■ Wr driavah NASLOV OFFICIAL ORGAN -:—\ The largest Slovenian Weekly in the United States of America.. Issued every Wednesday Subscription price: For members, yearly. ,$0.M For ncMmembers.....$1.50 Foreign Countries.. uredništva in ttprav-ništva: 1951 W. 22nd Placa, Chicago, 111. TeUfoo: Canal 2487 \ OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNIoif *frtered ae 8eeond-CIaee Matter January 18, 1916, at the Bolt Office at Chlesfro, Illinois, under the Act of Anjnut 24. 1012. ■. ? it1 ■ • . • « 1 . t' - .... i i . i, ■, .„ OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Ielephone: Canal 2487 __, ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 19H. Chicago, 111. 19. novembra( November) 1919. No. 46.—Štev. 46. „ Leto V. Volume V. Razne novice« HE KUPUJTE PAPIRNATIH KRON! Washington, D. 0. — Tukajš-nji uradni informacijski biro države Srbov, Hrvatov in Slovencev svari ameriške Jugoslovane pred avstrijskimi papirnatimi kronami, žigosanimi in nežigosa-nimi, ki jih pošiljajo v Ameriko italjanski, ogrski in avstrijski gpekulantje z namenom, da jih zamenjajo za dolarje naših rojakov. Dotično svarilo se glasi: "V teku zadnjih tednov je bilo poslanih v Ameriko čez dvesto miljonov avstrijskih papirnatih kron. Ta denar (-če se sploh sme nazivati denar) so zbrali razni špekulantje iz Italije, Avstrije in Ogrske in ga poslali v Ameriko v svrho, da ga prodajo po dobrih cenah našim jugoslovanskim naseljencem, ki se vračajo v staro domovino, oziroma ki se mislijo vrniti v kratkem. .Dober del teh papirnatih kron hi žigosan, dočim je ostali del žigosan s ponarejenimi jugoslovanskimi pečati. Vse te krone pridejo v roke tukajšnjih sumljivih "bankir jev'* in drugih brezdušnih izkoriščevalcev, ki jih nameravajo prodati TSrbom, Hrvatom in Slovencem v Ameriki, da si osvoje njihove težke prisluže-ne dolarje. Opozarjajo se vsi naši rojaki, v Zdr. državah, ki se mislijo vrniti v stari kraj, da v nobenem slučaju ne kupijo niti ene take krone, pa naj bodo žigosane ali ne; vzemite s seboj ameriške dolarje, 'bodisi v gotovini ali v čekih. Uvoz nežigosanih avstrijskih kron je popolnoma zabranjen v jugoslovanske dežele. Kdorkoli je zasačen na jugoslovanskem teritoriju, ki ima pri sebi ponarejene žigosane krone, izgubi tak denar in vrhutega je še kaznovan. Obenem naznanja biro, da Jturz jugoslovanskim kronam pada dnevno v starem kraju. Danes smo prejeli iz Belgrada kabel-gram, ki se glasi da je finančni minister dne S: novembra preklical uradni kurz krone napram dinarju (tri krone za eden dinar.) Ker vrednost krone zaradi o-gromnega števila neprenehoma pada, bi država imela prevelike izgube, ako bi prejemala vplačila v kronah. Iz tega razloga je bilo sklenjeno, da država ne preje* ma več kron v plačilih, ki se i-majo plačati državi v dinarjih. Washington, 10. nov. 1919. Zunanji inform, biro kralj SHS. V. M. Jovanovič, ravnatelj. * •- ; JUGOSLOVANSKA FINANČNA MISIJA. Državni department poroča sle dece: . . . Jugoslovanska vlada je sklenila odposlati v Združene države misijo, ki naj prouči tukajšnje tr govske, finančne^ poljedelske in prosvetne razmere. Svrha te misije je, da dbvede Združene države v kar najožji stik z Jugoslavijo; da preskrbi od ameriških sindikatov kredit, s katerim naj se zasigura valuta v Jugoslaviji; in da povzdigne tukaj zanimanje za razvoj in preporod te zemlje. Ta delegacija bo sestavljena od zastopnikov ministrstev finance, trgovine, poljedelstva in prosvete in z njimi bodo prišli tudi zastopniki trgovskih, finančnih in poljedelskih interesov dežele. Ta mi sija bo odpotovala iz Belgrada v Washington še tekom tega meseca. - Jugoslovanski zastopniki dospeli na mednarodno delavsko konferenco v Washington.' Washington, D. 0. 10. novembra. — (Uradni informacijski biro kraljevstva S. II. S.) — Dr. Lju-devit Perič drugi delegat vlade kraljevstvu Srbov, • Hrvatov in Slovencev na mednarodni delavski konferenci v Washingtonu; Marko Bauer, tajnik Zveze indus-trijcev v Zagrebu in Sveta Frane (pravilno Franc Svetek), tajnik Delavske strokovne zveze v Ljubljani, — vsi delegatje goriozna-čka: trije nadzorniki'; in ta točka je suspen-dana iz društvenih pravil z dnem 2. novembra 1. 1919 in nova točka stavljena na mesto prve »ki se glasi Dva nadzornika, prvi in dru^i nadzornik. Joliet* m. dne 2. novembra 1919. John .Filak, predsednik* John Vidmar, tajnik. Ino A. Težak, blagajnik. (Društveni pečat.) NAZNANILO. Iz urada tajnika društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J. Cleveland^-O., se naznanja članom go-riimenovanega društva, da je bilo na seji z dne 2. nov. t. L sklenjeno in potrjeno, da se ima vršiti glavna izvanredna volitvena društvena seja zadnjo nedeljo t. to je dne 30*. novembra ob 1 NAZNANILO. Vsem članicam društva Presv. Mar. Srca št. 111 v Barberton, 0. se naznanja, da se bode prihodnja (seja meseca deeembra) vršila v dvorani Slov Sam. dr. "Domovina" na Mullbery St. Seja se bode začela ob eni uri popoldne radi volitve uradnic. Katera se ne vdeleži te sfcje, plača kazen kakor to določajo pravila, izvzete so samo bolne članice in tiste, katere so preveč oddaljene. Ko bodete volile uradnice, izvolite take, ki gledajo za napredek društva in ki bodo o'biskavale seje, ker če u-radnice ne obiskujejo seje, kako moremo potem zahtevati to od članic! . Sosesterski pozdrav . Jennie OkoKch, tajnica. ZAPISNIK SEJE SLOVENIAN WAR RELIEF FUND. Seja "Slovenian War Relief Fund" je bila sklicana v Jolietu, 111., dne 15. novembra 1919. Seje so se vdeležili sledeči čla m. uri popoldne v Knausovi dvorani. Na tej seji bo volitev novih društvenih uradnikov za leto 1920. Torej so člani uljudno prošeni, da se udeležijo te seje polnoštevil-no in da volijo uradnike društva po svojem najboljšem prepričanju ,v,l>Qrist društva in K. S. K. J. Nadalje naznanjam našemu članstvu, da, kateri izmed članov se ne bi udeležil gori omenjene seje, bo primoran plačati 50e kazni v društveno blagajno; tako je bilo sklenjeno na zadnji seji. Sobratski pozdrav Joseph Russ, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. v Jolietu, 111., se tem potom naznanja članom, našega društva, da je društvo sklenilo in odobrilo na svoji mesečni seji dne 2. novembra t. 1. sledeče: Npben član, ki dela v fabriki, maj ni ali v kaki drugi delavnici kjer. se nahaja štrajk, ne sme skebati; takemu članu se popolnoma odkloni bolniška podpora; istotako se ne plača za pogrelKie stroške za dotičnega člana, ako bi v tem času umrl. Od takih u-dov se preneha kolektati 50c me-sečhine; plačati pa mora vseeno $1.00 vsake tri mesece za pokritje društvenih stroškov. Takim udom se vzame vsa pravica pri društvu, ker takega človeka ne spozna društvo za uda, ali brata drušfVa; ampak za hinavca ter za izdajalca društva in svojega brata. Tore> si dobro zapomnite taki skebi, da to uradno naznanilo ne bo samo za časa štrajka, ampak bo v veljavi, dokler se vse sovražnosti ne pozabijo med štraj-karji in skebi. Zatorej prosim člane našega društva, da nam takoj naznanijo ime člana našega društva, ki bi še skebal; dosedaj je le eden ničvredni ud, Frank' Mihovae skeb. Za društvo sv. Frančiška Sal. št. 29- K. S, K. J. Martin Težak, predsednik. Frank Musich, tajnik. Joseph Rozich, zastopnik. (Društveni pečat.) Joliet, 111., dne 10. nov. 1919. I > NAZNANILO. Iz urada tajnika dr. sv. Petra in Pavla št. 38 K. S. K. J. Kan- . II sas. City^Kans. Ker tukajšnja slovenska cerkev sv. Dnužine obhaja slavnost, ali blagoslovljenje nove predane farne šole, katero bo mili g. škof John Ward blagoslovil dne 23. riovembra ob 3. uri popoldne, zaradi tega je bilo tudi naše društvo najuljudneje povabljeno od cerkvenega odbora in od domačega župnika Rev. J. Persh^, da bi se udeležilo navedeni dan slavtlosti in banketa. Zatorej se je sklenilo pri izvan-redni seji dne 10. novembra, da se vsi člani ikorporativno vdele-žim<£4te slavnosti. Ob entfm naznanjam, da se snidemo skupaj v eerkx«ni dvorani točno ob 2. uri pop.uodkoder skupnft odkoraka- ni IN Žensko Druitvo Orana "Lipa" 4'Hrvatskog Saveza priredi sijajno zabavo s koncertom in plesom v sredo dne 2 . novembra t. 1. ob 7.30 zvečer v Hrvatskem Domu 822 Canal Street N. S. Pittsburgh, Pa. Ta dan pride pryikrat eno najboljših hrvaški pevskih društev v Ameriki, Hrv. Pevsko Dr. "Rodoljub" v Pittsburgh, Pa. in bode knrporativno nastopilo v skupnem zboru, kot kvartet in solo. Na programu so tudi tukajšnja pevska društva kot Slov. Pevsko Društvo "Prešern" in Hrv. Pje-vačko Dr. "Javor" razen pesmi bodo tudi razne deklamacije. Vsak Slovenec, katerega zanima krasna pesem, bode pohitel na to sijajno zabavo. Za obilen Cbisk se priporoča društvo Lipa. Članice bodo skrbele za dobro postrežbo. Na veselo svidenje! Ružioa Skender, tajnica. uspeha. Nadalje se lepo zahvaljujemo botru in botri — Andy Jurštf i* Alojziji Verhovec; slednja je tudi predsednica društva Krščanskih mater. — Vsem skupaj kličemo še enkrat: Lepa hvala! Bog plačaj !v Canonsburg, Pa., dne 9. nov. 1919 M. Bevc. -Prednaznanilo. Mladeniški Klub Sv. Štefana in Dekliška Marijina družba, Chicago, 111. bosta na pustno nedeljo priredila skupno veliko predpust-no zabavo. V ta namen so že za-rentali česko-Ameriško Dvorano na 18. ulici. Vsa slovenska društva naj blagovolejo to vpošteva-ti. — Enako bode zabava za korist slovenske cerkve na Belo nedeljo 11. aprila 1. 