V torek. Mrt.k im»l• ,a iclrt IfU . S .. *0 - /.» »«* Uta 10 gl. - *■ i« uoi Itta . 5 ,. — •• It £trt HM * •• u0 •• j, , go.po.WI> «H lll.rr.ng««.«) «• 117 Č$t. 1. V XI aiiboru 1. januarja 1869. X«e«5aJ II. General Stratimirovič o vzhodnem vprašanji. Pomagaj si sam in pomore ti Bog ' Ko je nekdaj Galilei, ktcrega je znanje resnice razsvetljevalo , pod mukami inkvizicije, s kterimi so ga hoteli prisiliti, da bi preklical te resnice, izrekel zgodovinske besede: si nnmvej — takrat jo on izrekel Čarobno besedo, v kteri je skrito tajno delo, ktero vrši čas in njegove tirjatve v življenji narodov, ki napredujejo vsem preponam vkljub, ktere jim na pot meće tiranstvo in zadnja sebičnost. E pur si muove! — Vkljub nezaslišanemu pritiskanju, vkljub ognju in meču. vkljub zadnjim zvijačam evropske diplomacije denes stoji vzhodno vprašanje na dnevnem redu evropskem; ker je to vprašanje — vprašanje svobode milijonov naših bratov. ker je to vprašanje krščanske omike in napredka. V klasični Heladi, kjer je stala zibelj Temistokleja in Leonida, De-mostena in Perikleja, v očetnjavi vseh onih junakov dela in duha, ki so človečanstvo podučili o svobodi in v vednostih - v Grčiji ima majhen, siromaški narod namen, da začne sveto vojsko in da račun tirja za štiri stoletja. Junaško sega ta narod po meču. da maščuje svetega cara Con-stantina 1 Po številu majhen, glede vojnih sredstev siromašen nima grški narod ničesar od svojih slavnih prednikov, razen junaštva in hrabrosti svojih sinov! Ali ruvno zato, ker so mu materijalna sredstva pičlo umerjena, in ker Evropa , hvaleča se s svojo omiko, v sramotni sebičnosti svojo pomoč dajo turškemu tiranstvu — ravno zato je treba, da Grčija izve, kje so njeni prijatelji, kje so njeni zavezniki. In kje hočejo ti biti, ako ne v vrstah miljonov raje (podjarmljenih krščanov na Turškem), kteri kakor tudi Grčija že veko in veke trpe , upajo in lepega dne svojega rešenja pričakujejo. Pa tudi naši bratje v Bosni in Hercegovini — v stari deželi naših kraljev, v Stari Srbiji — tudi oni čakajo na novo Kosovo, srečen Vidovdan! — In kedar grški junaki zakličejo in pozovejo svoje brate na pomoč, ali ne bo našel njih klic tisočernega joka v prsih srbskih bratov? Ali so nam srca tako pokvarjena, da niso več sposobna gojiti vzvišenih čutil? so nam li živci oslabeli? ali so nam ostri meči zarjaveli? Ali nismo mi vnuki kosovskih junakov; ali ni tudi nam kakor Grkom divna svetinja: Milovati našo bivšo veličino in jo maščevati ? Kako so bodo v tej borbi Srbi vedli? Mi ne moremo verovati onim sramotečini glasovom, da v Belem* gradu niso neobčutljivi za zvijačnosti zapadne diplomacije, in da mislijo neutralni ostati v borbi Grkov proti Turčiji. — Nikakor ne moremo verovati, da bi v Belemgradu zaupali obentanju, ktero samo to namerava, da denes Grčijo osamijo, kakor bo morebiti že jutri ravno ista osoda Srbijo zadela. Mi bi morali sumničiti modrost in vestnost onih mož, ki imao sedaj srbsko nsodo v rokah. Naj nam vedno ostane tole pred očmi: Na vzhodu ne smejo in ne morejo biti ločena grška od srbskih vprašanj. Tam imamo samo eno splošno zadevo: zadevo krščanske omike proti muhamedanskemu barbarstvu — zadevo svobode proti neslišanemu tiranstvu. , Naj to vprašanje že sprožijo Grki, Srbi, Bolgari