1A*a St« "~* !©to. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 3*- V Ljubljani, sreda 18. januarja 1922- uuunKmiuL»»in iai tt,ti - Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 45 K. Letno 576 K. Inozemslvo: Mesečno 68 K. Letno 81G K. Oglasi: encsstoipr.a mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. Wna knjlžn; Uredništvo: Wolfova ulica 1/L Telefon 306. Oprava: Marijin tri? 6. Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamiaj Llubil, “ 0,1*0,0r' 'tuna. B3BBBBMBBBB1mMl M8M »:v«i»K'i''waiiaraii.wviMDevize: London 305, Par. 595, Žerjpva 1400, Praga 121 50, Dunaj 1.05, Berlin 39.50, Milan 317, Budimpešta 11.20. ieoiijei.il Akademski socijalnopedagoški krofe. Ljubljani je priredil 16. t. m. diskusijski večer o načrtu srednješolskega ssakona. Vseučiliški profesor dr. Ozvald 16 podal v tem načrtu kratek referat, nakar se je razpredla o načrtu zanimiva debata, ki je trajala pozno v noč. Prvi se je oglasil k besedi načelnik Oddelka za prosveto g. dr. Skaberne, J® poudarjal, da je v načrtu mnogo tvari, ki ne spadajo tja, da pa manjka njem učni načrt, ki je vsekakor bist-en del takega zakona in brez kate-je zelo težko razpravljati o predečem zakonu. Nato je govoril profesor Masaryko-e univerze v Brnu dr. M. Rostohar, \ fgar zanimivim izvajanjem o bistvu srednje gole so vsi navzofi sledili z ividnirn zanimanjem. Zavrača predvsem določbo »višja izobrazba«, ki je bistvu le prazna fraza in povod za ‘hteligenčno nadutost. Izobrazbo je hJogoče stvarno razlikovati samo po bjemem obsegu in temeljitosti. Izobraz- ba je splošna ali specijelna; splošna, če se sorazmerno razteza na cel obseg sodobne znanosti, in specijalna, ako se omejuje na gotov, ozko omejen del ved. Izobrazba je nadalje aii površna ali temeljita; površna je, če podaja mladini glavne rezultate ved v mehanični abstraktnosti, in izobrazba je temeljita, ako podaja znanstvene rezultate v pragmatični zvezi z življenjem, tako, da učenec snov ne le ve,; ampak 30 tudi razume, — logično obvlada. Namen srednje šole je. podajati ne samo splošno, ampak tudi temeljito izobrazbo. Že angleški filozof F. R. Bacon je poudaril, da je znanost moč. To moč zbirajo posamezne vede. Človek, v stalnem boju z prirodo in trdimi življenjskimi pogoji, potrebuje veliko moči, da se zainore vzdržati in zagotoviti svoj razvoj v življenju. Pravimo, da mpra šola pripravljati za življenje. Šola ima v resnici ta namen. In to od nje tudi pričakujemo. Zato pa mora šola, posebno srednja šola, stati ne izven, ampak sredi življenja. Ne sme se zabarikadirati z množino abstraktnih pojmov, tako, da je ne more doseči živ- ljenje s svojimi številnimi perečimi vprašanji: šola se ne sme bati življenja, ne sme odvračati mladega človeka od sedanjosti, v kateri živimo in ga zavajati v svet, ki ne eksistira več, ampak šola mora s pametno vzgojo uvajati mladega človeka v življenje In ga sredi resničnega življenja krepiti za življenje in plodno ustvarjanje. Pomanjkljivost srednje šole vidi tudi v tem, da ne podaja socijalne izobrazbe. Mlad človek, ki je dovršil srednjo šolo in ki kmalu nato stopi v življenje, nima niti pojma o človeški družbi, o državi, o narodu in drugih socijalnih tvorbah, s katerimi se vsak dan v življenju srečuje. Važnost socijalne vzgoje se danes med pedagogi splošno priznava. Mladina se začenja od svojega 15. ali 16. leta socijalno zavedati, začne jo mikati socijalno življenje; vzbude se Ji socijalne sile, ki si ščejo svojega izraza v snovanju raznih tajnih klubov in društev. Sam sem bil ves čas od tretjega razreda naprej v tajnih društvih, ker nam jih je šola sploh prepovedala. In tako bo mladina vedno uhajala iz šole v tajita društva, dokler tte bo šola našla pravega razumevanja za to stran mladega življenja, dokler bo zabranje-vala mladini socijalni razvoj. To je ravno doba, ko začuti osebnost mladega človeka potrebo po samostojnem udejstvovanju. Te dobe mladinskega razvoja pa srednja šola ne sme prespati, ampak mora pametno ta razvoj pospeševati. Poudarja, da mora biti učitelj kot vzgojitelj neodvisen, vsaj podobno tako, kot je neodvisen sodnik, ki se ravna pri presoji konkretnih slučajev samo po svoji vesti. Dr. Rostohar pogreša na srednji šoli nadalje vzgojeslovne izobrazbe, vsled česar naša inteligenca doma ne podpira idealnih stremljenj šole, temveč pre-mnogokrat doma podere to, kar je šola s težavo zgradila. Pod tajtimi pogoji je seveda sodelovanje doma in šole zelo otežkočeno, ako pe onemogočeno. Današnja srednja šola sc mu ždi preveč obremenjena z učenjem mrtvih in živih jezikov. Naše srednje šole uče slovenščino, srbohrvaščino, nemščino, latinščino, grščino, francoščino oz. italijanščino, torej 6 jezikov. Na vsem svetu ne najdete srednje šole. ki bi go- jila tak poliglotizem. To pa se godi na kvar splošni in temeljiti izobrazbi. Pri sestavljanju učnega načrta se le preveč pozablja na to, da so človeške sile Omejene in da se te sile ne dajo tako natančno prevajati iz enega predmeta na drug predmet, kakor električen tok iz ene žice na drugo. Ako je mladina prisiljena koncentrirati svoje duševne sile na mehanično učenje tujih jezikov, tedaj ji bo primanjkovalo duševnih moči za pravo razumevanje življenjskih pojavov, za bistro opazovanje narave';’ za impulzivnost itd. To nam potrjujejo splošno psihološke izkušnje. Le če se bo v tem oziru učni načrt izboljšal, bo srednja šola res podajala splošno In temeljito izobrazbo, kar se upravičeno od nje zahteva in pričakuje. Nato so govorili k učnemu načrtu še šolski ravnatelj dr. Poljanec, dr. Wester, prof. Jeran, ravnatelj škrl iz Novega mesta in drugi. Vsi so poudarjali, da je načrt srednješolskega zakon kljub nekaterim vrlinam zelo pomanj-1 kljiv in za slovenske razmere neprimeren. Zato bo treba zahtevati v centrali tudi zastopstvo slov. šolnikov. Stran 2. s—---------- mat V predvčerajšnji seji narodne skup-ičine sc je pričela razprava o deklaraciji vlade. Prvi je govoril republikanec Jovan Gjonovič, ki je očital vladi, ker sc ni Ec prej predstavila parlamentu in dala priložnost razprave o 'deklaraciji. Širša parlamentarna razprava je rezultat razpoloženja naroda, vslcd česar očita vladi, da je stavila zapreke, da In dušlo do razprave. Glede vladne deklaracije, ki je prišla pred parlament, pravi, da ni nikaka deklaracija, niti program dela. Mitiulo leto je bilo važno za notranjo in zunanjo politiko ter je zapustila sledove, o katerih se bo moralo kasneje razpravljati, ker vlada ni našla v deklaraciji za potrebno, povedati nekaj o zunanji in notrajni politiki. Ugotavlja, da v parlamentu sploh ni bilo govora o zunanji politiki in pravi, da je to zasluga Pašiča. Sinatra, da je treba vprašanje našega mednarodnega položaja vsekakor spraviti v razpravo, da bo narod videl, pod kakimi vplivi stoji naša država v veliki mednarodni družbi. Zveze razpadajo in treba je, da naš narod ve, kaj hočemo in s kom hočemo korakati po vojni, s kom hočemo biti- skupaj v mednarodnem življenju. Govoreč o odnošajih napram posameznim državam vprašuje, zakaj nimamo nobene zveze z Rusijo, s katero vzdržujejo zveze tudi Italija, Francija in Anglija ter imajo pri njej svoje zastopnike. Misli, da bi bilo potrebno priti z Rusijo v ožji stik, ker sodi, da je naša moč edino le v slovanski solidarnosti. lstotako misli glede Bolgarske, da je treba najti način, po katerem bi se moglo zasejati seme za bodočnost med nami in tem slovanskim narodom. Glede Angležev pravi, da so nas oni naravnost tožili in da so nas postavili na obtožno klop. Glede Italije izjavlja, da po njegovem mnenju morejo biti njeni odno-šaji napram nam samo slabši, ako bi se z njo odkrito vojskovali. Mi smo našli Italijo kot sovražnico na vseh straneh. Italija nam morebiti samo zato ni napovedala vojne, ker sodi, da nas more tudi brez tega ubiti. Mi smo zavezniki V zmagi in niti po svojih žrtvah, niti po svoji lojalnosti nismo zaslužili tako slabega priznanja. Zatem je odgovoril o Skadru, za katerega so Črnogorci prelivali svojo • boljšo kri. Sodi, da je Skader edina fKi': za gospodarski, in vsak drugi raz-oj Črne gore tor vprašuje, zakaj se s naravna pot zanjo zapira. 'latern vprašuje, kako je z onimi U ni brati, ki so po nesreči ostali v ' : tebjenskem robstvu. Teh naših bratov li majhno število. Vemo samo, da se j heve kulturne ustanove uničujejo, fin : e trmkaj naši brati preganjajo in da se z njimi polnijo zaperi (Glas: »Ubija!