Leto II.      Tedenska priloga »Slovenca" z dne 14. marca 1926, štev. 61
Stev. 11.
Znamenitosti in lepote naše slovenske zemlje: Cerkev sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru.
To je ena najstarejših slovenskih cerkva in je zanimiva zlasti zaradi svojih starinskih oltarjev ter slik, velike umetniške vrednosti.    (Posnel fotogr.
atelje A. Berthold, Ljubljana.)
82
Reformacijska dvorana v Ženevi, kjer se vrše plenarna zborovanja
Društva narodov.
Kakor znano, se je pretekli teden zopet vršilo zborovanje Društva narodovj najvažnejša točka dnevnega reda je bil sprejem Nemčije, kar utegne imeti dalekoscžen vpliv na
evropsko politiko.
Vladimir Miselj,
absolvent univerze v Cambridgeu, član mednarodnega tajništva (oddelek za mednarodno administracijo) Društva niirodov v Ženevi, edini Slovenec, ki je pri tej velevažni svetovni ustanovi.
član ameriškega senata, ki vodi v Zedi-njenih državah agitacijo proti pariškim mirovnim pogodbam in ki je sedaj, ostro nastopil tudi proti finančnim ugodnostim, ki jih je dovolila Amerika Italiji, in sicer zaradi njenega večnega militarističnega izzivanja ter zatiranja narodnih manjšin.
Na avstrijsko-italijanski meji na Brennerju.
Kakor znano, je govoril Mussolini zadnje čase več izzivajočili govorov o meji na Brennerju, ki so vzbudili mnogo nevolje v Evropi in katere so znal i Nemci Lzborno izrabiti v to, da so seznanili Evropo z zatiranjem svojih rojakov v Italiji, dočim sklepamo mi z njo vedno nove in nove pogodbe, a se pri tem prav nič ne oziramo na žalostno usodo primorskih Slovencev.
Ahmed Zogu, predsednik albanske republike
prisostvuje ob obletnici republike (21. janurja) vojažki paradi v Tirani.
»Demilitarizacija« Nemžije.
Parada ob priliki Hindenburgovega obiska letošnje otvoritve velesejma
v Lipskem.
83
Dr. Ivan Lorkovic,
predsednik in poslanec »Hrv. federalistične kmečke stranke« ter eden naj-odličnejših hrvaških politikov sploh, ki je umrl 34. februarja 1926 v Zagrebu, star 50 let.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
kamor se zbira na stotine milijonov slovenskega denarja, ki gre potem v Belgrad, a vračajo se po zaslugi centralizma, ki ga imajo na vesti tudi nekatere slovenske stranke, le
neznatne drobtinice.
Tripinildan" bokeljske mornarice v Kotoru dne 3. februaria 1.1.
s cerkvene slovesnosti pred cerkvijo sv. Trituna v Kotoru,
kateri so pristostvovali cerkveni in vojaški dostojanstveniki ter domači
odličnjaki.
Po končanem »kolu«, ki ga je plesala bokeljska mornarica;
v sredini dečko, ki je teden poprej oznanjal >8lavo<:, v ozadjm ostala mornarica z zastavama, darovanima od kralja in mesta.
Slike k ^^Slovenskemu biografskemu leksikonu''.
Bezlaj Josip (• 1855), tehn. pisatelj.
Bežek Viktor
(1860—1920), pedagog, jezikoslovec, urednik in kritik.
Bleiweis Karel
(1884—1906), zdravnik.
84
I—-^_ J _____
85
Dr. Anton Korošec,
predsednik naše slovenske > Zadružne zveze« in. predsednik >Glavnega zadružnega saveza« v Belgradu, v katerem so vSlanjenie vse velike jugoslovanske zadružne zveze.
Udeleženci zadružno-knjigovodsk^a težaja v Mariboru,
ki se je vršil lani meseca januarja.
Hranilnica in posojilnica v Dravogradu,
ki je bila ustanovljena 1. 1888. in ima okrog 700' članov
Hotel, kavama in restavracija Evropa v Celju,
ki je po večini v lasti našega zadružništva.
Mihajlo Avramovič,
ravnatelj »Glavnega saveza srbskih zemljoradničkih zadrug« in eden najzaslužnejših srbskih zadrugarjev.