ali Romani — vedno ostaja to naša nerazdeljena splošna zadeva. Kakor smo stoletja težko breme robstva nosili in zato padli, ker nismo složni bili: tako moremo zaželjeno prihodnost tudi le doseči, ako se bomo složno borili v zadnji odločivni borbi. V tem osodepolnem trenotku, v kterem se ima naša osoda k boljemu zasukati, moremo samo eno storiti: izpolnjevati svojo dolžnost! Vi domoljubni možje, ki oskrbujete v Belemgradu osodo Srbije, vi ne smete pozabiti, da ste vnuki kosovskih mučenikov. Lazar in Miloš in oni tisoči mučenikov štiristoletne sužnosti in borbe kličejo Vas, da storite svojo dolžnost! Danilo se bo! Vsi spomini naše slave iu naše veličine bodo z ognjenimi besedami govorili vsacemu sinu našega naroda in od Bal-kava do Črne gore more biti samo eu klic: Izpolnimo oporoko naših prededov — pojmo na Kosovo! Tudi starček, kteri Boga prosi za srečo svojih unukov, tudi mati in sestra, ki Boga moli za srečo svojega sina, svojega brata, naj se v globočini svojega srca spominjajo, da more njih vnuk, sin ali brat le tako svojo srečo zaslužiti, ako svojo dolžnost stori — ako ide na Kosovo! In deklica, ki v topli ljubezni daje roko svojemu dragemu, naj mu jo samo tedaj daje, ako pojde on na kosovo! Pa ti nada naše bodočnosti, ti za svobodo navdušena omladina! kaži izglede vzvišenega rodoljubja, izpolni svojo dolžnost do naroda, in pobiti sena Kosovo! In kedar tako ena misel in eno čustvo napolni srca vsega srbskega naroda kedar je on spominjajo se svoje preteklosti odločen pridobiti si svojo prihodnost po kteri koli ceni: tedaj bo srbska vlada, ktero bo branilo in vodilo narodovo javno mnenje, tudi storila svojo dolžnost: z belih dvorov belegraškega knjeza se bo v kratkem razlegal slavni vslih: Ustanite, Srbil hajdmo na Kosovo! Zatorej: Srečni bili, grški bratje! Ni je moči, ki bi vbrnnila, da bi se vkupno ne razvije slavni križarski barjak srbski poleg zastave grško! „Napredak". Dopisi. Is Dunaja, 8.1, dec. 1868. H. G. (Izv. dop.) Pač že • malo pozno pridem, ako še le denes govorim o študentih iu 9icer ne o sloveuskih, temuč o nemških. Priliko ste imeli oudan brati, kako se je na nagloma pokazal m k bismarkizem med nemško mladino in kako je to krivo bilo, da so se godili skandalozni dogodjaji pri ondaušnem shodu, kterega se je nad 2000 tacih mladih glav vdeležilo. Vprašati bi me utegnil kdo, čemu Slovencem govorim o nemških študentih, ti nam pač nič mari. Vendar jaz menim, da so prikazni med mladino vselej pomenljive, kajti mladina ima večidel dober instinkt in rada vzame ideje v sebe, ktere še le pozneje splošue postanejo. Tako se mi vidi, da je tudi tukaj soditi, zraven tega pa pride še drug moment, ki nas Slovane, sosebno nas Slovence opominja: varujmo se uemšku-tarjev, mnogo jih je, ki nas hote imeti za Germanijo. Svoboda ki jo na jeziku nosijo, je 1<: vabljevanje. - Kratkovidni ljudje ne vedo od kod v denaš-ujih dneh. ko nemško časopisje vse slobodno in lepo vidi , naenkrat pride med nemško mladino dunajske univerze čuden duh, kteri upije: edinost gre pred svobodo, najprvo naj se nemški narod zedini, potem oslobodi. Mi Slovanje, kterim je Avstrije treba, se sicer obračamo od tacih duhov ki hote nemški edinosti za ljubo Avstrijo pretrgati in morda nas s seboj