«) in tudi ubijajo. Mi ne vemo, kaj se je storilo za njihovo varstvo. Na podlagi vsega tega vprašuje, ali smo mi sploh neodvisna država, ali kaj drugega. Povdarja, da potrebujemo miru in ako ga hočemo imeti, je treba, da sc postavimo v družbo, s katero bo mogoče mirno živeti. Nato je jarešol na notranjo politiko ter kritikoval delo posameznih resortov, postavke prora-čuna, odredbe glede naše valute ter gospodarsko življenje naše države. Za vse je okrivil vodstvo finančne politike. Glede vojske je izjavil, da je postala orodje politike, namesto da bi bila narodna obramba. Izjavil je, da se v naši notranji politiki, vlada več s silo ko s pametjo. Misli, da ni to dobro sredstvo za ureditev naših notranjih razmer. Vlada v Beogradu bi morala iti k volitvam, da se tako konzultira n: tod, ker je to edina pot, po kateri mvremo iziti iz dosedanjih razmer. (Ploskanje na levici.) Za njim je govoril zemljoradnik in bivši naš poslanik na angleškem dvoru Joca Jovanovič, ki so ga zemljorad-niki pozdravili s ploskanjem, ko je stopil na govorniški oder. V začetku svojega govora priznava, da je deklaracija vlade program, vendar pa ne izpolnuje onega, kar se je pričakovalo, namreč, da označi, kako bi se moglo pomagati našemu stav nju v notranjem in zunanjem življenju. Govoreč o današnji vladi pravi, da so bile vse stranke za to, da se doseže v državi sloga in edinstvo. To so imele v programu vse stranke, zlasti pa dve stranki, ki imata od leta 19r8 državno upravo v svojih rokah. Namesto tega programa pa se je začela polagoma širiti stara strankarska mržnja med dvema skupinama v Beogradu in stara1 strankarska mržnja v Zagrebu. Ne ve, kako se je to zgodilo/toda polagoma je v nas prešla odkrita mržnja. So med nami, ki vedo, odkod izhaja ta mržnja, kakor so tudi taki, pri katerih je njen izvor. Misli, da so temu krive tudi oblasti, ki so postavile na kompetentna mesta ljudi, ki niso poznali razmer v krajih, v katere so bili poslani. Kot primer vzemimo Hrvatsko. Sodi, da oblasti tamkaj niso poznale razmer. Pravi, da so se v Beogradu osnovali takozvani specijalisti za Hrvatsko in kar so ti ljudje o stvari razglašali, se je v največ slučajih sprejelo. Tako se je polagoma med Zagrebom in Beogradom čimdalje bolj širila morebiti ne mržnja, toda razdvojenost, velika nestrpnost in očitanje, Koncem konca je gotovo tudi došlo do razdvojitve. Poizkus pomirjen ja je izvršila vlada dr. Vesnica za poseta regenta v Zagrebu. Regentov pot v Zagreb je dementiral politike spccijalistc za hrvatske zadeve. Tedaj se je videlo, da v Zagrebu in na Ilrvatskem Hrvati ne čutijo tako, kakor se je predstavljalo, da čutijo napram Beogradu Vesničeva vlada je imela nalogo, prirediti načrt za ustavo in izvesti volitve. To je bila vlada, katere šef je bil zapadnjak in kateremu moramo izreči zahvalo, da je storil vse, da približa našo državo in vlado zapadli. Ta vlada dr. Vesniča je delala, kar je mogla in kolikor je mogla. Ona je pripravila slab ustavni načrt in dosti dober volilni zakon, ki ga je, kakor se zdi, podedovala. Volilno geslo, s katerim so vladajoče stranke šle v volitve, je bilo stvarno prirejeno samo za Veliko Srbijo. Volitve v ustavotvorno skupščino je izvršil dr. Vsnič. Njega so vrgli njegovi ljudje, ki s<> sestavili novo vlado z geslom centralizma, a v resnici proti Hrvatom. (Ugovori). Pogajanja, ki so jih imeli naši zastopniki za vstop v vlado, so se v početku tudi vodila v tem duhu. Rečeno jim je bilo, da morajo radi muslimanov za vsako ceno iti v vlado. Slab početek je bil izvršen s tem, da se je pognalo v opozicijo okoli 11 o poslancev in da je radi prisege nastala cela gonja. (Glas: To je prinesel zapadnjak!) Četo\anjc proti Hrvatom se je podaljšalo * sistemom. Zagreb se je potem pričel čimdalje bolj zbirati ter je pričel samo govoriti, da noče govoriti budalosti, vendar pa je predložil zahteve, ki so ogromne. Zahteval je zvezno državo, zgodovinske meje, avtonomije in republiko. Ustavotvorna skupščina je nadaljevala z istim sistemom in v ta sitem je bil uprežen ves beograjski tisk. Naravno je, da so tudi Hrvati odgovarjali na isti način. Povsem je tudi naravno, da je ta razdvojenost med Hrvati in Srbi postala ostra in trajna. Bili so tudi trezni glasovi pri demokratih, radikalcih in nevtralcih. Vse to pa je bilo zaman. Stojan Protič, dr. Trumbič in dr. Rojc so bili vedno za to ter so kazali pot za pomirjenje med Zagrebom in Beogradom. (Ugovori. Posl. Korkut: »Aferim!« Glas: »Nadomešča dr. Momčila Ivaniča!«) Radi ozkccrčnega pojmovanja izključne centralizacije, ki se je pokazalo v ustu-votvornem odboru nismo mogli iziti do poslednjega dne. Specijalisti za hrvatsko stvar pa so na koncu morali vendarle kapitulirati, Opustili so svoje zahteve glede izvedbe agrarne reforme v Bosni in pristali celo na zgodovinske meje ter zapustili mnogo gospodarskih, socijalnih in kulturnih vprašanj nerešenih. Za ustavo ni glasoval velik del Hrvatov ter tudi znaten del Slovencev. (Hrup, ugovori. Posl. Korkut: »Zdi se mi gospod predsednik, da je prepovedano citati govore!« Predsednik opominja posl. Korkuta, da nima pravice opominjati.) Tako smo dobili slabo ustavo in na ta način je došlo do teh odnošajev 7. Hrvati, v katerih se danes nahajamo. Beograd je odgovoril z desnico, Hrvati pa so odgovorili: Vsi Hrvati skupaj! Niti en poizkus se ni storil za poravnavo te razdvojenosti in za onemogočenje mržnje. Celo krona sama ni podvzela nobene inicijative iz skrupula, da se ji ' ne zameri in da ostane v strogi ustavnosti, da se ta kriza zmanjša in ublaži. Prvikrat je regent v Zagrebu sam dokazal, da se more pomiriti razpoloženje in animoznost med Beogradom in Zagrebom. Kralj je imel gotovo to skrupulo, da bi se mu .ne očitalo, da dela protiustavno. Mislim pa, da bi bil popolnoma upravičen podvze-ti inicijativo, ker proti ustavi dela samo oni, ki dela proti svojemu narodu, ki dela proti parlamentu. Pravim, da se mi zdi, da je duh njegove proklamacije od leta 191S bil tak, da je poklican, da stopi na pot inicijative, četudi se mu to zameri. Pravim, da je nedavno tudi angleški kralj Jurij podvzel tako inicijativo ter šel na Irsko, da hi prinesel sporazum, ki se je dosegel med Irsko in Anglijo. Tudi sam čin zaroke kralja je dejstvo posebne inicijative, ki najbolje kaže, koliko dobrega uspeha more prinesti kaka inicijntiva, ki odgovarja volji in razpoloženju naroda. ■ Po kritiki o delu posameznih resortov je govornik prešel na zunanjo politiko ter se bavil z odnošaji napram raznim sosednim državam, Naglašal je kot uspeh pogodbe s Češkoslovaško, vendar pa pravi, da je istotako na drugi strani velik neuspeli rapallska pogodba, po kateri je velik del naših So-rojakov prišel v robstvo in ki bo vedno zapreka med nami in Italijo. Očita, da se vrše pogajanja z Italijo prej, predno so se izvršile vse obveznosti napram nam, ki jih je Italija dolžna izvršiti po tej pogodbi. Kot uspeh smatra tudi zvezo z Romunijo, vendar pa pravi, da ni imela ta zveza onega efekta, ki smo ga pričakovali, kar se je pokazalo povodom Karlove avanture, ko sta Jugoslavija in Češkoslovaška pozvala Romunijo k mobilizaciji, čemur pa se ni takoj odzval^. Sedaj ko se snuje zveza med dvema kraljevskima hišama, namreč med jugoslovansko in romunsko, misli, da bo sedaj ta zveza čvrsta in dobra in da se more nanjo računati. Zatem je govoril, kako so poleg rapallske pogodbe bolestni tudi odnošaji napram Albaniji. Govoril je o naši zunanji in notranji poročcvalni službi, ki jo je skušal organizirati pokojni dr. \ esnič, o kateri pa pravi, da je bila pod vsako kritiko in da ni nihče v notranjosti, niti zunaj države vedel, kako politko vodimo napram Albaniji. Mi bi mogli zainteresirati tudi druge za naše posle. Navajal je nato razgovor z nekim uglednim zunanjim novinarjem, ki se je zlasti pritoževal radi te nejasnosti naše politike napram Albaniji, Kot eden največjih uspehov diplomacije v tem času smatra kraljevo zaroko. To je pozitivni uspeh in prvikrat, ko priim ja naša država v stabilni položaj v naši zunanji politiki. Vendar pa tega uspeha ne pripisuje toliko naši diplomaciji, kakor kraljevi inicija- tivi. Na koncu resumeja svojega govora govori za zbližanje med Hrvati in Srbi ter izjavlja, da ja edini izhod iz tega zla volitve. ZroaiiEera m@lk. Trst, 16. jan. Italijansko časopisje poroča o vsakem najmanjšem incidentu, ki se dogodi v Dalmaciji, ali kjerkoli v Jugoslaviji, italijansko časopisje zaznamuje vsak Radičev korak, piše o