Odbor mlekarske zadruge v Cerkljah ob Krki,
najmlajše tovrstne zadruge v Slovenijij,
Naša zadružna organizacija
je ponos Slovenije in najmočnejša opora slovenskega naroda v njegovem težkem boju za gospodarski obstanek, zato je posvečal »Ilustriirani Slovenec« našemu zadružništvu že doslej največjo pozornost ter jo namerava posvečati tudi v bodoče.  Vabimo in prosimo zato vse one zadruge, ki doslej še niso bile objavljene v sliki, da nam pošljejo fotografije svojih domov, strojev itd. ali odborov ob kaki pomenljivi obletnici s čim natančnejšimi podatki (leto ustanovitve, število članov, ime ustanovitelja, denarni promet v zadnjem letu itd.), da jih objavimo v vzpodbudo drugim krajem ter v priznanje zaslug tamošnjim delavcem. Slik ne bomo objavljali posamič (raaen če praznuje zadruga kak poseben dogodek), temveč tudi v bodoče v skupinah, da se pregled preveč ne raztrese, po objavi jih bomo pa izročali v arhiv Zadružne zveze, ker so take slike važni zgodovinski dokumenti dela in sposobnosti našega ljudstva, da ostanejo ohranjene tudi potomcem.
Načelstvo in nadzorstvo Kmetske hranilnice in posojilnice
v Šmarju pri Jelšah.
Poslopje, v katerem se nahaja centralna klet »Ljutomer6ana«;
klet je dolga 21 m, široka 9 m in visoka 6 m ter sprejme nad 1000 hI vina.
Posojilnica v Št. Lenartu v Slov. goricah,
ki je bila ustanovljena 1. 1866. in ima nad 2000 članov.
Mlatilnica kmetijskega društva v Šenčurju
pri Kranju na delu.
Prva srbska sadjarska zadruga
>Arilje«: skladišče za jabolka.
HD
Dom barona Žige Zoisa, največjega slovenskega mecena in utemeljitelja slovenske kulture.
To poslopje je nastalo iz šestih hiš, ki jih je pokupil Žigov oče Michelangelo med leti 1728. in 1774. Leta 1770. kupljeno, tik ob bregu Ljubljanice sto-ječo hišo, kjer je bila dotlej gostilna »Pri zlati ladji<, je porabil Žiga za namestitev svoje knjižnice in mineraloške zbirke in v njej je bival tudi Jernej Kopitar kot Zoisov tajnik. Podrli so jo 1. 1827., ko so zgradili tedaj še leseni šentjakobski most čez Ljubljanico. Ostalih pet hiš in 1. 1777. kupljeno ogelno Mšo ob sedanjem Zoisovem grabnu je zvezal Žiga 1. 1793. v eno, zato njeno pročelje tudi še danes ni enotno. Tam je bila tudi carinarnica za tedaj jako živahni blagovni promet po Ljubljanici. Naša slika nam kaže poslopje v francoskih časih, v rokah rodbine je ostalo do najnovejše dobe in šele po prevratu je je kupil znani veletrgovec s čevlji g. Peter Kozina (»Peko«), ki je je dobro popravil, a vendarle tako, da mu je ohraBil nekdanji značaj, kar je gotovo jako hvalevredno, saj je bilo pri takih popravljanjih uničenih že toliko lepih zgodovinskih spomenikov.
87
Iz žlvljenfa slovenskltiizseljencev v Franciji.
Igralci »Miklavževega večera« društva sv. Barbare v KreutKwaldu
_(glej pismo iz Francije na zadnji strani).  ¦¦      ¦-.
Ivan Kozole,
predsednik in voditelj romarskega odbora druStva sv. Barbare v Kreutzwa)du.
Križem   Slovenii^.
Franc Vrhovec
iz Rožne doline pri Ljubljani, ki je obhajal pred kratkim 65 letnico svojega rojstva, 50 letmco izvrševanja dimnikarskega obrta in 30 letnico svojega mojstrstva! ^
Navdušeni prijatelji in ljubitelji nas Slovencev
so baje dijaki višjih razredov malega semenišča v Splitu, katere vidimo na zgorajšnji sliki, s svojim vodjo kan. Fulgozijem v sredini, ob priliki njih nedavnega izleta na
Kozjak pri Splitu.
