, kar imenujemo izpremembo vladnega sistema, tudi potem ne, če bi dobili Jugoslovani ali celo Slovenci sami kakega. ministra. Moč nemškega svobodo-miselstva in vsega, kar je ž njim v zvezi, je bila pa tem večja, čim slabotnejši jc bil parlament, ki je živel v vednem
strahu pred nemško obstrukcijo. Seveda ni bilb treba nemškim svobodomi-selcem, nacionalcem in liberalcem, po-< tem več obštruirati, ko je že njihov ve-, to zalegel pri vladi in višje. Torej je bila potrebna izprememba poslovnika. Te pa l-ednim potom ni bilo mogoče uveljaviti, ker so se ji poleg nemških svobodomiselcev upirali tudi socialni demokratje.
Kdor to upošteva, bo razumel naš boj, ki je šel do obstrukcije. Mi sicer še nismo bili vložili nujnih predlogov, toda s svojim nastopom smo jasno kazali, da s češkimi agrarci stojimo in pademo. Tako se je ustvarilo ozračje, ki smo v njem z enim udarcem izpreme-nili vse politične razmere. Ilomeopatiš-ko smo ozdravili bolezen, ki je imela strašne simptome, a v resnici smešno majhen vzrok. Postavili smo parlament pred dve vprašanji. Ali hočete dati nam, ki obštruiramo, formalno dovoljenje za to, in s tem izpodbiti vse napade na nas in na vsako obstrukcijo, ter tako razbiti ta parlament ali pa odreči se za vsako stranko pravici do obštrukcije in rešiti parlament strahu pred njo? To vprašanje staviti je bilo mogoče za nas in za, češke agrarce samo za to, ker bi bili zadovoljni z uspehom tudi v slučaju, ko bi se zbornica razpustila. Vsak ve, da, bi naša stranka pridobila več mandatov. Stranke, ki so se bale pritrditve na prvo vprašanje, ker bi jih oslabile nove volitve, sploh niso bile niti sposobne za našo taktiko.
Zbornica je potrdila drugi del inaše dileme in s tem sijajno rešila čast de-mokratiškega načela, s katerega je izšla. Nemški svobodomiselci so izolirani javkali ob strani. Stranke, ki so jih držali v objemu, Poljaki in krSčanski socialci so si oddehnile, vlada s svojim Schreinerjem, ki je glasoval proti nujnosti našega predloga, in Bilin-skim, ki sc je bal glasovati proti nemškemu razpravnemu jeziku, se je strahovito blamirala. Pasti mora tako gotovo kakor je Amen v OčenaSu. Pričenja se nova doba.
Moral bi pravzaprav pri ti priliki reči tudi katero o čudni taktiki, ki so jo kazali zopet pri ti priliki naši bratje združeni v Jugoslovanski Zvezi, toda nečem. Rekriminacije nc basnijo nikomur, tem manj, ker po moji sodbi niti drugače biti ne more, nego je. Manjka jim pač ozadja v trdno organi-zovani ljudski stranki z odkritimi krščanskimi načeli. Tudi to bo prišlo. Po-kretaštvo bo tudi v Dalmaciji in Istri vzdramilo ljudstvo. Usoda slovenskih liberalcev, med katere pa ne štejem vseh slovenskih poslancev izven našega kluba, je itak zapečatena. In ko se to zgodi, ko bo mogoč enoten, načelno edin klub vseh, ali vsaj velike večine jugoslovanskih zastopnikov, ga ne bo kluba v avstrijski državni zbornici, ki bi mel večjo veljavo od njega. Bog daj srečo!
II.
Sicer pa ta misel, kako se opravičeno maščevati nad nasprotniki, ni prvič prepajala duše Petra Montbruna. Vedno jc čutil, kar čutijo sedaj v parlamentu kakor v slovstvu branitelji velikih rešilnih idej, ki so v nevarnosti: Domovina, družina, vera, vse to leži na tleh, sovražniki pa se krohotajo in kriče, da, se je vse to preživelo in zapeljujejo nevedno ljudstvo. Montbrun se je dal vjeti v zanjko, ko je šel na shod, ki sta ga Brillault, in Lartail sklicala in njega z zvijačo nanj privabila.
Ali bi jima ne mogel on tega povrniti s tem, da organizira poulični nastop s poštenimi posestniki in skušo-nimi trgovci, ki so bili večjidel njegovi somišljeniki? Vendar pa, če bi jih bil tudi imel na razpolago, ne bi jih hotel uporabiti za tako pobalinstvo . . .
Samo en način maščevanja je bil uporaben — a ni kazal mnogo sadu. Razkrinkati te vrste ljudi iu njih sle-parjenje, pisati proti njim v edinem lu-
kalnem časopisu, ki je vzdrževal njegovo kandidaturo. Dasi Peter ni upal kelove kakega uspeha, ga je vendar nagnil bojeviti inštinkt, ki hoče, da plačujemo nemilo za nedrago, da je doma. koj prijel za pero. Zvonovi po mestu so zvonili dan ob treh zjutraj, ko je ravno dovršil svoj članek. Hitro je uredil papirje, ki jih je popisal z nekako mrzlično pisavo, in dejal: »Ta članek ne bo delal veselja ne Lartailu, ne Bril-laultu ... Jaz ne morem kaj zato, raje bi bil napisal eno stran več za svojo knjigo.«
Razburjen je zaspal ter se, je zbudil zjutraj pozneje nego po navadi. Neprestano napeto delo na volivnem bojišču ga je sililo, da. je ukazal ne ga motili med spanjem. Ko je pozvonil služabniku, mu ta reče:
»Nekdo vas čaka, gospod, že eno uro. Pravi, da ima neko zelo važno reč izročiti gospodu glede volitve . . .«
»Nekdo? Ali kaka ženska« vpraša Montbrun.	. ....
»Neka služkinja,« popravi služabnik. »Vsaj tako mislim. Iz Pariza mora biti. Kuharica jo je videla in trdi, da je v službi pri gospej Brillaultovi.«
»Pri gospej Brillaultovi?« ponovi mladi mož, »ste li gotovi, Ludovik, da je Franica dejala gospa Brillault? . . . Dobro! Povejte, da kmalu pridem.«
»Gospa Brillaultova da bi mi poslala v tej dobi srditega boja svojo služkinjo?« si je dejal, ko se je hitro napravijal. »To ni mogoče. Jaz se ji nisem nikoli predstavil... In to z naročilom, ki se tiče moje volitve? Se-li Brillault boji, da bi se mu vsled sinoč-njega postopanja ne odtegnilo nekaj somišljenikov, in je-li o tem strahu govoril s svojo ženo? Torej bi mi ta pisala . . .. toda kaj in v čegavem imenu ... Franica se je zmotila ... Pa ne, da bi bila ta, ženska zapustila gospo Brillaultovo? Morda si išče službe?... Toda gre sc baje za volitev... Najbrž« jc bila tn njena zvijača, ki si jo je izmislila, da bi ji dovolil prcd-sc... Kaj
a
Naš dan.
Dunaj, 19. dec.
Dobro so jo spalo nocoj, ko smo prišli ob eni po polnoči iz zbornico iz seje, ki je trajala S6 ur. Spalo so jo vsaj brez skrbi! Obstrukcija jo umorjena, pa inicijativi in ženijalni izpeljavi naših voditeljev dr. Susteršiča in dr. Kreku, ki stu že mesece in mesece imela ta načrt, in čakala le ugodnega trenutka, da ju vrŽeta v zbornico. To stoji, kakor jc to tudi res, da se je moglo izvršiti le s sodelovanjem naših zaveznikov čeških poslancev, ki so so dali prepričati, da je potrebna izprememba poslovnika, in sicer ravno sedaj. Naše politične branjovko bodo brez dvojbe omadeževalo veliki pomen predloga naših voditeljev, intrigantske naturo bodo v temnih kotih dokazovale, kako usoden in nepreviden korak jc bil to, a to ne bo motilo ljudi nepokvarjenega srca in zdravega razuma, da 110 bi pošteno presojali vse stvari. Velik čin je bil to, odločilen za razvoj avstrijskega parlamenta, za politični napredek slovanskih narodov in zlasti še za cilj, za kateri stromi ves »Slovenski klub« s svojim vzornim načelnikom ves čas, kar je prišla slovenska delegacija v pomnoženem številu na Dunaj, priboriti našemu narodu primeren vpliv v parlamentu, vpliv na vlado. To dobro čutijo tisti, ki sedaj besne, pred vsem razne nomškoliberalne stranko, ki priznavajo odkrito po svojih govornikih in v svojem časopisju, da jc s sprejetjem dr. Krekovega predloga, kateri jc združil dr. Kramar svoj predlog, iztrgano nemškim strankam vodstvo v parlamentu. Pa tudi vlada Bienerthova je v velikanski zadregi, ker novi poslovnik zasigura resno delo v parlamentu in s tem prekrižava vse krasno, protislovanskc naklepe vlade. Pa o tem boste dobili gotovo poročilo od druge, bolj prevdarne strani, moj namen je, samo skicirati nekaj epizod iz zadnjega boja v našem parlamentu, v katerem je igral »Slovenski klub« prvo vlogo, četudi zaradi tega popoka zavistna
gospodu, v »Narodni tiskarni«--- —
Evo! Noč in dan zboruje avstrijska zbornica. Češki kmečki poslanci govore, asistirajo jim radikalci, zvesto kot vojaki jim pomagajo slovenski poslanci. Velikanska večina zbornico jo pripravljena utruditi opozicijo. Po hodnikih in klubovih lokalih prenočujejo poslanci, da morejo prihiteti v zbornico, kadar se oglase zvonila, dunajski zastopniki so naročali svoje ljudi na zbornične galerije, da slovanske po-slancc in vse časopisje, začenši pri rdeči »Arbeiter-Zeitung« — glasilu fou-da.lc.ev — dunajskih špisburgarjov, listi bogatih židov in vladni listi, vse hujska in piše proti obstrukcionistom. Prirejajo se delavski shodi, kjer se z velikansko fantazijo dokazuje, da jo obstrukcija kriva, da so tovarne zaprte in delavci lačni, po predmestnih dunajskih gostilnah se pripoveduje ljudem, da so slovanski obstrukcionisti krivi, da nima dunajski cestni pometač vsaj trikrat na dan pečenke na mizi. Zabavlja se po kavarnah in sprehajališčih, v električni železnici atakirajo ljudi, o katerih slutijo, da so poslanci. Vsak čas se pričakuje, da pojde zbornica v zrak, in vlada sc pripravlja na § li. Nihče nima drugega prepričanja, kakor da ta zbornica pogine, in sicer v kratkem, ker kako naj se reši, kdo jc more rešiti? In stranke vladne večine in stranka socialnih demokratov so zastonj iskale potov, kako bi se prišlo iz homatij, a nobenemu ni nič prišlo na um. Pa čisto nič! Resignacija in to-gota je bila v njihovih vrstah, pri vladi
pa, ko bi služkinja hotela napraviti svojim gospodarjem kako nepriliko?.. Včeraj sem si želel maščevanja. Morda mi ta ženska prinese gradiva zanj?... Maščevanje s pomočjo odslovljene služkinje? ... Imenitno! Prav nič bi se nc obotavljal, tudi če bi to bilo. Ali mar ti lopovi zaslužijo, da bi si človek delal težkoče pri izbiranju sredstev? ... Sicer pa poglejmo!...«
Misel, da bi bila to odslovljena ženska, ki se hoče maščevati, je samo za hip šinila Montbrunu v glavo. Zdrznil se je, ko je pri prvih besedah, ki jih jc nepoznana izgovorila, dognal, da je bila njegova misel prava.
»Gospod,« reče tuja žeuska, »jaz sem služkinja gospe Brillaultove, ali bolje, bila sem. Včeraj sem se ločila od nje. Vrnem se v Pariz; ne mislim več služiti. Hočem sama zase pričeti. Sredstev imam, pa ne dovolj. Potrebovala bi še dva tisoč frankov... Bi mi li hoteli za to ceno plačati nekaj ljubimskih pisem vašega tekmeca La-rtaila, ki jih jc pisal gospej Brillaultovi?«
(Dalje.)
so iskali rešitve. A tu vrže »'Slovenski klub« v zvozi s Češkimi agrarci nujni prodlog o spremombi poslovnika v
zbornico. Vse je presenečeno. Bero, ma-nojo si oči, a res je, obstrukcionisti hočejo ubiti obstrukcijo. Tega jim nihče ne verjame, no poslanci, nc časopisje, ne vlada, da jo ministrski predsednik v neki soji načolnikov rekel dr. Šuster-šiču: »Naredite še tukaj red, kakor slo ga na Kranjskem!« Vso je mislilo in bilo prepričano, da se obstrukcionisti šalijo, da hočejo s tem predlogom samo obstruirati. Kdo naj verjame obstrukcionistom, da hočejo napraviti v zbornici rod enkrat za vselej! Na to imajo patent vendar samo »Orcinungspartei-cn«, ki so žc ducate predlogov vložilo za spremembo poslovnika, a niso imele potrebne zmožnosti in moči, to tudi izvršiti? . . .A razumni možje so kmalu spoznali, da jo sodaj res pravi čas izvršiti izpremembo poslovnika. Dr. Adler je rekel v svojem govoru, da se mu jo zdelo, da jo to: »Ein Wink von oben!« in dr. Luoger: »Endlich ein ge-scheiter Godanke!«
Naši voditelji, ki poznajo, kako so stranke večine odvisno od časopisja in dostopne raznim intrigam, so pritiskali, da se reforma hitro izvrši. »Slovanska Unija« je sprejela misel reforme poslovnika in dr. Kramar jo na podlagi dr. Krekovega predloga izdelal poseben predlog, ki jc prišel obenem z našim v razpravo in sedaj — reforma je sprejeta. Ah, kako jo šc včeraj huj-skalo časopisje proti temu predlogu. »Neue Freie Presse« in »Deutsches Volksblatt« sta si prizadevala razbrzdati vse nemškonacionalno strasti, a ker se je operiralo hitro, ni ta časnikarski strup popolnoma nič skoval. Tolika hinavščina! Prej so se še ti listi zgražali ob obstrukciji in hujskale na njo ljudske mase in vlado in tudi stranke, ki so prej grmele proti obstrukciji in so se zarotile, da hočejo rajši § li., kakor pa obstrukcijo, so sedaj presedlale. Dobro so čutile, cla je njihove hegemonije konec. A tudi stranke, ki so prej zavijale oči, češ, kolika škoda našemu narodu dela obstrukcija, ki so pripovedovale na vseh koncih in krajih, da nimajo nič skupnega z obstrukcijo, ker so se bale, da bi tak stik škodil njihovim osebnim ambicijam, so postale naenkrat silno previdne. V trenutku, ko se hoče Škodljiva, od njih tako obsojana obstrukcija za dogledne čase onemogočiti, so naenkrat izmodrovale, da si obsiruk-cija ne sme sama deti vrvi okrog vratu, da je treba dobro premisliti, da se ne more kar tako glasovati za tak predlog, ako ne glasujejo vse stranke zanj itd. Toliko državniške modrosti še ni bilo na prodaj!