vsakem njegovem shodu vse podrobnosti; vsaka vladna kriza, čeprav malopomemb-na, je za italijanske liste velike politične važnosti in jo opisuje z vso radostjo ter ji pripisuje črno bodočnost; italijansko časopisje zasleduje z največjo pozornostjo jugoslovansko valuto in gospodarski razvoj — skratka: italijansko časopisje se prav obširno peča z vsakim političnim pojavom v jugoslovanski državi. Prišel je glas o zaroki kralja Aleksandra in pričakovali smo dolge komentarje, kakor smo navajeni. Saj je tak korak vendar važen in utegne imeti večkrat prav nepričakovane izpremem-be v političnem ozadju. Italijansko časopisje je ta korak sicer zabelež.ilo, a o komentarjih ne duha ne sluha. Tista laška gostobesednost je naenkrat odpovedala. Kaj jim je tako zaprlo sapo? Zdi se nam, da je prišla ta vest tako nepričakovana, da jih je izredno izne-nadila. O kraljevi zaroki se je govorilo In pisalo mnogo in marsikaj, ali o kaki zaroki s članico rumunske kraljeve hiše — nikoli. Nočemo razpravljati o važnosti tega koraka, temveč samo ilustrirati vtise, ki jih doživljamo po tem dogodku. Italijanom je Jugoslavija trn v peti-Čuti se sicer še vedno zmagovalko in diktira na desno in levo, ali vendar se je že toiiko streznila, da misli na bodočnost. V Jugoslaviji vidi nevarnost, ker ve, da je ta država bogata in ima zdrave in pogumne državljane. Ko se enkrat konsolidira in zaživi normalno življenje, zakaj pogoji so dani, takrat ne bo mogla več diktirati. Iskala je zato zaveznikov: vasovala je pri Češkoslovaški, dvorila v Nemško Avstrijo, namigavala Grški, podpirala Albanijo, se potegnila za Madžarsko — vse v škodo Jugoslavije. Na Ru-munilo pa je popolnoma pozabila. O njej je bila preričana, da je na njeni strani — saj so Rumuni vendar Romani, bratski narod. Na Rumunijo so računali z vso gotovostjo. A prišla je nepričakovana zaroka, ki utegne prekrižati yse račune. Ta nepričakovan korak je osupnil italijansko časopisje, jih tako zmedel in disorjen-tiral, da ne morejo priti do besede. Zdaj ne vedo, na kakšno struno bi udarili, ne vedo, ali je Rtimunija še na strani Italije, ali je na strani Jugoslavije. Ali ne obstojajo tajne pogodbe? Te misli prepredajo italijanske žurnaliste, ld bodo toliko časa brez smernic, dokler ne opravi diplomacija svoje korak* Zdi se nam, da je tudi italijanska diplomacija hipno brez prave orijentacijOt zato tako dolg molk. Vse to dokazuje* da se je izvršila zaroka nepričakovane in da je iznenadila. Ne delamo si iluzij. Politične poti sft silno zverižene in skrito je njihovo izhodišče. Tudi poznamo karakter romanskih narodov, zato vemo, koliko st lahko nanašamo nanj. Gotovo pa J< tudi, da utegne biti kraljeva zaroka važna politična poteza, ki bo podrla marsikatere prezgodnje načrte. Politične vesti. X V notranji politiki jugoslovanske države se pripravljajo pomembne iz-premembe. Sedanji notranji minister, demokrat dr. Voja Marinkovič je v razgovoru z zagrebškimi novinarji pri-pozna!, da bi bilo »hitro saniranje odnošajev v lirvatski« nadvse dragoceno za napredek države. Brezdvomno bo morala sedanja in vsaka bodoča vlada posvetiti hrvatskemu vprašanju najresnejšo pažnjo. Brez zanesljivega, odu-šcvljenega sodelovanja Hrvatov ne more država zadovoljiti svojega celokupnega naroda in izpolniti zgodovinske misije na jugoiztoku Evrope. HrVati zahtevajo, da se jih upošteva kot posebno ctnlško edinico. Novi zagrebški župan Heinzl je pri izvolitvi izrekel, da je hr-vatska misel v prijateljski zvezi s pravilno pojmovano srbsko in slovensko mislijo. Kakor izgleda po izjavah Hr-vatskega bloka, želijo Hrvati, da se poslance Hrvatskega bloka pripozna kot legalne prestavnike hrvatskega naroda in da se še pred novimi volitvami pristopi k sporazumni ureditvi hrvatsko-srbskega spora. Za ta posel pridejo edino radikalci s Stojanom Protičem na čelu, kateremu zaupajo Hrvati. Njegov ustavni načrt bo tvoril podlago razgovorov. V narodni skupščini se je začela velika notranjepolitična debata, ki so postala čezdalje zanimivejša. Po govoru republikanca Gjonoviča je stopil na dovorniškl oder bivši londonski poslanik Joca Jovanovič in v velikopoteznem govoru opisal vse naše nevolje, vladne grehe in nujnost rešitve hrvat-skosrbskega spora. Hrvatski blok je te dni razpravljal v plenarni seji o notranjem položaju države in finančni strani novega proračuna. V prihodihjili dneh izda obširno spomenico hrvatski in srbski javnosti. V »Slovenskem Narodu« sc je oglasil g. Govekar s toplo pisanim člankom o Hrvatih in zagovarja pravično upoštevanje hrvatskih želj. Srbski književnik dr. B. Nikolajevič pa predlaga, da bi Slovenci kot neinteresirana tretja stranska povzela inicijativo in pozvala Hrvate in Srbe na razgovore. Vse kaže, da je hrvatsko vprašanje prišlo definitivno na površje in da se bo rešitev našla ali potom skorajšnjih volitev ali pa potom sporazuma med novo vlado, sestavljeno iz radikalcev s Stojanom Protičem na čelu in prestavnikl Hrvatskega bloka. X Redakcija uradništva. V pon* delljek je bila v vseh ministrstvih končana kvalifikaciranje uradništva. Posebna komisija bo pregledala te kvalifikacije ter se bo na podlagi njenih sklepov izvršila redukcija uradništva. X Denešova častilka k kraljevi zaroki. Ministrski presednik Pašič je povodom zaroke Nj. Vel. kralja Aleksandra I. prejel od ministrskega presednika češkoslov, republike dr. Beneša nastopno brzojavko: Z veseljem doznavam, da je delo združitve, ki sta se mu posvetila Vaša domovina in Rumunija, završeno z značilno in srečno zaroka Vašega kralja z romunsko kraljeva princezinjo. Poznavajoč dobre Vaše plemenite napore, da bi ustvarili okoli Vaše države dobre harmonije v izpolnitvi zveze, h kateri so nas vodile skupna ideje naših interesov, se Vam za trud za blaginjo naših držav srčno zahvaljujem. Politika, ki so jo zlasti zadnja tri leta vodile kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Rumunija ter republika češkoslovaška, se je še enkrat sv* čano potrdila in posebno ojačila. — Dr. Bcneš. Ministrski predsednik Pašič Je odposlal ministrskemu predsedniku dr Benešu nastopno brzojavko: N j. ekscelenci gospodu dr. Benešu, ministrskemu predsedniku, Praga. Ekscelenca! Hitim, da se Vam prisrčno zahvalim za Vaše lepe želje, izražene povodom zaroke Nj. Vel. kralja Aleksandra I. z rum. Pri kralju. (Nadaljevanje.) Skoro bi bil že sledil njegovemu vzgledu, a ko sem zapazil, da so se po odstranitvi podlage pojavili viseči bisa-gasti žepi in popolnoma nakazili jopič, ki je bil izgubil svojo prvotno obliko, — sem sklenil raje prenašati muke vročega podnebja, kot pa obešati nase naguban in brezobličen plašček, ki Je bil malo podoben za avdijcnco pri njegovi visokosti dostojni salonski obleki. Najhujše so izglodali najini čevlji, kajti zbrušene in zevajoče špice so ličile govorečemu gobcu, ki sc začne gotovo odpirati, če bo pogovor pri kralju pričel zastajati in če se bodo palci v dvomih krivili. Vprašanje kočije in sluge je rešil Rama, ki nama je po-jodil svoje poslednje tri rupijo. Najela iva paradno kočijo a slugo sva si spo-jodila pri neki znani rodbini. Popoldne je bi’o perilo suho In s iežkim kovčkom zlikano. Nališpana v salonsko obleko sva se premerila drug drugega od nog do glave. — Capin — je vzkliknil vsak sam zase, ker tudi pri najboljši volji ni mogel spregledati nedostatkov najine toalete, Posebno odprto in gibljivo žrelo na špicah naših čevljev je stalno budilo najino pozornost in bilo je zares premisleka vredno, postaviti se takole na marmorni tlak avdijenčne dvorane. A ko je ura bila tretjo popoldne, sva imela toliko drugih skrbi, da je stopila toaletna skrb v ozadje. Izbrala sva najina najboljša dela, ki sva jih hotela predložiti Njegovi Jasnosti. Pred hišo sc je ustavila kočija. V istem času sc je prikazal sposojeni sluga, oblečen v sncžnobclo domačo obleko. Naložil je slike na voz in sc vscdel poleg kočijaža na kozlu. Tudi midva sva stopila na voz. Težko bi bilo uganiti, kdo je pravzaprav predstavljal gospodo, ta dva spredaj ali midva v kočiji. A naj bo to kakor hoče, sluga se Je čutil slugo, midva pa gospodo, ki gre h kralju, kajti take /časti so deležni le visoki gospodje. S tega stališča so Imeli sploh vsi ljudje pred nama velik rešpekt, in nobeden si ni znal razložiti, kaj da sva pravzaprav. Kočijaž je švrknil po konjih in kočija je zdrdrala po ulicah. Za nami sc je dvignil kolobar prahu, ki je vse zavil v negotovost. Domačini, ki so naju srečavali, so