Slovenski cerkveni pevski zbor v Žabnici pod Sv. Višarjami
(Italija) s svojim pevovodjem T. Holmerjem v sredini.
Zora Borštnar,
voditeljica litijske jjošte, ki je poneverila tekom zadnjih let nad 2(x).000 Din.
88
Pismo Iz Francije.
Nič ne porožamo iz Francije našim prijateljem v domovino, da pa nam ne bodo očitali, da smo malomarni ali pa da smo celo pozabili na svoje brate, smo se odloeili, da bomo naš^a »Slovenca« večkrat naprosili za kakšno objavo.
Torej pričnimo. Življenjski pogoji so za nas postali precej neugodnL Cene se dvigajo v naglih skokih. Tako smo imeli še pred par tedni kruh kg 1.30 frc., danes 2 fr. Ravnotako so narasle cene mesu skoraj za 100%. Kam jadra Francija?
V pariški zbornici se gospodje med seboj la-sajo, kujejo razne zakone, seveda ne v prid delovnemu sloju, ampak v prid tistim, ki plešejo okrog zlatega teleta. Zavlačujejo vojno v Maroku, v Siriji itd., kar požira milijone, delovno ljudstvo pa strada. Najbolj so prizadeti drž. uradniki. Želeaničarji, rudarji, ribiči, vse je v juiamenju boja.
Naša Lorena, kjer životarimo mi, je nekako to, kar je pri nas v Jugoslaviji Slovenija. Tukaj so državljani prve in drugie vrste. V prvo vrsto spada tako zvana struja francosko mislečih. Tem načelu-jejo razni pariški agenti in pomaga jim ves državni aparat Ti so preskrbljeni tudi z mastnimi službami, ob raznih prilikah delijo državljanom druge vrste različne napitnine pa tudMjatine. Mi pa spadamo šele v tretjo vrsto. Raja brezpravna! Razen vseh davkov, imamo še poseben davek na »Carte d'iden-tité<. Večina Slovencev je bila obdavčena za 1. 192.5. s 150 do 200 franki, mnogi pa še bolj. Če ne plačaš, boš kmal'u čez mejo. Na delu nas označujejo z îLastige Ausländer«. To naj si zapišejo za ušesa vsi tisti Slovenci^ ki prodajajo svoje domove in silijo v Francijo. Slovenci bodite kovači svoje sreče doma, oklenite se Slovenske ljuddie stranke in bodočnost bo Vaša.
Tukaj sem Vam orisal nekoliko naših težav. Sedaj pa še to, kaj dela naše društveno življenje v Franciji. Srečna misel se je rodila našim gospodom misijonarjem, ki so nas lansko leto obiskali, da so nam ustanovili društvo Sv. Barbare. Dolgo je spalo, toda kmalu bo spet bolje. To pa zato, ker je bilo nekaj odbornikov za^xanih, toda poučili smo jih, da medved spi zimsko spanje, mi ga pa nočemo. Naš romarski vlak je končno gotova stvai za mesec maj, in že sedaj se veseli stotine src, da vidi soln&io pomlad v naši nepozabni Sloveniji, kateri se ne bomo izneverili nikdar.
Tudi dramatike se lotevamo. Tamburaški zbor v Kreutzwaldu lepo napreduje. Toda najtežavnejša naloga nas pa še čaka. Priboriti hočemo zatiranim Slovencem v Franciji netaj socialnih pravic. Naše geslo je: enakopravnost pri delu in jeiu. Koliko smrtnih riučajev se pripeti pri delu našim rojÄom tu, a žena in otroci nimajo pravice do kake večje podpore. Pa tudi to jim hočemo povedati, da ne bodo naSega jezika zaničevali. Kjer je večje število slovensifcih otrok, zahtevamo slovenski pouk. Ce uživajo to dobroto Poljaki, Cehi m drugi, jo zahtevamo tudi mi, res je pa seveda, da se njih vlade tudi pridno brigajo za svoje izseljence, dočim centralistična belgrajska diplomacija Slovencev menda ne priznava za enakopravne jugoslovanske državljane. V tem pogledu bomo zaprosili za pomoč naše gospode .poslance.