Ob 1. uri popoldne je začel dr. Krek utemeljevati svoj predlog, o katerem pravi »Deutsches Volksblatt«, da jo bil »zares z infernalno spretnostjo eska-motiran v zbornico«, in »čegar zgodovina bo brez dvoma najinteresantnejše poglavje v političnem razvoju naše domovine«. Vse, kar se v zbornici zanima za usodo predloga in zna ceniti njega pomen, jc stalo okrog govornika in z napeto pozornostjo poslušalo njegova izvajanja, o kateiuh pravi »Arbeiter-Zeitung«, da so bila »fesselnd«. Živahno so priti-jevali govorniku, a ko je končal tretji govor z besedami: Obstrukcija, ti lepi čas, zdaj ni te več! Obstrukcije naj videli bi nikdar več!« je frenetično ploskanje dokazovalo, kako je vsem iz srca govoril.
Tako je bilo! Res, zelo neprijetno! Seveda to, kar sta storila v tem času, ob takih razmerah dr. Krek in dr. Šu-steršič, ki je vse pripravil, zmorejo le ljudje, ki ne hodijo po starih izvoženih potih, ki se ogibijejo dolgočasnih prašnih cest, ampak ljudje bistre glave, trdnih živcev in ostrega orlovega vida, ki znajo varno hoditi tudi po strmih čereh in nevarnem robovju, ki vodi v višine . . .
Tir je prost.
Dunaj, 19. dec.
Iz najhujše obstrukcije, ki je nepretrgoma, trajala noč in dan žc 86 ur, je dr. Krekov predlog vrgel voz zopet na pravi tir. Bliskoma se jo zjasnilo in izčistilo zaduhlo ozračje v zbornici. Ta duhovita, v parlamentarni zgodovini gotovo edina poteza je rešila avstrijski parlament popolnega maraz-ma, državo pa usodepolne krize. Izvršil se je v zgodovini našo drŽave preobrat, katerega dobre posledice bodo čutili in vživali šo pozni rodovi. Poraženo je nemško svobodomiselstvo, katero je Avstrijo vklepalo v jarem toliko desetletij. Kdor hoče presoditi po-menljivost tega zgodovinskega dne, naj čita, kar piše glavno glasilo nemških liberalcev »N. Fr. Pr.« v sobotnem uvodniku:
»Požigalci fctoj6 ob brlzgalnah, ~da gasč, veliko stranke pa nimajo toliko zavesti, da bi jih odgnale; s liilrico, ki je ni dosegel še noben parlament, hočejo zbornici dati nov poslovnik. 2o danes naj zbornica reši načrt poslovnika, v ponedeljek pa gosposka zbornica in že v torek naj ga potrdi cesar. V sredo naj so rešene državne potrebščine. Ta legislativni ekspresni vlak je največjo čudo, ki ga je doživela avstrijska zbornica, odločilna za ta preobrat je taktika krščanskih socialcov. Pozno zvečer so se odločili za to reformo, katere ost jo naperjena proti svobodomiselnim Nemcem. Nihče 110 dvomi o tem, da se s to reformo izvrši najvažnejši in osodepolni dogodek za avstrijske Nemce. Poslovnik je ros zastarel in pomanjkljiv, toda bil je obramba liberalnih nemških strank v sili in nevarnosti. Kaj bi se jim moralo že pripetiti, ko bi ne imeli okopov poslovnika, ko so stali nasproti siloviti večini, kateri so se pridružili klerikalci? Tudi tedaj so nemške stranko čutile krščanske so-cialce v zaledju. Sami so so borili nemški liberalci, dokler se ni vzdigovalo dunajsko prebivalstvo in rešilo Avstrijo nesreče, da ni postala slovanska država . . .
Ako se tore j izvrši izprememba poslovnika, bode to jako reson dogodek in pomenljiv dan za nemški narod. Nemško stranke niso nikdar tajile, da poslovnik več no odgovarja modernemu parlamentarizmu in zbornici, ki šteje 516 poslancev. Toda svobodomiselni Nemci nikdar niso pozabili, kaj so dolžni sedanjemu poslovniku in iz kolikih nevarnosti so bili rešeni. Izkušnje današnjega dne in taktika najmočnejših skupin nasproti nemškim strankam so iznova dokazale, da še vedno krokarji letajo Okoli gore, kakor pravi pesem o cesarju Barbarosi. Niso še izumrli prejšnji nagoni. Še vedno jo smoter slovanskih politikov, da zlomijo nemškim strankam hrbtišče, da jih ponižajo in oslab?. Le poslovnik jih je še oviral, le spomini na boje za grofa Badenija so tvorili ogrado sovražnosti. Sedaj pade ta obramba ali bode vsaj slabša in Nemci nimajo nobene skupine in nobenega zaveznika, ki bi jim stal ob strani z vso poštenostjo.
Ta hinavska politika, ki naj pome-nja rešitev parlamenta, nalaga ravno nemškim strankam največja bremena. Parlament rešijo s sredstvom, ki vsiljuje vpi-ašanje, kdo bode rešil nemške stranke, ako jim bode grla dušila vrv novega poslovnika. Pohojeni bodo tako brezobzirno in kruto, kakor se to zgodi vsakemu pi'emagancu v avstrijski politiki. Nevarnost se vrača, da se ponovč boji, toda sredstva ni, s katei'im je bila v prejšnjih časih mogoča rešitev. Vedno so se nemški poslanci držali načela, da se mora narodnostni mir ustvariti pred reformo poslovnika. Imeti so hoteli zagotovilo, da se večine ne bodo zlorabljale za narodno zatiranje, preden privolijo, cla se izboljša zbornični poslovnik. Ali je izginila sovražnosti, ki jo narekovala previdnost, ali so nemške stranke že tako pobite, da brez boja dopuste reformo, ki je najvišja odkupnina za obstrukcijo?
Delovna veČina, ki se je že tri dni in tri noči ustavljala obstrukciji, ima več življev, katere bolj vleče k »Slov. Enoti«, nego k nemškemu »bloku«. Razmere, ki so jih ustvarili Taaffe, Badeni in Tliun, niso še izginile, in stara prijateljstva imajo še vedno privlačno silo. Ako bi bila v tem resnem trenotku ironija še umestna, vprašali bi, kje je od včeraj vodstvo zbornice. Pri obstrukciji ali pri nočnih stražah delovne večine? Reforma poslovnika, ki je najresnejše vprašanje za avstrijsko pravo manjšine, naj sc zlomi čez koleno! In to se zgodi, ker tako hoče »Slovanska Enota«. Jezikovni načrti pa leže že leto dni nerešeni v zbornici, ako-ravno so Nemci želeli le prvo branje. Kaj prinese še bodočnost, ko poslovnik ne bode nudil več. enakega varstva? Delovna večina kaže razpoke, in »Slovanska Enota« se jc prepričala, da more v odločilnih trenotkih z gotovostjo računati na svoje tihe prijatelje in zaveznike. Ta reforma poslovnika je poleg aneksije najvažnejši dogodek ob koncu leta iu morda najvažnejši od padca grofa Badenija. Nobeno človeško oko ne more videti, kaj prinese bodočnost. Tocla ne moremo se otresti skrbi, da nemškemu narodu preti velika nevarnost, ker so podira, zid, za katerim se je mogel braniti proti napadom mnogoštevilnih sovražnikov, proti sili in izdajstvu.«
NEMCI PORAŽENI.
V večerni sobotni izdaji tarna Židinja:
»V zbornici se. v tem trenotku vrši zgodovinski pomenljiv dogodek. Kršč. socialci, Poljaki, Čehi, Slovenci in socialisti so se združili proti nemškim
svobodomiselnim strankam. Že sinoči se je dobro videlo zbliževanje teh strank, ko so kršč. socialci sklenili brez dogovora z nemškimi svobodomiselci, da glasujejo za nujno reformo poslovnika. Tudi Poljaki so so v tem vprašanju približali »Slov. Enoti«. Tako jo bila zagotovljena za nujnost predloga dvotretjinska večina brez pomoči nemških strank. Kaj ta poslovnik pomeni za, bodočnost nemškega naroda, pokazalo so jo že danes, ko zakon ni šo v veljavi. Kršč. socialni prodsednik jo dovolil, da so jo razprava nenadoma pričela, ko so so nemške stranko Šo posvetovalo o izpremlnjevalnih predlogih. Politične posledice tega dogodka se no morejo dovolj rosno ocenjovati. Že danes so se pokazale. Nemško stranke, ki so doslej odločilno vplivalo na vladno politiko in delovno večino, so postalo osamljena manjšina, ki nasproti zvezi slovansko-krščansko so. cialnih strank ne more zmagati z nobenim svojim predlogom. Sloveča taktika, ki je imela toliko ozii-ov, je ubila vso politiko. Po zakonitih določbah se poslovnik in tudi njegov zakon ne moreta izpremeniti nujnim potom. Proti Nemcem zvezano sti-anke pa nimajo pomislekov in hočejo še danos izvršiti nujno razpravo. Nemške stranke bodo glasovale proti nujnosti; ž njimi so lo manjšo narodnosti, sicer pa so osamljene in po dolgem času zopet Čutijo bridkosti poraženca. Izprememba poslovnika bodo še danos rešena; potem pride v gosposko zbornico in nato bode od cesarja potrjena. »Slov. Enota« jc dosegla s pomočjo kršč. socialcev, da bodočih slovansko-klerikalnih večin no bodo moglo zlomiti nemške svobodomiselne stranek. Pot za bodoče Bade-nije in Thune je torej prosta. Zavese so padle, in vso stranke so so danes pokazalo v vsej nagoti, kakoršne so. Nemštvo kršč. socialcev ni bilo dovolj močno; bilo je le na jeziku, in sedaj se natančno vidi, kako je v njihovih srcih. Pomagali so nemškim strankam vrv oviti okoli vratu in stoje v eni vrsti s Čehi, starimi prijatelji in zavezniki iz časa kršč. socialne mladosti. Ta intriga se jo že dolgo pripravljala in povzročitelji so znani šo iz poletja. Pride čas obračuna, ko bode nemški nai'Od s prsti kazal nanje. Nemški narod se no pusti tako hitro pogaziti, kakor nemške stranke. Na površje pridejo vprašanja, ki so važnejša, nego uspeh intrige v parlamentu. Nemški vpliv jo izključen pri zakonodajstvu, oblast soV dobile v roke nazadnjaške stranke. To so dejstva, ki bodo rodila resne krize navzlic zvitemu prikrivanju. Najboljši živelj nemškega naroda je ponižan do parlamentarno onemoglosti in mora iskati svoje zavetje le v najmočnejših izrazih narodnega prepričanja. Udarec, ki so ga danes dobili Nemci, bodo izven parlamenta moral podkuriti narodna čustva do največjega odpora. To so naravne posledice parlamentarne silovitosti. Kdor se čuti Avstrijca, mora to obžalovati. Toda zbornica je bila zadnje dni brez vodstva, vodili so jo tajni zarotniki, ki so že dolgo iskali ta izhod in katerih edino pravo prepričanje jc sovraštvo do nemškega naroda. Zmagal bode in žel sadove kleri-kalizem, ki se že sedaj roga zaveznikom.«
Doli z orožjeml
Danes pa toži »N. Fr. Pr.«:
»Z volivno x-eformo jc bila predložena tudi reforma poslovnika. Vo-livna reforma jc postala zakon, reforma poslovnika jo ostala nerešena, ker so se ji uprli nemški liberalni poslanci in socialisti. Čehi in Poljaki so se morali odpovedati temu pi'imečku k slovanskemu »bloku«, da niso pomnožili ovir volivni reformi. Sanjo o velemOči, katero so osobito Čehi pričakovali od volivne reforme, se večinoma zato niso uresničile, ker slovanska večina ni mogla razviti svoje moči ravno zaradi obrambe, ki so jo Nemci imeli v poslovniku. In zato so Čehi iz nevolje, ker niso mogli zasesti vladajočo pozicije v zbornici, opetovano pričeli obstrukcijo, da vsaj v nogativnem oziru parlamentu pokažejo svojo moč. Nobena stranka se ni tolikrat posluževala obstrukcijo kot Čehi. Veliki gospodarski in narodni napredek češkega naroda je bil ali posledica obstrukcije, ali pa strahu pred to obstrukcijo. Nobena stranka ni znala tako izrabiti vrzeli v poslovniku, kakor Čehi. Ob času \Vindischgraetzovega ministrstva so Čehi v razpravi o davčnih zakonih tolikokrat med sejo zahtevali deset-minutnih odmorov, da so poslanci bili vedno na potu iz dvorane v hodnike in nazaj. Skoraj v vsakem zasedanju so Čehi v zadnjih desetih letih posluževali se obstrukcijo in v petek so dosegli rekord vsega farizejstva, ko so v ob-strukeijskem boju zaklicali: »Doli orožje!« Bilo je mojstrsko delo taktike, ko so clr. Krama?, dr. Š u s t e r š i č
in dr. Krek", zaparivSi slabost nasprotnika, ki je z odprtimi očmi zašel v zasedo, hitro izrabili situacijo in zavihteli z udarcem, ki mora Nemce zadeti do mozga.
Vsa zbornica je bila pripravljena za dolgo sejo. Nemci in Poljaki na eni strani, da pobijajo obštrukcijo, na drugi strani »Slov. Enota«, da dokaže svojo nezlomljivost. Hočeš, nočeš, vstrajati je morala vsaka stranka. Kar pade mod sejo na predsednikovo mizo Krekov predlog. Četudi so posamezni voditelji na levici slišali o tem predlogu, vendar si niso bili na jasnem, cla se za nemštvo v Avstriji bliža odločiv-na ura. Predlog je bil nezakonit in predsednik bi ga bil mogel zavrniti. Toda dr. Pattai je član stranke, v katere zgodovini igrajo poslovniki proti manjšinam veliko vlogo. Manjšine zatirati, da more večina brez ovir vladati in gospodariti, to je politično oi-ožje kršč. socialne stranke, katere dr. Pattai ne zataji. O stvari so izvedeli tudi socialisti, ki so šc nedavno odločno odklonili misel, da bi predsednika poverili z diktaturo. Krekov predlog pa je socialiste rešil iz obupnosti. Tudi za socialiste je bila zbornica splošne in enake volivne pravice žc prevara; bili so v zadregi vzpričo vprašanja, zakaj je tako prišlo. Škodovalci parlamenta pa so nenadoma nastopili kot rešitelji, ki hočejo takoj na delo ne glede na zavarovane pravice manjšin. Socialisti so udarili v roke Kramafu in Poljakom, ki so od Badenijevih časov pričakovali sreče od reforme poslovnika. Tako je bilo žc 1300 poslancev pridobljenih za presenečenje Nemcev, ko ti še niso bili na jasnem o dalekosežnosti Krekovega predloga. Treba jc bilo pridobiti še kršč. socialce, kar ni bilo težko. Izprva so se kršč. socialci sprijaznili le s Krekovim predlogom. Desnici so se pridružili Italijani. Preden so se Nemci zavedli opasnosti, jc Krek-Kramafev predlog imel že 400 pristašev. Končno je šc vlada pritrdila reformi poslovnika, ker ni hotela biti manj delovoljna, nego slovanski ob-strukcijonisti. Nemci so bili osamljeni, obkroženi. Stiska, ki pojasni postopanje tega in onega faktorja, je vplivala tudi na Nemce, da so se povspeli v obrambo manjšine le do akademičnega protesta. Tako se z orjaškimi koraki bliža reforma, ki bode nedoglednega pomena za nadaljni razvoj političnih razmer v Avstriji. V četrtek je bil predlog vložen, sinoči je bil sprejet v zbornici, v ponedeljek ga sprejme gosposka zbornica in v torek bode predsednik že vsemogočen mož, proti kateremu sc ne bodo mogli tudi Nemci vpirati. Danes Nemci nimajo povoda, da bi se ustavljali, ker češka obstrukcija bode pome-tena z metlo reforme. Toda bodočnost je negotova. Četudi naj nov poslovnik velja le eno leto, vendar je dokazal današnji dan, da more koalicija vseh strank s parom delati proti Nemcem. Zato se bodo Nemci še v pozni bodočnosti spominjali današnjega dne, ko so bili oropani onih sredstev, s katerimi so vrgli v prah zistem Badeni-Thunov.«
Zgodovinska sela avsfril-ske poslanske zbornice 18. decembra 1909.
