Stran 72  ^^^JlNGELCE^^^^^Leto 27
Cvetinomirski:
\         Kesanje in obljuba.
'^j^P>ati so večkrat dejali: »Janezek! Ne plezaj na kKuiII^ drevesa I« Toda Janezek je odgovarjal s pre-tog^-1*    šernim nasmehom na. licih :
»Saj se mi ne more nič zgoditi! Nisem tak ki-lavec kakor Jeranov Cene. Meni se ne more nič zgoditi! Nikar se ne bojte, mati! Bodite brez skrbi!«
Mati so si obrisali roke ob predpasnik in so skomizgnili z ramami:
»Le glej! . . . Kdor ne uboga — — —. Saj veš, kako je naprej!«
Rekli so in so šli. Janezek je pa poskočil in je stekel takoj v gozd. Tam so bili doma ptiči: gnezdili so visoko na drevesih, in Janezek je tako rad plezal po drevju.}
Tam je pasel tisti dan tudi Jeranov Cene svojo črno kozo.
L           »Oho — ali si prišel vendar?«
r           Vesel je gledal Janezek Ceneta in je tiščal roke
v hlačnih žepih.
»Jaz pa lovim ptiče, Cene, veš !-------Zadnjič
sem našel kosovo gnezdo in še prei sem vedel za vrane in šc za šoje. Visoko na hrast je bilo treba, toda jaz znam dobro plezati.«
Širokoodprtih oči je zrl vanj Cene.
»Plezatt ?«
»Seveda! Ne vcš, kako !«
»Nisem vedel tega.«
»Jaz pa vem, da ti ne znaš. Tisti Capetov Jurček mi je pravil . . .«
»Ti veš ?«
¦
Leto 27                    ANGELČEK__________Stran 73
»Vem, Cene ! Le nikar ne bodi hud!« Janezek sc )e zasmejal.
»Bi rad videl, kako jaz plezam ? — Kakor ve-verica. Boš kmalu videl!«-------
Stopita v goščavo. Le tuintam kipi kaka visoka smreka s suhimi vejami v nebo. Drugače je] vse pusto.
Cene postane.
»Glej, Janezek, ta-le>tukajle je najbolj visoka. Nato moraš. Šele potembom verjel, daznaš res dobropleza*'!«
Janezek se^ozre v visoko smreko/in malo ugiba, ali bi^šel, ali bi ne ?[
Okrene se.
K        »Visoka je, Cene !« B        Cene se zagrohota.j
f        »Kaj bo visoka ! — Saj praviš, da znaš plezati 'kakor veverica.«
To Janezka izpodbode. Zardi in se približa deblu.
»Da ne boš mislil, da sem plašljivec- Vidiš !« P        Objame 'raskavo 'deblo   z   rokami io z nogami in se vzpne naprej. Vedno više . . . Težko gre! Toda Janczek je pogumen in ne obupa brž.
»Da ne bo mislil, da sem res tak plašljivec!« se spomni in pleza jezen dalje.
Cerie zre "vaaj, občudovaje njegovo"sprctnost. Priskaklja tudi njegova koza in zre v smreko.
Janezek diha počasi in se^poganja naprej. Skli ga po rokah in po nogah — spustil bi se malojdol, in dobro bi bilo. Toda leze le naprej, čeprav čuti, da mu krvavi roka. Popihal bi rad — a kako, ker je že tako visoko . . . Ntč se ne ozrč dol ; boji"se, Jda bi se mu ne zvrtelo v glavi.'
Pleza le naprej. Kar naenkrat zagleda"visoko nad sabo debelo vejo.
»Vendar enkrat !« mu zavriska v srcu.
Stran 74_________   ANGELČEK___________Leto 27
»Zdaj bo dobro ! Samo, da dosežem to vcjo . . .« Cene bo pa stal spodaj in bo gledal nevoŠčljivo gor: »Lej ga no, bo rekel, saj res zna dobro plezati!« . . . On bo pa stal na veji in se bo smehljal zmagovalno.
Nekaj minut — in že zapre Janezku debela veja pogled. Burno se je oprime, se dvigne in zavihti na njej kakor veverica — in v trenutku stoji na nji. . .
Kar naenkrat pa — resk! resk! — Zaziblje se veja pod Janezkom — in v istem trenutku trešči za zlomljeno vejo dol, Cenetu ravno pred noge.
»0 Bog! Jojmine, jojmine !«
Samo to je še zaklical Janezek kakor brezumen in je obležal napol mrtev.
Cene se je prekrižal in je stekel brž v vas, na-ravnost k Janezkovim  staršem   ter jim naznanil ža-
lostno novico.
*            *
Prišli so z vo^om in so položili Janezka nanj. Jane-
zek je imel zlomljeni obe nogi; iz ust pamu \e vrela kri,
Mati so plakali in si zakrivali z rokami obraz.
»Vidiš,  kaj  sem   ti  še   danes rekla!  Zakaj me
nisi ubogal ? «
Janezek  je  pa  ležal v nezavesti v hudih bole-činah in ni nič izpregovoril.   Enkrat je pa začutil na licih poljub in se je predratnil: pred njim so stali mati, ¦   objokani in stari . . .
»Nikoli vcč!« je tiho vzdihnil. ^K       In spet jc zaprl oči.
^* čez nekaj dni so ga pokopali. Tudi Cene je prišel k pogrebu in je jokal . . . Kesanje in obljuba — oboje je bilo prepozno.