1920. Math Pogorele, Mrs. Anton Go-, lovitich, Josip Zalar, Frank Zupančič, Peter Ahačič, Frank Zupančič II. inJohn Grahek. , (Mrs. Anton Golobitch zastopa Ivan Zupan-a; Frank Zupančič II. zastopa Frank Stonich-a; Peter Ahačič zastopa John Verder-barja; Frank Zupančič I. zastopa Anton J. Terbovca, John Grahek zastopa Frank Kerže-ta.) Čita se imena odbornikov: Pavel Schneller, predsednik (odsoten) ; Ivan Zirpau tajnik (odsoten) zastopan po pooblaščencu; Math Pogorele, blagajnik, prisoten. Na predlog John .Graheka se soglasno izvoli Josip Zalar predsednikom seje. Na predlog Frank Zupančič-a I, se soglasno izvoli zapisnikarjem seje Frank Zupančič II. Blagajnik Math Pogorele poroča, da je on vložil na First Trust and Savings Bank v Chicagu, 111. pod knjižno številko 250315 gotovo svoto denarja. Ta denar je bil vložen od dne 26. julija 1916 do 3. novembra 1919. Na podlagi knjižice je razvidno, da se na i menovani banki nahaja dne 3. no vembra 1919 znesek $123.72. Ta denar je bil zbran in vložen z namenom, da se posije slovenskemu narodu v staro domovino v podporo in pomoč. — Poročilo ^ se vzame na znanje. Math pogorele predlaga, da članom "Slovenian War Relief Funda". se smatra vsakega, ki plača v ta fund (sklad) vsaj 50c na leto. Predlog podpira Peter A-hačič. Sprejeto. Društvo se imenuje "Slovenian War Relief", okrajšano S. W. R.' Društvo priporoča, da se slovenski narod sirom Amerike ob raznih prilikah, kakor: svatbah', krstistvah in drugih prireditvah spominja "S. W. R." ter-nabira prostovoljne darove, katere se bo od časa do časa poslalo slovens kim sirotam v staro domovino v podporo. , Društvo oskrbuje odbor, ki obstoja: iz predsednika, tajnika, blagajnika in štirih nadzornikov. Odbor se voli za dobo enega leta Volitev odbora za čas od 15. novembra 1919 do 15. novembra 1920. Predsedntkt John Grahek. Tajnik: Frank Zupančič I. Blagajniki Math Pogorele. Nadzorniki: Frank Zupančič, Mrs Anton Golobitch, Peter Aha-čič in Josip Zalar. . Glasilom se smatra vse slovenske časnike, ki se zavzemajo iri priporočajo, to društvo, ter pomagajo z agitacijo pH nabiranju prispevkov. Frank, Zupančič II. predlaga, in John Grahek podpira, da se od sedaj nabrane in na First Trust and Savings Bank, Chicago, 111. naloženi svote odpošlje $100. — na American Relief Administration, European Children's Fund 115 Broadway New York, N. Y. v podporo slovenskih sirot v stari mo W-zastavo pred šolsko poslop- domovini. Predlog soglasno spre-/ je, (j^ napravimo spali r g. škofu. Vsakdo naj prinese s sabo društveni znak. — Kateri član se ne udeleži' tega korakanja, plača 50c globe v po sklepu društva.' S-aoibratskiin pozdravom Peter Majerle ml. I. tajnik. .Ft. •Zapisnik prečitan in soglasno potrjen. Seja zaključena ob pol 10. zvečer. Josip Zalar, predsednik seje. Frank Zupančič II. zapis. KOLEDAR AVE MARIA ZA LETO 1920. Zdaj, ko nam Mohorjeva Družba ne more pošiljati svojega izvrstnega Koledarja, nam je Koledar "Ave Maria" prav prijetno nadomestilo. Letošnji Koledar se pa posebno zasluži, da bi prišel v vsako pošteno slovensko hišo in ostal tamt kot zvest prijatelj in celoletni svetovalec o marsikate ri reči. Tak-le koledar s pestro mnogobrpjno vsebino sestaviti, ni lahka reč. Ko čitatelj prelistu-je stran za stranjo, tu se ustavi ob zanimivi povestici, tam čita življenjepis, drugod: zopet se mu smehlja drobna pesmica, tam ša la, tu statistika, kratki izreki, polno slik in sličic, pač malokdo pomisli, koliko truda je pač stalo, predno je taka knjiga s 150 stranmi tiskana. Koledar za 1. 1920 ima obširno statistiko o slovenskih naselbi nah, bolj obširno in zanesljivo, ko kateri drugi*ameriški slovenski koledar — Ima par zelo zanimivih povestic kakor "Victimae caritatis", "Za domovino". "Nepravi nasvet", igro "Za njega ni bilo prostora." Neumorni raziskovalec slovenske ameriške ' zgodovine č. g. Zaplotnik nam je zopet podaril življenjepis misijo^ narja Jožefa Reš. In tako se vrsti ena zanimivost za drugo. Vsak Slovenec bo vesel te knjige, veliko dolgih večernih ur mu bo kratkočasila, slovenske nove knjige so sedaj redke in zato smo veseli vsake take poštene knjige, iz ka tere veje pravi slovenski duh, kjer bije slovensko srce, in' kjer je krščansko prepričanje na čast nem mestu. Slovenski rojaki! To knjigo v roke! 50c sploh ni nobena cena za tako koristen književen dar, naroči se pri zastopnikih "Ave Maria" ali vozovih, ki imajo cele ali vsaj do bro pokrpane šipe v oknih, je nepopisna gneča. Med silnim nalivom privozi vlak z veliko zamudo na južni kolodvor. ' Dunaj. . . Kako daleč se zde že časi, ko se je kopalo to ogromno morje ponosnih stavb v bleste-čem imenu cesarskega mesta. Danes se vleče tu dolga in dolgočasna vas. Vedno globlje se potaplja stara slava, vedno bolj odkri va velikomestna beda sestradana rebra gladu in pomanjkanja. Te bolne resnice mi ne more niti za hip prikriti pogled iz sobice, ki sem si jo po velikem opletanju priboril v hotelu notranjega iu5-sta. Na nasprotni hiši yidim, da kaže pod zapranim katunom o-gromen cesarski orel kos peroti in krempljev, pod njim pa sioji dolg in pozlačen ntfcpis "Kaiser koenigl. Hof Hutfabrikanten P. & Habig, Kdmmerliferant Sr. k. u. k. ap. Majestaet." Čemu še to? Pa kaj me to srbif Važnejše mi je vendar vse bolj, kdaj odstranijo ali prepleskajo pri nas doma vojaško stražnico, ki kakor v posmeh »gleda z nekega' dvorišča Pražakove ulice v črno-žoltem plašču na visoko palačo, domače pravice. . . Pa še to mi ne pel? živcev, da bi z ogorčenimi klici zval "železno metlo", ki mora biti neki .že vsa zdrgnena in osku-bena, če pometa revica v itistem tempu in taktu, kakor ga ji narekujejo dan za dnem v tem ali onem predalu naših časopisov. Čemu bi mi bilo potem dunajsko "čiščenje" pri srcu.. Opravili bodo, kakor bodo vedeli in znali. Ali podoba te vredna zanimanja. Ko sem bil pred pol letom tu, takrat se je risala ta klavna poza, danes je narisana-in stoji ob ce^ti kakor mr-šav berač v ogoljenem fraku. Dunaj ni bil še nikoli tako be den, kakor je danes. Tisti zveneči Sum, ki se je kljub vedno naraščajoči bedi valil po ulicah se do zadnjih dni, je včeraj mahoma obmolknil. Dunajski tramvaj se je popolnoma vstavil. Omejitev je bilo že prej veliko, ali zdaj je pri šla katastrofa, ker' se ji *ii bilo mogoče več izogniti. Ko sem odhajal iz Ljubljene, so tudi tam počivali tramvajski vozovi v lopi. Ali nikogar nisem čul, ki bi se bil zato jokal. Saj vendar dognana stvar, da ljubljanski tramvaj ostaja za pešci, da je torej samo."potrebno zlo." Vse kaj drugega pomeni na Dunaju popolno»s vstavijenje tramvajskega premeta. Ljudje, Id so jih trdi življenski pogoji vrgli v stanovanje na daljni periferiji mesta, so morali danes prvič pre hoditi dolge kilometre slui&bene poti v notranjost mesta in to v vremenu, ki si ga ni mogoče predstavljati slabšega. Zdaj pod večer hite nazaj dolge procesije upadlih, bledih o-brazov. KdAj bo doma ta ali o^i? Kako bo jutri, pojutrišnem? Kjlo bo omagal prvi, kdo za njim? — Beda si je nastežaj odprla vrata Automobil, ki ga je poprej člo vek komaj toliko pogledal, da se mu je pravočasno izognil, vzbuja pozornost in koprnenje. Sreč ni ;ljudje, ki se morajo voziti i njem! Tako mastno niso služili autotakslerji še nikoli kakor danes. Dvajsetak igra pri njih ko maj^ulogo najmanjšega drobiža. Brez stotaka si ne moreš misliti niti najkrajše vožnje. Ljudje se love po ulicah in dvigajo roke v prošnjah. Toda šofer komaj za mahne v široki gesti. Še izvOšeek te ne pogleda, še koči jaz, ki priganja najglednejše kljuse, ti ne da odgovora. Vsi služijo mastne denarje. Z velikanskimi, košarami in kovcegi počivajo popotniki sredi trotoarja. Menda niti neopazno, kako jim lijc za vrat. E dina misel jim je, kdaj bodo pri romali na zaželjeni kolodvor, da se odpeljejo in poslovc od te dolge vasi. Paglavec, pokveka zaslužita danes s (prenašanjem prtljage več nego visok uradnik Kdor je le mogel, si je pripravi kaka kolca, da bo več padlo > žep. Danes ali nikoli! Toda ta "danes" bp Še trajal. Premoga prihaja Vedno manj, danes ga sploh ni prišlo nič. ,Draginja pa vrtoglavo raste Kako izborno bi se bil naje dpi do ma za onih dvajset kron, ki sem jih plačal za preskromno kosilo v zakotni restavraciji! Lačen sem »vstal od mize, doma bi mi bilo še ostalo. Masti iil mesa več ne poznajo v kuhinjah. Tak čuden duh in okus imajo te jedi. Ubogi želodec, pa tudi ubogi žep! Seveda če stane kilogram masla 150 kron in še več, kilogram telečjega mesa 80 kron, moke 15 do 20 kron, krompirja 8 do 10 kron, pa še s kakšno težavo! Zato me ni malo zanimalo, ali je morda obleka toliko cenejša, da daje potem ravnovesje cenam naših živil t Pa kako, če vidim po izložbah najcenejšo suknj^co za 900 kron, srajco za 90 kron, klobuk za 180 kron. Edino čevlji se mi zde nekoliko cenejši od naših in to bo menda vse. Ne, ne, te "dolge vasi" ne o-biščem več izlepa! Osem je ura, pa me že gonijo iz kavarne, vezna vrata se zapirajo, še tiste ^kope luči, kolikor jih je, ugašajo. Dolga vas*— Dunaj tone v teme in blato, zapuščen vi gladen — berač v ogoljenem fraku. . . V. Mazi. ZA BOŽIČNE PRAZNIKE. Stara navada je že, da pošiljajo ameriški rojaki svojcem v starem kraju denarna darila za vsake praznike. Ta darila so bila vedno sprejeta z največjim veseljem, a letos bo to v toliki večji meri, ker je potreba toliko večja. Vsaka poiiljatev potom moje tvrdke je popolnoma varna pred izgubo in bo dospela na svoje mesto v najkrajšem, pri sedajnih razmerah močnem, času. 100 kron za....................$ 1.80 200 kron za....................3.50 500 kron za....................8.50 1.000 kron za....................10.75 5.000 kron za....................83.00 10.000 kron za...................163.00 25.000 kron sa....................410.00 50 lir za............................$ 5.00 100 lir za......................9.75 500 lir za............................48.00 1000 lir za...................95.00 POTOVANJE V STARI KRAJ. Štrajk v New Yorskem pristanišču je končan. Promet z Evropo se zboljšuje in prihaja nazaj v stari tir. Z 21. novembrom se ima pričeli reden tedenski promet na Francoski liniji. Kdor želi biti za Božič doma, naj takoj piše ali pa pride na spodaj navedeni naslov. POTNI LISTI. Onim ki nočejo sami imeti tega posla preskrbim potne liste v kratkem času. LEO ZAKRAJŠEK 70 — 9th Ave. New Yoife, N. Y. KJE JE? Josip Napokoj, doma iz Borov-ljana. Išče ga njegova sestra I-vanka Napokoj potom poslaništva kraljestva S. H. S. v Wash-ingtonu. p Poslednji njegov naslov je bil 166 Pleasant Str. Milwaukee, Wis. Kdor ve za njegov naslov naj ga naznani uredništvu J"Glasila K. S. K. Jednote" ali pa naravnost' poslaništvu S. H. S. Naslov poslaništva je: Legation of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, Washington, D. C. POZOR! POZOR! ---- ■P Izšel je novi obširni cenik Do dolge vasi JŠfMAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVII (priporočenih po župniku Kneip-Pu.) Poleg vsakega zdravila je n? kratko razloženo, za kaj in pri kateri bolezni se rabi. Ta cenik bo vodnik k Vašemu zdravju. ' Pišite ponj še danes. Pošljem ga brezplačno. • Math. Pezdir, Bos 772, City Hall Sta. New York, N. Y. OB!