Dr. Krekov predleg sprejet.
NEMŠKO SVOBODOMISELSTVO UBITO.
Seja avstrijske državne zbornice 18. t. m. je bila zgodovinska, v tem soglaša, vsa javnost. Obstrukcija čeških agrarcev, ki se je začela 15. t. m. z vložitvijo 37 nujnih predlogov, je trajala neprenehoma 86 ur, ob 8. zvečer 18. t. m. pa je sprejela zbornica predlog dr. Krek-Kramaf s 315 glasovi proti 91 glasovom nemških svobodomislecev. Obenem jc zbornica s 268 glasovi proti 135 odklonila nemški razpravni jezik in se je tako v zbornici pokazala tudi protinemška večina v ožjem pomenu besede.
Dr. Kreka predlog sprejme gosposka zbornica že v ponedeljek, torej danes, v torek bo že sankcioniran, tako da se bo prihodnja seja poslanske zbornice vršila žc z izpremenjenim poslovnikom.
Dodatek k poslovniku, kakor ga je zbornica sprejela, onemogočuje vsako obštrukcijo, ker daje predsedniku ma-lodane polnomoč, da vsako preprečenje dela od katerekoli strani onemogoči. Nemški nacionalizem ne bo mogel ob-struirati, in na ta način je po dr. Krekovem predlogu ustvarjen bistveni pogoj, da se more sistem izpremeniti in nastopiti taktična enakopravnost Slovanov v vladi, ki se ne bo več imela, bati nemškega vetu, ki jc dozdaj stra-
šil celo državo. Dr.'Krekov predlog pa je rešil tudi demokratiški princip ljudske zbornice, ki bo odslej res mogla v korist ljudstva delati, ne da bi jo motili kričači in hujskači a la Wolf in Markhl.
Kako je dr. Krekov predlog ubil nemškonacionalni teror in njegovo krivično nadmoč v državi, dokazujejo nemškonacionalni listi, ki javkajo in tožijo in kriče, da jc milo poslušati.
Fuit Ilion, fuimus Troes! — tako zveni danes iz nemške javnosti . . .
XXX D u n a j, 17. in 18. dcc. 1909.
Zadnja obstrukcionista.
Češki agrarec S t a n c k konča svoj govor, ki ga jc začel 17. t. m., ob 12. uri ponoči, 18. t. m., ob 6. uri zjutraj. Ko pokliče zvonec poslance k glasovanju, pride marsikateri v zbornico v copatah, da glasuje. Nato gz*edo eni zopet spat, drugi pa pit kavo.
Zadnji obstrukcionist jc češki agrarec D ur ich, ki govori do pol 1. opoldan. Posluša ga nobeden.
Dr. P a 11 a i, predsednik, naznani, da so češki agrarci ostalo svoje nujne predloge umaknili in da pride zato na vrsto
Predlog dr. Krekov,
obenem pa z njim dostavek dr. Kra-maf-Udržal-Šusteršič; o obeh se razpravlja obenem, ker se tičeta eneleriste stvari. Dr. Pattai vpiše nato govornike, pa ne pozvoni, kar povzroči živahne proteste od strani nemškega »Frei-sinna« in Wolfovcev, ki vpijejo, da je to »Vergevvaltigung« iu tako dalje. Nato govori predlagatelj
dr. Krek,
kojega govor smo po smislu objavili precej obširno žc v soboto v naših brzojavkah. Ker bomo ta veleznamenit govor, ki ga vsi listi brez izjeme zelo obširno objavljajo, priobčili dobesedno, se omejimo zdaj samo na to, da konsta-tiramo, tla jc dr. Krek s svojim govorom dosegel tak uspeh, kakor ga ni šc izlepa kdo v novi ljudski zbornici. Slovanski poslanci so mu neprenehoma burno aplavdirali, pravtako pa tudi cela zbornica. Dr. Krek je nepobitno dokazal, da jc demokratiški parlament. nemogoč brez velike svobode za predsednika, v katerem jo ležišče parlamenta. Izvajal jc. kako je močan parlament, kojega delo nc more nihče samovoljno preprečevati, edina kon-sekvenca ljudskega parlamenta. Naglašal jo zgodovinsko važnost sedanjega momenta in pobijal tiste zahrbtne elemente, ki hočejo, naj Slovani dajo iz rok svoje orožje, sami pa drže nož za hrbtom. Poudarjal je važnost močnega parlamenta v Avstriji za razvoj stvari na Ogrskem in Hrvaškem in za ugled države nazunaj. Dr. Krek je izzval velikokrat s svojo satiro občno veselost. Končno je prav posebno naglašal, kakšnega pomena jo, čc sc parlament sam reformira, no da bi se bal pritiska od strani izvestnega časnikarstva. — Kreka je cela zbornica z veliko napetostjo poslušala in ko jc končal, ni bilo konca aplavzu in čestitanju. — Nato govori
Kramar,
ki ponavlja dr. Krekove misli v drugi obliki. Naglaša posebno, da so Slovani pomagali ustvariti demokratišk parlament in kako so zdaj tudi vse storili, da ga ohranijo pri življenju. Dejal jc, da se je jasno pokazalo, da sc zoper Slovane v Avstriji ne da vladati — pravtako je res, da sc ne more in ne sme vladati zoper Nemce, marveč Avstrija. mora biti nasproti vsem svojim narodom pravična. Pomen, ki ga ima predlog dr. Krek, je zgodovinsk in neprecenljiv.
Vlada.
Nato sc oglasi baron Bienerth, ki izjavi v imenu vlade, da ga veseli, da si hoče zbornica sama dati poslovnik, kakor jo to nujno potrebno, ako se hoče kaj storiti za državo in ljudstvo. Obljubi, da bo vlada vse storila, da so nova postava naglo reši.
NEMŠKA PREPOTENCA UBITA.
Kar so Nemci govorili, objavljamo obširno.
Dr. Redlich
izjavi v imenu nemškega »Freisinna«, da mora zoper Krekov predlog glasovati, prvič iz formalnih ozirov, ker so zbornični poslovnik nujnim potom ne more izpremeniti, potem pa, ker so Nemci sicer za reformo poslovnika, ampak niso za ta način, ker tudi nočejo prevzeti odgovornost za ta »skok v temino« in ker no verujejo, da bo s tem predlogom napočila nova čra za Avstrijo in ker se bojč, da bo predsednik zbornice lahko po novem predlogu postopal tako kakor Nemcem ne bi moglo biti ljubo.
Dr. Redlich je govoril, kakor se vidi, silno ovinkarsko. Rad bi bil re-
kel, da je Krekov predlog podrl na tla nemškoliberalno gospodstvo, ni se pa upal docela, ker ni mogel izjaviti, da je Nemcem obstrukcija ljuba in bi naj-rajše imeli slab parlament, ki bi jim omogočeval imeti v krempljih vlado in še višjo kroge. Ubogi Redlich se je lovil in lomil in pokazal s tem neoclkri-tost in nepoštenost nemškega liberal-stva, ki je s Krekovim predlogom položeno v grob, kamor že davnej spada.
Weidenhoffer
v imenu nemških nacionalcev izjavi, da je tudi on za reformo poslovnika, pa ne na, tak način, da sc tako liitro napravi. Sicer pa se tudi boji predsednika. po novem načinu. Nemci bodo ubiti. Mi stojimo pred velikansko nevarnostjo. Zato smo zoper Krekov predlog.
Weidenhoffer jc žc bolj pokazal, kaj misli. Odkrito jo povedal, da se Nemci boje močnega parlamenta, ki bo varoval pravico večine, ker Nemci večine nimajo, ampak so razpolagali le 7. orožjem obštrukcijo in terorizma. Weidenhofferjev govor sc da stisniti v motto: Avc parlamentum, morituri to salutant!
Iro.
Krekov predlog je katastrofa za vele-neinštvo!
Iro, vsenomec, začno ubirati strune ranjenega velegermanstva. Krekov predlog pomeni katastrofo za nemštvo! Po novoni poslovniku bodo Nemci izročeni na milost in nemilost Slovanom in Romanom. Krekov predlog ni izviral iz ljubezni do deloljubnega parlamenta,, ampak jo stavljen zato, da Slovani ugrabijo Nemcem vladarstvo v državi. Slovani so nalašč uprizorili obštrukcijo, da zastavijo dnevni red z nujnimi predlogi, da no bi mogli Nemci staviti nujnih predlogov in tako preprečiti, da bi prišel predlog dr. Krekov na vrsto. Za Krekov predlog Vsenemci ne bodo glasovali.
Nato začne
Wolf,
ki zatuli
labodji spev velenemštva v Avstriji.
Krekov predlog jo »der niccler-trachtigste Schvvinclel«, kar jih pozna sploh avstrijska zgodovina. Krekov predlog je nekaj takega, na kar so bodo Nemci stoletja in stoletja z grozo spominjali! Obstrukcija jc obštrukcijo ubila — v tem tiči infamija predloga Krek-Kramaf. Potem napada nemške krščanske socialce in jim očita najgrše izdajstvo, krščanski socialci so pa Wol-fu porogljivo smejejo in protestirajo zoper njegove izbruhe. Wolf pravi, da jo vsled Krekovega predloga
v nevarnosti zveza z Nemčijo,
ker bo reforma poslovnika le v korist Slovanom. On, Wolf, da bo najbrže odložil čast biti šc daljo član tako zbornico (Klici: Izborno! Smeh), ampak, če bo kdo hotel njega s pomočjo novega poslovnika disciplinirati, sc bo uprl z vsemi štirimi. Predlog Krek je atentat na Nemce, atentat na ustavo, brezmejno lopovstvo. Golo nemštvo so bo uprlo, da sc bo tresla zemlja!
Tako žalostno so končali zastopniki vsenemštva. Vplivali niso niti najmanj; krščanski socialci in nemški socialni demokrati so se jim le smejali — Wolf jo danes v resnici brez zob.
Adier
v imenu socialne demokracije govori izborno. Obsoja obstrukcioniste, ki jih imenuje muzikante.. Delavci so social-no-demokraške poslance večkrat povpraševali, zakaj pa teh ljudi no vržete iz zbornice? Krekov predlog pomeni
odrešenje zbornice.
Vsenemški nasprotniki Krekovega predloga so žiirnalistični marodorji, hijene, ki se od narodnega boja redijo.
Mi nemški socialni demokrati v tem predlogu ne vidimo nobenega nasil-stva zoper nobeno narodnost, ampak Krekov predlog pomeni
zmago demokracije nad demagogijo.
Socialna demokracija s tem, da glasuje za Krekov prodlog, veliko žrtvuje, ker bo predsedstvo brez dvoma nov poslovnik večkrat zoper nas izrabljalo — toda mi, ki nam prejšnja anarhija v parlamentu ni nič škodovali, se reda, ki bo zdaj nastopil, imamo šc manj bati.
Miklas
govori obširno in temeljito v imenu krščanskih socialcov. Pravi, da blagoslavlja ta dan, ki je prinesel ozdravljenje zbornico. Krščanski socialci bodo za Krekov predlog kakor en mož glasovali, sledeč svojim načelom. Odslej lic bo privilegovanih narodov v Avstriji, najmanj pa privilegovanih skupin par ljudi, ki bi z razbijanjem lahko zbornico ubijali. Sprememba po slovnika jo privilegij za državo, za skupnost, za celo ljudstvo; ona jc
prvi korak k narodnostnemu miru.
Wolf je dejal, da je šla nemška »Gemeinburgschaft« rakom žvižgat. To jo čudno. Ali nemška »Gemeinburgschaft« obstoji v tem, da morajo Nemci vedno to delati, kar gospod Wolf hoče? Nemški narod hoče, da je red v parlamentu! Če bi bilo res, kar je Wolf rekel, potom se to pravi, da Nemci morejo sobo varovati le, če je nered v zbornici, to pa ni res — nemški narod zoper to protestira, da bi bila obstrukcija njegov zadnji in edini »Bolhverk«! (Veliko pritrjevanje.) Kriza jc premagana, napočila je za Avstrijo v resnici nova doba, zato bomo za Krekov predlog glasovali!
Conci izjavi v imenu laško ljudske stranke, Hormuzaki pa v imenu Ru-munov, da je za predlog, Rusin Levi-ckij in češki radikalec Choc sta proti.
Generalni govornik Stransky je proti reformi, dr. Globinski pa za.
Sklepno besedo imata
Krek,
ki mod drugim pravi:
»Kakor hitro bo v tej zbornici napočila zarja novega časa, ki se v tej slovesni uri poraja., in jo bo osvetlila, se bo začel tudi narodnostni mir, sporazumi jenje med narodi te države!« (Vclikansk, viharen aplavz.)
Udržal
brani češko agrarno stranko zopet Choca in Stranskega.
GLASOVANJE.
Velikanska napetost. Dr. Stein-wender in dr. Lecker, edina pametna Nemca mod nacionalci, sta se odstranila, ker nočeta glasovati proti, za pa no smeta; Peric, Ivčevič, Ploj, Bian-kini, ki so še dan poprej Krekov predlog v »Presse« obsojali, glasujejo zdaj zanj (to so ros politiki, ki jih treba z lučjo iskati pri belem dnevu! O pomij a stavskega vajenca).
Glasovanje pokaže večino 315 za, proti jo 91.
Proti nujnosti so glasovali nemški liberalni nacionalci, nemški in češki radikalci, Stranskyjeva skupina in Rusini.
Vtis glasovanja je vclikansk. Svečano razpoloženje v celi zbornici. Dr. Kreku od vseh strani čestitajo.
Pri
meritu	-
govoro Miihhvert, BieIohlawek, Levi-ckij, Wcidenhoffer, Kunschak, Seitz, Kramar.
Pri glasovanju glasuje za prvi del predloga Krek-Kramaf 331, proti 72. Topot glasujejo z večino Rusini in nemški nacionalci Skodl, Ofncr, ITock, Steinwender.
Predlog dr. Weidenhofferja, da se določi za zbornični razpravni jezik nemščina, pado, ker dobi zase samo 135 glasov, proti jo 268. Za so glasovali mod drugimi krščanski socialci, proti vsi socialni demokrati.
Nemški »Freisinn« zapusti nato nekako slovesno dvorano.
Tretje branje
nato združi za ves predlog Krek-Kramaf 333 glasov, proti 28, ker je nemški »Freisinn« že prej demonstrativno odšel.