potegniti, eli nenaravnega posebno v tacih javljenih mislih no nahajamo. Saj tudi po nas sezajo z „mračnjaki" iu „sovražniki svobode", ker se v prve vrsti borimo za narodnost, kot glavni in prvi del svobode. Nenaravuo pak se nam vidi v celi stvari dvoje: prvič da nemško- avstrijsko javljenje svojih srčnih misli, drugič pa da med nemško mladino vedno bolj raste pravo sovraštvo do slovanstva. Glede prvega opomnimo : koliko ropota je imelo vse to časopisje z politično nevidnim tepežem in procesom sokolovskim, koliko malo pa se ozira na mladost, ki taka pota ukrepa; — koliko bi se bilo pač kričalo, vpilo, da gotovo še ostro sodilo, ko bi se bili slovanski študentje kje v Avstriji zbrali in se predrznih izreči: pa/fslaviz em. In vendar bi to bilo enako temu če e zdaj dunajska učeča se mladost unemlje za bismarkizem in edinost. Denuncijanti , ki imajo poštenijim Avstrijcem nasproti vedno pripravljen klic „Moskva" na jeziku, imajo tu kost, ali skrbno se je ogibljejo. Upamo sicer da bo Avstrija vse svoje narode zadovolila in postala \ zares monarhičua Švajca ter da se bodo taki edinci izgubili. Ali kdo nam je porok, da iskra, ktera se je ukresala med temi študenti, ue tli v vseh tistih, ki se napenjajo na slovenskih tleh, posebno pri nas, gospodarstvo nemštva širiti? To poslimo in učimo se iz tega kako moramo umeti svoje „kulturce" in kako jih pobijati ter s kom se pojdašiti. Večkrat fje bilo že trdno , da vsi nemško-avstrijski liberalci, le ponarejen plašč liberalizma nosijo, sicer so pa od znotraj vse drugi možje. Za nas je zanimljivo, če beremo, da to sami spoznajo, kakor smo brali te dni. Nek imeniten ljstkar (Kiirnberger), ki je od nove k stari „Prcssi" pobegnil, karakterizira glavni organ dunajskega liberalizma „N. f. P", ktero mora kot večleten sodelavec dobro poznati, primerjuje jo s babo, ki vpije po ulicah: kupito liberalizma, zraven pa se skrbno ozira in misli: da bi me le kdo zgoraj ne slišal. Iz Slovenske Biatrioe, SO. doc. (Izv, dop.) Res čudne reči se gode pri nas. Povedal sem vam že, da se ustauovljajo katol. društva. Dvo ste se že organizirali; na nedeljo 27. t. m. pa je bil sklican ljudski shod v Devino, malo vas blizo mesta, da bi se napravilo tudi tu enako društvo za občino šentovsko. Srečni uspeh prejšnjih dveh shodov pu jo razsrdil tiste ljudi V mestu, ki jim preseda vsaka slovenska beseda in ki so tudi na tej napravi, ki je vendar le katolško-politiška, hoteli z vohati narodno agitacijo. Naš mestni župan, po rodu in po imenu trd Slovenec, pokliče v nedeljo dopoldne k sebi župana iu može odbornike šentovske, jih dve uri zdeluje, da naj bi zabranili ta shod, češ da duhoven nima druge pravice, ko v katekizmu podučevati da take shode mora zabraniti vsak župan itd. Župan se res da v Kozji rog vgnati iu prepove tistemu kmetu, v ktcrega hiši bi imel biti shod, da on župan tega ne dovoli. Kmet pa se ne da oplašiti, ker se je ta shod celo po postavi bil naznanil1 tri dni prej c. kr. okr. glavarstvu v Mariboru. Čudno, da glavarstvo n i tega naznanjalo županu, pa tudi ni poslalo nobenega politiškega komisarja. Po postavi sicer tega ni treba, a ker je c. k. o. glavarstvo poprej bilo razposlalo pismo županom, naj zabra-nijo te shode če niso po postavi naznanjeni. Moralo bi tudi to