Vsem Slovencem v domovini prisrčne pozdrave in nasvidenje v ljubljanskem Unionu.      jj
Zadružništvo.
Liberalizem je s pretiranim povdarkom svobode razbil zadnje ostanke srednjeveških stanovskih organizacij in obenem v ljudstvu silno omajal, ponekod čisto ubil, zmisel za vzajemnost in skupnost. Načela go^Kxiarskega liberalizma so prodrla globoko v vse sloje in v vse stanove. Zle posledice nikjer niso izostale. Misel »Vsak sam zase« je ljudi odtujila drugega drugemu, izginila je medsebojna ljubezen, g<milo vsega gospodarskega življenja je postal samo dobiček. Gospodarsko šibkejši so propadali in postajali vedno bolj odvisni od gospodarsko močne.^ih.
Proti temu liberalizmu je nastopilo zadružništvo. Z vzajemno pomočjo hočejo gospodarsko šibki zadrugarji pomagati drug drugemu, da si opomorejo in da se iztrgajo iz krempljev oderuštva. Medsebojna pomoč jih uči, kako je človek navezan drug na drugega in kako raste njegova moč v skupnosti. Zavest, kolikega pomena je skupno delo in skrb aa tovariša istega stanu, budi tudi druge nravne sile, ki slone na krščanski zapovedi ljubezni. Zadružništvo je tako najboljša podlaga vsem organizacijam, ki streme za skupnimi stanovskimi cilji. Te misli so im^i pred očmi ustanovitelji prvega delavskega konsuma v Ro^dalu, ta načela je razvijal sačetnik kreditnega zadružništva Viljem Rs^ffeisen.
Zadružna misel se je sicer sorazmerno hitro širila, morala pa je prestati silne preizkušnje. Velike zapreke je našlo najprej zadružništvo v konservativnosti ljudskega mišljenja. Gori označena načela gospodarskega liberalizma so se zajedla, kakor rečeno, kar najgloblje v ljudstvo. Celotno ljudsko mišljenje obrniti v novo smer, pa ni, kakor samo-posebi umevno, lahka stvar. Povsod so zadrugarjem spočetka najožji stanovski tovariši delali iz nerazumevanja zapreke. Poleg tega je zadružništvu večkrat manjkalo spretnih delavcev. Samo navdušenje nikakor ni zadostovalo, treba je bilo zlasti na vodilnih mestih sposobnih osebnosti. Teh pa zlasti v začetku običajno ni bilo dovolj. Pred vsem pa je zadružništvo imelo naravnega in močnega nasprotnika v liberalizmu, ki je obvladoval v dobi prvih zadnižnih početkov javno mnenje vse Evrope. Zato ni nobene dežele, kjer ne bi bilo zadružništvo doživelo težkih udarcev. V knjigi, ki jo je izdalo češko založništvo »Orbis« : »Cooperation et prévoyance sociale en Tchécoslovaquie* poročata A. Klimt in F. Jirasek, da je n. pr. 1. 1872. bilo na Češkem 438 konsumov, 1. 1880. je bilo od teh le še 79 in do danes je od teh prvotnih vzdržalo le še troje. Podobne številke bi se dale navesti iz skoro vseh dežel. Toda zadružništvo se je kljub vsem nesrečam in vsem oviram širilo in napredovalo. Danes je močan faktor v vsem gospodarskem življenju.
Začetki slovenskega zadružništva segajo nazaj do 1. 1872. Mihael Vošnjak je takrat ustanovil prvo kreditno zadrugo v Ljutomeru. V tej dobi so se ustanavljale večinoma posojilnice po mešanem si-slemu iz Schultze-Delitzschevega in Raiffeisenovega sistema. Osnovanih je bilo do 1892. 1. 69 zadrug. Od 1. 1872.—18^. je vodila pri nas zadružno gibanje Zveza slovenskih posojilnic v Celju. Zivahneje je začelo oveteti pri nas zadružništvo po prvem katoliškem shodu 1892. Od tega leta do 1905 se je ustanovilo 481 zadrug. Pomembno je zlasti leto 1895. Takrat sta se ustanovili v Ljubljani Zveza kranjskih posojilnic in Gospodarska zveza. Istega leta je bila ustanovljena Ljudska posojilnica v Ljubljani. Zveza kranjskih posojilnic in Gospodarska zveza sta bili 1. 1900. razpuščeni in namesto njiju ustanovljena nova Gospodarska zveza. Ta se je razdelila 1. 1903. v Zadružno zvezo in v Grospodarsko zvezo. Gospodarska zveza je prevzela le blagovno posredovanje in s tem združene blagovne posle za vse nedenarne zadruge, nova Zadružna zveza pa je bila bistveno le nadaljevanje 1. 1900. ustanovljene Gospodarske zveze. Obhajala je lansko leto svojo 25 letnico. L. 1900. je začel izhajati kot glasilo našega zadružništva »Narodni Gospodar«, ki je še danes glasilo Zadružne zveze.