Izobrazbi in napredku.
Šmarje pri Jelšah, 20. dec. 1909.
V prijaznem slovenskem trgu Šmarje zboruje danes štajerska S. K. S. Z. Mlada slovenska štaj. kršč. demokracija odlično napreduje. To dokazuje tudi današnja glavna., skupščina centrale slovenskih štajerskih naših nepolitičnih organizacij. Povsod po zelenem slovenskem Štajerju napreduje misel združitve slovensko krščansko demokratičnega ljudstva: na političnem, na gospodarskem, na izobraževalnem, na narodno - obrambnem polju. Danes polaga ljudstvo obračun o storjenem delu vodstvo organiziranega izobraževalnega dela, bodoči mesec poda račun politična organizacija slov. štajerska krščanskega ljudstva. Ob občnem zboru »Štajersko kmečke zveze« poročajo voditelji našo politične organizacijo. Lahka jim bo naloga, saj je danes mala naša državnozborska delegacija »Slovenski klub« v ospredju velikopotezne avstrijske politiko. Na današnji glavni skupščini so je imenovalo mimogrede tudi ime načelnika Vseslovensko Ljudske Stranke, dr. Šuster-šičevo. Navdušenih živio - klicev ni hotelo biti konec. Kakor smo poizvedeli, poroča, na občnem zboru »Kmečke zveze« tudi načelnik Vseslovenske Ljudske Stranke, štajerska slovenska krščanska demokracija že zdaj komaj čaka glavne skupščine svoje vztrajno delujoče politične organizacije.
OBČNI ZBOR ŠTAJERSKA S. K. S. Z.
Udeležba nad vse pričakovanje dobra, kljub slabemu vremenu, kljub slabi zvezi. Šmarje ima siccr ob progi Gro-belno - Rogatec postajo, a kaj, ko se pokažejo vsak dan lc štirje vlaki ob najneugodnejšem času menila samo zato, da prebivalstvo šmarsko - slatin-skega okraja ne pozabi, cla ima železnico, ki zasluži odlikovanje za rekord med lokalnimi železnicami glede na nepraktičnost svojih zvez. Glavni odbor S. K. S. Z. v Ljubljani in naš list zastopa M. MoŠkerc. V ozadju je nekaj kibicev pristašev »Narodnega Plevni-ka«, ki mrmrajo tako, da jih je komaj čuti, kadar se govorniki dotaknejo pre-perele slovenske liberalne slame. Imajo med seboj tudi moža, ki resno gleda in zapiše s svinčnikom, kar se mu zdi vredno, da pošlje v »Narodni Plevnik«.
O DELOVANJU ŠTAJERSKE
S« K. S. Za
poroča njen podpredsenik dr. Ilohnjec. Uvodoma naglaša potrebo izobraževalnega dela, ki je podlaga vse krščanske ljudske izobrazbe. Iz njegovega poročila posnamemo, da je imela štajerska S. K. S. Z. leta 1908. članic 100, sedaj 120. Odbor je imel 13 rednih sej in en izredni občni zbor. Poštnih pošiljatev: 2349, lani 1302. Priredila je osem socialnih tečajev, namreč pri: Sv. Križu pri Slatini; Veliki Nedelji; Slovenski Bistrici; Ljutomeru; Šoštanju: Ptuju; Braslovčali; Brežicah. Vzdržuje, oziroma podpira 10 knjižnic, ki imajo 744 Zvezinih knjig. Osrednja knjižnica šteje 6044 knjig. Ljudska knjižnica S. K. S. Z. je izposodila: 2320 knjig. Izposoje-valcev: 230. Zveza je imela v letu 1909: dohodkov: 6687 K 49 v; stroškov: 4131 kron 93 v; preostanek 2555 K 56 v. Ohranila se je stara Zveza s 152 hišami, na novo se je stopilo v zvezo s 118 hišami, stoji v Zvezi z 270 hišami. Dohodki: Preostanek 1. 1908: 324 K, nabralo leta 1909: 184 K 3 v, skupiček od kolka: 1353 K 22 v, računski listki: 195 kron 20 v, skupaj 2156 K 45 v. Stroški (podpora društvenim domom, raznim bralnim društvom): 1679 K. Dohodkov: 2156 K 45 v, stroškov: 1679 K, ostanek: 477 K 45 v. Kolka se je prodalo 1909: 141.000 komadov. Vsega skupaj se je prodalo: 161.000 komadov. Računskih listkov sc je prodalo: 7337 komadov. Samo v mariborskem Narodnem Domu 4687 komadov.
Končno naglaša poročevalec: Širite izobrazbo, v kateri je pravi napredek. Osobito obračajte pozornost na mladinsko organizacijo, ker nočemo delati lc za sedanjost, marveč hočemo delati tudi za bodočnost. Mi smo napredni. Liberalci so pravi nazadnjaki, ki stopajo za nami. Ustanovili smo S. K. S. Z., liberalci so pricapljali za nami s svojo zvezo bralnih društev. Za našo mladeniško organizacijo so prišli s svojo Zvezo napredne mladine in ker smo mi ustanovili »Vseslovensko Ljudsko Stranko«, hočejo tudi oni ustanoviti vseslovensko liberalno stranko. Navdušeno pritrjevanje je spremljalo celo govornikovo izvajanje.
O MLADENIŠKI ZVEZI.
(Poroča Žebot.)
Zveza slovenskih mladeničev je priredila veliko shodov. Zbrali smo se 25. marca v Mariboru, kjer se je narisal načrt, za bodoče leto. Priredili £mo 14 velikili in več manjših shodov. Miadeniški shodi so pravo orožne vaje za našo krščansko mladino. Mladeniških zvez imamo 25. To število se mora šc pomnožiti. V vsaki župniji bi morala obstajati mladeniška zveza. Če bi se to zgodilo, izgledal bi naš slovenski Šta-jer drugače. V mladeniških zvezah si boste blažili srce in bistrili' um. Priporoča pogum, disciplino in dobro orožje, dokler imamo to, ostane naš slovenski zeleni Štajer naš. (Živahno pritrjevanje.)
POZDRAV OSREDNJE ZVEZE.
M. Moškerc pozdravi skupščino v Imenu glavnega odbora S. K. S. Z. in v imenu »Slovenčevega« uredništva. Govori o potrebi izobraževalne organizacije, temelju gospodarske in politiške organizacije slovenske krščanske demokracije.
GOMILŠEK
priporoča revizije po Zvezinih društvih. Izvršile so se revizije v šmarskem okraju. Pri reviziji se pregledajo knjige, blagajna, vse društveno delovanje. Pregleda so tudi, če ima društvo tudi odseke: pevski, delavski, miadeniški itd. Revizija je velikega pomena. Iz-poznajo in odpravijo se pogreški. Društva se požive. S. K. S. Z. naj revizije natančno takoj po novem letu izvede. Ožive naj se dekanijski odbori, kjer jih še ni. Decentralizacija po dekanijskih odborih naj poživi delo.
ZA ČASOPISJE.
Potrebno je, da agitirate za slovon-sko krščansko časopisje. Moč časopisja , je velika. Skrbite in delajte tudi za to, 1 da se odpravijo liberalni časopisi.
ODBOR.
V odbor se izvolijo: Dr. Anton Korošec, predsednik; dr. Josip Holinjec, podpredsednik; dr. Fr. Kovačič, dr. Karol Verstovšek, dr. Anton Jerovšek, tajnik Ferdo Leskovar, Jan. Ev. Kociper, Franc Žebot, Evald Vračko, dr. Lukman Franc, Vinko Zolgar, blagajnik Franc Gomilšek. Namestniki: dr. Anton Medved, Fr. Špindler, Vlado Pu-šenjak, Ivan Gorišek. Pregledovale! računov: Haubenreich, Tkavc.
POZDRAVI. — OVACIJE POSLANCEM »SLOVENSKEGA KLUBA«.
Skupščino so pozdravili Šentilj ski župan, mladina z Ranšnika, uredništvo »Našega Doma« in poslanci »Slovenskega kluba«: Roškar, dr. Korošec, dr. Benkovič, Pišelc, ki so brzojavili: Zadržani po trdem boju za pravice pozdravljamo Vas in Vaše delo!
Žebot predlaga, naj se skupščina zahvali vsem, ki so pozdravili skupščino. Prisrčno zahvalo in neomejeno zaupanje pa izrekajo zborovalci našim odličnim in odločnim poslancem. (Burno pritrjevanje in Živio-klici.)
Predsednik dr. Ilohnjec nato zaključi lepo uspelo glavno skupščino štajerske S. K. S. Z.
Dopolnilne volitve.
Gorica, 19. decembra 1909.
Danes so se vršile dopolnilne volitve za deželni zbor goriški. Silno je deževalo cel dan. Pota po hribih strašno razorana. sneg leži po gorah; goriška okolica takorekoč vsa pod vodo. Kdo bi v takem vremenu pričakoval kaj udeležbe? Toda zgodilo se je, da je udeležba zelo dobra. Res ni sicer taka, kakor zadnjič, toda za te razmere gotovo ugodna.
Do nocoj so znani izidi iz 46 občin, 60 občin še manjka. Izid še torej ni gotov; menda skoro ni dvoma, da prode-re Zlobec brez ožje volitve, kajti sedaj je večina V. L. S. v teh 46 občinah za najmanj 1000 glasov večja kot zadnjič v ravno teh občinah. Danes je dobil Zlobec v teh 46 občinah 5697 glasov, liberalec Vrtovec 2175, agrarec Vran 782, socialist dr. Turna 651 glasov.
Občine
o
QJ -O
_o N
C tU
Kobarid.....47
Log pri Bovcu . .	08
Ročinj.....44
ldrsko.....76
Nabrežina ....	29
Medana.....179
Volče......166
Livek......38
Grahovo.....240
Sv. Križ.....158
Št. Peter.....160
Miren......169
Libušnje.....263
Vojščica.....64
Tolmin.....294
Cerkno.....501
Rihemberg ....	253
Dornberg ....	295
Prvačina.....99
Ajdovščina ....	37
Anhovo .....	174
Vogrsko.....103
Solkan.....234
Grgar.....130
Bate......94
12
1
3
9 16 8 5 2 16 2 1 7
83 80
o
>	j?
o	E
t:	a
>	f-
102 22 4 3
31	— 30 —
15	128
33 8 4 7
Vrtojba.....128 111
Čepovan .... 91 5
Sežana.....38 2
Renče.....117 32
Zgonik.....49 4
Črniče..... 205 11
Osek...... 108 56
Gojače.....42 —
Kamnje.....99 3
Skrilje.....100 10
Sovodnje .... 136 23
Vrtovin.....76 —
Kojsko..... 221 255
Št Andrež .... 134 1
Devin.....74 1
Bovec.....92 —
Žaga......— —
Čezsoča.....38 —
Srpenica.....30 —
Soča......56 —
Trenta.....46 — — —
Volitve se vrše v znamenju popolnega poraza agrarne stranke. Ta stranka bo vjela komaj malo več glasov kot ! socialitiška. To pomeni popolen poraz!
Ne poraz — to je ruin te hinavske in , breznnčelne strankarske karikature, še oelo v gnezdu agrarcev v Vrtojbi je dobil naš kandidat več glasov kot j Vran. Kar je bilo liberalno, ie šln vse
55 27
5
49 13
86 16
302 106 204 11
56 108
25 19
94 21
5
17
68
95 34
105 2 42
32 15
60 21 24 22 78 105 36
26 9
1
9 8 26 2« 2
5
27
2
72 21
109
3 27 1 1
1
16 41
4
89 2
volit; dobro so se pokazali organizirane tudi socialisti. Toda stroga disciplina naših mož je vredna hvale nad vse. Bodisi Gorjanci, oddaljeni od volišča celo pet ur, bodisi okoličani, Vipavci, ali Kraševci, vse je prišlo z občudovanja vredno požrtvovalnostjo na volišče vklub groznemu vremenu.
Hvala in čast možem in fantom!
Dnevne novice.
4- Slovenski narod bo te dni slavil svoj najlepši Božič; obenem bodo slavili rojstvo nove dobe vsi slovanski narodi in cela država. Slovensko ljudstvo se sme pri tem upravičeno najbolj ponašati, ker so bili njegovi zastopniki, ki so v sedanjem zgodovinskem boju zoper nemško nadvlado v Avstriji z enim samim mahljajem položaj tako izpremenili, da je od danes naprej Avstrija drugačna kakor je dozdaj bila. Nemška nadvlada se je opirala na to, da so njeni zastopniki v parlamentu imeli na podlagi zastarelega poslovnika vedno priliko za obstrukcijo in onemogočenje dela; nemški vladni sistem sc ni mogel izpremeniti, ker so nemške šovinistične stranke vedno zoper to vlagale svoj veto ter pretile vsaki novi, Slovanom pravičnejši vladi z obstrukcijo; na ta način so Nemci že velikokrat preprečili zdrav preobrat v državi. Leta in leta so se zato ljudske stranke trudile, da napravijo nov poslovnik, pa ni in ni šlo. »Slovenski klub« je napravil takorekoč v eni sami noči, kar dozdaj ni šlo leta in leta. V čudovito spretno izbranem času, v času, ko parlament ni mogel nikamor, ko je vladni stroj počival in ko niti § 14 niti exlex niti absolutizem ne bi bil mogel ničesar doseči, jc dr. Krek vrgel v zbornico predlog, da se izpremeni poslovnik in deloljubne ljudske stranke so se oddahnile, kakor bi jim kdo odvalil kamen od prsi. Krekov predlog je namah izpremenil ves položaj: rešil je ljudski parlament pred popolnim ban-kerotom, ker mu je dal svobodo dela; šele s Krekovim predlogom je demokratični parlament postal v resnici demokratičen, prost terorizma reakcio-narcev in samovoljne opozicije; milijoni proletariata se danes hvaležno ozirajo na tiste, ki so omogočili, da parlament res izvršuje svojo nalogo. Dr. Krekov predlog pa je s tem storil tudi veliko nacionalno delo: ubil je za vse čase moč nacionalno-liberalnega nem-štva, ker mu jc izvil iz roke orožje obstrukcije, ker je s tem predlogom »padlo zadnje zavetišče in zadnji oklop, ki je branil Nemce«, kakor pravi »Neue Freie Presse«, glasilo liberalnega nemštva v Avstriji. Vsi slovanski elementi so v naši zbornici večina, danes, ko je po dr. Krekovem predlogu nemško-nacionalni terorizem zlomljen, so tudi dejansko večina in s tem je dosedanji sistem padel sam po sebi; »hrbtišče nemštva je preklano«, kakor pravi »N. F. Pr.«, ki piše nadgrobnico nemško-liberalni hegemoniji. Kdor hoče še natančneje izvedeti, kako je predlog »Slovenskega kluba« zadel naravnost v srce nemški nacionalizem, naj bere še druge nemške liste ali pa govore nemško-liberalrih poslancev in Wolfa v parlamentu. Logiki predloga »Slovenskega kluba« se je uklonila vsa »Slovanska Unija« — glasovala je zanj celo »die Ploj-gruppe«, ki je v soboto izjavljala v »Neue Freie Presse«, da se s Krekovim predlogom ne strinja! — uklonile so se mu pa tudi vse druge skupine v parlamentu, pošteni Nemci in Lahi in socialni demokrati, tako da se je pri glasovanju pokazala ogromna večina 315 proti 91. »Slovenski klub« je ta predlog ustvaril in ga imel že dolgo pripravljenega, zato gre njemu neprikrajšana zasluga, da je vrnil zbornici mir in redno delo, da je stri krivično premoč nemškega nacional-stva in radikalstva, da je rešil čast državi in priboril principu demokratizma zadnjo konsekvenco. Takim poslancem čast!, slovensko ljudstvo je nanje ponosno, čuti se povzdignjeno in njegova veljava je priznana po celi državi in tudi izven nje. Odzdaj smo Slovenci močan činitelj v Avstriji, stojimo na lastnih nogah in naša moč sega daleč izven ozkih meji naše majhne domovine. Gostit Božič bomo letos praznovali — breznačelni in neznačajni liberalizem pa ni danes niti tega vreden, da bi se kdo nanj spomnil. Vsak pošten Slovenec danes ve, kje je njegovo mesto; S. L. S. je slovenskemu narodu in vsem, ki so v Avstriji dobre volje, pri« nesla božični dar, kakor nam ga ni do danes Še nobeden. Zato slava poslancem in čast S. L. S., iz katere so izšli!