postavno naznanilo županom objaviti. Ob 5 zvečer se je zbralo ljudstvo, več ko 100 ljudi v imenovani hiši; pride tudi gospod kaplan Šuc in zborovanje še začne. G. Šuc je bil soglasno izvoljen za predsednika zbora in ga vodi skoz mirno in postavno. Na enkrat pride župan z dvema odbornikoma in hoče motiti zbor. Reče, da on ne dopušča, da bi se tukaj zborovalo in govorilo o postavah, ampak le kerščanski nauk naj se uči. Čenča več takih praznih besed. Predsednik mu zabrani besedo, opirajo so na postavo od J5 nov. 1807. Zbor pritrdi predsedniku in ostro obsojuje nepostavno postopanje župana. Ko župan vidi, da nič ne opravi in se udje začnejo vpisovati v društvo, srdito vpije: Kdor se da vpisati, bo topen. Predsednik ga posvari, naj nikar no šunta k javni sili, sicer bo kaznovan po kazenski postavi. Župan pa lo ponovi tn besede, pa nič no opravi. Vpisalo se jo toliko udov, da jo ustanovljeno tudi to društvo. Kakor so sliši jo predsednik zbora proti županu že oddal tožbo zarad krive rabe njegove oblasti in zarad zločinstva javnega posiljenja proti postavnemu zboru. Če bo župan za svojo nepoetavno postopanje kaznovan, naj se -zahvali pri tistih, ki so ga podšuntali. Dva dni pozneje pripetila se je druga zgodba, ktera zopet spričuje, kako potreben bi bil poduk o postavali ravno tistim ljudem, ki bi imeli v svojih občinah paziti, da se ravna po postavi. N;i starega leta dan bil je napovedan ljudski shod v zgornji Bistrici, da se tudi tem ustanovi pol katol. društvo. Da bi pa ne bilo kakih nerodnosti pri občnem shodu, so sklenili kmetje so poprej še med seboj pogovarjati. Pošten slovensk kmet V. Rudolf v z gornji Bi strici povabi torej svoje sosedo že v torek 29. t. in. v ;-ol, 7 zjutraj v svojo hišo; kar je dovoljeno po društcni postavi brez vsakega po-posebnega naznanila, kajti shod ni bil občen, ampak povabljeni so bili le posamezni. Mod temi je bil tudi g. kaplan Šuc. V jutro se zbere res 20 kmetov med. njimi večina občinskih odbornikov. Zdaj pa stopi v hišo občinski župan in za njim trije žandar j i. Vsedejo se k mizi in ko pride g. Šuc, prepove ta modri župan vse govorjenje in tirja naj odidejo vsi tukaj zbrani. Proti takemu nepostavnemu samovoljnemu postopanju, ki naravnost v lice bije hišni pravici in društveni postavi, protestira hišni gospodar. Povpraša žandarje, s ktero pravico osedejo njegovo hišo, ki pa so kličejo na župana, da so od njega poklicani bili. Vsi mož jo se pridružijo protestu in se potem razidejo. Tako se tu pri nas ravna s postavo, ki je dana od državnega zbora in sankcionirana od pres. cesarja, in ki enako veljavo ima in jo mora imeti za vsakega, naj si bo tega ali druzega pol. mnenja. Hišni gospodar, kterega hišna pravica se tako z nogami teptala, pritožil se je zoper to pri okr. sodniji. Kdo je kriv vsem tem no postavnim djanjem bode menda na dan spravila sodnijska preiskava, da kazen ne bo zadela samo podšuntane, ampak sve. Malo je naše mestice , pa menda je malokdo tako stratno nasprotovanje raznih pol. in narodnih strank, kakor pri nas. Naša „narodna čitalnica" napravi na starega leta dan besedo z tombolo. Upajmo, da se bo udeležilo tudi iz okolice precej naših prijateljev. Is Izubijane 81. dec. 1868. —r— [Izv. dop.] Žo nekaj dni gre po našem mestu