==3l Kraten roman "MILIJONSKA NEVESTA" izhaja v tedenskih zvezkih po 12c s poštnino vred. V zalogi imam vse, dosedaj izdane zvezke. Rojaki! Sezite po tem zabavnem čtivu, ki se dobi pri: JOSEPH TOMIC, 2424 So. Harding Ar«., Chicago, III. Iščem zastopnike po slovenskih naselbinah. □CEEHž 3GBD First National Bank CHISNOLM, MINN. ♦♦♦♦♦♦ Glavnica in preostanek $100,000.00 Skupno premoženje $1,500,000.00 Nasvet starišem: — Vaši otroci rasejo in bodo kmalu pot/ebovali izobrazbe. Prihranite si nekaj malega vsak mefsec, naložite svoto v našo veliko in močno banko, in ko bodo Vaši otroci dovolj stari, boste imeli za njih izobrazbo dosti denarja. S tem boste izvršili svojo dolžnost napram njim, da Vam bodo otroci enkrat v zabavo ter ponos. Vaš domačin, ali rojak Jakob Osbolt Vam bo ves ta načrt razložil; zglasite se torej pri njem. Banka je odprta vsak dan od 9. do 3. ure, ob sobotah pa tudi zvečer od 7. do 8. MI POŠILJAMO DENAR NA VSE KRAJE JUGOSLAVIJE. Izvežbane slamnikarice. V naši tovarni dobijo delo izvežbane šivalke ženskih slamnikov. Raznovrstne fine kite. Dobra plača, dolga sezona, najbolj s vitla šivalna dvorana v mestu. Na delo ali order vam ni treba nikdar laka ti. Mi imamo samo najboljše vrste stroje. LEPMAN BROTHERS, 500 So. Throop St., ( vogal Harrison St., Chicago, 111. Vzemite Harrison St po-llično karo, ali vse Metropolitan nadulične "L" in iz-toplte na Racine Ave. po-j ta j i. Cast starišev v božjem ................jSolehnih otrok prihajajo od takega, ki je lažnjivec od nog do glave, kate-B^alje.) časi, toga gotovo ta, s strupom' rega nikoli ne manjka, kadqr je Sedaj ako pričnemo s posvetno napolnjena čaša uničuje telo in j potreba umoriti glas vesti in pre-fjrfrjo ali i ono, ki se tiče telesa, Mlad fant, iz katerega žari skrbeti morilčevi roki pomoč za zdravje, mlado dekle kot evetoča j dovršitev zla. Nikakor ne morem svela cvetka se v kratkem spre- j razumeti, Itako morejo imeti taki vaše dolžnosti najprvo zahtevajo veselo življenje in zdravje vaših otrok. Te so razvidno prve in najpotrebnejše zemeljske stvari, že zaraditega, ker so nredzahteve všemu kar sledi. Nazadnje gotovo Bog, ki je; v nebesih, daje življenje in smrt.—" Gospod uničuje in oživlja stvari", tako beremo v svetom pismu. Zamore li On dovoliti, da pride na rfvet pohabljen otrok. V takih okoliščinah naj se ljudstvo varje, da ne 'bo po krivem presojevalo, kakor se na-primer večkrat sliši: "Stariši so krivi, da je ta iii ta otrok pohabljen ; ali to je Božja kazen zaradi staTiševega slabega* obnašanja." Takšna sodba zelo. lahko postane smrtni greh in velikokrat view hado kazen nase. V takem ozl-ruje veliko bolje. se ravnati po besedah Kristusovih: ''Ne sodu da ne boš sojen!" Mat. T, 1. O!) ravno, istem času ostane za starir šč še druga pot odprta, in ta je. kadar se pripetijo takšni dogodki, naj se izročijo Božji volji in se nato izprašajo sami , sebe, ako so sami krivi in če so krivi, s kakšnim dejanjem so zakrivili in povzročili tako strašno nesrečo. Morebiti se zamore jo pri takem izpraševanju bolj pravilno ravnati v prihodnje; in še lahko zadostijo pred Bogom za storjeni greh, ter s tem zadobijo odpuščanje greha. Veliko bolj, kakor si pa stariši pogostokrat predstavljajo sami sebi, je odvisno zdravje in sreča otrok, na njih samih in to iz sledečih razlogov; 1.) Na zakonske, še predno so postali stariši, in to je na njih obnašanje v mladih letih. Nikar ne mislite, da povečujem celo stvar, ali da pišem stvari, ki bi ne imele priti v javnost. Mi, krščanski pisatelji resno cenimo časni dobrobit, življenja in zdravja, starišev in otrok, in temu šeboli, ker časni dobrobit gre navadno gre z večnim iz roke v roko. To se učimo od našega nebeškega Očeta in Božjega Odrešenika .izmed njih hočeta oba in želita, da bi bil čio-veški rod tako srečen in obdarjen življenjem in zdravjem kakor je odločeno človeškemu rodu uživati sadove svetovne sreče. Gotovo, uživanje sreče in veselja ima svoje postave, po katerih se mora ravnati. Kdo se norčuje in zaslepljeno igra z namerami Božje ljubezni? Bog ki nas ljubi nam gotovo ne želi ničesar hudega, too.a, ker nas ljubi, ničer brezpotrebne-ga od nas ne zahteva. Torej On ki ne želi nič hudega, nič brezpq-trebnega od nas ne zahteva. Smrtni sovražnik človeštva je hudič in pa človeštvo samo; kristjani in katoličani tudi; ki dajejo slab vzgled drugim. Ali veste najznačilnejša določila ki so kedaj bila predpisana, toda ne od kakega človeka, temveč od Boga samega? Ta določila so desetere Božje zapovedi, a posebno peta in šesta. Ako bi se ljudje po teh držali vestno, ako bi vse človeštvo, otroci mladeniči in mladenke, možje, in žene živeli zmerno in čisto, potem bi doktorji in lekarnarji imeli stokrat, in tisočkrat manj posla kot ga pa v resnici imajo. Toda nezmernost posebna v pijači, nečistost vsakovrstne oblike katero nečisti duh veleva pregrešnemu mesu sta obe dve slabe lastnosti in strup, s katerim s; posebno naše mlado ljudstvo sčasoma uniči telesno zdravje in zraven tudi prav gotovo moč In čvrstost duševne delavnosti. Ako bi namesto mene kakšen zdravnik pisal o tej stvari, 7. am ogel bi vam izven njegovega obzirj« dokazati in raztolmačiti celo zadevo, kate ra bi vas pravgotovo napolnila ! strahom. Danes imamO številne ljudi, ki zauživajo opij in druga omamijiva sredstva. Kaj so oni9 Nesrečni suinji! Brez moči in trdne volje, v kratkem razpadejo kakor od črvov razj edeno drevo, ali kakor od gosenic razjedeno zelje. Slabejša in še bolj ražširjena, kot gosenice in črvi v naravi, je med človeštvom, peklenska nezmernost in še bolj, strastljiva ne čistost. Mladi in stari jo uživajo z polnimi požirjri in premetene skušnjave jo pa razširjajo med usmiljenja vredno človeštvo. Po- obrneta, v neznansko blediže zdavnaj odeveteli osebi, ki nimata nobene moči sta podvrženi jetiki in dfrigim telesnim slabostim. Sedaj, ako hočejo stopiti takšni možje in žene v zakonski stan? V takem slučaju ne vem drugih besed, nego, Bog se us-nfili njihovih otrok! Ako tak zakon ni 'blagoslovljen z nobenim otrokom, tedaj vidi jahko' vsak človek usmiljeno roko*nad človeštvom; kajti usmiljenja so vredni otroci ki izidejo iz te vrste zakona. Bolezni in nalezljivi strupi se zarede v njih mesu in krvi, katero jih bodo spremljali skozi celo žalostno kratko življenje. Gotovo, zaradi tajfo nerasdružljive zveze ki vlada med dušo in telesom, se bodo pokazale strašne razmere tudi v razumu, srcu in vo-Tji otrok, ki se ravno kar prebujajo k razumu. Že sam prvi. Adamov greh nam je potemnil razum, obrnil naše srce proti zemeljskim nizkim strastem'in nazadnje je oslabil tudi našo voljo. Močno sem prepričan, da osebni grehi starišev, posebno grehi mesnih Strastij, storjeni pred svetim zakonom, povečajo te težave in žalostne posledice v njihovih otrocih. S strahom sc bodo taki pred Bogom tresli, ko jim bode večni Sodnik našteval grozna dejanja njihovih mladih let. Zategadelj se zatekam k vam in vas strogo opominjam: Mladeniči in mladenke, bežite proč od mesnih strastij, dokler je še čas! Nobeden vas ne bode gledal grdo in vam prepovedoval, mladi možje in žene, dobro čašo piva, vina ali kaj drugega, 'dokler to zauživate zmerno za nedolžno ra-zveseljevanje in ne prepogosto-krat. Nikar ne napravite stare navade iz tega; kajti stara navada je železna srajca, pravi pregovor. Na strani vseh drugih posledic, sprejmite vi vašo kri " strupene bacile, kateri se bodo pozneje tudi razširili v krvi vaših o-trok. In še več, mladeniči in mladenke s strahom se odslovite od hudičevih skritih nečistostij ! O-hranite svoje deviško telo in dušo in neomadeževano! Ako vas kedo zalezuje z namenom, da bi vas o-skrunil, izognite se ga kakor vašega smrtnega sovražnika in poženite ga 1od sebe brez vsakega zadržka. On vas ne ljubi. Vse njegove obljube ljubezni so laži in zanjke in razgrajajoče sile grešnih strastij. Zapeljivec in skuš-njavec igravši vlogo hudiča, si prizadeva dovršiti svojo satansko delo in s tem umoriti vašo dušo, uničiti vaše telo in zastrupiti zdravje. . * k Upanje imam do vas, dragi mi stariši, da je bila struga vašega življenja skozi mlada leta čista in neomadeževana. Duhovni oče se zelo prisrčno veseli veselja starišev,. kadar mu zamorejo povedati z vso resnostjo, kot na primer ob priliki dolge spovedi: "Duhovni oče nikdar nismo zau-živali in služili nečistim strastem.'^ Toda ako je pa drugače, tedaj ste imeli veliko nesrečo, ko ste s poti nečistosti stopili v zakonski stan; potem upam, da ste obžalovali vaše grehe, popravili, kar je bilo za popraviti in molili in še vedno prosite Bo.a, da bi Njegova vsegamogočnost vse tako obrnila, da bi vi sami, in ne vaši otroci, trpeli posledice groz nih dejstev. Iz tega je razvidno, da stariši, še predno vstopijo v zakonski stan so dolžni skrbeti za življenje in zdravje svojih otrok. 2.. Menim* da ni potrebno pov-darjati, kako so tudi zakonski dol žni spolnjevati te dolžnosti? Toda zakonski so dolžni ravno tako se zdržati vsega kar slabša duševne in telesne moči, kakor nezakonski. » Ako bi svet dandanes ne bil tako skrajno brezbožen in ako bi ne •bilo celo med kristjani zakonskih parov, izmed katerih najmanj e-dert, navadno mož je sploh čisto brezverec, brez vesti in brez upa, bi menda ne bilo potreba sprožiti, posebno med vami katoličani, besed: "Varujte se skozi zakonsko življenje uničevanja otrok pred rojstvom!" Strašno, grozno stra^ peklenski morilci otrok saj tre nutek tfiiru! Hvala Bogu! Vi stariši gotovo niste všteti med te strašne vrste ljudij; toda ako si prizadevate o-hranit* popolno tihoto vaše vesti, popoln mir Boga, potem morate skrbno gledati na zdravje in živ Ijenje vaših otrok, in, v zavesti, da ste dobro spol nil i obed ve dolžnosti,* potefti se posebno varujte proti števjlnim napakam, katere Vas navidezno lahko spravijo v nevarnost. Tukaj, posebno pred in po rojstvu otroka, naj opomnim matere, da se varujejo jeze, sovraštva, krega, žalosti nepravočasnega iu. mučnega razveseljevanja, ter sploh duševnih razjarjenosti. Zelo pogostokrat in v različnih o-blikah, napake iu strasti ravnokar imenovane prizadevajo, zaradi tesne zveze med telesom in dušo na življenje in zdravje očeta in matere in indirektnojikozi nje tudi njih otroke. Tako imenovane podedovane otročje napake niso zmiraj posledice stariševih grfhov, toda so veliko večkrat, kakor si pa ljudje sanjajo. In prav gotovo pišem resnico, ako premislimo, da imajo stariši v sebi moč, si zagotoviti Božji blagoslov, kar se tiče življenja in zdravja njih otrok, ali pa vzbuditi Božjo jezo na se. O Tobiju Sveti Duh razločno govori, ko pravi, da je za plačilo njegove čednosti okrog sebe videl svoje o-troke in otrok otroke do petega rodu. Dgvidu je prerok naznanit, potem ko se je spravil z Bogom skozi kesanje, da mu bode za kazen njegove pregrešnosti, Jehova vzel njegovega sina. V številnih vrstah Mojzesovih knjig najdemo kako so preroki opominjali izvoljeno izraelsko ljudstvo, in jim vedno kazali z dokazi, da spol-njevanje Božjih zapovedi, zagotovi ja časno srečo; toda grehi in grdo življenje, tudi v začasnem oziru vlečejo nase le Božje prokletstvo; saj tako se glase besede svetega Pisma: "Bog kaznuje očetovske pregrehe na njihovih otroci^ do tretjega in četrtega rodu. (Mojzes, 5. 