-4- Popolna brezpomembnost in nlčvrednost siovenskih liberalcev se je te dni očito pokazala. Najprej so vpili zoper slovansko obstrukcijo in poživljali maso, naj slovanske poslancc raz-
Zene, češ, da so ljudski škodljivci. Zdaj pa, ko so slovanski poslanci pokazali, da so oni prvi, ki hočejo delaven parlament in so glasovali za Krekov pred-log, stavimo glavo, da se bo »Narode potegnil za obstrukcioniste! Saj bere mo v »Neue Freie Presse« izjave gotovih ljudi, ki pripadajo liberalcem in ki obsojajo predlog dr. Krekov, čeprav so zanj glasovali. To je očividen dokaz, kako so liberalci zmešani, da pobijajo sami sebe. Ljudje, ki v resnici zaslužijo pomilovanje in ki se tega gotovo tudi sami zavedajo. Sobotni »Narod« je po-vedal, kaj bi liberalci napravili, če bi bili na vladi. Poslali bi Sclnvarza v penzijon, škofa Jegliča pa v blaznico To bi torej liberalci naredili, če bi oni odločevali o usodi slovenskega naroda. Sclnvarz bi šel v penzijon, prišel bi pa nazaj Hein, to bi bilo vse, kar bi bili slovenski liberalci vstanu doseči, kakor sami priznavajo. Ljudje, ki ne mo. rejo več storiti, so pač politični siromaki, da je težko na svetu najti enakih.
-f Gospod Perič ne razume. Zna
ni gospodje, ki so ves čas, odkar traja boj zoper nemško vlado, metali »Slovanski Uniji« pod noge polena, so čutili še neposredno pred sprejetjem dr. Krekovega predloga potrebo izliti svoja srčna čustva v nemškozagrizeno »Neue Freie Presse«. S tem so se seveda tako osmešili, da se jim danes vsa Avstrija, krohota in se vpraša, ali so taki ljudje sploh še mogoči. Pomislite vendar, gospodje Ploj, Ivčevič, Vukovič, Hribar Biankini in Tresič še v petek niso ve deli, da bo dr. Krekov predlog v so boto sprejet in tudi niso vedeli, kakšen namen ima in kako jc češkoagrarna obstrukcija pripravila zanj teren. Najbolj modro se je izrazil gospod Peric, ki je dejal, da »Slovanske Unije« sploh ne razume in ne more nikakor pojmiti kako sta se Krek in Kramar, ki sta bila tako vneta za obstrukcijo, zdaj zavzela za reformo poslovnika. On, Peric, da bi rajši rekel mesto Kreka in Kramafa: mea culpa, opustil obstrukcijo in do pustil dnevni red, kakor ga vlada za-hteva. Podobno sta rekla Hribar iu Roblek ... V soboto pa pove svetu brzojav, da so vsi ti veleumni politiki za predlog Krek-Kramaf glasovali. So jim pač pojasnili, česar prejo niso mogli pojmiti ... Ja, gospoda Perič iu Ploj, zelo dobro bi bilo, če bi zdai vzkliknila: mea culpa, ampak ne za Kreka in Kramafa, marveč zase . -Bodi vam milostno odpuščeno!
-f Nemški Schulverein z zahval nostjo registrira vsak, tudi mali dar za svoje namene. Tako je pohvalil 2? .'/resnično nemških« vojakov v Saraje vu — 14 četovodij in osem korporalov — ki so darovali 30 kron, sicer majhen dar, ki pa je prišel od srca. Menda jc ravno tako prišel od srca dar lanskih abiturientov na ptujski gimnaziji \ znesku 80 K. Nemški stenografi v Slov Bistrici so darovali 11 K 53 v., občina Gradec 1000 K, štajerska hranilnica v Gradcu 30C K, filialka centralne banke nemških hranilnic v Gradcu 100 K Cmurek pa je po svoji občini in hranilnici kar pristopil k Roseggerjev ustanovi ter podelil 2000 K. V krog udeležencev pri tej ustanovi je tudi stopila Schulvereinova podružnica Hrast nik. S posolmo pohvalo objavlja Schul verein dar profesorja in ravnatelja srednjih šol na Dunaju v znesku 12.00(1 kroMjJto je za stari še najboljša tolažba ker jim jamči, da so njihovi sinovi v rokah idealnih, požrtvovalnih, res na rodnih (volkiseh) mož.
—	Mokronog dobi električno raz svetljavo, stroji so že došli. Elektrarno postavijo zunaj trga ob vodi pod trško ubožnico. Delo je prevzela tvrdka Kraycer & Fischer na Dunaju. Ta bo imela vse v lastni režiji, dokler trg ne odkupi, oziroma samo ne pripade trgu
—	Nagla smrt. V Gor. Logatcu j« nenadoma umrla dne 19. decembra zvečer občespoštovana gostiluičarka g Frančiška Gostiša. V kuhinji so j< zgrudila in bila hipoma mrtva. Vele-cenjeni rodbini in sorodnikom pokoj niče naše sožalje!
—	Glavni dobitek državne loteriji v znesku 200.000 kron je zadel neki du; najski Šofer, ki sedaj clrugo leto služi pri vojakih. Vojak nima več starišev ir ga je vzgojila njegova uboga star mati.
—	Hrvaška drama na dvorneti gledališču. Na dunajskem dvornem gledališču nameravajo predstavljat Ogrizevičevo dramo »Hasanaginica«.
—	Kazenska razprava proti ban čnim roparjem na Reki. — Dva roparji obsojena. Dne 18. t. m. se je na Reki iz vršila kazenska razprava proti ban čnim roparjem. Porotniki so spoznal obtoženca Svirskega in Kišinevvskegu krivim, tretjega Krivickega nekrivim Sodišče je obsodilo Svirskega na do
starino, Ki?inew9k'ega na 15-Iotno ječo. Krivicki je Lil oproščen.
—	Dva dečka Iz Islre. Oglasila sla se dva mojstra. Trosimo natančnega naslova dečkov, da pošljemo pogoje.
—	Krasno razmere pri Južni železnici. Bilo je, da sem zapustil svojo mrzlo sobo, da si malo ogledam po svetu v tej že tako pozni jeseni. Udarim jo proti Trstu, seveda ne k nogam, pač sem pa dovolil naši slavni južni železnici posetiti moj žep. Sam sem bil v kupeju, in ker sem stisnil sprevodniku nekaj v pest, razpoložil sem svoje ude po klopi prav komoclno. Prijetna gor-kota je ogrevala moj hrbet od spodaj in skoro sem se čutil kakor doma na mehkem divanu. Ni dolgo trajalo to veselje, kajti kmalu so me pričele od okna sem tako neprijetno božati hladne sapico, da mi je postajalo že malo sumljivo; pogledam okno, to je zaprto. Ker pa te božajoče sapice vendar ne nehajo, vzdignem se, primem za pas ob oknu, da bi to kako boljše zaprl, vendar okna nisem mogel premakniti no doli ne gori. Primem za Okensko okvirje, pa glej, kar odtrgalo se je. Uh mišim se tolike svoje moči; no, pa kaj storiti? Okvirje položim nazaj, da je bilo vse lepo videti kakor poprej. Ker sem pa jako dvomil, da bi imel Samsonovo moč, zato potipam še malo ob oknu naokrog, in glej, res je bilo nevarno, da poberem celo okno proč. Žeblji in vijaki so bili namreč po celem okenskem okvirju izruvani in sploh je kazal ves kupe, da je v njem nekdo eksperimentiral z različnim koristnim orodjem. Ker sem jako potrpežljiv in komoden človek, bil sem tiho ter sem si poiskal drugi ko!, kjer som bil bolj varen svojega zdravja. Jažna železnica je že od nekdaj draga, nečuveno pa je, da nam bo zopet zvišala vozne tarife; da bi se pa ozirala malo vsaj na željo in pritožbe potnikov, kaj takega ji niti na misel no pride. Ob tako sramotnih plačah in tolikem dolu, ki ga imajo uslužbenci južne železnice, pa je jako težko mogoče, da bi tudi njeno osobje postalo manj surovo. Mnogo je uslužbencev, ki so že po svoji naravi sitni, in torej ni čuda, da so proti koncu službenega časa skrajno surovi; da kolikokrat se jim pripeti, mesto dat bi šli domov počivat, morajo zopet nastopiti službo brez vsakega odmora. Da, žalostne so razmere pri južni železnici. Vozovi in kupeji so navadno jako zamazani. Železnica stremi predvsem za tem pri vlakih, zlasti pri posebnih, porabiti kolikor mogoče samo stare vozove; da, iu (ako mora človek paziti, da kljub dragi vožnji ne sfrči iz kupeja v prosto naravo. Oni, ki bo kdaj spisal in izdal mc-moare o potovanju po in z južno železnico, spominja naj se tudi te dogod-bice! Judovsko podjetje ostane pa le, kaj to drugim mari, samo da gre »kšeft«!
—	Iz Stare Loke. Poročali smo, da se je o priliki našega zadnjega predavanja o zrakoplovstvu sprejela tudi resolucija z ozirom na delovanje nasprotnikov cerkve, ki je izražala neomajano zaupanje katoliški cerkvi. Ta nedolžna resolucija je pa silno spekla nekega »n a p r e d n e g a, k m c t a« , ki je o tem napisal v »Gorenjcu« celih 83 vrstic. Kakor se vidi mu stvar ni ugajala. A glasoval je pa le za resolucijo! Saj je bil javno pozvan, naj svobodno dvigne roko, kdor je nasproten. Pa je .— hinavec — glasoval tam za njo, ker se je bal kmečkih pesti, ker bi ga na hladno posadile, zahrbtno pa jc v »Gorenjcu« udaril po nji. To je sokolsko! Sicer pa dotični »napredni kmet« ni imel nikoli ne krampa ne motike v rokah, ampak le, ko mu je komedijontar-ska služba na Jesenicah odrekla, jo prijel za pero pri g. Dolencu, na napredno kmetijstvo se pa razume, kot zajec na boben. Ne čudimo Sc mu, da je posvetil celih 83 vrstic temu nedolžnemu shodu, saj vemo, čim več vrstic — tem več drobiža! — Ali iz vrstic pa veje tudi strah, kaj če se naše ljudstvo osamosvoji in škofjeloške Sokole prav spozna. Kako milo vabi starološke može in mladeniče, naj bi prišli sedaj pozimi vsak petek zvečer ob osmi uri v liberalno »Čitalnico« poslušat —• do-slovno — »učene može«, ki se žrtvujejo za nas in nam razlagajo mnogo koristnega in zanimivega«. Menda bi starološke mladeniče in može luna trkala, ko bi hodili ob petkih ponoči poslušat »učene može«, to se pravi loške liberalce, ki se žrtvujejo, to se pravi, ki krokajo na sokolski podlagi. Dotični učeni možje rta j predavajo loškim liberalcem, saj so poduka krvavo potrebni. Ali je to vabilo, da bi hodili v mesto med liberalno družbo klobase jest ob petkih? Dotični »napredni kmet« je pa imel tudi silno slaba ušesa, ko se je govorilo o zvezi z Nemci. Ta stvar i<> V-T-iv^cC uoeralccm silno ,
neljuba. Zato trdi, da govornik o tej zadevi ni mogel nič kaj določenega povedati.-To je čisto navadna liberalna laž! Ali se ni jasno povedalo, da stranka, ki je imela deset let pisano pogodbo z Nemci, nima pravico govoriti o narodnosti? Seveda to Sokolu ni ljubo, ker ve, da so staroste Sokola z lastnoročnim podpisom z Nemci sklepali pogodbe. Konštatujemo to: Mi nismo v časopisih javno nikogar napadali; kdor pa kliče na boj, ta prejme odgovor, kot ga zasluži. Mi smo res napredni, zato hočemo ustanoviti tamburaški zbor, velik pevski zbor za narodno petje in pa — če bo liberalcem všeč ali ne — telovadni odsek, ker smo naprednjaki — ampak na krščanskem stališču. »Napredni kmet« na svidenje pri prihodnjem sestanku dne 26. decembra!
Radi obširnih poročil iz parlamenta smo morali danes izpustiti mnogo drugih novic, kar nam bodo gg. naročniki gotovo oprostili.
š Stenografi, pozor! Mariborska S. K. S. Z. rabi za prireditev stanograf-skega tečaja večjo število knjig: »S t e -n o g r a f i j a. I. N o v a k. I. d e 1.« Ker se ista knjiga več ne nahaja v knjigo-trštvu, se obrača S. K. S. Z. v Mariboru do gospodov, ki imajo omenjeno knjigo in jo lahko islej prodajo ali pa tudi proti nepoškodbi posodijo. V interesu dobre stvari se obračamo do vseh gospodov stenografov, da nam pomagajo.
Ljubljanske novice.
J*" Izpolnite, odpošljite položnice za Božičnico koroškim Slovencem! Dobrodošel tudi najmanjši dar, le vsako položnico naj se porabi! Nabirajte med znanci!
lj K jutrišnjemu predavanju v veliki dvorani »Uniona« pripominjamo, da ga priredi »Krčanska ženska zveza« v spomin na letošnjo cerkveno slavnost, v kateri je bila Ivana d' Are proglašena za blaženo. Vstop k predavanju je vsakomur dovoljen. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Prosimo posebno naše ženstvo, da agitira za najštevilnejšo udeležbo!
lj Društvo rokodelskih mojstrov je imelo včeraj v dvorani »Rokodelskega doma« jako dobro obiskan shod. Poročilo odborovo je bilo z odobravanjem sprejeto. Jako velik učinek je napravilo predavanje gosp. Josipa Dostala: Umetna obrt v službi cerkve. Obširnejše poročilo še objavimo.
Ii Šentpetersko prosvetno društvo je priredilo včeraj lepo uspelo veselico. Poročilo smo morali odložiti na jutri.
lj Kap zadela. Sinoči okoli 8. ure je zadela kap na dvorišču hiše št. 28 v Bohoričevi ulici kovaškega pomočnika Mihaela Jarca iz Smartnega, občina Moste. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
lj Slovensko deželno gledališče. Jutri, v torek, se igra prvič na slovenskem odru izvirni E. Kristanov igrokaz v treh dejanjih »Kato Vrankovič«. — Uprizoritev Rib. Svobodovega igrokaza »Grča« je c. kr. deželna vlada prepovedala ! !
lj Umrl je g. Peter Koprivnikar, dolgoletni slavec »Katoliške Tiskarne«. Naj v miru počiva!