govorica, da ima ustanovnik katoliškega društva g. Vurmbrand pričakovati pravde zarad svojega govora pri druzem shodu ustanovnega zbora. Tožen ima biti. da je kalil javni mir. Govor je bil brati po časopisih, popolen v „Danici". Jasno je menda bralcem vašega lista, kako ve čina tukajšnih Slovencev misli z narodnega, našega edinega stališča o Vurm-brandu. Vaših sodelavcev je eden izrekel že pred precejšnim časom, da se imamo veseliti Slovenci, da nimamo aristokracije. Vurmbrand je aristokrat skozi in skozi. Tiste misli, kakor oni vaš dopisnik sem tudi jaz. Aristo krncija je bila večno in vselej le podpora absolutizmu. Ne verujmo jej, š< dones trdi, da hoče svobodo, da hoče iti z duhom časa. Iu celo, če pravi in trdi da je konservativna, nam to ne sme biti mari, temuč še povedati jej moramo, da mi nismo konservativni , da mi hočemo ohraniti tega kar je, temuč gremo naprej, hočemo napredovati, hočemo svobodo. Aristokracija, ktero naše ljudstvo iz časa tlake in desetine pozna, nima nobenih tal med našim narodom. Naša s 1 o v e ns k a r e č j e demokratična skozi in skozi. Nam je Krof Viinnbrand ravno toliko, kakor en kmet; če je ta kmet vsaj malo izobražen in za svojo domovino navdušen, nam je kmet ljubši kakor grof Vurmbrand. Kdor je prijatelj ljudstva, kdor je prijatelj svobode, prijatelj enakosti pred postavo, kdor ni prijatelj absolotizmu, ta ni prijatelj plemstva. Plemstvo je nepoboljšljivo. Tudi če se dela liberalno, gleda povsod fevdalizem in glasovita „omejena pamet podložnikov" iz rokava (glejte Apfaltrernov govor v našem deželnem zboru); tudi če se na krščansko stalo postavlja, jo vse hinavstvo, kajti „ljubi bližnjega" to poznajo ti ljudje le ako je bližnji: baron, grof ali morda škof. Za niže du-hovstvo niBO ti ljudje še nikdar nič storili , pač pa so bili vselej prijatelji škofovske vseoblasti. Dosledni so si samo v avtokratizmu. — Iz teh razlogov sem zoper politično edinenje s tako stranko in sem nehal biti Kostov prijatelj, Vurmbrandov pa še nikdar bil nisem in ne bom. Vendar temu vsemu nasproti si ne morem kaj, da se ne bi čudom čudil, kako se more temu možu pravda napraviti zarad govora, ki se je vsem Ljubljancem neškodljiv zdel. Povsod v Avstriji in v inozemstvu vladni organi kriče, da smo svobodni. In svobodni bi vsi radi bili in hočemo biti. To je svet princip, da, če smo liberalni, bodimo za sebe in tudi za druge. Ne morem si torej kaj, da ne bi dvomil nad svobodo, ki hoče biti, pa v vsaki malosti nahaja javni mir kaljen. Kaj je javni mir? Kje jo javni mir? Dan denes vlada, če slepa ni, dobro ve, da javnega miru ne samo v Avstriji, temuč v vsej Kropi ni temuč da vse giblje, vse rije in ruje, vse sprmembe želi, vse napredovati hoče. Kako se more torej javni mir kaliti, kterega javnega miru ni! Tu je tista hudičeva dlaka iz Bahove postave, tista maroga iz najvećega absolutizma in tu je vprašanje svobodo in nesvobode. Tu naj bi se državni zbor poskusil. To nam je živeja potreba, kakor civilna zakonske postave za silo. Vresniči naj se enkrat, da bo imel vsak državljan pravico naravnost svoje misli povedati in naj se določijo nepremek ljive „postavne meje." Potem bomo verovali na svobodo v Avstriji iu je bomo veseli in jej žrtvovali morda marsikaj. Denes pa smo v tisti