9.) Toda to ni nobena krivica na strani Boga; On celo stvar ne želi, temveč jo pametno in pravično pripustiti. Ako otroke zadene Božja kazen, se oni ne morejo pritožiti. Stariši sami so vsega tega krivi in potemtakem tudi odgovorni za vsako kazen, ki se zna pripetiti otrokom. Morebiti se stariši v svojem življenju ne zmislijo nato, toda Ob smrti, ko bodo stali pred sodbo, veliko in veliko stvari bode odkritih pred očmi očeta in matere, katere sosko zi življenje zaradi lahkomisljeno-sti in primanjkljaja žive vere, ni-soogibali. Z ogibanjem omenjenih grehov in strastij, morate združiti vse te male stvari, katere zahteva od vas prehranjevanje in ohranjevanje življenja in zdravja vaših o-trok. V tem oziru ^e dete gotovo veliko bolj in veliko dalje odvisno na oskrbovanje in obvarovanje starišev, kot pa vsako drugo živo bitje. In še več, novo rojeno dete je samo ob sebi tako brez možno, da si Ob začetku, in skozi mnogo mesecey absolutno ne more nič pomagati in pozneje malo bolje nego prej. Kajti mlada deteta še toliko niso zmožna, da bi povedala kaj jfcm manjka, tako da zdravnik ali babica morata sa* ma s spretnostjo uganiti kaj jim je, in se potemtakem ravnati, z ozirom na take slabosti'otroka in na številne nevarnosti proti katerim je izpostavljeno dete. Od-rastli rabijo le enega angelja varuha, majhni otroei pa dva. Dobri stariši si bodo šteli v sveto dolžnost jih priporočati zdaj in zdaj, vsaki dan, da bi zdravi in živi ostali. Ponavljajo jim naj od časa ko začnejo klicati: "mama, ate", kakšne male molitvice k Angelju varhu, tako dolgo, dokler jih sami ne bodo sposobni moliti. Ne de nič, ako od začetka ne razumejo pomena besed, angel j varuh jih bode gotovo razumel. (Dalje sledi). (Nadaljevanje.) In tako je v mnogih naših do-mih: gre sejalec in_naseje s trudom, v potu obraza, dobro seme, kleno zrno. A pride za njim drugi, ne sovražen tujec, domačin, in pohodi dobro seme in nase je ruet-Ijivo, ljuliko. Tudi zaradi tega ni sreče v mnogih domih po širnem svetu in v mnogih v ozkih naši domovini. Vedi Bog, ikaj je s srcem človeškim, kaj in kako z njegovo ljubeznijo. Vedi Bog, zakaj deli dostikrat ljubezen s tako neenako, strankarsko mero. Vedi Bo^, zakaj se odpira enemu na stežaj, a se skrbno zapira drugemu, .ki mu je enako blizu kakor prvi. Tako je bilo s srcom Tratniko-vim. Videli so vsi, da je dajalo s »strankarsko, krivično mero. A kdo bi mogel povedati, zakaj je delilo tako ?; Spomnil se je morda kdaj nenadoma krivice, ki jo je storil prvi ženi, ko ji je kratil dolžno ljubezen. In vzljubil jo je .zdaj, po smrti, in jo je ljubil v njenem o-troku, v Petru. Mogoče, da ga je ljubil le zato, ker je videl v krepkem, svojeglavtiem fanitu, ki ni i-mel ne ene poteze rajne matere ne v licih in ne v duši, pomlajenega samega sebe, oživljenega nanovo. Zaiskrilo se mu je oko, ko je gledal sinčka, še povsem majhnega, kako v&diga ob vodnjaku vedro vode brez napora. Od presenečenja in ponosa mu je drhtelo srce, ko se je razsrHil nekoč fante nad grizljivim psom in je popadel v jezi iival za grlo in jo je davil, ne meneč se za nevarnost. Neke pomladi je porezal iz same pored-nosti v vrtu mlado drevje. V prvi jezi je pogralbil oče bič in je pretepel hudobneža, da mu je trepetalo vse. mlado, Ikrepko telo. Hropeč glas sc mu je izvil zdaj iz grla, kakor bi ga hotelo zadušiti. A glasno ni zakričal, usmiljenja ni prosil. Toliko svojeglavnosti, toliko moči in ponosa je bilo v njem — pravi zarod Železnikov. A iz oči so mu švigali žgoči bliski na očeta, roke so se mu »tiskale v pest. Kipela je v njem kri Tratnikov in Železnikov. To je prijalo očetu. Crez četrt ure je šel po dvorišču in je našel sina sedečega na panju za drvarnico, mirnega kakor kip iz marmorja, zročega mrko in mračno pred se. Postal je, nežno ga je po-gladil po licih in po laseh. "Le miren in priden bodi, saj si moji" S tako mehkim glasom je govoril morda komaj enkrat v letu ženi in mlajšima otrokoma, morda še enkrat ne. A glej, deček je vstal, se je odvrnil jezen od očeta in je šel počAi čez dvorišče, roke v žepu, zroČ venomer v zemljo pred se. Na hodniku sta zidala Vendelin m Vilma stolp. Prevrnil jima ga je ji" nogo in ne dabi iz-pregovoril besedo, je pograbil kamenčke in jih je zmetal vse skozi okno. Otroka sta glasno zajokala. Iz sobe je prihitela mačeha, a Petru res ljubeča mati. 4' Ali te ni sram, Peterčck ?" Niti pogledal je ni. Le zardel je v lica in po vsem čelu gor do las. "Kako hudoben Otrok si." "Nisem več otrok!" Zavpil je sirovo, kakor bi govoril z deklo, in. jo je pomeril s sovražnim pogledom. . . . Marija je prebledela od bolesti Izuči se naj, ali povedano odkn in od eze Udarila ga je, a rahlo,|to: porfane naj tujec - sospoc koro bo eče Zakrival je, kakor!ali hlapec v tujini, vseeno •suša, da je žalost in gorje v deželi. Tako na Trati. Vsa ljubezen o-eetova je rosila na prvorojenega, a Vendelin, Vilma in Tinka so tr* peli sušo m žejo in pomanjkanje in glad. Stari župnik, ki je gledal s skrbnim, od življenja in izkušenj po ostrenim pogledom po vsi fari, v vse hiše, v vsa srca svojih, je čutil čestokrat žalost in skrb, ko je pogledal na Tra'fo. Ofelasil se je včasih, idoč na izprehod, v hiši med topoli, srečal se je včasih z Železnikom kje na cesti, včasih je prišel Tratnik po opravkih k njemu. In stari mož, skrbeč za vse, trpeč z vsemi, hoteč vsem doboro, je napeljal z mirnimi, obzirnimi besedami, kakor je bila njegova navada od nekdaj, pogovor na ljubezen, ki bi naj osrečavala vsako družino, ki jo je dolžan vsak oče svojcem. A glej ob kamen je zadel. "Moja pravica je, če imam e-nega rajši nego drugega" — je odgovarjal odločno Železnik, ki je čutil takoj, kaj hoče župnik. Ker vest je govorila isto, kar starec, vest je očitala tudi mnogokrat. Zato je bilo treba odločnega in glasnega odgovora, da jo prev- PM* A župnik je govoril za zatirane in (trpeče, zato izobilju, preveč celo, je v poletju ^ hitel dol po cesti, v tuji svet. Ni odpiral oče na široko srca, ni delil v obilici ljubezni tudi Vilmi ne in ne Tinki, najmlajši naj- krasnejši. "Popolnoma mati sta! Tudi ne bosta za življenje. Cvetita res, a ode vete ta in se osujeta in umreta, in nihče ne bo imel koristi od HIŠA NA PRODAJ. Zaradi odhoda na farme je na prodaj hiša z osmimi sobami, 4 ▼ pritličju in 4 zgoraj, z dvema kopalnicama, dvemi stranišči, plin, trdi floor, ograjen vrt, in zgotov-ljena cesta, na lepem prostora aa 64 Ave., West Allis, Wis. Za podrobnosti se poizve pri: John Kegel, 620—04th /-% West Allis, Wit. Smrtnine. j Poškod. 424.55 II 868.87 316.51 I 222.74 II 298.32 !! 1410.21, It 223.26 !| 39.16 It 126.66 1 f: 677.12 117.35v -430.83 ■ 338.82 ^ 338.32 47.96 111.83 133.81 91.00 18.39 904.61 709.93 609.36 135.08 329.30 190.26 31.78 352.64 203.48 284.15 * 291.16 475.64 99.70 68.70 226.85 121.01 612.64 115.57 137.69 392.81 121.24 v 204.06 353.08 216.07 145.26 422.41 111.95 259.55 66.56 412.53 216.24 285.74 121.74 50.93 206.83 • 33.55 176.18 87.40 118.17 109.54 394.35 380.07 148.68 349.63 359.79 71.39 47.29 116.11 112.43 243.45 83.28 296.75 51.08 242.25 162.31 290.44 73.24 149.51 * 56.59 134.53 30.15 118.89 180.12 140.00 113.71 205.99 66.22 101.08 83.07 176.77 127.49 66.17 195.77 42.78 78.99 324.13 81.82 56.62 116.57 9.73 36.56 146.79 102.37 30.99 13.63 294.67 134.92 66.97 • 62.00 205.80 139.11 73.50 ' 69.00 65.38 220.74 75.84 ,191.60 110.57 106.39 115.75 72.48 S tem tekstorh je bila ta ogrsko hrvatska pogodba sankcionirana. Po sankciji se je pa nalepilo na Dunaju na navedeni odstavek listek, /la kterem je bilo glede Reke napisano z drugo roko, na drugem papirju in s čisto drugim črnilom: . .mesto, luka in kotar tvorijo poseben, z ogrsko krono spojeni del." (Separatum sacrae regni Hungarici coronae, adnex-um corpus.) Besede, ktere je zaklical svetu hrvatski zgodovinar dr. Fr. Rački leta 1867.: "... da je Rietfa ne garner po povjesti i po pravu, nego i po svojem položaju, :po narodnosti i po materijalnom prebitku sastavni dio Hrvatske; i da bi ruka, koja bi prekinula ovu na-ravsku i historičku svezu izmed-ju Hrvatske i Rieke, povriedila ne samo načela prava i narodnosti nego i prave interese toga pri-morskoga grada" — ostanejo veljavne za -vedno v-ipolnem, obsegu tudi za Jugoslavijo. Kakršenkoli uspeh Italjanov na Reki bi mogel biti je začasnega pomena. Zgodovina ^bo dala v svojem tteku Jugoslovanom, kar je njihovega! > ČRTICA IZ ZGODOVINE REKE Skupaj . .....7777. Preostanek 1. oktobra, 1919 Plačanega od društev Obresti ..;......... Najemnina * poslopij.. Najemnina dvorane.. $637,548.29 .;...$ 3,233.32 ...... 775.00 j, ..... 1,803.78 .f 5,812.10 ................$631,736.19 JOSIP ZALAR, gl. tajnik. Iadatlri: Plačana posmrtnina Plačana poškodnina Upravni stroški ..; - Preostanek 31. oktobra, 1919 Cenjeni sobrat! Cenjena sose-stra! Stopi v vrsto agitatorjev za našo Jednoto! # _ Over the Top. — Do cilja bomo dospeli, če pridobi sleherni ismed nas enega novega člana(ico) za K. S. K. J. Dobro delo boš storil, če pridobiš kakega novega člana (ico) za K. S. K. Jednoto. > Ali je Vaš sin, ali hči tndi že pri K. S. K. Jednoti? Če ne, po-skrbite za to na prihodnji seji! W»0 NADZOBNI ODBOB: Jesij TVin^n 7{M North Baynor Ave., Joliet, DL Marin, v,.,„;,,,'i. h, 1000 W% 22 St., Chicago, IlL Math KoBUiiu^vk, 302 Ne^Srd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. 8. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis. POBOTNI ODBOB:« Mihael J. Kraker, 710 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. FUjnik, 4413 Bntler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 Wv 23rd St., Chicago, 111. PBAVNI ODBOB: Anton Bnrgar, 82 Cortlandt St., New York, N. T. Joseph Bass, 6517 Bonn* Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, Wyo. UBEDlflK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1051 W. 22nd Plaee, Chicago, IlL Telefon Canad 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAB, 1004 N. Chicago St., Joliet; 111., dopise, društvene vesti, rasna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1016 W. 22nd Plaee, Chieago, UL • . "Marburger Zeitung" v slovenskih rokah. Dne 3. oktobra je prešla "Marburger Zeitun-g", ki je izhajala v Kralikovi tiskarni v Mariboru, v slovenske roke. Dosedanje uredništvo se na uvodnem mestu poslavlja od svojih čitatel-jev in pravi med drugim "Z jutrišnjim dnem preide "Marburger Zeitung" v druge roke. S težkim srcem smo se> odločili za prodajo. Toda to je moralo biti. Okolnosti* nam žal prepovedujejo, da bi mogli jasno in odkrito orisati, kakšno pot je moral hoditi naš list, predno so se njegovi sedanji lastniki, Kralikovi dediči, odločili, da prodajo list. Skoro 20 let je bila "Marburger Zeitung" vodilni list spodnj£Štajer$kega Nem štva... Veličina našega naroda je bil smoter, ki je nam le bdel vsikdar pred očmi. Vsled tragične usode, vsled nesrečne dinastične politike, vsled krivde Habsburža-nov, se zvija danes celokupni 80-milijonski nemški narod pod surovo peto zmagovalcev. Toda mi verujemo trdno in zaupno, da bo prišel za naš narod zopet dan, ko si pribori prostor na solncu. Te vrstice nikakor niso naperjene proti državi, v kateri živimo. Nasprotno, mi hočemo ž njo in Slovenci živeti v miru in sporazumu, hočemo biti tudi dobri državljani. Še več. Mi hočemo doseči čim najtesnejšo politično in gospodarsko zbližan je med obema sosednima državama Jugoslavijo in Avstrijo; ker smo mnenja, da bosta o'be državi morda že v dogledni bodočnosti potrebovali druga drugo še bolj kakor danes. To so misli poslavljajočega se uredništva. Morda bo to mišljenje zastopalo tudi novo uredništvo. Mi ne vemo tega, mi moremo se tega samo nadejati.'' — Edini v nemškem duhu pisani list v Jugoslaviji je sed^ "Cillier Ztg." Tako se spreminjajo časi. Uverjeni smo da ni daleč dan, ko bo tudi -to edino nemško glasilo spadalo preteklosti. Umrl je dne 24. septembra na Skaručni gosp. dr. Lovro Sor. — Služboval je zadnje čase kot o-krajni zdravnik v Kotoru na Hrvatskem. Bodi mu blag spomin! Pri poštnem uradu v Št. Vidu nad Ljubljano se je otvorila brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. Ancona proti D'Annunziu. — Jakin, 30.. septembra. Prebivatel-stvo v Jakinu je jako nevoljno na D'Annunzia. V mestu je mnogo lepakov z napisi: Non vogliamo nuova guerra, non vogliamo Fiu-me, noi vogliamo il nostro paese! (Nočemo nove vojske,^ nočemo Reke, hočemo svojo deželo.) — Prejšnjo nedeljo je bil tukaj velik protestni shod zoper D'Annunzia. V Litiji Je umrl gosp. dr. J. Jamšek, ondotni odvetnik. Pokojnik je bil dober narodnjak in zvest pristaš naše stranke. V vseh krogih je užival največje simpatije. Političnega gibanja se aktivno ni udeleževal. Celjsko mestno poaojilo. Mestni v iznosu 1-milijon kron v svrho saniranja mestnih financ. Na isti seji se je sklenilo tudi prodati nekaj mestnih posestev, ki nič ne neso in ki jih je nemški občinski zastop nakupil samo zaradi tega, da bi ne prišla v slovenske roke. Z gimnazije v Celju. Prof. A. Jeršinovič je jmenovan ravnatel ljem državne gimnazije v Celju. Celjske šole, kakor mestna o-snovna šola, meščanska šoJa in trgovska šola so dobile slovenske napise. * Most preko Mure pri Radencih. Ker je v zadnjem času radi usode Radgone postalo posebno pereče vprašanje ugodne zveze s Prek-murjem, opozarja županstvo, v Radencih, da' se mora zgradba mostu čez Muro pri Radencih vze ti v resno presojevanje, kajti to ni le gospodarsko, ampak tudi strategično velevažnega pomena. Razen v Radgoni se vzdržuje sveža s Prekmurjem le z ladjami, ka tere pa v času povodnji in v zimi vedno za del j % časa odpovejo. Prekmurje ima v takih slučajih le preko Radgone edino zvezo z nami. V slučaju pa, da Radgona odpade, ali je pa napadena, je Prekmurje od nas popolnoma odrezano. Najvažnejši bi bil potem prehod pri Radencih, kjer je tu naravno središče in križišče v do brem stanju se nahajajočih cest in sicer iz Maribora preko Slov. goric v Radence in od tod čes Petanjce in Tišine #v Mursko So boto in Beltince; druga iz Radgone v Ljutomer, Ormož, Središče, v Medjimurje in Hrvatsko Prevoz čez Muro pri Radencih se razvija v poletnem-času brez zaprek ; spomladi in jeseni, ali sploh če dalj časa dežuje, je pa prevoz le z največjimi težkočami mogoč. V hudi zimi je prevoz z ladjo sploh nemogoč. V prvi vrsti bi bilo treba popraviti in dvigniti na obeh straneh Mure dovozne ceste —- v celem približno 1 km — kar bi se pa z vojaško pomočjo lahko v najkrajšem času izvedlo, ker je potrebnega materijala dovolj na licu mesta. Tudi za zgradbo mo stu je dovoli potrebnega lesa v bližini. V javnem interesu je, da se možnost izvedbe tega projekta po strokovnjakih prouči. Stališče "Jilgoslovanskega kluba". Ljubljana, 8. okt. Včeraj opoldne je Pavlovič, ki je od regenta prejel najogo, sestaviti novo koncentracijsko vlado, prašal dr. Korošča, če še Jugoslovanski klub udeleži njegove vlade. Dr. Korošec je odgovoril, da bo 'klub šele o tem sklepal. Ob 17 je Jugoslovanski klub sklenil, da je načeloma za koncentracijo in da stopi torej v vlado, če se vlade u-deleži tudi ves takozvani blok o-pozkrije. Obenem pa je zahteval zadoščenja strankam za intrige, ki so se uprizorile proti opozicijo-nalnemu bloku pri sestavi Trifko-vieeve vlade. — Med tem pa sta Narodni in radikalni klub sklenila, da ne vstopita v Pavloviče-vo vlado, ker mora Trifkovič dobiti zadoSčenje s tem, da se zopet gerentski svet v Celju je v svoji Din zaaoscenje * i«, aadnji seji sklenil najeti posojilo njemu poven vlada. 7. oktobra. Designi-rani ministrski predsednik dr. Pavldvič je danes kenferi-z Narodnim klubom, Pašičem, Koroščem, Ribarcem in Pribičevi-čem. Pripoveduje se, da je dobil decidiran odgovor samo od dr. Korošča in ta je bil negativen. V krogih dosedanje opozicije se govori, da je dr. Korošec naglašal svoj in svojih ljudi deSinteresse-ment na daljnji usodi države in da je odpotoval iz Belgrada. Na rodni klub ni dal definitivnega odgovora. On čaka, da se pojasni postopanje Trifkoviča, na kar šele zavzame svoje stali&če. Člani Narodnega kluba trdijo,* da klub ni vedel za Trifkovičeve načrte. Tudi radikalci niso dosedaj 4e de-finitivno odgovorili. Protičevci so nepristopni, ali zdi se, da se pojavljalo v skupim elementi, ki trezno motrivajo situacijo. Tekom jutrišnjtga dne se bo videlo, ali bo Pavlovič uspel ali ne. Njegove šanse niso baš dobre in se pripoveduje, da bo vrnil mandat. Vsi parlamentarni klubi so bili ves dan zhrani in razpravljali o situacij. Demokratska zajednica je s svoje strani uničila vse in hoče doprinesti, ako bo treba, velike žrtve, da omogoči izhod iz stanja, v katerem se nahaja država. Pogreb dr. Lovra Pogačnika. Ljubljana, 10. oktobra. Ob 16 se je vršil včeraj veličasten pogreb poslanca in bivšega poverje nika za narodno hrambo dr. Lovra Pogačnika. Pogreba so se u-deležili poleg. Orlov in Orlic ter orlovskega naraščaja tudi razna društva in korporacije v obilnem številu. iPri pogrebu je sodelova la tudi vojaška in orlovska godba. Do groba je spremilo pokoj nika tudi vojaštvo in sicer pehota in topništvo, ter tamkaj oddalo častne salve, v zraku £a sta krožila dva letalca s črnimi zastavami. Na zadnji poti so spremili pokojnika predsednik dr. Brejc in poverjeniki: dr. Ravnihar, dr. Oolja in profesor dr. Vertftovšek; mestno občino je zastopal župan dr. Ivan Tavčar in podžupan dr. Karel Triller, poleg teh mnogo poslancev, med drugimi: dr. Ry-bar, dr. Novak, poslanec Pišek, hrvatski poslanec dr. Rognlja, in v imenu častništva in vojaštva podpolkovnik pi. Bleiweis. Pogreb se je izvršil z velikim pompom in dostojno. Ljubljana* 10.- okt. Včeraj ob 16 se je vršil oh veliki udeležbi pogreb umrlega poslanca dr. Lovra Pogačnika. Pokojnik je pripadal VLS., katero je tudi več let zastopal že v dunajskem parlamentu. Bil je miren in pošten politik. Zlasti neumorno je nastopal ob času ljudskih taborov za jugoslovansko majniško deklaracijo. Bit je velik prijatel Krekov, ki mu je to prijateljstvo tudi iskreno vračal. Ob prvih dneh prevrata je dr. Lovro Pogačnik fungiral kratko časa kot poverjenik za narodno hrambo. Za njegov enačaj ta funukcija nkbila. /Mož je umrl razmeroma mlad. VLS. je žnjim izgubila pomembnega sodelavca in agitatorja. Na naslov civilnega komisari-jata v Postojni. Prejeli smo: V naši mladimi tiči še precej boje vitega duha. To se pokaže poseb no na takoimenovanih shodih, to je "patrocinijih" ipfri podružnicah. Na 'take shode pride mladi; na iz najbolj oddaljenih vasi. Ker je povsod ples, je čisto naravno, da pride skoro povsod do krvavega pretepa. Ali ni škoda naše krvi? Ali je ni dosti teklo že v vojni? Kar sram nas mora biti pred kara'binjerji, ki se ne morejo načudita, zakaj se naša mladina med seboj kolje. Ali bi ne bilo torej umestno, ko bi komisarijat v Postojni te shode žup-nim uradom zaradi pretepov krat-komalo prepovedal ali pa ukazal, da se mora, pa preje prositi dovoljenja, ako župni urad zajam-či, da ne bo pretepa? Če bi to župni urad sam naredil, hi se silno zameril — gostilničarjem, če pa komisarijat to naredi, pa ne br, mogel nihče nič reči. Otvoritev železniške proge Trst -Ljubljana—-Dunaj. "Era Nuova", z dne 10. okt. poroča, da se v par dnevih zopet začne promet po železniški progi Trst-Ljubljan —Dunaj. Od 10. t. m. dalje se u-vede promet med Dunajem, Ljubljano in Trstom trikrat za teden po naslednjem voznem redu: Vlak št. 5-663 odide z" Dunaja vsak ponedeljek, sredo in petek ob 20'30 in prispe v Trst vsak torek, četrtek in soboto ob 9'40. ■ponedeljek, sredo in p^tek ob 19 '30 in prispe na Dunaj vsak torek, Četrtek in sofooto ob 10'20. Zgoraj navedeni vozni red je bil izprerilenjen valed uvedbe rednega časa v no^^jpd 4. na 5. t. m. — Jugoslavija nI hotela dovoliti italijanskim- potnikom in blagu prehoda po svojem ozemlju, ker ni I-talija še priznala kraljestva SHS. Zato je moral ves promet iz Trsta v bivše avstrijske dežele po železniški progi preko Pontebe. Mnogo krajša in cenejša pot preko Logatca in Podbrda je bila zaprta. Začela so se diplomatska pogajanja, katerih sta se udeležila z italijanske strani med drugimi tudi tržaški generalni civilni komisar Cjuffelli in italijanski delegat na mirovni konferenci Tit-toni. Končno se je posrečilo doseči sporazum. Srbija (?) pošlje v Trst dva častnika, ki bosta i-mela pravico isdajati prehodnice v Jugoslavijo po progah preko Logatca in Podbrda. Italija bo s svoje strani poslala svoje pooblaščence v Ljubljano z isto nalogo. Proga preko Podbrda se bo uporabljala več za tovorni promet, a proga preko Logatca za o-sebni promet. Na dan 20. t. m. se sestanejo v Ljubljani zastopniki čehoslovaške republike, Avstrije, Srbije (?) in Italije, ki bodo določili pristojbine. Da se pa promet lahko takoj začne, je bilo sklenjeno, da ne bodo oblasti za sedaj