nas z začudenjem pozdravljali, kajti po celem mestu so že vedeli, da sva pozvana h kralju. Pot do palače v Fortu, ki je pravzaprav brahminsko mesto, je trajala kak četrt ure. Med vožnjo sem opazoval prijatelja, kako je zamišljeno pregibal ustnice, v duhu ponavljajoč slavnostni govor. Venomer sem ga spodbujal, naj govori glasno, umljivo, energično in neprisiljeno, ker mnogo je odvisno od pred-nnšanja, da, vse! 2c, že, so sc pojavila mestna vrata, voznik je ostro zavozil skoznje in v minuti ustavil pred glavnim vhodom v palačo. Capina sta izstopila in jo strumno ubrala naravnost proti durim palače. Tam sva z generalskim pogledom premerila par domačih vojakov, ki so se postavili kot sveče v špalir. Za nama jo je ubiral sluga s zvežnjem slik, na kozlu je sedel sluga kot poblaznel z odprtimi usti in nas ni spustil z oči do poslednjega trenotka. Neki vojak nam je urno in s posebnim1 razumevanjem svojega poklica odprl in za nami zopet zaprl vrata palače. Stali smo v nekaki kolarni, podobni našemu kozolcu. Osupnilo nas je nekraljevsko licč tega prostora, ki nikakor ni odgovarjal najmi predstavi o pa-lačni potrati indijskih knezov. Eden mnogih navzočih slug nam je potrdil, da smo v avdijenčni dvorani. Tu vsaj nisva občutila najinih prevelikih toaletnih nedostatkov, da tovariš je celo izjavil, če bi bil tole vedel, — bi mu niti v glavo ne padlo, dati si toliko posla s pripravo obleke. Pri tem je neprevidno mignil s palcem na nogi in žrelo na čevlju se je odpiralo in zapiralo. V avdijenčni dvorani se je pojavila med ostalim osebjem postava najinega znanca, dvornega slikarja Šive Rame, Na njegov migljaj so razstavili najine slike po celem prostoru, kajti Maharadža je naznanil, da pride v par minutah. Šele pred to pestro mešanico kartonov sem se spomnil, da bo imela Njegova Visokost težko kaj razumevanja za naše delo in rekel sem tovarišu: — Mislim, da nam jih da. gospod kralj za to-!e še našteti! Moja pripomba je zavedla tudi Hucvkovskega v tako veselost, da nisva niti zapazila nekoliko drugače oblečenega moža, ki se je pojavil pred nami. Vsa služinčad se je globoko poklonila pred njim, pritiskaje obe roki pokorno na če!o. Midva se pa še zmenila nisva. Šele. ko mo je pocukal znanec Šiva Rama za škric in tiho vzkliknil: Njegova Jasnost — sva se oba globoko priklonila .pred Njegovo Visokostjo, pri čem so pomoleli bisagasti žepi tovariševega jopiča. Kralj je imel malo birtovsko čepico na glavi, na golem telesu modrikast jopič, noge bose, okoli pasu bel muselin. Taka običajnost indijekega kralja nas Je jako osupnila, kajti predstavljala sva s! ga popolnoma drugače. A sedaj stojiva lice v lice z Maharadžo in kdo ve, pred kakim znamenitim možem še povrhu. Hnevkovsky je skončavši poklon, spustil slavnostni govor: — Vaša Jas --------- Toda kralj ga je prehitel in vprašal: — Vidva sta ona slikarja iz Češkega, ki sta prinesla slike na ogled? — Vaša Jasnost,----------------začenja Hncvkovsky znova glasno slavnostni govor in ga ni več nehal nadaljevati. Njegova Visokost je stala nepremično na svojem mestu, samo glava se Je svobodno kretala na svoji osi kot pri avtomatičnMutki. (Dalje prih.) Podpirajte družbo sv. Cirila in .Metoda. princezinjo Marijo, kakor tudi za uslu-Ee, ki mi jih tu pripisujete in ki predstavljajo mojo sveto dolžnost. Ta srečni dogodek pospešuje stabilnost dobrobiti naših držav ter ko kronal z ogromnim uspehom politiko, v kateri so sodelovale: Češkoslovaška Rurr,unija in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poslužujem se prilike, da Vam ponovno g. predsednik, zagotavljam svoje visoko spoštovanje. — Pašič. X Šibcniški incident. Naša komisija v Šibeniku se je scstn’a z italijanskim Konzulom, ki jo navedel uspehe svoje preiskave. Delo še ni popolnoma kon- čano. Medtem je odplula iž šibeniške luke italijanska križarka »Maršala«, v luki pa ostane še nadalje italijanska vojna ladja »Audace«. — »Tribuna« objavlja zgodovinske dogodke v Šibeniku ter ugotavlja italijansko paritetnost v vprašanju izvršitve pogodbe. List piše med drugim: Mirovne pogodbe so sveta stvar In jih morajo v prvi vrsti upoštevati oni, ki so jih podpisali. V tem vprašanju more biti kraljevina Srbov, Hrv.> tov in Slovencev vedno gotova, da ho našla pomoč in zaslombo v Češkoslovaški. Časopisni glasovi. •Slovenski Narod* odgovarja v svojem uvodniku svoji notici, ki ]o je priobčil prejšnji dan pod naslovom »Ali — ali!« (Samo m nc vemo, ali jo bila notica radi uvod-fJvni ” L uv°dnlk radi notice.) Značilna so izvajanja »Slovenskega Naroda« tembolj, P,! Ci!)a proli tak,ikl hstl'e stranke in tako lin* ia im r?Jitvl hrvaškega problema zlelikn-u m i° dos'e! v navadi le pri opo-vinlk? m »deinagošklli« strankah. »Slo-ski nrni^ar0f* pravl med drugim: Hrvat« Ut v«0Wi?T e ,cžak' Absolutno ne gre. vali Za,radl današnjih razmer na nrvatskem le na hrvaške blokaške stranke. zlo m. ? ! pn,VO(lov se vendar ni mo-ven/itJ m .aJe ? r>rcvratu tako higoslo- Dublikn„cirV.a H3 d‘?nCS P0 SVOil Ve0ini re-pnblikanska1 Hrvatje so v Jugoslaviji ve- Srj-iva' VCU 11:11 narod- Slovenski del Juto«? hoče nepogojno ostati uedinjen v Jugoslaviji s Hrvati in Srbi; lioče pa tudi {4 »mo V tel državi Srbi. Hrvatje in Slovenc povsem enaki po dolžnostih in pra-jrtcah Da Pa se Hrvate uzadovoljl, je treta z dosedanjo politiko trme In terorizma prenehati. Ce politiki, ki so dosedaj reše- s,15 i£^H'r"rrn“ ne bo Slovencev «Uor'ni Jugoslavije današnji katShln 1 u!?,°ramo vse- da »gagaril izeinoin „ Lf° ka?trI* Omasti mo, a da stopijo na so trezni In pravični tgagarjl izginejo v temo njih mesto možje, ki državniki. ve francoske**vi-ih, uv,?dnlku 0 nastopu nosečnik Pnirir-- 1 ’ ministrski pred- *lte Clemlnt pomen| nadaljevanje Izra-darske konti.03' 0 smerl- Hlede gospo-Cotovn „ntcfence v Genovi ho Poincarč le zadmi nZC! odk,on,Ino stališče. Poincarč iovllibm. il* francoskega nacijonalncga htevp m uveljaviti svoje prepotentne za-Cvropo *° V naspro^u s celo miroljubno o 'Slovenec* prinaša uvodnik dr. Bože ?■ Nikolajeviča, znamenitega srbskega Književnika pod naslovom »Dolžnost bra- tov Slovencev«, v katerem poudarja pogu-bonosne posledice razdora med Srbi in Hrvati. Nikolajevič poživlja Slovence, da prevzamejo Inicijatlvo za spravo med Srbi In Hrvati in da s tem izvlečemo našo skupno državo Iz sedanje nevarne krize. »JVovi čas« reterira o pokretu v soetja-lističnih strankah. Italijanske socijalistične stranke so zavrgle moskovski ideal in se nagibljejo k zmernejši taktiki. Isto je z nemško socijalno demokracijo, ki je iz svojega radikalnega progrpma napravila neko zmes med stališčem meščanskih strank in med stališčem krščanskega socijalizma. Socijalistična partija Jugoslavije (dosedanja socijalna demokracija) je pa s svojim novim programom pokazala, da ne vsebuje v sebi nič več značilnih potez prave socijalistične strarike in da se vrača nazaj k svojemu vtru — liberalno-kapitalisti-čnemu pojmovanim »Naprej« konstatlra, da se Kristanovi oziroma »Naprejevi« socljalni demokraciji vse povsod očita neenotnost in nedisciplino. Vsak dela, kat; se mu zljubi. Baranta se za kulisami, dela »politiko«, a skoro vse proti . volji celotne stranke. Dela se tajno in javnost očita marsikatero nepravilno dejanje, ne da bi stranka mogla ugotoviti, ali je res ali ne! — Sedaj je pa vzela socijalna demokracija metlo v roko in prične pometati, z železno metlo pometati. Pračka »Tribuna* piše povodom zaroko kralja Aleksandra: V kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev so, z navdušenjem pozdravili vest o zaroki kralja Aleksandra z rumunsko princezinjo Marijo. Balkan po-nehuje biti Balkan. Rumunija, ki so ji nekateri madžarski politiki pripravljali re-vanžo, je s tem činom dobila močno fronto, ki hoče in želi, da s svojimi moralnimi in materijclnimi silami konsolidira mir. S kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev prihaja Rumunija v tesnejše sodelovanje za malo entento, ki bo v stanu, čimbolj paziti na mirne odnošaie. Mogoče, da vstopi v novo balkansko alianso tudi Grška. Mi najsrčnejše pozdravljamo zaroko kralja Aleksandra, ki je tako v našem, kakor tudi v interesu srednje Evrope. Gospodarstvo. ! II. Kriza v železni Industriji. _3cr brez železa ne more izhajati ne demo poljedelstvo in še manj indu-lrua, nam produkcija železa vedno ajjasneje kaže, ali doživlja gospodarno katerekoli dežele konjukturo ali Kr>*0, ali gospodarstvo procvita ali zaboja. Vsa teža gospodarske krize, ki je DHSla na Ameriko, -je zlasti razvidna iz ’°rjetne omejitve omejitve produkcije *6ieza. Dočim je julija 1920 gorelo še ?3 Plavžev, Jih je gorelo oh istem času 1921 samo še 69. Temu primerna je bila seveda tudi produkcija, ki je znašala: Julija 1920 3.067.000 ton julija 1921 865.000 ton Produkcija Je padla lanskega leta tako, da je bila manjša kakor pred 20. leti padla je na 40% normalne potrebe. Jeklena industrija dela z 20% svoje kapacitete. Produkcija sirovega železa je bila v prvi polovici 1. 