Dne 29. decembra 1902 je bil izvoljen za predsednika Zadružne zveze dr. Krek in je obdržal to mesto do svoje smrti. Zgodovina slovenskega za-družniSva je tesno zvezana z nj^ovim imenom. Zadružna zveza se je pod njegovim vodstvom razvila v mogočno centralo slovenskega zadružništva. Koder je hodil po shodih in sestankih, nikjer ni pozabil govoriti o potrebi zadružništva. Kot državni
in deželni poslanec je neumorno delal ne samo na razvoju Zadružne zveze, kateri je predsedoval, ampak na razvoju vsega zadružništva na našem jugu. Temelj, na katerem je delal na zadružnem polju je položil v prvi svoji knjigi: »Cme bukve kmetskega stanu«, ponovil in poglobil je te svoje misli na drugem katoliškem shodu.
Ko je pisal dr. Krek »Črne bukve kmetskega stanu«, je bilo stanje našega fcmeta naravnost obupno. Dolgovi kmetskih posestev so rasli, s tem pa odvisnost od raznih oderuhov. Bili so slučaji, ko je plačeval kmet 20% obresti in tudi več. Kmetska posestva so dan na dan prihajala na javno dražbo. Tega oderuštva se je mc^el rešiti kmet samo potom denarnih zavodov, ki so mu nudili kredit po čim nižjih obrestih in na daljšo dobo, kajti kmetsk« gospodarstvo po svoji naravi ne prenese kreditov z visokimi obrestmi. Taka posojila po zmernih obrestih in na več let so dajale na novo ustanovljene rajfajznovke. Z veliko požrtvovalnostjo voditeljev teh zadrug, zlasti duhovnikov ipo kmetih, so naše hranilnice in posojilnice v dveh desetletjih napravile konec oderuštvu. Naše kmetijstvo se je začelo pred svetovno vojno veselo razvijati. Ce bi naše zadružništvo ne imelo nobenega drugega usp^a kakor tega, da je obrestno mero potisnilo kolikor mogoče nizko, da je zatrlo oderuštvo, bi bil njegov pomen za vse čase ogromen v našem narodnem gospodarstvu.
Zadružna misel je danes povsod tako močna, da morajo tudi države z njo računati. Zlasti Nemčija in Češkoslovaška posvečata zadružništvu največjo pozornost. Z raznimi davčnimi olajšavami, podporami in drugimi sredstvi skušata pospešiti razvoj zadružništva. Tudi v naši državi bi morala država zadružništvu v zmislu ustave posvečati vso pozornost. Člen 29 ustave govori, da »država materialno podpira nacionalno zadružništvo«. »Zadrugam odnosno njih zvezam se daje v njih področju ob drugače enakih pogojih prednost pred drugimi privatnimi podjetji.« Žalibog je ta člen iMtave pri nas premalo upoštevan. Kako malo pravega razumevanja za napredek in neodvisnost zadrižništva imajo vladajoči, kaže lansko leto sprejeti zakon o poljedelskih kreditih. Tudi enotnega zadružnega zakona peto leto po sprejetju ustave še vedno zastonj čakamo. p q_
Z naSe Jurldiene fakultete.
ur. Metod Dolenc.
Dr. Gregor Krek.
„Slovenec"
(edini slovenski dnevnik z m ilustrirano prilogo stane I mesečno samo Din20*—.   |
* Najcenejši slov. dnevnik! *
Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.