zahtevale prehodnic. Potni listi v zasedeno ozemlje. Iz Ljubljane se poroča Po odhodu italijanske misije, ki je v Ljubljani vidirala potna dovoljenja za zasedeno ozemlje, ie bilo onemogočeno ali vsaj otežkoc»eno potovanje v to ozemlje. Radi tega je posredovalo ministrstvo zunanjih del preko kr. poslaništva v Rimu pri italijanski vladi, da se v bodoče potni listi, katere izdajajo naša oblast va, lahko vidirajo na meji Italije, odnosno zasedenega ozemlja. "Jugoslovani ne dovoljujejo Italijanom prehoda skozi Ljubljano." — "Nazionc" in "Era Nuova" sta poročali, da so nekaj italijanskih potnikov na poti iz Trsta na Dunaj ustavili v Ljubljani. "Era Nuova" dodaja, da je jugoslovanski častnik pojasnjeval to . postopanje s tem, da Italija še ni priznala Jugoslavije. Ce je to res, potem tisti častnik ni imel prav, kakor so naši čita-telji mogli posneti že iz neke naše prejšnje notice. Italija je dejanski že priznala Jugoslavijo, oziroma, kakor se uradno imenuje, država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Saj se je s kraljevim dekretom izrecno .odobrila mirovna pogodba, sklenjena v Saint Ger-mainu 10. septembra 1919., in se v uvodu k tej pogodbi nahajajo sledeči odstavki: "Upoštevaje, da je stara avstro-ogrska monarhija prenehala obstojati z današnjim dnem in da je v Avstriji'stopila njeno mesto republikanska na vlada; da so poglasitne zavezniške in pridružene sile priznale, da je Češko-slovaška država, ki je v nje ozemlje vtelesen del ozemelj stare monarhie, svobodna, neza-visna in zavezniška država; da so imenovane sile enako priznale združitev nekaterih delov ozemlja prej rečene monarhije z ozemljem kraljevine Srbske v svobodno, ne-zavisno in zavezniško državo pod imenom Srbsko-hrvatsko-sloVen-ska država itd. Med' takozvane poglavitne zavezniške in pridružene sile spada ravno tudi Italija. Ko ne bi bila priznala države SH§., ne bi torej bili mogli kraljevi pooblaščenci podpisati in kraljevi dekret odobriti pogodbo, ki vsebuje gornje odstavke. Ju^ goslovanski častnik, ki o njem poroča "Era Nuova", se torej temeljito moti. Morda se pa priznanje v mirovni pogodbi ne smatra za zadostno in se zahteva slovesna izjava proti državi SHS kot taki. Z malo dobre volje bi bilo moči stvar urediti, tako dr«' bi odpadle vse težave. Kdor. je rekel A, mora reči tudi B in Italija ne zataji svojega podpisa na mirovni pogodbi. Res je, da se bodo morale potem opustiti razne zavite označbe, izhajajoče tudi iz uradnih krogov, kakor n. pr. tista, ki se je eitala v tukajšnjem uradnem listu od 1. oktobra: Srbjia in po njej zasedene dežele (Hrvatska, Slavonija in Slovenija), kar j<> z ene strani nepopolno, z druge strani pa tudi neresnično, vsekakor pa za odnošaje dobrega sosedstva-med Italijo in državo Srbov, Hrvatov in Slovencev škodljivo. Namesto da bi "Era ttuova" in posebno "Nazione rajši zavzemali za čimprejsno neposredno in pošteno ureditev medsebojnih odnošajev. Proti navalu italijanskega delavstva v Julijsko Benečijo. — Agencia "Štefani" naznanja: Generalni civilni komisarijat za Julijsko Benečijo poroča: Iz mnogo pokrajin v kraljestvu prihajajo v. Julijsko Benečijo skupine delavcev iskat delo, ki pa jih morajo mestne oblasti pošiljati nazaj radi pomankanja dela. Da se, preprečijo podobne neiprilike, je potrebno, da se obvestijo delavci v kraljestvu, da ni v Julijski Benečiji dela, kjer bi mogli biti zaposleni ,in da je je celo težavno preskrbeti tukajšnjemu delavstvu. Da se odpravi brezposelnost, ki je itak že precej razširjena, se prosijo vse oblasti v kraljestvu, da opozorijo delavstvo na zgoraj omenjene razmere in da jih pozovejo, na ne odhajajo v Julijsko Benečijo iskat dela, če jih posebej ne povabijo posamezna podjetja ali oblasti. (Vsa čast sicer dobri volji, toda kaj naj pomeni to, "če jih ne povabijo"? — Če pa jih povabijo?... no potem jih bo Trst poln. kakor jih je tudi sedaj). Jugoslavija podpiše mirovno pogodbo z Avstrijo. Belgrad, 2. oktobra. ("Giorne d'Italia".) Po ponovnih sejah kronskega sveta, katerih so se udeleževali Pašič, Trumbič, in drugi delegati na mirovni konferenci v Parizu in vsi ministri, ki so odstopili in po pogajanjih z raznimi strankami je bilo danes sklenjeno, da se z ozi-rom na težavni mednarodni položaj mirovna pogodba z Avstrijo podpiše. Razprava v kronskem svetu je bil# zelo burna vsled dveh vzrokov. »Ker je vlada odstopila, je nastalo vprašanje, če ima pravico do pooblastitve delegatov za podpis mirovne pogodbe ali ne, in če se bo smatral ta podpis za veljavnega. Z druge strani so prihajali v poštev ugovori nekaterih' delegatov in voditeljev srbskih strank, ; ki so vztrajali na stališču, da po-menja sprejem mirovnih pogojev glede manjšin pooblastili Bol-garje, Nemce, Madžarje itd., ki žive v državi SHS, naj vzdržujejo nevarno iredentistično gibanje v j škodo držaji varnosti. Prevladalo je pa po dolgi raz-' pravi Trumbičevo načelo, da se [mirovna pogodba mora podpisati, | ker če se to ne zgodi, bo postav-! ljena Jugoslavija v tak položaj ! napram zaveznikom, da bi imela j vsled tega veliko škode, ker je večji del državnih zahltev, posebno glede meje za Italijo še nerešen. Občinski drobiž v Ljubljani. — Ljubljana, 2. oktobra. V torkovi seji ljubljanskega občinskega sveta je podžupan dr. Triller predlagal, da naj izda občina drobiž in sicer 10 in 20 vin. do naj višje svote 500.000 K in sicer do konca leta 1020. Občinski svetnik Kocmur je nasvet oval, naj bi se izdelali vsaj tudi 2 vinarski rtov Dr. Triller je priporočal, naj Vlak št. 660-6 odide iz Trsta vsak hujskali l miljons kega naroda slovenskega. Ker moče toraj Italija imeti neposredne zveze z Jugoslavijo, naj se je; vstreže; it oda nekoliko drugače kakor je, ona predlagala. Jugo slovani moramo zahtevati predne mir podpišemo, da se iz vsega spornega ozemlja — izvzemši Kranjsko in Dalmacijo — od Pu-lja do Trbiža vstanovi vmesna no va neodvisna država po vzorcr Švica. V to novo vmesno države bi spadala Gorica-Gradiška, TrsJ z okolico Istra in Reko brez luke ki bodi jugoslovanska. Jugoslavi ja žrtvuje beneške Slovence Ita lija pa Italijane v Dalmaciji. 2 novo vmesno državo med Jugoslavijo in Italijo bi se morda preprečila sicer neizogibna vojsika. Ita lija vdobi z novo vmesno države najboljšo strategiČno mejo; Ju goslavija pa bi zagotovila narod no življenje Jugoslovanom v novi državi, dokler ne pride čas ko bo de ta nova država pripadla Jugo slaviji kot dozorelo jabolko, bre: prelivanja 'krvi. Imenovanje v sodni službi. Z: sodnike na stalnih mestih so ime» novani/dr. Martin Senjor v Ma riboru, dr. Ivan Hojnik v Gornj Radgoni, dr. Ivan Krašek v Ce lju dr. Hinko Schreiner v Ptuju dr. Ivan Močnik v Ribnici, dr Fran Ženko v Kranju, dr. Aloj zij Lašnik v Slovenji Bistrici Alojzij Hočevar v Mokronogu dr. Fran Lipša v Celju, Julij Ku der v Št. Lenartu, dr. Vojteh Ho čevar v Kozjem, dr. Leopold Vi čar v Konjicah, dr. Fran Loža v Scvnici, dr. Vladimir Travna) v Ptuju, Jakob Jerman v Litiji Božidar Romih v Šoštanju, Milai Kalan v Kranjski gori, Alojzi Debeljak v Kamniku, Emil Kra mer v Mariboru, dr. Tomo TuraJ v Črnomlju, Anton . Potočnik v Ormožu, Fran Suhadolnik v Ro gatcu, 'dr. Josip Bavdek v Metli renčak v Litiji in dr. Ivan Jan-čič;'v Novem mestu za namestnika državnega pravdnika sodnik Gustav Barle. Pri računskem oddelku vi®, dež. sodišča v Ljubljani so imenovani za viš, rač. svetnika Josip Skalar v VII. čin. razredu, za rač. svetnika v VIII. čin. razreda Milaiv Paternostei* in za začasnega rač. revidenta v IX. čin. razredu Fr. Poljanec. . Policijska ura za gostilne se s 1. oktobrom zopet spremeni, tako da imajo biti lokali zaprti zvečer ob 22. (10.) uri, dočim velja za kavarnarje še nadalje dosedanja policijska ura t. j. 24. Kakor kafra sta ziginila — čez noč! — iz Ljubljane vsa mokq in krompir. Ljudje so seveda obu pani in gospodinje begajo, il'vjo, a ne najdejo nikjer ničesar. In kar naenkrat! Ali ni to čudno? — Naši verižni ki in samogoltni spekulantje v svoji nečjtaveiki brezvestnosti menda "rk^fttf&jo cla doživimo se v Ljubljani praške dogodke! A ne bo jih treba. Jamčimo jim, da bo moke prav hitro zopet dosti na trgu in po prodajalnah ter da se 'bodo oni, ki krompir skrivajo in gomilijo, kaj kmalu bridko kesali. Zato je preskrbljeno. Ne krompirček ne pojde več čez mejo v izgubo in moke bo v kratkem dovolj. Takrat pa se brezvestni P. T. ne bodo več smejali. — Uradnik. Hotel Tivoli je dal mestni občinski svet provizorično za poldrugo leto v najem g. Vekoslavu Dolničarju proti temu, da da vse hotelske prostore na razpolago za nastanitev vseučiliškega dija-štva, kuhinjo pa za eventualno u-porabo akademieni menzi. Provizorično najemnino določi župan in stavi v. tem pogledu občinskemu svetu primerne nasvete. Prodaja Bambergove tiskarne. Bambergovo tiskarno.* .je kupil slovenski korsorcij za 1 miljon kron. Tiskarna ostane v svojih prostorih proti letni najemnini 12.000 K. Ravnatelj tiskarne bo Bamberg ml. Najemninska pogodba velja za 15 let. Osebne novice s pošte. Za poštno odpravnico postnega Urada Nova Sela je imenovana Iv. Bauer. Za nadpoštarja v Ormožu je i-menovan poštar Viktor Treven. — Za poštnega odpravnika pri poštnem uradu Gorenji Mozelj j# imenovan Avguštin Aber. —Nad-poštarsko mesto v I^onjišah je dobil poštar Viktor Wagner. Srebrna poroka. V nedeljo dne 28. septembra t. 1. sta v Celju obhajala 251etnieo svpje poroke g. Peter Majdič in njegova žena Ana, roj. dr. Ripšlova. Rodbinski praznik se je tiho slavil v družbi najbližjih prijateljev, ki so prišli pozdravljat ljubeznivo in zavedno Majdičevo zakonsko dvojico. Pristojbina za priporočene pc šiljatve in poštne zavoje. Ministrstvo za pošto naznanja občinstvu, da so z odlokom od 4. oktobra poštni uradi v Tridentu in julijski Benečiji pooblaščeni za vzpostavitev prometa s priporočenimi pošiljatvami (pisma, postni listki, vzorci, rokopisi, tiskovine in trgovski računi) in poštnih zavojev z označeno vrednostjo med seboj fepi j o spre jemni uradi na spremnice. Kar posamezno vodila svoj se tiče izplačevanja povzetij, po- da.