negotovosti, ko ne vemo, kaj smemo govoriti. Denes smo v večni nevarnosti, da ne vemo, kaj smemo, niti česar ne smemo govoriti. Denes smo v večni nevarnosti, da ne vemo, kedaj se bode državnemu pravniku na njegovo raztegljivo Bahovo postavo videlo, ali smo kalili Javni mir" ali ne. In ta negotovost jo najviša nesvoba. • Kakor sem do zdaj razvidel, je v neinškutarskem taboru neko veselje zarad tega glasil, to se ve da ne iz nemškutarskega stališča, ker Vurmbrandu se no more slovoustvo očitati, temuč iz liberarnega. To vam je lepe liberal stvo, lepo 8Vobodoumje! Tukajšnemu „Tagblattu" pak smem priporočati in vljudno prošnjo staviti, da, ako moje dopise ozemlje in prestavlja, naj se resnice drži, naj ne laže. Jaz sem v listu „Slov. Nar." štev. 113 pisal zastran ustavnega praznovanja od besede do besede: ..Dunajski listi vidijo sami, da se nima prav za prav nihče vzroka veseliti in praznovati ustave], ki je pokazal« toliko pomanjkljivosti, ki narodnim vprašanjem nasproti še gotovo ni, da bi nespremenjena ostala". Ta list pa je tako nesramen, da si upa trditi: ..Slovenski narod" cesarskim uradnikom za zlo jemlje, da so se predrznih napijati ustavi, ktera vendar ni nespremenljiva". To se pravi zavijati, alias: lagati, „Tagblattu", ki se še predrzno „S1. N." priporočati vljudnost bodi povedano, da p o š t c n i žurna-listi cithajo besede nasprotnikove tako kakor so. „Naš fant" v Mariboru torej stavi na „našo staro babo" v Ljubljani vljudno prošnjo, da se najna-vadnije poštenosti uči in resnici v zobe ne bije. Kedar se bo tega dvega naučila, potem jej hodi povedano, da moji dopisi niso „kot manuskript" tiskani, da se torej s svobodno smejo prestavljati, ter da poskušajo nad njimi svoje stare zobe ljubljanske birokratične in „policajske duše" — da — po-lieajske duše! Politični razgled. Znani viši deželni svetovalec, nekdaj državni pravdnik Lienbacher je izdelal policijski zakonik iu ga izročil pravosodnemu ministerstvu. To bo pač menda lep zakonik, kterega je izdelal — Lienbacher. Najnovejši telegrami v zadevah konferencije oturško-gr-škom razponi se glase: Berlin 30. dec. Francija je razposlala vlastim, ki so se vdeležile pariške pogodbe (Francija, Anglija, Rusija, Prusija, Avstrija, Italija, Turčija) povabilo k konferenciji. Brž ko ne bode v Parizu opravljajoči poslanci volili dotična pooblastila, konferencija se bo pečala samo z nasveti kako odpraviti sedanji turško-grški razdvoj, v druge vzhodne zadeve se ne bo vtikala. Da se vdeležene vlasti konferencije vdeležijo, je brezdvombeno. Začeti se ima 2. januarja. Splošnemu prizadevanju vlad bo menda obveljalo, da se razdvoj mirno odpravi. Pariz 30. dec. „Patrie in Etendard1, naznanjata, da je konferencija gotova. Mirno mišljenje turško in grško obeta ugodnega uspeha; vabila k konferenciji se niso še razposlala. Gosposka zbornica se bo jela po praznikih posvetovati o postavi glede porotnic v tiskovnih zadevah. Kolinski okrajni zastop na češkem se je razpustil, ker je bil že enkrat voljenega, a ne potrjenega predsednika zopet volil. Ustavni odbor v Belemgradu je svoje delo končal. Program kakor ga je predložila vlada, potrdil se je enoglasno, začasna vlada je k koncu izrekla svojo zahvalo, da je bil odbor tako enakih mislih z vlado. Pri