1921 za polovico manjša kakor pa ob istem času 1. 1920. Tako je produkcija sirovega železa nazadovala od meseca do meseca vidimo, če jo primerjamo s povprečno produkcijo leta 1919 in 1920. V posameznih mesecih je znašala produkcija sirovega železa: 1921 77% januarske produkcije 1. 1920 januarja iv f a 9 ^ februarja 1921 63°/" februarske povprečno produkcije 1- 1919 in 1920 Marca 1921 49% marcove „ „ „ ®Pr la 1921 40 % aprilske Junija 1921 42% junijske Padale ?z*ldovaniem produkcije pa so In sim ccno mcscca do meseca, ...r r’ri Ioni približno za en Dolar. Drečn CCna bila ju’ija 1. 1920. Pov-ŽcIp a.. c?na_l4 najvažnejših ameriških lala 'n klenih produktov je zna- Jullja 1920 68.69 Dol., oktobra 1920 ftiMi— ,° * decembra 1920 53.45 Dol. in 1921 40.79 Dolarjev. mesečno povprečje 1913 decembra. . . . 1920 januarja , . . .1921 februarja .... 1921 maja.....................1921 junija...................1921 onJ^r'Za’ ^ vlada v železni industriji, VsIpa SeRla tu(b po drugih industrijah, dl ♦ 2ast°Ja produkcije pa zastaja tu-rEovina, zlasti vnanja trgovina. Kar Po izjavi predsednika Bctldem Steel Company so se pri eni toni zvišali režij jski stroški od 1. 19,14 za 20.59 Dol. in sicer za transport premoga, železa itd. za 7.85 Dol., za rudo, premog in drugo za 7.10 Dol. in za delo za 5.64 Dol. Ta kriza v železni industriji pride seveda tudi v cksportu jekla do izraza. Eksport jekla kaže natdednjo sliko: v celoti: od tega gotovi fabrikatl: 230.000 ton 499 000 „ 547.000 „ 392 000 „ 142 000 „ 119.000 „ 119.000 ton 480 000 „ 543.000 „ 390.000 „ 139.000 „ 116 000 „ velja ze železo, to velja tudi za druge industrijske produkte. V ozki zvezi z vnanjo trgovino pa. je brodarstvo, ki se istotako nahaja v težki krizi. Dnevne vesti. taDIsmi, eCT,i>ka zveza z morjem. Po ča- k'UovaniDoro^1'Ih le ob priliki ankete o pro-??• deco, , 2eleznl?!.l zvezi z morjem dne Pctrij lirra 1921 podal g. inž. Miiller-kjavo kj jo smatrajo v obče kot Ju Miiiuraju v uijlc kui slov. inJ ,he Ljubljana Udruženja Jugo-Pooblasui' . arhL Ker Sekcija ni nikogar cerr L®* d» nastopi pri tej anketi v nje-P®trlča Vp,1!’ more izjava g. inž. Miillcr-govo ,02|? d le kot privatno mnenje nje- leznlšklh,ir°Ina nekaterih 'članov Kluba že-‘aženjerjev v Sekciji.« iavi:o r^varsl{a vc,lava' Poštno In brzo-kroalo r.^7atJlls‘V0 naznanja, da bo spre-skih tvrdk"? od sv°lih dobaviteljev trgov-©lcktrlCn»or’ °.br,Mikov ter račune za porabo ta^ki vbii.8 °.ka ln Plina odslej samo v dl-Sf, j v’-ni s.V. k,er Uh mora tudi računovod-• ajuevatl v tej veljavi. — Muzej za vojvodino. V Novem Sadu se je ustanovilo društvo, ki hoče napraviti muzej za Vojvodino. Občinski svet je dovolil za zgradbo muzeja 100.000 kron. — Obsojen radi veleizdaje. Beogradski trgovec Bogoslav Mihailovič je bil obsojen na 10 let prisilnega dela. Mihajovič je namreč v času avstrijske okupacije vršil kon-fidentsko službo. — Izmenjava pet- In desetdlnarsklh novčanlc. Narodna banka je začela jemati iz prometa petdinarske novčanlce. Ccz nekaj časa se vzamejo iz prometa tudi stari srbski desetdinarski in državni bankovci. Novi petdinarski bankovci pridejo v promet, kakor hitro dosno iz Amerika zadostna količina taker -^arja. — Kontrola posle da z devizami. Odbor pri Narodni banki ie urevzel kontrolo poslovanja z devizami, katero je doslej vršil generalni inšpektorat ministrstva financ. Odbor je sestavljen sledeče: pred- sednik dr. Miha Popovič, podpredsednik: dr. Aleksander in dr. Milan Todorovič ter Čiani dr. Dragoljub Novakovič, V. Stojanovič, N. Kostrenčič, R. Arko, dr. Windischer, Tikač in Jelavič. Odbor bo ta mesec izdelal načrt Za zboljšanje dinarske valute. — Ogromna tatvina. Trgovec Kreme-nac v Zemunu je pred kratkim sprejel v službo novo služkinjo. Komal se ji je pa nudila prilika, da je bila prvikrat sama doma, je s sekiro vlomila v omaro, v kateri je Imel trgovec denar in razne druge vrednosti ln je »počistila« vse, kar ji je prišlo pod roko. Samega denarja je zginilo 200.000 dinarjev, veliko obleke in drugih dragocenosti. O »poštenjaklnjl« ni nikakega sledu. — Samomor roparskega morilca. Josip Zupan, kateri Je začetkom 1. 1. Izvršil znani roparski umor na Hudem pri Tržiču ter je nato pobegnil Iz zaporov okrajnega sodišča v Kranju v Nem. Avstrijo, je bil dne 31. decembra 1921 v St. Rupertu pri Beljaku radi neke tamkaj izvršene tatvine areto-van. Ker se je Zupan gotovo zbal, da bode radi roparskega umora predan jugoslovanskim oblastim, se je v občinskem zaporu v St. Rupertu obesil. — Samomor 18 letne deklice. V nedeljo 14. t. m. se je 18 let stara dekle Ivana Kosmač iz Javornika, hčerka tovarniškega mojstra v pokoju, v bližini Javornika vrgla pod tovorni vlak, ki prihaja ob polu 7. ure zvečer iz Ljubljane na Jesenice. Nesrečnico, ki je bila seveda takoj mrtva, je stroj vlekel kakih 7 km daleč ter je šele na jeseniškem kolodvoru, črez trebuh popolnoma pretrgana, padla na dva dela od stroja. Imenovani se je že deli časa mešalo. — V Osjeku je zgorela tovarna za pohištvo »Danica«. Skoda znaša 11 in pol milijona kron. — Aretacija komunistov v Osjeku. Iz Osjeka poročajo, da je tamošnja policija radi komunistične propagande zanrla več oseb, med njimi tudi profesorja MaslarHa Iz Zombora in zasebna uradnika Scbuler in \Veiss. Pekel pr! Poljčanah. Prireditev dramatičnega odseka jugoslovanske Matice Maribor, dne 15. januarja se je v vsakem oziru vrlo dobro obnesla. Kljub slabemu vremenu je prišlo mnogo ljudstva, kar značl dovzetnost .za narodno Idejo. Pohvalno moramo omeniti tovarnarja g. Kobližck-a, ki je kakor vedno, tudi za to prireditev dal tovarno na razpolago. Najsvetlejša točka prireditve je bilo krasno ubrano pe-tle pevskem zbora »Drava«. Pod vodstvom g. dirigenta Je proizvaja neumorno zbor pesem za pesmijo. V drugič smo imeli priliko občudovati red in disciplino, s katero se odlikuje ta zbor in ki tako dobrodejno vpliva na pevca in ncpevca. Bolj malo užitka npm je nudila burka ter bi opozorili dramatični odsek, če že gre na deželo« da pride z igrami, ki Imajo neki zmi-sel, kajti tudi na kmetih vidimo, da se Je prireditev od izvestnij strani} v Peklu namenoma bojkotirala, tud nekaterih ljudtj nismo videli, ki veljajo za narodne. Ce ne bode zndostoval ta rahel opomin z:: bodočnost, bodemo udarili z loparjem! —Odlikovanje. Bivši minister df. Vek. Kukovec je odlikovan z redom belega orla III. razreda. —Zlato poroko obhajata v Kočevju dne 21. t . m. ga. Janja in g. Josip Kajfež, starši velcindustrijalca g. Antona in župana v Novih Selili g. Josipa Kajteža. — Smrtna kesa. V Goričanah nad Medvodami je umrl Ivan Kosec, mnogoletni vratar v ta...ka]šnjl papirnici. Star je bil 77 let. — N. v m. p. Ljubljana. = Tatvine. Pred justlčno palačo je bilo Jakobu Mrzllkarju ukradeno 2000 kron vredno damsko kolo. — Na glavnem kolodvoru je bil ukraden zaboj s 75 steklenicami konjaka-likerja, last tvrdke »Alko«. =« Trgovske knjige kradel. Neznan deček je ukradel Francu Rodetu, mesarju v Vodmatu dve trgovski knjigi, v katerih je imel vknjlžene svojo dolžnike. = Slovensko planinsko društvo ln planinski ples. V Ljubljani imamo, posebno zadnja leta, res mnogo veselic In različnih namenov. Tudi S. P. D. namerava prirediti 1. februarja t. 1. svoj planinski ples, toda namen te veselice, je čisto nekaj drugega, nego navadno take prireditve. S. P. D. je namreč prisiljeno, se posluževati te prilike za nabiranje potrebnih sredstev za vzdrža-vanje, popravilo In graditev planinskih potov in koč, ne išče pa pri takih ali drugih prilikah nobenih zasebnih koristi. Društveno delovanje gre na to, da širšemu občinstvu nudi najugodnejše prilike za vživanje naravne lepote naših lepih planin in za okrepitev in trditev zdravja. Turlstovski šport je tudi edina najugodnejša prilika za povzdigo tujskega prometa, kateri vabi tujce v deželo in povzdlgule njen ugled. Zato je dolžnost vsakega Slovenca, da Planinsko društvo po svoji moči