ANTIKVARIJAT »KATOLIŠKE BUKVARNE«
v Ljubljani ima na razpolago:
Herders Konversaiionslexikon. 11 T.
Auflage. Reich illustriert durch Text-abbildungen, Tafeln und Karton. 8 zvezkov vezano v polfrancosko usnje. Popolnoma nov in nedotaknjen izvod P. Albert Kuhn O. S. B. Allgemeine Kunst-Geschichte mit iistetiseher Vor-schule. Die \Vcrke der bildenden KUn-ste vom Standpunkte der Goschichte, Technik, Astetik. 5572 ilustracij. Šest Zvezkov elegantno vezano v pollelctiii-no, popolnoma nov in nedotaknjen izvod mesto 220 K samo 135 K.
Toussaint - Langenscheidt, Origi-nal-Unterrichtsbriefe. FranzBsich von Ch. Toussaint und Langenscheidt. 60. Auflage, 1901, popolno. Dobro ohranjen izvod mesto 32 K 40 h samo 1 't K.
Toussaint - Langenscheidt, Original - Unterrichlsbriefe. Englisch. Von V. Dalen, II. Lloyd, G. Langenscheidt. 28. Auflage 1908, popolno. Dobro nluvi-njen izvod mesto 32 K 10 h samo 15 K.
Bibliothek rles allgcmeineu und praktisehen Wiseens. Zum Sludium und SelbstuntciTichl iu den haupt-suchlichen \Yissonsz\vcigen und Sprn-cheri von E. Mullor-Badon pel zvezkov vezano. Dobro ohranjen izvod mesto 75 K, samo 30 I\.
:: Kolehujte vsako pismo i olimejiiiiii tem!::
II. IZKAZ
za »Obrambeni sklad« darovanih rabljenih poštnih znamk.
Dopoblali so različne znamke: 8. Leopold Puhar, Katoliška tiskarna, Ljubljana, 200. — 9. Minka Zalokar, Grabče, 1030. — 10. Ivan Majhen, Tržič, 730. — 11. Anton Rejec, župan, Šebrelje, p. Slap ob Idriji, 250. — 12. Neimenovan 500. — 13. Frančiška Martinak, p. Cerklje. 45. --. 14. Fr. Ks. Ažman, tov. poduradnik, Javornik, Gor., 1834. — 15. Ivan Lampret, knjigovodja, Stražiščc, 1003. — 10. Valentin Bernik, župnik, Komenda, 725. — 17. Kat. slov. izobraževalno društvo na Jožici, 500. — 18. Merkelj Josip, dež. cestar. Rateče, Gor., 241. — 19. Olga Lužar, učenka, Izlake, p. Zagorje, 200. — 20. Marija Bernik, šivilja, Rakovnik, p. Medvode, 58. — 21. Josip Grošelj, Katoliška tiskarna, Ljubljana, 500. — 22. Josip Potokar, župnik, Tržič, Gorenjsko, 2650. — 23. .Marica Saje, uradnika soproga, Novo mesto, 350. --• 24. Ivan Zaletel, Ljubljana, 200. — 25. Ivan Milavec, orgljarski mojster, Ljubljana, 280. — Olga Lužar, učenka, Izlake p. Zagorje, 210. — Skupaj 11.900. Prejeli smo do danes skupno 45.738 rabljenih poštnih znamk. Glede na (o, da je bilo v tem številu par tisoč nerabnih znamk iz ovitkov časopisov (Zeitungsmarke), in dokaj zfstriženih, hudo zamazanih in celo čisto raztrganih, so vljudno prosi cenjene nabiratelje in darovalce, da slednjih ne prilagajo. Navede naj sc tudi pri vsaki pošiljatvi število poslanih znamk. Prosimo pa tudi rojake izven Kranjske, da se odzovejo temu klicu. Dobrodošle so znamke (pisemske) vsake vrste in države. — Pošiljatve naj se naslovi na: L e o p o 1 d P u h a v, K a-t o 1 i ,š k a tiska r n a v L j u b -l j a n i.
tassl !n umetnost.
*	Poljudna pravna knjižica. Društvo »Pravnik« v Ljubljani je izdalo v XIII. in XIV. zvezku 6. knjižico »poljudno pravile knjižice«. Knjižica obsega predpise o notarskih pristojbinah in zapovedanih notarskih spisih, uredil jo je dr. E. Volčič, sodni svetnik v Novem mestu, ter ni dvoma, da bo, kakor njene prednice, v našem narodu jako pripomogla za točno spoznavanje veljavnih pravnih določil. Knjižica stane samo 80 h in se dobiva po knjigarnah in pri omenjenem uredniku. Kakor smo poizvecleli, izide kmalu po Novem letu čez 500 strani obsežna knjiga istega urednika »Zakoni o nespornem sodstvu«, v kateri bodo predpisi o notarskem redu, o zapuščinskih stvareh in civilnosodnih depozitih, z vsem, kar jc s temi predpisi v zvezi. Knjiga bo vezana veljala 6 K, do 15. januarja 1910. pa jo dobe naročniki za 5 K 26 h, ako ta. znesek pošljejo kar društvu »Pravnik« v Ljubljano. Dobi se tudi v Katoliški Bukvami«.
*	Dvanajst Marijinih pesmi za mešan zbor, zložil Stanko Premrl. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena partituri 1 K 80 h, posameznim glasovom po 40 h. Gospod Stanko Premrl, vodja stolnega kora v Ljubljani, nam podaje prelepo božično darilo v obliki Marijinih pesmi; prvi sad njegove muze, odkar sc je povrnil iz visoke glasbene šole, in sicer zreli sad, ki ga ni treba šele mediti, ampak sc za-more takoj postaviti na mizo, da sc vži-je. Premrl ve, kaj hoče, on ne hodi shojena pota, ampak krene lastno pot. Motivi njegovih pesmi so elegantni, enako oddaljeni od prevelike mehkobe, kakor od one puščobe, ki se ne prilega svojstvu našega, naroda. Pesmi so prijazen, iskren polet rahločutnega, skladatelja, harmonija čista kot steklo, po-stop glasov izredno samostojen, oblika pesemška, a. ne šablonsk«.. Vsaka pesem ima svoje vrline, a poseben vtis bode naredilo krasno stopnjevanje proti koncu pete številke. Nekaj posebnega so tudi sekvence v številki enajsti, najprej v moškem in potem v mešanem zboru. Tisek in papir je lep, izdaja korektna. Sopran in ali, tenor in bas sta tiskana skupaj. Veseli smemo biti teb pesmi, ker ž njimi se je obogatila naša cerkveno-glasbena literatura za. lepo delo. Vsem pevovodjem pa bodi povedano: Nihče naj ne izvaja teh pesmi — in nobenih — da jih ne bi temeljito naštudiral in se zlasti nc oziral na »tempo«. Vsi kori pa, ki se bodo potrudili zanje, bodo imeli izreden užitek. P. Hu gol i n.
' Književni dar »Matice Hrvalske« za leto 1909. »"Matica Hrvatska« razpošilja zu leto 1909 svojim članom lop književni dar sedem knijg, in sicer: 1. ■l)r. A. Bazal: Povjast filozofije. 2 dol. — 2. Dr. V. Lozovina: Povjest talijan- i ske književnosti. I. del. 3. Hrvatsko j kolo. \aučiH>-kn jiževni zbornik. V. knj. | i. Dr. B. Dm-hsler; Stanko Vraz. — )
5. Dante: Božanstvena komedija. I. del. Pekel. -- 6. Dr. N. Andrič: Narodne pjesrne. Knjiga V. —• 7. Fcrid Maglajiič: Iz staroga vilajeta, povesti. — Res obilen dar za letnih 6 kron!
Telefonska in brzojavna poročila.
ZMAGA S. L. S. NA GORIŠKEM.
Gorica, 20. decembra. Dosedaj je o ožji volitvi v splošni deželnozborski skupini namesto umrlega poslanca Jeriča znan izid iz 70 občin. Dubi1 je kandidat S. L. S. Zlobec 83S5 glasov kandidat agrarccv Vran je dobil 1071 glasov, kandidat liberalcev Vrtovcc je dobil 300i glasov, socialni demokrat dr. Turna 943 glasov. Kandidat S. L. S. bo izvoljen s približno 2000 glasovi večine.
IZPREMEMBA SISTEMA.
Dunaj, 20. decembra. »Dc«!sches Volksbiatt« piše, da je »Slovanska Unija« s predlogom Krck-Kramal' dosegla vse, kar je hotela, ker sprejetju predloga Krck-Kraniar sledi neizbežno rekonstrukcija kabineta. »Slovanska Unija« da je s tem tudi razbila nemški blok. Rekonstrukcija kabineta s popolno pariteto Slovanov z Nemci jo sklenjena in gobova.
NEMŠKI »FREISINN« SE KUJA,
Dunaj. 20. decembra. Nemški svobodomiselni poslanci zavlačujejo proračunsko razpravo z daljšimi govori, kor hočejo s tem pokazati, kako so vsled novo ere silno vznejevoljeni.
POLOŽAJ.
Dunaj, 20. septembra. Ministrski predsednik Bienerth je bil danes v daljši avdijenci pri cesarju. Poročal mu je o zadnjih dogodkih. Danes ob 3. uri popoldne so zbere gosposka zbornica, da odobri zakon Krek-Kramaf, nakar bo jutrišnja »Wiener Zeitung« priobčila že sankcijo. Kako se bo sedaj razvila politična situacija, se naprej šo. no more povedati. Pride na vrsto proračunski provizorij. Od Nemcev je čutiti nekoliko opozicije, ki sc pa skoro gotovo ne bo razvila. Vest, ki jc krožila v seboto, da sta, demisijonirala nemški minister Schreiner in iustični minister Hochenburger se ne potrjuje.
BIENERTHOV GOVOR.
Dunaj, 20. decembra. V današnji seji proračunskega odseka, ki sc je zbral, da se posvetuje o proračunskem provizoriju, je imel Bienerth daljši govor. Dejal je, da ni res, da bi imela avstrijska vlada kak tajni pakt z ogrsko vlado, da njegova vlada ni nasprotna, Slovanom. Treba je določiti dnevni red vsaj za prihodnje zasedanje, če ne za celo loto. V narodnem oziru je treba premirja, da se bo vsaka stranka, ne da bi škodovala svojim interesom, se posvetila parlamentarnemu delu. Kar sc tiče sestave nove vlado, ima vsaka stranka pravico izreči svoje mnenje, odločitev se pa mora brezpogojno prepustiti vladarju. Prosi se za dovolitev proračunskega provizorij a.
DR. KOROŠEC ZOPER VLADO.
Dunaj, 20. decembra. V budgotnem odseku je danes govoril dr. Korošec. V svojem pomembnem govoru jo napadal sedanji sistem v Avstriji. Obsojal je nastop Bienertha v vprašanju bosansko banko in Bilinskega, ki so je ustrašil kartela pivovarnarjev in hoče naložiti davek na vino. Bienerthu in Bilinskemu Jugoslovani ne bodo nikoli odpustili. Vladna politika na. jugu obstoja v podkupovanju, vlada je sama diskreditirala avstrijsko misel. Na Hrvaškem so nihče ne upa nastopili za. Avstrijo, ker takoj sumijo, da je za to podkupljen; s kakšnimi sredstvi dela vlada na jugu, dovolj jasno dokazuje proces Friedjung. Kar so tiče Slovencev, naglaša dr. Korošec potrebo slovenskega vseučilišča iu os(ro napada vlado, ki pri tem ne vprašuje za mnenje Jugoslovanov, marveč hodi v posvete k našim narodnim nasprotnikom. Zato vztraja »Slovenski klub« no-izpremenjeno v nasprostvu zoper sedanjo vlado, bojeval se bo zoper njo, dokler ne izgine s površja!
PROCES FRIEDJUNG.
Dunaj, 20. decembra. Prcčitali so brzojavko vseh banjaluških društev, da ni ros, da bi društva dobila kak denar iz Srbijo. Priče zaslišano o dr. Spulaj-koviču so izjavile, da takrat, ko jc bil v Sarajevu, se ni vtikal v politiko. Bivši ban Pejačevič jo, izjavil, da, je bil on opozorjen, naj preišče, ako jo res vele-izdaja med Hrvati in Srbi, a ni mogel ničesar zaslediti.
FRIEDJUNGOVI DOKUMENTI SO RES FOTVOFJENI!
Dunaj, 20. decembra. Fo zaslišanju jjroia Pejačcviea, ki je zavračal Fried-jvnejovo trditve, so izvedenci poročali, da so dokumenti Friedjungovi spisani
ott nekoga, ki ne pozna dobro ne srbskega pravopisa ne slovnice. V dokumentih je polno gerinanizmov in napak. (Veliko gibanje.)
GLEDALIŠKI POŽARI V NEW-YORKU.
Ne\v-York, 20. decembra. Včeraj so bili tu tri jo gledališki požari. Mrtvih jo <10 oseb, med njimi nekaj otrok, mnogo ranjenih.
SLABO VREME
smo dobili zadnjo dni. Vsled nepretrganega deževja jo vodovje silno iiu-rastlo in barje jo deloma žo pod vodo, ki točo ponekod tako visoko čez cesto, da, ako bode šo današnjo noč deževalo, mlekarice ne bodo mogle v mesto. Ker so jo bati vsled naraščajoče Ljubljanico še hujšega, so včeraj zjutraj odprli jez pri iztoku v Gruberjev prekop, vsled česar jo delo zopet ustavljeno. Delavci so brez zaslužka. Vremenski preroki so pretočeni mesec prerokovali za ta čas suho mrzlo vreme, a kakor se vidi, so se urezali.
ZANIMIVA KNJIGA.