volitvah na Španjskem so bojda zmagali republikanci. Da so v Španiji pripravljajo resne stvari kaže sledeči telegram iz Madrida: luipe-rial piše : Vojska med državljani bi znala le nastati, ko bi jo šiloma na dan sklicali natražnjaki republikanci in dr.igi liberalci. Iz Carigrada se brzojavlja: Kar so kot gotovo pripoveduje, da je začasna uporna vlada in vsi uporniki na Kreti naznila turški vladi, da jej hoče odsihmal pokorna biti — to se je že tolikokrat trdilo, n je bilo vse-ej prazna laž; menda tudi zdaj ni kaj boljega. Kazne stvari. * (Odbor kmetijske družbe kranjske) nedeljo dopoldne je imel sejo, v kteri so bila pravila določena, po kterih naj se premije v denarjih dele za govejo živino, s kterimi se bode prihodnji mesec maj začelo; določena so bila tudi pravila, po kterih naj se biki za pleme prepuščajo gospodarjem. Da veljavo zadobe to pravila, jih je odbor poslal c. k. ministerstvu v potrjenje. — V poduk uašim kmetom je odbor sklenil, da se popis, če bo mogoče po podobah razjasnjen, v veliko iztisih natisniti da in med ljudstvo razdeli, da poznajo posebno dobra goveda iz Miirzthal-a, Mariaho-fen-n, Mollthal-a in Pinzgau-a, ktera bojo pri delitvi premij prednost dobivala mimo drugih. * (Trgovska in obrtnijska zbornica) je v sejah 17. in 28. t. m. mnogo važnih reči rešila, o kterih p0ročujeino prihodnjič. * (Dramatično društvo) je kakor pišejo Novice na korist svoji blagajnici na sv. Štefana večer v dvorani čitalnični dalo 3 glediščine igre. Prepolna dvorana bila je znamenje priljubljenosti tega društva, kteremu se je ob tej priliki izmed občinstva poklonil lep cvetličin venec. Vse tri šalo-igre so bile pohvalno sprejete in to po pravici, kar gospodje in gospodičine so svoje naloge hvalevredno vršili. V igri „gospod regisseur" je gosp. J. Noli imel dosti težko nalogo, da zadrege „regisseurjeve" niso bilo dolgočasne ; v igri „Ženin od gladi" smo v mlademu gosp. Horak-u videli novo in prav izvrstno komično mož; hvalevredno ste zvršile naloge gospodični M. Hornkova in Jakova, pa tudi vsi drugi so storili, kar so mogli, da so to malo nejasno igro, polno neverjetnosti, dobto končali. Opereta „Advokata" je spet poslušalcem prav dobro došla: trije izvrstni glzsovi in ročno igranje pridobili so opereti, čo tudi je bila že večkrat slišana, živo pohvalo. * (Cittadino) se strašno huduje nad „Osservatorjem Tr." , ker je omenjal, da Oglej, nekdajno glavno mesto, more spet se vzdignoti in postati trgovsko mesto, ktero bode Trstu škodilo, in Slovencem novo slavo rodilo, kajti večina njegovih piobivalcev in okoličanov so Slovenci in le malo je Furlanov. * (Čitalnica v Kolonji v tržaški okolici) seje 27. t. m ustanovila. To je sedma čitalnica v tržaškej okolici. Kolonjčanje so nadejajo da kmalu pristopijo tudi Škorkljanje. * (Abisinski studenci). Pretekli teden so v Trstu poskušali s cevmi, koje je Anglež Norton iznašel, voda iz tla vleči. Vtaknoli so v ljudskemu'vrtu in na več druzih krajih cev v tla, jo globokeje zabili in čudo! voda jela je curkoma iz cevi vreti. Takih cevi so se Angleži posluževali v Afriki v letošnjej vojni z Absiinci, da so dovolj vode za vojake in živino imeli. lcd«telj in odgovorni vrednik Anion ToiiihIi'-. Ustniki: Dr. Jot« Vošnjak Iu drugi. Tiskar llduard Janžlč.