podpira. PraV nikjer si človek svojega zdravja ne more tako utrditi in marsikatere bolezni odstraniti, kakor pri pametnih planinskih turah, katere nudijo najzdravejše In najlepše razvedrilo obenem. Kdor se Je enkrat okoraj-žll na eno lepo planinsko turo, je postal prav gotovo turist in je vsakogar, kateri se boji, da gleda hrib rajši od spodaj gor, le obžalovati, ker zametuje svoje najdražje koristi. Planinski ples naj sc torej ne prl-meraja drugim takim prireditvam, marveč smatra le za primerno priliko, kjer Je mogoče društvu za dobro stvar nekaj potrebnih prispevkov si pridobiti. Nabiranje dobitkov naj se ne smatra za nepotrebno nadlegovanje, marveč le kot častno nalogo vsakega, kdor se bode tega dela udeležil. Brez :jeme je vsak prijatelj planinstva napro-šen, da po svoji moči s kakšnim dobitkom ali denarnim prispevkom društvu priskoči in označi, svoje darilo s svojim Imenom. Darila naj se oddajajo nabiralcem ali pa v pisarni S. P. D. Kralja Petra trg št. 2. Tudi najmanjši prispevek se 'hvaležno sprejme. Imena darovalcev se bodejo v korist splošne kontrole, objavila v Planinskem Vestniku. =» Poselska zveza* je sklenila na svoji seji dne 3. t. m., da ostane tarifa od oktobra meseca še do aprila v veljavi. Obenem poživljamo idlrle, ki še niso, oziroma ne plača; .a da to storijo, drugače bo organizacija ’'!av- ljati imena tistih, ki ne puvošc...^ -ji sužkinji toliko, kolikor za silo potrebuje za svoje vzdrževanje. Služkinje sc pa poziv-ljejo k rednim sestankom, ki se vrše vsako nedeljo od 3. do 5. ure popoldne v prostorih na Starem trgu št. 2, II. nadstr. Odbor. = Društvo »Soča* naznanja, da predava v soboto, dne 21. t. m. ob 8 Y* zvečer v salonu hotela Lloyd g. dr. A. Glohar o »Simonu Gregorčiču«. Vstop prost =• Na 1. rednem občnem zbora »Slovenskega zdravniškega društva v Llublla-ni* dne 5. t. m. se je Izvolil sledeči odbor: Predsednik dr. Vinko Gregorič, podpredsednik dr. Tone Jamar, tajnik dr. Fran Svetina, tajn. nam. dr. Albin Gregorc, blagajnik dr. Alojz Slchta, blag. nam. dr. Josip Volavšek, knjižničar prof. dr. Alojz Zalokar. Odborniki: prim. dr. Fran GiSsti, dr. Rudolf Kobal. dr. Andrej Jenko, dr. Karol Brabcc, dr. Mavrici] Matjašič, dr. Mavrici) Ncubergcr. => Prosilke za LGschncr-Maderjevo ustanovo se opozarjajo, da vlože orošnje do 31. t. m. na odbor »Sloven^ •'«» zdravniškega društva v Ljubljani«. Maribor. Z nemščino sc daleč pride . , . Neki 26letni Karl M. iz Vintcrovcev pri Ptuju je svoj obisk pri nekem Francu Cokanu plačal s tem, da mu je ukradel par črev-ljcv vrednih 1000 kron. To se je zgodilo februarja 1. 1. Z nkrad.eniini čevlji je pobegnili M. v Trst, kjer pa so ga vs’ed tega, ker se je posluževal nemškega jezika in ni imel pri sebi nikakih potnih listin, odposlali v Gradec, v domnevanju, da je avstrijski državljan. V Gradcu je bil nato celih 7 mesecev, ne da bi se bilo moglo dognati njegovo Identiteto. Sele sedaj se jim je to posrečilo ter so ga odposlali v Maribor. kjer pa so ga radi goriomenjene tatvine zaprli. Na zadali seli mestnega sveta dne 14. t. m. se je med drugim razpravljalo tudi o družbi »Kristal«, ki grad! v Vrba-novi ulici tovarno za razne steklenine. Okrajno gfavarstvo je preko mestne občine izdalo dovoljenje za to zgradbo. Ker pa ckr. glavarstvo nima pravice do tega v mestu, je mestni svet proti takemu kršenju mestne avtonomije protestiral. Predavanje kapetana Lnlo Lovriča. V veliki dvorani Narodnega doma je v nedeljo predpoldne predaval na dobruškt fronti oslepeli dobrovoljec kapetan Lujo Lovrič. Z vznesenimi besedami le govoril o ljubezni do domovine, za katere lepšo bodočnost je položil sam svoje oči na žrt-venik usode. Višje, vedno višje je dvigal duha nad strasti ter malenkosti vsakdanjega življenja v lepše, čistejše sfere, ki jih preveva le ljubezen do visokega cilja, doseženega s tolikimi potoki krvi in solza; kjer vidimo v kristalnočistem sijaju doseženo božanstvo našega stoletnega hrepenenja, pašo oboževano domovino, obžarjeno od ljubezni njenih zvestih sinov. Antituberkulozna liga je zbrala v dveh dneh 100.000 kron. Samo na plesu slov. trgovcev je g. dr, Matko nabral 15.000 kron« Smrt vsled alkohola. V nekem podzemskem stanovanju na Tržaški cesti je vsled preobilice alkohola zadela kop beračico Rl-fer, ki se je še mrtva oklepala svojega 70 letnega moža, tudi berača, ki pa ji ni mogel pomagati, ker je mrtvouden. Sele 12 ur po smrti je nekdo poklical rešilno postajo. O prodali mestnih vojašnic se bo razpravljalo na sestanku pooblaščencev mestnega sveta in delegatov vojnega erarja, ki se bo vršil dne 17. t. m. Na zadnjem trgovskem plesa je docent g. dr. Matko z svojo propagando za proti-tuberkulozno ligo dosegel, da so se zelo številni udeleženci vpisali v ligo in izročili v ta namen g. docentu znesek 15.000 kron. Špecerijsko trgovino Preac-Šoštarič v Gosposki ulici je kupil tržaški 'Slovenec Anton Požar s svojim bratom. Nova odvetnika, in sicer dr. Kukoveo Iz Celja In dr. Tomšič Iz Ljubljane, se nameravata naseliti v Mariboru. Z njima sc bo število mariborskih odvetnikov zvišalo na 27. Zadnji »Akademski ples« je prinesel čez 24.000 kron čistega dobička, ki se bo razdelil dejoma kot podpora potrebnim vlsokošolccm, deloma pa se bo uporabil za Izpopolnitev društvene knjižnice. Za Cankarjev spomenik so uslužbenci tukajšnjega policijskega komisarljata nabrali 364 kron. 38.594, se je izdalo vsem orožniškim postajam ter policiji naročilo, da posve-ajo poostreno pažnjo na to, da se predpisana policijska ura natanko drži ln da se vsak zadevni prestopek brezobzirno ovadi. Plesno šolo otvori v dvorani hotela Skoberne plesni učitelj Pečnik iz Maribora. 11 Sprejmite In naročite si »Prerod*! Prva številka je ravnokar Izšla. Vsebina ji le: Prerod — zakaj In kako? Da bomo narod poštenjakov! Staršem! Univ, prof. dr. K, Ozvald. Vstani, moj rod! Silvin Sardenko. Mladini! Prof. Fr. Jeran. Svobodni ali hlapci? Franc S. Finžgar. Alkoholizem in kriminalistika, Univ. prof. dr. M. Dolenc. Kvišku srca! Nadučitelj Al. Kržišnik^ — List stane letno samo cn liter vina: 10 dinarjev. Vsa poštena slovenska javnost se zgraža nad nedavno objavljeno alkoholno statistiko v Sloveniji. Dve milijardi na leto zapijemo: samo veseličnega davka plača Ljubljana 10 milijonov kron. Kričeče številke! Toda kaj pomaga samo zgražati se! Podpirajte list. ki želi temu kričečemu zlu odpomoči! S tem pokažete vsaj dobro voljo, da bi se te strašne razmere sanirale. Upravništvo je-Poljanski nasip 10. Pristojbenik za taksno, sodno in poštno tarifo je ravnokar izšel. Sestavil In Izdal dr. Ivan Čeme. Samozaložba. Tisk J. Blaznika nasledniki. Cena 12 Din., po pošti 13.50 Din. — Novoizdani pristojbenik bo Izpolnil občuten prlmanlkljaj v naši gospodarski literaturi. Obsega v preglednem razporedu vse pristojbine za posle v administrativnem in drugem poslovanju, sodne ln poštne pristojbine in poleg tega navodilo za izračunavanje In plačevanje pristojbin ter kolkovne lestvice. Vsem trgovcem, podjetjem in pisarnam je tak pristojbenik nujno potreben. SoScoUstvo. Občni zbor Društva za zgradbo Sokolskega doma Sokolu II v Liubljanl se vrši v nedollo, dne 22. t. m. ob 8. url dopoldne v telovadnic! na realki, kar s tem naznanjamo članstvu s pozivom na polnoštevilno udeležbo. V slučaju nesklepčnosti se vrš! občni zbor pol ure kasneje ob vsaki udeležbi. Spored: Poročila br. funkcijonarjev, razuost društva v smislu Saveznega predpisa. Osebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Sokol II v Ljubljani sklicuje za četrtek, dne 19. t. m., točno ob 8. ur! zvečer v telovadnici na realki Informativni sestanek članstva za sestavo kandidatne liste za občni zbor, ki se vrši dne 22. t. m. PrldJte vsi! Celie. Obrtniški sestanek se vrši Jutri v če-, trtek ob 8. url pri »Belem volu«. Na sporedu je razgovor glede predpisov o prometnem davku In posvetovanje glede zboljšanja trgovinske zveze s Češkoslovaško. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani opozarjamo, da napravi red in pouči policista Franca Petra, da je on za ljudi In ne obratno. Tukaj ne potrebujemo takih policistov, kateri delajo nezaupnost. Upamo, da bode komisija pri reviziji nastav-ljencev postopala enako, kakor so napravili s tem policistom v Mariboru, ali pa bomo jasnejše govorili še tudi o Koroškem in Puli! Prizadeti. Zglasitev tujcev. Mestni magistrat celjski razglaša: Zaradi natančne kontrole se pozovejo vsi tuji državljani — Izvzemšl ruskih podanikov — ki se nahajajo ali stalno ali za daljši čas v tukajšnji občini, da se oglasijo na občinskem uradu ter predlože svoje legitimacije. Stranke se sprejemajo v torek, četrtek In soboto od 11. do 12. ure v sobi štev. 9. Zglasiti se mdrajo najkasneje do konca tega meseca. Vsakega, ki se ne odzove temu ukazu, zadenejo zakonite posledice. Protltuberkulozna liga se je ustanovila v Mariboru, Tudi v Celju je bil po leti Izvoljen nek pripravljalni' odbor z Istim namenom. Treba bi bilo, da bi pričel z delom, delom! Izlet na Kum (1219 m) se priredi v nedeljo 21; t. m. Pogrešana služkinja. Od svojega gospodarja Antona Patza je že 6. jan. odšla služkinja Julijana Feldin in se ni več vrnila. Kdor bi o nje) kaj vedel, naj sporoči tuk. policijskemu oddelku. Policijska kronika.■ Aretirana le bila vsled tatvine nogavic Julijana Filipič iz Savodnc. — Radf. nadležnega beračenja ste bili aretirani Marija Zupanc in Aha Močnik. — Radi vlačuganja ln pijanosti je bila aretirana Marija Mazir Iz Maribora. — Stražnika je v pijanosti udaril po licu Matevž Skalovnik. Bil je aretiran ln Izročen v zapore okrajnega sedišča. Dobro izurjene policijske pse ima celjska policija. Teh psov se že lahko poslužuje za izsleditev zločincev pri raznih tatviftah, vlomih itd. Zato se občinstvo opozarja, da naj na kraju morebitnih vlomov, tatvin Itd. ne potepta ali zabriše sledov, ker psi hudodelcu potem ne morejo slediti. Sneg je pri nas zapadel že krog pol metra na debelo ln še danes (ponedeljek) vedno naletava. Obenem vlade tudi občuten mraz. Glede policijska ure razglaša celjsko okr. glavarstvo: V smislu odloka pokrajinske uprave z dne 23. dec. 1921, številka @lecSaliiie in glasba. Repertoar Marednega gfledaSešia: Drama: Sreda 18. jan. Gardist. Red C. Četrtek 19. jan. Revizor. Izven. Petek 20. jan. Zaprta Sobota 21. jan. Revizor. Red B. Nedelja 22. jan. Popcldne ob 3. url Peterčkove poslednje sanje. Izven. Nedelja 22. jan. Zvečer ob 8. uri. Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven. Pondeljck 23. jan. Revizor. Red E. Torek 24. jan. Zaprto. Opera: Sreda 18. jan. Faust. Red A. Četrtek 19. lan. Evangeljnik. Red D. Petek 20. jan. Labodje jezero. Red B Sobota 21. jan. Trubadur. Red E. Nedelja 22. jan. Tosca. Izven. Pondeljek 23. jan. Zaprto. Torek 24. jan. Trubadur. Red C. Od danes naprej so v predprodaji v pisarni Gosbeno Matice vstopnice za III. komorni večer kvarteta Zika 23. t. m., katerega moramo prištevati z vso resnostjo k enemu najidealnejših umetniških udruženj zadnjih let.Usnehl, katere je v zadnjem času žel kvartet Zika v Pragi In na Dunaju, so nam porok, da bo ta komorni večer najlepša prireditev v letošnji koncertni sezoni. Sedeži v dvorani so po 15. 12, 10, 8 ln 5 dinarjev, na galeriji po 6 dinarjev. Stojišča po 3 Din., dijaške vstopnice pa se Izdajajo le proti izkaznici po 2 Din. Srečko Koporc: Trile mešani zbori V »Umetniški založbi »Treh labodov« so Izšli trije mešani zbori Srečka Koporca Cena 16 K. Pri naročilih po 10 in več cksemplarov stane Izvod 12 kron. Zbori so zelo primerni. Šport in fturistika. Teoretični smuški tečaj za novince se bo vršil'19. t. m. zvečer ob 8. uri v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. Vabimo vse novince, da se zbero točno ob napovedani url ln pridejo če mogoče v poni smučarski opremi in opravi s smučmi in palicami vred, da se natančno pomerijo smuči, odpravijo nedostatki in opozori novince na vse, kar je treba urediti že pred praktičnim vežbanjem o terenu In sc ne ho izgubljal čas po nepotrebnem prvi dan pri praktičnem vežbanju. Smuči za udeležence smuškega tečaja, katere razdeli Športna zveza v sredo opoldne med 15. in 16. uro dobe posamezniki le z legitimacijami njih klubov ali drugimi verodostojnimi Izkaznicami ter proti jamstveni Izjavi za smuči;. Odškodnine za obrabo smuči je treba položiti 10 dinarjev, eventuelne poškodbe se bo moralo posebej plačati. Opozarjamo pa, da je tečaj sam popolnoma brezplačen. Kolesarska »Ilirija« sklicuje za četrtek, dne 19. t. m. ob 8. url zvečer sestanek v Prešernovo sobo restavracije »Novi svet«. Na dnevnem redu je rešitev diferenc, nastalih v klubu. Udeležba je dolžnost Vsakega člana. Kolesarski klub »Ilirija«. Zimski športni termini: Športna zveza priredi v letošnji sezoni sledeče tekme: 29, januarja: drsalna tekma na Bledu ln smuška tekma Mrzli studenec (post. Bohinj) Bled. 2. januarja; Sankaška za prvenstvo Bohinja v Bohinju 5. februarja: Sankašk« za prvenstvo Jugoslavije v Bohinju. 12. februarja: Smuška tekma v terenu za prvenstvo Slovenije v Bohinju. 19. februarja; Smuška tekma v skokih za prvenstvo Jugoslavije raz skakalnice v Bohiniu. 26. februarja:'Smuška tekma v terenu za prvenstvo Jugoslavije na Planici pri Kraniskl gori. Podrobnejši razpisi bodo v Športu, k! izide 25. t. m. Vse športnike opozarjamo že danes, da goje vztrajno trening. — Športna zveza« VIZITKE, KUVERTE in PISEMSKI PAPIR S FIRMO, TABELE, PROSPEKTE, LETAKE, LEPAKE in vsakovrstne druge tiskovine izvršuje lično in poceni Po odobrenju ministra trgovine in industrije VI. št. 4419 od 1 oktobra 1921 se snuje v Beogradu delniško društvo Rogaški Boč-Drvenik za izkoriščanje rudninskih izvirkov in zgradbo san& torija v Gornjem Gaberniku, okraj Rogaški v Sloveniji. Osnovna glavnica je zamišljena z din. 3,000.000.—, razdeljeni* na 3000 delnic po 1000 din. od katerih se naj takoj vplača 1000 komadov delnic z 10#/# poviška za osnovne stroške, a ostanek p« razvoju posla. Vpisovanje delnic bo vršila Eskomptna banka v Beogradu. Osnovateljl: Djordje P. Radojlovič, predsednik trgovske zbornice, podpred* sednik Srbskega rdečega križa itd., Dragomir V. Radulovič, predsednik beogradske borze, MHorad M. Pavlovič, trgovec Dr. Ferdinand Gramberg, industrijalec, Mihajlo L. Djurič, podpredsednik beogradske trgovske zbornic^ Ljuba Srečkovič, ravnatelj klaničkega društva, ' Rudolf Pile, ravnatelj beogradse podružnice Jugosl. banke, Vojko Koprivnik, nadzornik v min. šuma i rudnika, Dr. Dušan Stojimirovič, upravnik bolnice za duševne bolezni, Milan K. Todorovič, trgovec, Dr. Lazar P. Bugarčič* Dragiča Matejič, trgovec. Samci dobe hrano in stanovanje. ZVEZNA TISKARNA LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA L z modernimi stroji in orodjem, v okolici Maribora, se radi preselitve proda. — Ponudbe na gtudenci pri Mariboru, Aleksandrova cesta 33. Naročila sprejema tudi uprava ^Jugoslavije" in njene podružnice v Celju, Mariboru in Ptuju. Zalije kože po najvlšjih cenah kupuje tovarna klobukov n§ešir‘c, d- d* v Škofji Loki. Trami in deske za izvoz v Italijo se kupijo. Ponudbe pod „Trami“ na an. družba Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. 7a skorajšnji nastop PIT ližejo Sprejemališče: Selenburgova ulica Stev. 4. Podružnice: Maribor, Zagreb, Kočevje, Novo mesto. znamke „M IK A D 0“ bres žvepla in fosforja na vsaki podlagi se vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje Kostanjev les prosto vagon in večje množine v goedu kupi J. Pogačnik, Ljubljana, Dalmatinova ulica l./I. Posredovalci se dobro plačajo. Kranjske tovarne ieEesrca, ključavničarske in kovinske robe „TiTAN“ d. d. Kamnik pri Ljubljani. Tovarna vžigalic in kemikalij; družba z. o. z. Tel, int 188. RuŠ6 pri MdribOfU. Brzojavi vžigalice, Podružnica v Murski Soboti Marijin trg št. 8, ob obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po Ustanovljen septembra 1919. Promet v lansk. I. nad 123,000.000 K. Ljubljanici in Doljnji Lendavi. čistih brez odbitka rentnega Neposredno pod državnim nadzorstvom, Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija*. Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani, Michčl Zcvaco: ..NOSTRADAMUS". A spet jc šlo vse narobe. Danes Je bil Roval v Pirrefondsu; kralj pa je ostal doma! »Zdi se, da ima mladenič angela, ki ga čuva,« je premišljal Nostradamus. »Kako to? Royai de Beaure-vers, Henrijev sin, je vendar orodje moje osvete. Poslala mi ga je, da služi delu pravice; zakaj mora biti baš on ovira temu delu? Pa ne da bi bila v mojem življenju temna točka, ki je doslej nisem opazil?« Prvič po usodnem srečanju na Melunski cesti se je oglasilo danes v Nostradamovem duhu vprašanje, ki je postajalo tem trdovratnejše, čim bolj ga je zavračal. . Pomen vprašanja je bil ogromen; najstrašnejša pa je bila njegova nezmisel-nost, zakaj Nostradamus je vendar vedel, da je Royal Henrijev sin! ... »Kdo je potemtakem Royal de Beaurevers? Zakaj moram plakati, ko pišem njegovo obsodbo? Resnica je vendar očitna kakor beli dan: matematika usode je postavila tega m.LJeniča in dekle na mojo pot. Jaz nisem kriv, če ju mora ognjeni voz, na katerega je posadila mene, zdrobiti v svojem teku . . . Žaloval bom za njima, kadar pogineta . . . oteti pa ju ne morem in ne smem . . . Uboga otroka!