* Besnica pri Kranju. Prispevek k zgodovini župnij ljubljanske škofije. Spi . 1 Frančišek Sorafin Pokorn, župnik. V Ljubljani 1909. Izdal kn.-šk. or-dinariat ljubljanski. Tiskala »Zadružna tiskarna« v Ljubljani. 8". Str. VIII. •-f- 236. »Zgodovinski Zbornik«, ki je priloga »Ljubljanskemu Škofijskemu Listu«, jo izšel lotos v obliki knjige, ker prinaša enotno delo: zgodovino besniške župnije. V vrsti zvezkov »Zgodovino fara ljubljanske škofije« jo rta zvezek žo 16. Po obsegu spada med najobširnejše. Kaj pa obsega ta prccoj obilni snopič, ki mu jo vendar predmet tako mala in vrhutega taka mlada župnija? Dragi čitatelj, vzemi knjigo v roke in ne bo li žal. Kljub temu, da je temeljita, je obenem tudi kratkočasila in včasih prav zabavna. Na zemljepisni del so se prejšnji zvezki bolj malo ozi-3'ali, ta snopič pa nam podaja natančen pregled krajevne lege, voda in gora, gozdov in travnikov, ccst in potov, našteva tudi bolj redke rastline in ži-,vali. vmes pa vpleta lovske dogodke in
zgodbe i/, rokovnjaških časov. Tudi statistični oddelek ni brez zanimivosti. Posebno poglavje nas seznanja z gospodarskimi razmerami v župniji, z gospodarskim napredkom v poljedelstvu, v sadjarstvu, živinoreji in v obrt-nosti. Versko in intelektualno stran obdeluje zopet, novo poglavje, na kar nas pisatelj dovede v zgodovino tega ozemlja, potem nam pa popisuje cerkve in znamenja. Ti popisi so zelo podrobni. Kako burno življenje je združeno s slavbo vsake cerkve! Vedna popravila, vedno skrbi, kje so bo dobil potrebni denar; vodni boj med posameznimi strankami; nazadnje sc pa vendar vsi združijo k skupnemu delu in k skupnim žrtvam! Nadaljna poglavja naštevajo ustanove, duhovnike, ki so delovali v Besnici, rišejo zgodovino župnišča, šole, omenjajo učitelje in znamenite besniške rojake. Zadnje poglavje sega že nekoliko v zgodovino matere župnije šmartinske, našteva duhovnike šmartinske, ki so pred ustanovitvijo besniške župnije oskrbovali dušnopa-stirstvo v Besnici, dalje navaja nekoliko starih za Bcsnico važnik listin in prinaša vrsto besniškili lokalizmov. — Knjigo krasi enajst podob. Pisatelju čestitamo na lepem delu. Prepričani smo, cla bo marsikdo, ko prečita knjigo, vzdihnil: Ko bi tudi naša župnija imela tak lep popis!
lažne stvari.
V 11 urah zgradil hišo. V Ameriki so delajo hišo. z neverjetno hitrostjo, ali najnovejši rekord brzine v tem oziru je dosegel neki arhitekt, kateri jo hotel o priliki svoje poroke pokloniti svoji mladi soprogi hišo, zgrajeno v polovici dneva. A to ni šala, ampak dokazana istina. — Voz, ki jo vozil vse na kup, seveda jih jc bilo več, je bil ob sedmi uri v jutro na mestu. Veliko število delavcev in obrtnikov je bilo žc pripravljeno na delo in to so je takoj začelo, ker je bilo žo dobro razporejeno. Na dano znamenje so delavci izkopali zemljo in postavili hišni temelj v 30 minutah. Zo opoldan so bili zidovi in nadstropja gotovi in takrat so začeli svoj posel elektriki, mizarji, ključavničarji, tapotniki, steklarji, barvarji, slikarji itd. Ob šesti uri zvečer je žo bila hiša popolnoma pod streho in delavci so šli na — likof. Iliša, v kateri je bil ob sedmi uri zvečer že banket, je obstojala iz razkošno urejene jedilnice, salona, dveh spalnih sob, kuhinje in kopalne sobico. Cisto amerikansko.
Novi ameriški novci. V ameriških Združenih državah sn prišli v promet novj novci po on cent. Ti novci imajo
podobo bivšega ameriškega predsednika Lincolna dočirn niso imeli novci dosedaj drugega emblema, nego glavo Indijanca ali kako podobo predstavljajoča svobodo. To dejstvo jc razburilo celo najbolj intransigentne demokrate; in ker jo na teh novcih tudi ime graverja, kar jo po pravilih zabranje-no, je pričakovati, da vlada umakne novce iz prometa.
Francoska vojaška četa zrakoplov-
cev. Znani senator Estournelles de Con-stant, brez katerega so doslej še ni nikdar vršil kak kongres mirovnih prijateljev, jc postal nemiren vsled uspehov Nemčije na polju vojaškega zrakoplov-stva. Mož, ki jo vedno pridigoval no-oboroženi mir, jc videl naenkrat nevarnost za domovino v tem, da jc Nemčija prehitela Francosko glede na vodljivo zrakoplove. Kot član senata je pridobil mnogo poslancev za interpelacijo na vojnega ministra z ozirom na zaostalo zrakoplovstvo v Francoski napram Nemški. V nekem pismu na šefa voja-Jke uprave predbaeiva senator razne stvari vojnemu ministru, zlasti to, da ni zalitoval nikoli kredita za omenjene potrebe, za katere ni bil patriotični parlament nikdar skop. Očita mu tudi, da. doslej ni izvršil še nobenega načrta glede naprave potrebnega zračnega brodovja. Končno mu tudi predbaeiva, da ni niti mislil, da bi iz prostovoljcev med vojaki sestavil zrakoplovno četo. — Vojni minister general Brun pa jo bil žc pripravljen na senatorjev napad in predno jc prišlo omenjeno pismo v javnost, je poslal pariškemu vojaškemu poveljstvu ukaz, naj se pozove vse ženijsko častnike, naj se prostovoljno javijo k pouku za vodstvo letalnih strojev. — Istočasno sc poroča, da se v MarZilji ih Niz z i namerava ustanoviti laboratorij za zrakoplovno tehniko. V Vicennesu so namerava ustanoviti tvornico za letalne stroje. Vojni minister je tudi že naročil štiri letalne stroje Wrightovega in en letalni stroj Blo-riotovega sestava. Odgovor na senator jevo interpelacijo bo torej francoskemu vojnemu ministru lahek.
V neki mali angleški garniziji,
kjer začasno biva več vojaških novincev, se jo poverilo nekemu staremu podčastniku, da poizve, kakega verstva je moštvo in da skrbi, da so bodo mogli vojaki tudi udeleževati svojih verskih obredov. Nekaj vojakov pa ni imelo nobenega veselja, da bi hodili v cerkev in so izjavili, da so ateisti. Podčastnik pa jc zvit Škotec in izkušen mož. »Dobro,« jc rekel, »potoni pa ni potreba, da bi bili v nedel jo prosti in boste snažili hleve, kar jc tudi koristno.« In zapovedal jim jc snažiti hleve. To je trajalo cel dan in vojaki so izgubili nedeljski počitek. Prihodnjo nedeljo se je podčastniku svelil obraz vsled radosti, ko je slišal, da so vsi ateisti pristopili k angležki cerkvi.
Ženski klobuki, široki kakor reše-ta, so postali moderni. Smeh sili človeka, če vidi, kako se rinejo na primer na vlak, da spravijo svoja mlinska kolesa skozi vrata. Na hodnikih sploh nikdar nisi varen, da te. tako rešeto ne žokne pocl nos. Neki angleški zdravnik je začel gonjo proti tem modernim klobukom, češ, da so zdravju škodljivi. Morda se mu posreči rešiti mestne dame te strašne mode.
Mater sta hotela zastrupiti. Tz Hanovra poročajo, da jc v bližnji okolici neki novoporočeni par poizkusil -zastrupiti mater neveste, da bi dobil njeno premoženje. Mati pa vsled sumljivega duha, strupa ni izpila ter je svojo hčer in njenega moža naznanila sodišču.
3490
Tuzmm srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-bridko vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadio, poklicati k Sebi našo nepozabno iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater, sestro, svakinjo in teto, gospo
Franlo Gastlša, roi. Mineve
danes ob pol 7. tiri zvečer, po kratkem trpljenju v -17. letu njene starosti.
Zemski ostanki predrage rajnice se preneso v torek dne 21. decembra t. I. ob 4. popoldne iz Itise žalosti na poko-lišče v Gorenjem Logatcu.
Sv. maše zadušnice sc bodo služile v župni cerkvi Matere Božje v Gorenjem Logatcu.
Drago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
V Gorenjem Logatcu, 19. dec. 1909.
Franc GostiSa soprog. — Franc, Ivan, Hlojzij sinovi. — flnica, Valentina, hčerki.
Mesto vsakega posebnega naznanila.
3486
NajžalostnejSega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni, nepozabni oče, brat in svak, gospod
Fran Kobau
c. kr. davčni ofieijal
18, t. rn. ob 11. uri dopoldne, po kratki a mučni bolezni, v 43. letu starosti, blaženo zaspal v Gospodu.
Pogreb bo v pondeljek ob 3. uri popoldne.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
Škofja Loka, 19. decembra 1909.
Matej in Uršula, starši'. Franci, Danilo in Gvido, sinovi. Marija poročena Koblhauser, Amalija, sestri. Jldalbert Kohlhauser, svak.
3489 1-1
Tužnira srcem javljamo, da je tiaša iskreno ljubljena mati, oziroma tašča in stara mati, gospa
Frančiška Sterle
b šna pocestnica
danes, dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer, po kratki, mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostauki predrage rajnice bodo v torek, dne 21. t. m. ob polu 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Rožna ulica št. 41, prepeljani na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Sv. Jakoba.
V Ljubljani, 19. decembra 1909.
ljoči ostali.
Žaluje
¥
• a
REVKSa
zadošča le 40 gr. na '/s litra vrele vode in
1 ro najboljši punc mmm
) je gotov. Neprimeren glede aroma in okusa. - Prednost ima pred . semi \ pijačami. Priznano najboljša znamka. Povsod uveden. Naročila na izdelovatelja
) Fausta Pasini, Tridenl, Tirolsko, aH pa na Glavno zastopništvo za Ljubljano in Kranjsko: i 3475 Janko Trann. is i
3491
Potrtega srca od globoke žalosti naznanjam vsem znancem in prijateljem prežalostno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadio poklicati k sebi mojo iskreno ljubljeno in nepozabno mater, oziroma staro mater, gospo
Elizabeto Mergitti
posestnico
ki jc po kratki bolezni previdena s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 78. let včeraj ob 9. uri dopoldne vdana v voljo božjo izdihnila svojo blago ditšo in se preselila v večnost.
Pogreb drage in nepozabne rajnice se vrši v torek dne 21. dec. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Strmi pot št. 2 na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice sc bodo brale v farni cerkvi sv. Petra.
Predraga rajnka se priporoča v pobožno molitev in blag spomin.
Ljubljana, 20. decembra 1909.
Valentin Morgutti.
3E—m

lastnik prve in največje slovenske svečarne
v Gorici
ulica sv. Antona štev. 7.
Priporoča prečastiti duhovščini, sl. cerkvenim oskrbništvom in p. n. slavnemu občinstvu
Getto-vfiščene sveče, zvitke, Milo, mi U1L t. d.
Kakovost izdelkov in nizke cene izključujejo vsako konkurenco.	3485 (i)
Konkurzni razpis. 3171 4 1
V termalnem kopališču Toplice na Dolenjskem se razpisuje služba
kopališkega upravitelja
s t. marcem 1910 v novo namestitev. Plača 1440 K, prosto stanovanje in de-putati. Na željo se prepusti oskrbniku zdraviliška restavracija na lasten račun.
Prosilci s primerno strokovno naobrazbo naj pošljejo svoje lastnoročno pisane prošnje s prepisom izpričeval do 1. januarja 1910
kneza Auersperga gozdnemu uradu Soteska, p. Straža, Dolenjsko.
Prednost imajo taki bivši hotelirji, ki so poleg nemščine zmožni tudi kakega jugoslovanskega jezika.
3487 1 1
NAZNANILO.
Vljudno naznanjava, da sva na vsestransko zahtevo p. n. občinstva postavila na Vodnikovem trgu
tržno stojnico,
kjer se bode prodajala najina vobče priznana najfinejša, z mlekom opitana, živa ali zaklana in očiščena perotnina vsake vrste po najnižjih dnevnih cenah.
Direktna naročila — po dopisnici ali telefonu št. 276 — bodeva kakor dosedaj naravnost iz zavoda izvrševala in naročeno perotnino brezplačno na dom naročnika dostavljala.
Z odličnim spoštovanjem __
Kraps & Ditrich
prvi in največji zavod za i/rejo in opitanje perotnine na Kranjskem Zg. Šiška pri Ljubljani.
FomoE obmejnim Slovencem!
482.	Mohorjani v Črnomlju za Miklav-
žev dar 20 K.
483.	Mohorjani pod Šmarno goro v
v Šmartnem 20 K.
484.	Mladeniška in dekliška družba
Sv. Jurij ob Taboru 20 K.
485.	Mohorajni Št. Jakob v Rožu
20 K.
486., 487. Viški Mohorjani 50 K.
488.	Josip Mohor, gostilničar, Hrib, p.
Travnik, 20 K.
489.	Neimenovan iz Št. Ruperta na
Dolenjskem 20 K. 490., 491. Janez Ažman, župnik v Gorjah pri Bledu, za Mohorjane v Gorjah 40 K. 'i Nadalje so darovali:
Mohorjani v Podragi, p. št. Vid pri Vipavi, 5 K 40 v.; Mohorjani Dol pri Ljubljani 14 K 94 v.; Mohorjani v Predvoru, p. Tupaliče, 7 K; Mohorjani Vojsko, p. Idrija 8 K 44 v.; Mohorjani Vrhnika 10 K; Mohorjani v Laporju, Štajersko, 9 K; Mohorjani Trata, p. Gorenjavas, 6 K; M. Sušnik v Rovtah 2 K; Mohorjani Kamnagorica 8 K; Mohorjani Dev. Marija v Polju 8 K 50 v.; Mohorjani Breznica, p. Žirovnica, 8 K; Anton Lovšin Cosp v Mirni peči 7 K; Mohorjani na Lokvah pri Gorici 5 K 34 v.; Gregor Adamič, poslovodja, Trnovo, Notranjsko, 2 K.
O Božiču je navada obdariti svojo ■ prijatelje in znance. Kdo nam pa naj bo večji prijatelj, koga se naj v večji ljubezni oklenimo, nego svojih trpečih bratov ob meji? Božje dete naj nakloni vaša srca obmejnim Slovencem in njihovim duševnim in gospodarskim potrebam! Ob novem letu bo začelo delovati naše novo obrambno društvo. Po-šiljajmo mu božična in novoletna darila!
NAŠE VŽIGALICE! Skrbite, da pridejo v vsako hišo naše vžigalice! — Vsak trgovec, pri katerem kupujete, jih mora imeti, vsaka gostilna, v katero zahajate, vsaka na-Sa gospodinja! — Dolžnost vsakega našega somišljenika, da zažiga tobak in smodko le z vžigalicami »Za obmejne Slovence«!
Po svetu.