« Nostradamus je prebil strašno noč. Čudne sanje so ga morile. Nešteto prikazni se je podilo okrog njega. Toda prividi so bili domači temu duhu, ki je živel neprestano na mejah človeškega uma. Burja čustev in misli je trajala do drugega dne; v četrtek opoldne pa je stopil Djinno napovedan v magov kabinet. Možičck se je vobče najrajši pojavljal tako. kakor bi stopil Iz stene ali zraste! iz tal. »Nu?« jc živahno vprašal Nostradamus. »Kaj je s kraljem?« Starček je pomcncal z rokami. »Hc, he, topot je zmaga naša!«' se Je zarežal. »Kralj je davi odšel v Pierrefonds, s sijajnim spremstvom, ki mu poveljuje njegov gardni kapetan. Spremlja ga tudi Saint-Andrč, ves vesel In Židane volje; vidi se, da še ni utegnil posetitl svoje zakladnice . . .« »Prizanesi mi z besedičenjem,« ga je osorno prekinil Nostradamus. »Si li izvedel, zakaj se Henri ni odpravil včeraj, kakor je bilo določeno?« »Zaradi Emanuela Savojskega!« je rekel Djinno. »Kako? Vojvoda Savojski nima s tem pač nikakega posla . . .* »Zato ga ima sam s seboj. Nič več ne mara odlašati svoje poroke z Margarito. Mudi se mu! Včeraj zjutraj je napravil svojemu kraljevskemu bratrancu pravi škandal. Da bi ga storil potrpežljivejšega In zaupljivejšega, je kralj določil, da bodi s vadba koncem tega meseca! razen tega je odvedel Savojca pogledat ‘borišče, ki ga pripravljajo za Basti-ljo. Takrat bodo namreč velike slavnosti s turnirji in drugimi javnimi veselicami . . .« Ko je Djinno govoril, hehetal in mencal z rokami, se je Nostrada-mu pomalem vračala mirnost in jasnost duha. Nič še ni bilo izgubljenega. Nič ni kazalo, da bi bil Royal de Beaurevers že ostavil Pierrefonds. Spopad med Royalom in Henrijem II. je bil neizogiben . . . »Dobro,« je dejal. »Toda povej, kdaj bo tisti turnir?« 27., 28. in 29. tega meseca. Kralj se bori prvi dan z Emanuelom Savojskim, drugi dan s Saint-Andre-jem, tretji dan z Montgomeryjem.« »Z Montgoneryjem!« se je zdrznil Nostradamus. Dan je minil. Vse do večera se je ukvarjal Nostradamus z neštetimi bolniki in pohabljenci, ki so drli k njemu z vseh strani. Tisti dan so govorili Parižani o čudežih. Gluhci so spet slišali, mrzlični so nehavali drgetati, hromel so stopali na noge in*hodili. A Nostradamus se ni zadovoljil z zdravljenjem. Tolažil je. Možje in žene so prihajali k njemu kakor k izpoved-niku. Vsem je delel s toplo prepriče-valnostjo venomer isti nasvet: z voljo premagate zle nagibe. In učil jih je, kako naj si utrdijo voljo, to čudodelno moč, ki bi premikala svetove, ako bi je imeli dovolj . . . Zvečer, ko Je Djinno baš zaklenil dvorčeva vrata, je zagledal Nostradamus v kotu velike sprejemne dvorane zaostalega gosta, ki ni bil od- šel. Vzlic temi, ki je zalivala prev stor, ga Je spoznal takoj. Vztrepetal jc. »Royal de Beauievers!« »Dvojega sem vas prišel prosit,« je izpregovoril Beaurevers mrzlo in sovražno, kakor se je vedno obračal k možu, od čigar roke je poginil Brabant Brabanson. »Vi!« je zahropel Nostradamus, loveč se z rokami, da ne bi padel od osuplosti. Kakor blisku se mu je vila po možganih strašna misel: »Bil je v Pierrefondsu, videl je kralja in se je zbal: pobegnil je! To ni poslanec usode! Zmotil sem se v svojih računih . . .« »Vi — tu?!« je ponovil z osornim glasom. »Da, jaz. Pravim, da sem prišel z dvojno prošnjo.« (Dalje prih.) Dobra žena in mati ima vedno nekoliko steklenic lekarnarja Fellera prijetno dišečega »Elsa-fluida« pri hiši. Dobro služi za drg-nenje hrbta, rok, nog in celega telesa. kot kosmetikum za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 specijalno steklenico skup z zamotom in poštnino za 48 kron pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg Št. 357, Hrovaško. be. Proda se: HIACINTE V LEPIH BARVAH Ima trgovina s semeni Sever & Komp., Ljubljana, Wollova ulica 12. Cenik semen pošljemo na zahtevo. 99 NA PRODAJ: hotel s 30 sobami, restavracija, kavarna, žage. mlin, velika vodna sila s fužino, trgovine, gostilne, pekarije, večje hiše, vile, velika In manjša posestva, graščine Itd. Karol Breznik, Celje, Dolgopolje št. 3. 67 POSESTVO 80 oralov in sicer gozdov, travnikov, sado-nosnikov, njiv in lepih stavb 1,500.000 K, potem posestva v različnih cenah, hotel s kavarno, gostilna, pekarija, izdelovanje pokalic ter 12 oralov zemljišča, gostilna v okolici Maribora, lepa vila. krasne stanovanjske in trgovske hiše. hlstorijsko graj-ščinsko posestvo s 130 oralov proda Pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica štev. 3. 71 MAJHNO POSESTVO v Št Rupertu št. 42 pri Mokronogu na Dolenjskem, obstoječe it hiše, vrta in njive; hiša primerna tudi za trgovino ali obrt, je na proda]. Več se poizve pri: Vojsk, Beltinci, Prekmurje. 96 NA PRODAJ: VOGALNA HIŠA s stanovanjem, ki se lahko takoj zasede, velik vrt, pripraven za trgovsko podjetje; PRIJAZNA, MANJŠA VILA z vrtom, travnikom, hlevom, za 450.000 kron; GOSTILNE, od 600.000 kron naprej; POSESTVA Z VINOGRADI: VEČJA POSESTVA v bližini mest; USNJARfJA z lepim posestvom; KOMPANJONA za špecerijsko in železno trgovino se išče. Pri vprašanjih naj se priloži znamka za odirovor. Realitetna pisarna »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28. 95 BLupi se: ZLATO - SREBRO staro — zlomljeno kupuje F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. 878 Shtžbe: TRGOVSKI POSLOVODJA <3 let star, oženjen, zmožen slovenskega, hrvaškega, nemškega in italijanskega jezika, išče službo kot poslovodja, apora šefa ali pa za potnika za celo Slovenijo. — Ponudbe pod »Poslovodja 43« na upravništvo tega lista. 108 PENZIJON1ST srednjih let, izvežban v pisarniških poslih se išče za takojšnji nastop. Samo pismene ponudbe z označbo prejšnjega službovanja se prosijo pod »Vestnost« na An. zav. Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 110. DOBREGA MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejme takoj Franc Poljanšek v Tržiču, Gorenjsko. Plača dobra, stanovanje in hrana. 102 PRILETNA PAMETNA KUHARICA se išče k tnali družini (4 osebe) v lepem prijaznem kraju na deželi, katera naj bi se tudi na vrtna dela razumela, sploh znala celo gospodinjstvo voditi. Vstop takoj ali z 1. februarjem t. 1. Plača po dogovoru in medsebojnem spoznanju. — Naslov pri upravulštvu lista. 91. DOBRA KUHARICA išče s 1. februarjem mesta najraje ua deželi. Ponudbe na upravo lista pod »Kuharica«, 102 BRIVSKI POMOČNIK damski frizer, izvežban tudi v maskiranju se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Re-flektira se le na starejšo dobro moč. Ce-nlene ppnudbe pod »Brivski pomočnik« štev. 73. 73 Razno: KOMPANJONA iščem za lončarsko in pečarsko delavnico na zelo prometni cesti v sredini večjega mesta v Sloveniji. — Naslov v upravi lista. KONČAŠ. UČNI ZAVOD ZA KRO« JENJE S. POTOČNIK v Ljubljani, Selenburgova ulica šL 6, I. natL i se priporoča slav. občinstvu in krojačem kot konces. učitelj krojenja. Na željo sa pride posameznike poučevat v vse kraj# Slovenije. Pri pouku v skupinah enega kraja večji popust pri honorarju. — Moderniziranje preJSnjih krojev, najmodernejša izdelava sedanjih krojev, ter velik salon ca dame in gospode. Se priporoča 106 S. Potočnik. IŠČE SE MEBLOVANO SOBO za enega ali dva gospoda skupaj proti nagradi. Ponudbe pod »Uradnik št. 86« na upravo tista. 86. MORANO IN STANOVANJE se sprejme dijak. Naslov v upravi lista. H ŽEPNE URE, precizijske in stenske, popravlja najsolld-neje tvrdka F. Čuden v Prešernovi ul L VEČJA PRAZNA SOBA pripravna za pisarno, se išče. Ponudbe na upravo »Jugoslavije« pod »Pisarna 21«. I DRUŠTVO KOMISIJONARJEV V LJUBLJANI prevzema po svojih članih prevažanje pohištva z vozom za prevažanje pohištva, prevoz in oprem, glasovirjev, železnih blagajn in vsa v to področje spadajoča dela po najnižjih cenah. 1227 K tisteraai, kateri mi preskrbi malo trg-ovino v najem z stanovanjem in kuhinjo, kje na prometnem kraju. Dopise prosim* no IVO UŠENICNIK, poštno ležečo Škofja Loka. ČEBULA 150 metsrskih stotov prvovrstne čebulo oddom po zelo ugodni ceni. Oberreiter D. B?zd&u, Bačka. v dobrem stanju se kupi. Ponudbe pod „Pisalni stroj" na An. zav. Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ul. 5.