Načelnica roparjev, če so otroci v Morbihamu, v Bretaniji, preveč nagajivi, takrat jih večkrat posvare mamice: »Če ne boš takoj priden, pa bom poklicala Marion.« In otroci postanejo takoj mirni, ker imajo pred to Marion velik strah. Kdo pa je ta Marion, ki povzroča otrokom toliko strahu. To je znana ro parica Marija Tromel, o katere dejan jih, čeprav je živela že pred 200 leti, se dandanes govori v Bretaniji s strahom. Leta 1735. je bila Marija Tromel lepo, vitko dekle, stara 18 let. Poročila se je po vseh običajih in v časteh z nekim Hanvigom, s katerim je pohajala kot Žena na javne trge, kjer je prodajala trakove in podobno drobnarijo. Hanvi-gen pa je bil pokvarjen človek, ki je tudi svojo ženo popolnoma pokvaril, da je izgubila veselje za pošteno delo ter začela uganjati razna lopovstva. Bila je tako prebrisana, da je v kratkem času postala voditeljica cele tolpe oboroženih mož, ki so po celi deželi ropali in požigali kmetom domove. Nekoč so kraljevski vojaki presenetili to tolpo in vse ujeli, samo njihova načelnica ie ušla. Vnovič je zbrala okoli sebe ničvredne predrzne moške in potniki niso bili več pred njimi varni življenja niti imetja kakor tudi niso bili kmetje varni pred njimi. Ljudem, ki so se pustili oropati brez prevelikega vpitja, je dajala posebne potne liste, vs katerimi jim je bilo dovoljeno ponoči ali podnevi iti po cesti brez strahu pred kakim napadom. Med priprostim ljudstvom je ro-parica celo uživala nekak ugled. To roparsko življenje je trpelo kakih deset let. Nekega dne pa so zloglasno Marion ujeli vojaki. Sodišče je razsodilo, da se ji vžge v truplo zločinsko znamenje. Na golo belo ramo so ji z žarečim žeie-zom vžgali črko V (Voleuse — ničvred-nica) in jo pretepli z bičem pred zbranim ljudstvom. Komaj je bila zopet presta, je začela prejšnje življenje. L. 1754. so jo zopet vjeli v Nantesu. Mučili so jo na natezalnici in posadili z golimi nogami na žareče oglje, da je imela meso malone do kolen prepečeno. Kljub groznim mukam ni hotela izdati svojih tovarišev. Na javnem trgu so jo potem obesili.
Grof — vodja tatinske družbe. V
New Yorku so pred kratkim zasledili neko tatinsko družbo, v kateri so bili samo mladi ljudje uglednih rodbin. Vodja te tatinske družbe je bil 26 let stari grof Henrik Granier du Plessis, doma iz Pariza, ki je bil že zaradi tatvine obsojen v triletno ječo. V grofo-vem stanovanju so našli skrite tri njegove tovariše in neko damo. Eden jc
f bil bivši sluga, drugi pa sin nekega polkovnika.
Strežaj v norišnici — morilec. Veliko razburjenost na Francoskem so povzročili umori, ki jih jc izvršil strežaj lliabuis v zavetišču v Saint Ylie na umobolnih. Dognalo se je, da jc strežaj, ki je udan pijači, svoje žrtve zadavil in sicer iz lakomnosti. Bil je namreč tudi grobokop in je dobil za vsak izkopan grob en frank. Dobival je tudi od sorodnikov umrlih darila za vzdrževanje grobov. Ko so se smrtni slučaji v zavetišču vedno bolj množili, se je sdelo to sumljivo ostalim strežnikom m zdravnikom, ki so potem nekoč zasledili na nekem mrtvem znake zadav-ljonja. Sumi se, da je Thabuis izvršil večje število umorov nad blaznimi bolniki. Uvedlo se bo tudi sodno postopanje proti odgovornim nadzornikom zavetišča zaradi zanemarjanja službenih dolžnosti.
O časnikih in časnikarstvu jc javno predaval pred več dnevi na Dunaju publicist in vladni svetnik "VVim teritz. Velik del svojega predavanja jč posvetil zgodovini razvitka. časopisja od početka do danes. Časniki so dobili popolnoma drugo lice; med urednikom in bralcem ni več onega patriarhalnega razmerja. Lord Burnhem je na zadnji konferenci zastopnikov časopisja primerjal sedanje časnikarsko delo s časnikarskim prejšnjega stoletja. Pa lajik nima pojma o tem, koliko je treba skušnje in tehničnega znanja samo za oceno dnevnih vesti in kako se je dopisniško delo ogromno razvilo s telefonom in brzojavom. Težko si je tudi predstavljati fizično in duševno napetost, kateri jo časnikar vedno izpostavljen. Predavatelj je. opisal delo parlamentarnih poročevalcev londonskega »Times«, ki je zelo ugleden list, in je prešel na sodbo občinstva o časopisju. Dejal je, da se časopisje ali precenjuje ali podcenjuje, ni vsemogočno, a tudi ne brezpomembno, kot sc misli. Popolno objektivnih listov ne more biti, ker je vsak odvisen kolikor toliko od duševnega razpoloženja pisca. Kdor hoče biti dober časnikar, mora predvsem delati naglo in razsodno in da je to, kar spiše, temperamentno. Ako se časopisje zaveda svoje odgovornosti, bo pravično večini naroda in bo na ta način služilo občnemu blagru.
Koliko se porabi na svetu papirja za dnevno časopisjei Neki francoski statistiki so izračunali, kako velikansko množino papirja se porabi za dnevnike in knjige. Za 30.000 dnevnikov, ki izhajajo na dan v milijon številkah, je treba 1000 ton lesa; poleg tega izide vsak dan okoli 200 knjig, tako, da se na leto porabi do 375.000 ton papirja ne vštevši pisarniški in ovijalni papir. Za to množino papirja je treba 1250 milijonov kubičnih metrov lesa, od tega samo za Ameriko 900, a za Evropo 350 milijonov kubičnih metrov lesa. Kot je razvidno, se podirajo celi gozdovi za papir.
Zanimiva častnikova poroka. V
Budimpešti se je poročil 15. t. m. nek honvedski stotnik Karol Kuran s poštno uradnico Dalmo Balaszy. Zanimivo je to, da ni bilo treba stotniku plačati običajne kavcije, ker je cesar dovolil, da naj velja kot kavcija plača žene, ki bo šc nadalje služila kol poštna uradnica.
Zaplenjene cerkve in samostani.
Tretje poročilo o zaplenjenem premoženju razpuščemh redov se je pred nekaj dnevi predložilo francoskemu parlamentu. Poročilo sega do leta 1908. Takrat so prodali izmed 735 zaplenjenih samostanskih posestev samo 329. Za ta prodana posestva so dobili žalostno vsoto 5,441.791 frankov, katerih del je šel v državni zaklad, drugi del je pa ostal v rokah raznih odvetnikov. Leta 1901. se je začelo prodajati cerkvena posestva. Do leta 1905. so jih prodali 64. Imeli pa so pri teh posestnih razpravah zgubo 372.397 frankov, ki jih je moral pokriti državni zaklad. Leta 1906. so izvršili 53 prodaj, ki so izkazalo prebitka 520.000 frankov, leta 1907. se jih je izvršilo 101 in so izkazale 1,946.595 frankov prebitka, končno se je leta 1908. izvršilo 111 likvidacij s 2,575.846 franki prebitka. Z ozirom na te podatke se je izvršilo vsega skupaj kakih 400 razprodaj in dobro šteto je prineslo to samo 27 milijonov. To je vse, kar je nastalo v resnici iz znamenite milijarde samostanskih redov. Poročilo graja razprodajalce, izmed katerih so nekateri nepošteno, šo bolj pa nerodno postopali, da so nakopičili nepotrebne stroške. Prostozidarji in socialni demokrati so s konfiskacijo cerkvenega premoženja naredili žalostne izkušnje.
Esperantsko stolico bodo otvorili na belgrajskem vseučilišču. O espe-rantskem jeziku bo predaval Budjevič, tajnik belgrajskega društva esperan-tovcov,
Kuharski uč.enec — nadvojvoda.
Kuharski učenec Kubata v Parizu, ki se je izdava,1 za avstrijskega nadvojvoda Karla Henrika in s tem opeharil nekega juvelirja za 200.000 frankov, je prišel s svojo ljubimko pred poroto.
Koliko je učiteljic? Učiteljic, ki sc bavijo z vzgajanjem mladine, je v Avstriji 20.000, na Ogrskem 5896, v Švici 3600, na Angleškem 66.300, na Škotskem 7000, Irskem 7000, Danskem 1800, v švedski 2649, v Norveški 2358, na Finskem 920, v Rusiji 22.400, na Francoskem 49.500, v Italiji 31.800, na Portugalskem 22.000, v Severni Ame-riki (Zedinjene države) 76.343.

ii
Naročajte »Slovenca!

Priporočamo našim rodbinam
cffiolinsfio ciborijo
s
Za božične praznike \
Priporočamo slav. občinstvu naša žc večkrat in posebno zdaj na mednarodni razstavi vin v Londonu s prvo odliko „zlato kolajno in diplomo" odlikovana vina, katera se točijo v Sodni ulici št. 4, na Rimski cesti št. 5 in na Starem trgu št. 6. — S točno ceno in solidno postrežbo se priporočamo velespoStovanjem
zaloga daMUih in d?ggib vfa v Ljubljani.
Pridno
ipiritovi sodi
od finega špirita od 600 do 8G0 litrov in
vinski hrastovi sodi nSS.
zanesljivi, se dobijo po nizki ceni pri tvrdki
M. Rosner & Co., Ljubljana
295 poleg Koslerjeve pivovarne, (i)
Ustna wlit
tf^vffai^j^ ji
Specialiteta za Esadilcs.
Glavna zaloga:
Lekaroa ilfo. gsS. Tr^kozc^ v Ljubljani
52-1
3427
Cena K 2 -
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri iosipu Maljavac, pošta in postaja Roč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 22 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 2474 26-1
vešča slovenske in nemške stenograf. ter strojepisja
se sprejme v „Tourisfr-Offiee"
deželne zveze za tujski promet v Ljubljani, Miklošičeva cesta 8. - Plača po dogovoru 3441 3 1
mnogo boljši "^J
se išče v dobro hišo na deželi, Plača dobra — rodbina brez otrok — kuharica nc kuha za posle.
Službo jc nastopiti takoj — najpozneje ob Novem letu.
Ponudbe — z navedbo dosedanjega službovanja, zahteve plače, rojstnega kraja in starosti — pod »kuharica 1910« na upravništvo »Slovenca«.	3481
Velika zalogo Mntno lilSnBgT™
1097
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijska društvo v Vipavi. — Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, slivanec in zelen od 40—55 K, črni „Karminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se na oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča &meiijjakra dj«wfctvai Vipavi.
še boljši
in mnogo težji, radi česar kurjavo z istimi mnogo cenejšu. — tedaj ni vse res na hvali v inseratu in cestnodeščnih lepakih glede mnogo manjvrednih Velenjskih briketov. Kurite tedaj le z znanoizbor-nimi Češkimi briketi ln dokaz resnice se bo sam pojavil. Prodaja jih samo J. Paulin, zaloga češkega premoga in briketov na debelo in drobno, Ljubljana, Nova ulica 3. Založniki v vseh večjih krajih se iščejo.	3473 3_j
in trgov, potnike išče stara poznata peštan-ska tvrdka v vseh mestih z visoko provizijo. Sposobne osebe si morejo zagotoviti stalno in dobro bodočnost. Dopisovanje: hrvatski in srbski Ponudbe na: I. Rotter, Budimpešta, V., Hon-3184_ved u. 1.	6—t
ZASTOPNIKA
išče večja pivovarna za vpeljano zalogo, ki naj razpolaga s primerno kavcijo. Ponudbe pod Zastopnik, 3183 poste restante, Ljubljana. 2-1
St. 636 pr.
3459 3-1
V deželni bolnici v Ljubljani je popolniti s 1. februarjem 1910 eno sekundarsko mesto želni bolnic?	,G UŽGn adiutum letnih 2800 K poleg prostega stanovanja v de-
Sekundarij ne sme biti oženjen ter tudi nc sme izvrševati zunanje zdravniške prakse j .. P™511? za razpisano mesto predlože naj svoje s krstnim listom, s dotarili o doktoratu medicine, eventualnem dozdanjem službovanju ter o znanju slovenskega ali kakega drugega slovanskega ter nemškega jezika opremljene prošnje
do 15. januarja 1910
vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani dne 15. decembra 1909.
3455 8-1
za gospode in dečke: kakor: zimske paieflofe, obleke, ktj-tiihe, pelerine, klobuke in žepice; za dame iu deklice: Jopice iz DlžSa In sukna, palefofe, raslane, kostume, prerine, krila, fctaze, bocin mile.
Vinko Mfaiilii Kranj
Hojdič
Peter Ulljlllt larše
v Ljubljani: Emonska cesta 2, v Šiški: Jernejeva ulica 231.
^ Naročila se sprejemajo v oben skladiščiti in tudi v Ljubljani, Dunajska cesta 32.
Telefon št. 165. KHREi fHEGLIC Telefon št. 165. 3340 lastnik tvrdke LavrenCič 3 Domiceli, žitna trgovina. 3-1
Slovenska tvrdka obuval
• 1
Wolfova ulica 14
Wolfova ulica 14
Mirnnlm p. n. slavnemu občinstvu, vsem sostem m odjemalcem, da točim ii dons n!
vedno snežo frurslno
priporoča sl. občinstvu svojo veliko zalogo za jesensko in zimsko sezono vseb vrst najmodernejših čevljev za gospode, dame in otroke, kakor tndi za turiste in telovadce ter razne čevlje za dom. Prave ruske galoše, dokolenlce (gamašne) in vse v to stroko spadajoče potrebščine.
Maročila po meri in popravila se okusno, točno in solidno izvršujejo v lastni 1133	delavnici. — Zahtevajte cenike.
Prodajalna
na deželi z vsemi pritiklinami in stanovanjem se odda z novim letom. Le-ta jc tik glavne ceste, oddaljena le par minut od kolodvora, v prav prometnem kraju na Gorenjskem kjer jc več večjih tovaren, ter obstoji žc mnogo let. Več se izve pri gospej Josipini Jarc, vcleposestnici v Ljubljani, Filipov dvorec.
3478 2-1
Dve sobi
v pritličju na voglu Gradišča in Hilšerjeve ulice, pripravni za stanovanje, pisarne kakor tudi za trgovino in obrt, se oddasti takoj ali pa pozneje. — Poizve se v Gradišču štev. 13, I. nadstropje.	3472 3-1
Pristno, če na podplatu
1860 10-1
1860 'T.RA.P.M> ^C.ngfEP6ypri
ustanovno : leto : . a98Q


s\ce
^^ \\\ **

Vsak dan jih Izdela tovarna
60.000 parov!
Edini kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I.
Prodaja na drobno u oseh boljSIh trgoolnah za Čevlje, gumi In modno —	— blago.	=
Sprejme se
v trgovino za špecerijsko blago. Plačilo po dogovoru. Naslov pove tiprava »Slovenca«.
Prihranite
vsak dan
4-80 do 24 kron, ako za-vživate žeieznato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijovega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju.	3281
Zlate stetioje: Berlin. Pariz, Bim itd.
Vlajbot/. h o um. Zobo čistil, artef' — atoo
Izdelovatel) 0 C$eVdl Ljubljana. Spltal.-Strltar. al »
vem****
is jesen m zimo
priporoča tvrdka
m i Melač
i, Prragi nI. 9
svojo bogato zalogo
za gospode in dečke
ter mične novosti
II
1»
n
II
Ceniki zastonj in franko
Podružnice
Spljet, Celovec, Serajevo, Trst
- DelniSka glavnica -K 3,000.000.
Lfnbljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva bhm2
nriporofa promese: na kreditne srečke a K 24-, žreb. 3/1, gl. dob. K300.000; srečke za uravnavo Donave a K 12 —, žreb.3/1, al.dob. K 140000; ljubljanske srečke a K 8"-, žreb. 3/1, ql. dob.'K 50000; 3% *em. kred. srečke a K 81/:, žreb. 5/1, gl. dob. I\ 100.000.
Vse 4 promese skupno le H7 kron.
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter jih obrestuje po čistih
n
Podružnice
Spljet, Celovec, Serajevo, Trst
- Rezervni zaklad -K 350.000.