— skrbe poštni .uradi v Kraljestvu Sedaj ko so se razmere izipre-v italijanskih kolonijah, v Triden- menile, je bilo v narodnem intere-tu in v Julijski Benečiji, da sc po- potrebno, da se je vse narodno vzetje, izplača pošiljatelju potom delovunjc združilo zopet okoli nakaznice na njegove stroške. društva " Edinosti", katero ima Dve smrtni obsodbi v Mariboru, že od začetka v smislu svojih pra-Pred nedavnim sc je v Mariboru vil pravico delovati tudi po vsem končala dva dni trajajoča, pri Primorskem, zadnjem zasedanju odgodena po- V ta namen se je sklicala v Tr-rotna razprava, katere predmet stu letos 3. avgusta glavna skup-je -bil roparski umor na Jakobu ščina političnega druStva "Edi-1 Fekonji v Št. Juriju ob Ščavniei. nosti", kjer so se zopet vsi pri-Fekonja je 29. nov. pret. leta pri- morski Jugoslovani združili in šel v Radgono po zdravila. Ko izvolili za vsa svoja ozemlja eni se je vračal domov, ga je pri ta- skupen odbor. Tu je torej skup-j kozvanem Kuratovem mostu pri no narodno vodstvo, ki ima danes1. Zgornji Radgoni napadlo pet ne- za svoje delovanje tri liste: "E-znaneev, izmed katerih sta ga dva dinost" kot dnevnik, "Puekega' zabodla z bajoneti, podrla na tla Prijatelja" in "Goriško Stražo" ter po tem še mrtvemu prizadela kot pokrajinski glasili, ved ran. (Vsega skupaj je imel Vsak naj ve, da so dane« naj 11 ran.) Ko so mu odvzeli denar Goriškem vre stranke združene, to j in uro, so ga zvekli na sosednji je, Slovenska Ljudska Stranka,/ vrt, kjer so potem njetrovo truplo jugoslovanska demokratična in nafti popolnoma slučajno. L.jml- agrarna stranka. Socialni demo-; ski glas je takoj osumil Franceta krati hoUijo zmeroj RVoja stran Kocbeka, Franceta Fridava in Ja- karska pota, niis)ij0 1lldi izdajati koba Kavčiča kot storilce. Koc-;svoj list> potem ko^R() se v 8Vojih bek je izpočetka tajil, ko so pa strankarskih zadevah združili z našli pri njem uro umorjenega, jc Italijani. vse priznal in izpovedal, da sta bila glavna krivca, ki sta tudi izvršila napad na Fekonjo, brata Peter in Pavel Uokel, Kocbek , «0oriAka Straža" b ndav m Kavčič «o pa sta h pri^ tpden enkrat "Goriška Straža" je toreg da-; nes edini skupni slovenski list na Goriškem. bo izhajala in sicer vsak umoru le pripravljeni za vsak slu- v . . r i i * i - i 4 V • rp. V .v . ,, ; četrtek; do konea tekočega leta caj. Ti obtoženci ,xo razen Pavla , „ » o t i • ♦ , r^i , . v „ bo stala 3 L. List smo odposlali Dokla izpočetka vse priznali, pozneje pa zopet tajili, tako tudi še pri sedanji razpravi. — Porotniki so pritrdili vprašanje na roparski umor glede bratov Petra in Pavla Dokel, glede ostalih so pritrdili le eventualno vprašanje na soude-ežbo pri zločinu. >Ta podlagi te-ga izreka sta bila Peter in Pavel Dokel obsojena na smrt na veša-ih, Koebel na štiri leta, Fridav in Kavčič na osem let težke ječe. Zagovornika dr. Lipoid in Miiier sta priglasila ničnostno pritožbo. Goriška Straža" zopet izšla. Prejeli smo prvo številko zopet izhajajoče-"Goriške Straže", Z največjo radostjo pozdravljamo vsem, ki so bili do zadjega naročniki "Goriške Straže", in ne dvomimo, da list obdrže, saj je edini naš slovenski na Goriškem. Obenem smo v zavojih odposlali list tudi raznim rojakom na deželi in jih prosimo, da list razširijo in j nam pridobč novih naročnikov. V Voriči sebo list dobivav v raznih j trafikah in v prodajalni Kat. tisk. društva. Vse naročnike prosimo, da nam pošljejo naročnino naprej; kdor bi lista ne hotel, naj ga pošlje ta-j Itgj nazaj. Brez vplačane naroč-se list ne bo pošiljal nikoli u^. Tretja številka lista Fe u- vcselodejst,vo, da je naš narod^na'*tavi V**m' ki."iS° "Goriške Straže , je sicer umiji^ n*ne- Naročnikom je treba pla- lo, okoli katerega so se združile je sicer umlji- ^. ^ naprej> ker njeg0v ob. vse sftranke. Kakšna bo smer "Goriške Straže", je'siceh umlji-vo samo po sebi, ali vendar naj navedemo vsaj nekatere važnejše odstavke iz uvodnika, s katerim stopa list zopet med narod. "Go-, riška Straža" pravi : "Ni zmeraj tako hudo, kakor se misli. Tako v naravi, tako v stoj edino od naročnine odvisen Drago slovensko ljudstvo, ki si koniaj čakalo svojega lista, glej j ga, tukaj je, wprejmi ga, beri ga, razširjaj ga!" Izprememba priimka. Generalki civilni komisar za Julijsko Benečijo je dovolil Angelu Romanu Bratanichu, rojenemu 8. decembra 1853. in pristojnemu v Trstu, - "Battani". domačem, tako v političnem ži- . .. , vljenju. Po težkih dneh pride ^remombo priimka v zmeraj kaj boljšega. Morebiti ste Nov Prln?fk dobl tndl va .s0' vi, predragi Slovenci, mislili, da iPro*.ra Alojzija rojena Asqu.ni, ne ugledate več svojega sloven-im njegov Behzar (kakor tudl skega lista v sedanjih novih raz- i!f^njeimenovanega, E- merah, in tožili ste in hudo vam j tmh]a'' ^^ je bilo, pa vendar, prišel je veh- !°troka T,d,ja ,n AngcL) dar dan, ko je zapet stopil v vašo I NAŠE ŠOU5KO VPRAŠANJE. Zabeležili smo pred nekaterimi hišo slovenski list, ki je vaš list, "Goriška Straža". Slovenci, mi smo in hočemo biti in ostati kulturen narod. Vsak kulturen narod ima in mora imeti svoje liste, ki ga poučujejo, izobražujejo in zmeraj bolj dvigajo do višje stopinje kulture. Temu se tudi mi nočemo in nemoremo nikdar odpovedati. Saj vemo, kaj pomeni pouk in izobrazba za vsak narod. Do življenja ima pravico vsako ljudstvo, tudi vsak del ljudstva, zato zahteva in hoče imeiti to pravico do življenja tudi ta naš del slovenskega prebivalstva, ki danes prebiva v zasedenem ozemlju. Zato §topa danes "Goriška Straža" pred vas, kot vaša prijateljica, vaša učiteljica. V kulturnih, gospodarskih in narodnil zadevah vam hoče zmeraj zveste stati ob strani, stare svetinje naše sv. vere in našega jezika hoče zmeraj neustrašeno braniti, zato ji v vsaki hiši odprite vrata na stežaj in zakličite ji — dobro do-šla! Danes je na vsem zasedenem ozemlju slovenski narod edin, ze-dinjen, pri nas na Goriškem se je ves združil okoli edinega slovenskega lista, ki prihaja danes med vas, in se imenuje — "Goriška Straža." V Trstu obstoja politično druš tva ."Edinost", ki ima že v svo jem prvotnem programu, da de luje med Jugoslovani v obsegi. dnevi, kako se je z neko posebno Vnemo lo'tilo tržaško italijansko časopisje našega šolskega vprašanja. Siocijalnodemokratski "La-voratore" se je odločno postavil na stališče,1 da je italijanska vlada dolžna -dati tržaškim Slovencem vsaj tisto prvo stopnjo šolstva, do katera imajo svojo neizpodbitno pravico, potemtakem torej vsaj ljudske šole. Ta "La-voratorjeva" izjava in pa dejstvo, da se je na Acquedot!tu začelo vpisovanje mesto in da slovenski privandranci nimajo nika-ke pravice do svojih šol v mestu. Če hočejo, naj pošiljajo svoje o-troke v samo Štiri do šest kilometrov oddaljene okoličanske slovenske ljudske šole, ne pa da se s slovensko šolo v mestu ustvarja ognjišče jugoslovanske propagande in utrja stališče Jugoslovan-stva sredi italijanskega Trsta. — "Lavoratore" je odgovoril na ta izvajanja in da bo naše občinstvo vsaj kolikor-toliko poučeno o načinu, kako se vodi;ta boj med italijanskima listoma, naj podamo v naslednjem nekatere odstavke iz "Lavoratorjevega" odgovora, ki je precej oipopran in pravi: "Zaman je: nekatere bolezni so neozdravljive. "iNazione"' umre za kroničnim nacijonalizmom. — Bolezen, ki je že zelo napredova-'a, jc že prišla do možganov in posledice so jasne vsakomur. Krile prihajajo danzadnem pogoste-(Dalje na 7. straifl, v Slovenijo, na Hrvatsko, ali katerikoli kraj JUGOSLAVIJE . " , > . f . obrnite se preje za nasvet na našo banko* Mi vam bomo to preskrbeli po ■ najnižji cenfH ločno in zanesljiv^H Današnje cene kronam za Jugoslavijo so K 100 • • $ 1.80 K 200 • • $ 3.70 K 300 • • $ 5.60 K 500 • • $ 9.30 K 1.000 • • . $ 17.00 K 2.000 • • $ 33.50 K 3.000 • • $ 50.09 K 5.000 • • $ 83.00 K 10.000 • • $163.00 Denar pošiljamo, ali po pošti, s posedovanjem zanesljivih bank, ali po kablju (brzojavu.) — Cene po kablju so jednake, izjemši male pristojbine za kabel j. Mi. izdajamo tudi čeke na Prvo Hrvatsko štedionico v Zagrebu. Ček lahko pošljete Vi sami s pismom vred določeni osebi. To je zelo priporočljivo. Stranka dobi zunaj polno svoto brez odbitka izplačano ko menja naš ček. Ako živite izven našega mesta in nameravate poslati denarje v staro domovino pišite nam preje za ceno, ali pa izpolnite dol j ni kupon. Zal Vam ne bo, ker boste gotovo že na kurzu, ali pri ceni nekaj prihranili. Ijaše m kron so kakor znano najnižjo. Izpolnite ta kupon in pošljite nam v pismu: State Commercial and Savings Bank, 1935-37 Milwaukee Ave., Chicago, HI. Ime in naslov pošiljatelja.................... Znesek v dolarjih ........ Znesek v kronah.......... Ime prejemnika ... ....... Naslov (vas, selo,) in pošta Naša banka je državna banka, torej pod nadzorstvom in kontrolo vlade. Vsled tega se ni treba nikomur bati, da denar ne bo prišel sigurno na svo-svoje mesto. * URADNE URE: Odprto sleherni dan od '8:30 do 10 ure zvečer, tako je banka tudi odprta vsak dan od 7ih do 8ih zvečer; ob ponedeljkih in sobotah pa od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah imamo uradne ure od 10. do 12. dop. * . Dopisujemo v slovenskem In hrvatskem jezika, Commercial and Savings 35-37 Milwaukee Av. blizu Western Ave., CHICAGO, ILLINOIS Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo špekulant je velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi. Mi plačujemo na hranilne nloge Id jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete. Naša banka je pod nad. gorstvom vlade Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema. KNJIGA ZASTONJ JOLIET, ILLINOIS MINERS STATE BANK CHISHOLM, MINN. S len vam naznanja, da nam je zopet mogoče pošiljati DENAR V VSE KRAJE JUGOSLOVANSKIH DRŽAV. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ter jamčimo za vsako poiiljatev. ' Dalje se vam priporočamo za hranilne uloge in vie druge bančne posle. Banka posluje pod strogim državnim nadzorstvom, in vase uloge so pri nas absolutno varne. Za pojasnila nam pišite v slovenščini. pa je povzročila v >vit napad nevarnost, vlada zagreši nenm-obdari Trst nič manje ko slovensko šolo. S šolo, ki pospešuje slovanske vpornike sredi najbolj italijanskega Trsta! Šola v mestu Slovanom, ki morejo samo štiri in šest kilometrov daleč svoje šestletne o»troke pošiljati v okolieanske slovenske šole? Že sama misel o tem se adi prokfet stvo. in še tembolj, ker tedaj, če ne bodo hoteli storiti tako, kakor so že storili Nemei, namreč pošiljati svojih otrok v masah v italijanske šole, ne bo nihče oviral SloveVicev, da ne bi sledili zgledu tolikih in tolikih svojih soroja-kov, ki so se že vsedli v vlak in se vrnili v svojo "rodno Jugoslavijo." Draga, preudarna, liberalna "Nazione"! Mi, se razume, z obeh vidikov, socijalnodemokra'tskega in italijansko nacijonalnega, smo, kakor vedno za "ono, kar je manjfc italijansko", kakor prav! "Na-zione", namreč tisto, kar je strogo soeialnodemokratsko. "Mi ho eemo, da naj vlada sama. da Slovanom v mestu vsaj ono prvo stopnjo šolstva, do katerega imajo neizpodbitno pravico. In če naši (laški) nacijonalci ne bodo zadovoljni s to rešitvijo, jim svetujemo, da naj s svoje strani sedejo v vlak in se vrnejo v "rodno Florenco", kjer ne bodo niti culi govoriti o slovenskih šolah. "Lavoratore" pravi nadalje, da noče odgovarjati sam, češ, ker bi le škodoval stvari, ki jo brani, ko je sam "pokvarjen", in navaja za'to mnenje poštenjaka, ki je bil sedem mesecev načelnik laškega generalnega komisarijata za civilno asistenco in notranjo propagando, torej urada, ki se ne more poveriti-"izdajalcu domovine". Ta visoki laški državni funkcijonar smatra vprašanje odnosa je v med Slovani in Italijani za silno važno, temeljno in pravi, da so hudi medsebojni 'boji pač poostrili te odnošaje in da so in ostanejo posledice teh bojev za dolge čase nepreračunljive, in temu da je glavni vzrok dejstvo, da se Italijani in Slovani ne poznajo med seboj. Ta napetost med obema narodnostima da je bila razumljiva, opravičljiva, ker le tako da so se mogli Italijani obraniti avstrijsko-slovanskih osvoje-valnih napadov; sedaj pa da bi bila z italijanske strani skorajda otročja in neopravičljiva, ker bi bila njena naravna posledica nej-zprosno raznarodovanje Slovanov, pripadajočih Italiji, kar pa se protivi italijanskemu duhu, i-talijanskj. vesti in italijanskim tradicijam svobode. Govoreč o učenju slovanskih jezikov pravi ta laški državni funkcijonar, da je vprašanje, ali je laski odpor proti učenju slovanskih jezikov v avstrijskih časih pomagal laški nacijonalni stvari. Vsekakor, da se je pokazalo večkrat, da so bili Italijani v bojih za italijansko narodnost slabejši -zaradi neznania jezikov. Strah pa, da bi se z usnjem slovenščine in hrvaščine sedaj še mogla raznaroditi Trst in Julijska Benečija, ipa da je neutemeljen. Glede šolstva pa pravi oni funkcionar, da so sicer Slovenci uporabljali šole za raznarodovanje (,?!), da pa se menda misli na vzpostavitev takoimenovanih u-trakvističnih šol, seveda s pre-okrenitvije načina in namena. Ne odobrava ali tudi ne zavrgava tega poizkusa, pripominja je, da bi se "Itaka nacijonalna (laška,) propaganda, če naj bi bila učinkovita, morala izvajati kar naju-merjeneje, ne da bi se žalila čustva učencev in staršev, ne da bi se stremelo po nasilnem raznarodovanju, temveč so polnopravni državljani. Torej propaganda civilizacije in kulture, ne pa propaganda zatiranja." "Lavoratore" zaključuje, čudeč se, da sta oba tržaška italijanska lista prezrla ta važna izvajanja : omenjenega državnega funkeijonarja, dasiravno sta bila v najožjem stiku z njegovim uradom. Mi s svoje strani bi zasedaj pripomnili samo toliko, da dovolitev ljudskih šol niti oddaleČ ne po-menja priznanja vseh državljanskih pravic polnopravnih drŽav ljanov, in da je potemtakem ljudska šola, ki nam jo.privdšča "Lavoratore" in bi je nas rada oro pala "Nazione", še preden smo jo dobili, le drobtinica, ki naj bi se nam milostno podarila z boga to obložene bogatinove mize. \ Tržaška "Edinost." „ Moje zadnje pismo pred "kod cem sv*$a." V vrsti za stric Sa movo sftmino. Amerika, grenka dežela. Davek na okna. V Čik Agi, dne 17. nov. 1919. , Spoštovani mi gospod urednik: Gotovo ste morda tudi Vi čita-li najnovejšo senzacuio novico v o-bliki časnikarske race, (fa bo dne 17. decembra t. r.f tor^j danes mesec konec sveta. Pa sem rekel in dejal, da Vam moram vsled tega še enkrat pisati za slovo, najsibo že tako, ali tako. Gotovo se bom s tem pismom novemu žaletskemu presedlane-mu uredniku zopet zameril, kajti zadnji čas je vzel tudi mene "na* piko", ker sem prijatelj nedolžne šale; po njegovem kopitu je dan danes smeh prepovedan. Temu časnikarskemu reformatorju svetujem, da naj se~ie kremži in repenči, kakor mu drago; jaz jo bom pa še naprej ri-bal po svojem, če bomo* še na svetu. Če komu moja pisma niso po volji, saj jih ni treba citati, pa bo za vse "o!, rajt.* - Torej danes čez en mesec bo zo pet konec sveta?! Zvezdogledi so izračunali, da bo dne 17. decembra t. 1. splošen fajt med zvezdami, planeti, lunp mesecem, sol licem in našo zemljo. t Če bo res solnce pričelo trkati mesec, mesec zvezde, in pa luno, luna pa nas — potem smo že na koncu. — — Smili se mi žalet-ski urednik, ker ga že sedaj "luna trka." Kaj bo šele dne 17 de cembra, ko ga bo kaka zvezda re patica okoli glave švrknila. Jaz že "pokam" in se pripravljam na ta dan; kar imam denarja, ga bom razpečal, ker potem itak* ne bomo več rabili dolarjev. Drugi teden se bom v bezment premufal k mojima bordengerjema, pa ga bomo še žingali in žagali dokler je čas; s sabo ga bom pa vzel eno galono za spomin. Gospod urednik! Jaz Vam svetujem, da se ni potreba še te dni dosti za politiko brigati. Ne študirajte preveč novega zemljevida in konj štitucije za našo Južno Slavijo; kakoršno so nedavno v Clevelandu sestavili. Ista pride v moč in veljavo šele po koncu sveta. Morda bodo sklicali tudi v Iblani kako konj vencijo, kjer bodo prenaredili, naše stare, amc-ške postave. Škoda, da niso v Clevelandu pogruntali kake žajfe{ za zamorce v Južni Afriki in pa za kinezarje! — Predzadnji teden sem čital v angleških listih, da bo v Boston štor razprodaja stric Samove slanine, ali špeha po izredno nizki ceni. Če bi bil že preje čul čudno vest o 17. decembru, bi sploh ne bil šel stat v ono vrsto. Kaj mi bo špeh ko bo sveta konec? Povem Vam, da ne grem zopeta stat v tako vrsto, tudi če bi onkel Sem zastonj delil k ante špeha. Bilo nas je kakih par tisoč v vrsti, drug za drugim; mislil sem že, *da me bodo nestrpne ženske zmečkale. Uboga moja kurja očesa! Never egen! Najmanj dve uri sem moral čakati, da bi bil prišel na vrsto, od 2 do 4. ure popoldne. Nazadnje je bilo pa povedano, da moramo vsi čakati še eno uro, ker je blago pošlo. To me je pa tako razkaeilo, da sem prodal svoj prostor .v vrsti neki ženski za $1. — pa sem jo odrinil brez špeha domov. * * ' . — O naši Ameriki se vedno govori in piše, da je obljubljena dežela. kjer se pretaka med, kava in mleko! Lepa hvala za tako kavo brez cukra! Jaz pa pravim in trdim, da je Amerika dandanes de- še slabša, kot pa Jugosla „_ dobivajo cuker na karto sicer celo kilo za K 8. — Pa nSsi danes k grocerju tudi 3 jarde dolgo in široko karto in mu ponudi dolar za funt cukra; pa ga ne boš dobil, ker ga nima. Cukra jc v Ameriki dosti, a ne za reveže, temveč za kapitaliste, kendi in ajs krim tovarne. Če pojde tako dalje, ga bom naročil iz Ljubljane od Krisparja 11 funtov po prcel pošti. V Ljubljani stane en funt cukra samo 8 centov ameriškega denarja tu pri nas pa 15 centov. Ni Čuda, da se cela Amc rika drži tako čmerno in grenko, ker živimo v krizi sladkorja. Letos ne bodo mogle naše slovenske gospodinje na "Zahvalni dan" nič potic ter krofov peči, ker ne bo ta sladkega pri hiši. Kaj pa če bi enkrat poskusile z kislimi krofi? Fižol in solato imamo radi kislo; morda bi bila pa t odi kisla potica pri galonci cvička dobra.- Jaz imam rajši kisle stvari kot pa grenke. —- V starokrajskih listih sem ne davno čital o novih davkih, katere nameravajo polentarji u-vesti za vse okupirane kraje. Ita lijani se ponašajo s svojo terro irredento" — (neodrešenim o-zemljem.) Ubogo ljudstvo, če jih bo Italijan na ta način reševal. Ker je polentar že popolnoma na "bum'*, bo uvedel novi davek na okna, Vsaka hiša, če- ima več kol 4 okna, bo morala plačati toliko lir davka. Radoveden sem, če^ bodo uvedli Jtalijani tudi davek na dimnike, vrata, kljuke; piskre, metle itd? Le počakaj polentar! Prišel btf še čas, ko bomo zopet mi po tvojih oknih razbijali- Če nimaš zadosti okenj v svoji hiši, ti jih bomo pa z granatami brezplačno naredili, da bo vsa tvoja hiša v oknih brez davka! Zdaj pa končam to moje, fnore-biti zadfije? pismo z iskrenim "grenkim" pozdravom do Vas, gospod urednik in do vseh Vaših naročnikov, vdani Vam _ Mike C. O. S. Ali kaj pitate purana za Denks #ving dej? Priporočam se za kako bedrico. tmm K -■< nI imeti na roki steklenico dobrega nimenta za zunanjo vporabo v slučaju hitre potreb« — in tukaj ni nobenaga boljiegaaa te rati kakor Severn's Gothard Oil (Stverovo Oothardsko olje), ki je znano kot iak sovražnik proti vsem lokalnim trganjem in Priporočljivo je ; lumbago, sajaako, in mišičei proti vsem ■ bolečinam, revmatizem, i oteklinam, bolečinam v križu ali otrpljenju udov svja. Na prodaj v karnah. Cene SOc in to davka ali vseh le- SOc in Bo davka. W. F. SEVERA CO CEDAR RAPIDS, IOWA KOLEDARJI. Naročite si mdj veliki stenski koledar sedaj in pošijite ga svojcem v staro domovino. Jaz sem že poslal nekaj koledarjev v domovino še meseca septembra in en mesec pozneje sem prejel zahvalna pisma da so prejeli koledarje v redu in nepoškodovane. Poleg tega sem prejel tudi več prošenj od drugih, ki mej prosijo zai^je; to je dokaz, da po-( šta v domovino redno posluje in da so koledarji za rojake v stari domovini zanimivi. Naročite jih tudi zase, ker sedaj ^je še čas; kako dolgo bo trajala zaloga, še ne vem; pošiljam jih pa redno v velikem številu. Ti krasni stenski koledarji so vredni mnogo več kakor vas sta-I nejo in sicer samo 24c en komad bodisi za tukaj, ali za staro domovino. Delajte vedno* točne naslove. Pošljite denar, poštne znamke, ali poštno nakaznico na ^ Anton Grdina, 1053 East 62 Str. Cleveland, O. POZOR ROJAKI 1 Ifcogar veseli kupiti farmo, naj takoj piše za pojasnilo in naj meni naznani, kako farmo si želi kupiti Jaz imam na prodaj več farm od 40 do 1200 akrov velike. Jaz imam gotovo farmo na prodaj, kakoršno si želite kupiti s poslopjem, da kar lahko začnete kmeto-vati Prodajam farme in neobdelano zemljo po nizki ceni in na lahke odplačilne obroke. Ne kupite nikjer farme, dokler si ne ogledate farm, katere imam jaz na prodaj. Če to storite, si boste gotovo prihranili precej denarja. Pišite na naslov: " Ignac Česnik, Willard. Wis. PATENTI Pišite po Slovensko knjigo, katera vsebuje vse potrebne podatke o iznajdbah in patentih. Pišite nam še danes in jaz vam pošljem KNJIGO ZASTONJ Jaz imam 30 let skušnje kot advokat za patente in v mojih rokah vaše stvari, ki *ih želite patentirati dobe najboljšo pozornost. Pišite še danes v slovenskem jeziku vašemu advokatu na: A. M. WILSON, Resisted Patent Attorney, 315 Victor Bldg., Washington, D. C. K lOO samo $1.80 Pošiljam denar po najnižjem dnevnem kurzu. . K. 1000—VELJA SEDAJ SAMO >16.00 Imam oblastveno dovoljenje za pošiljanje denarja od "Vlade in Federal Reserve Boarda". Vse pošiljatve so garantirane. Moje geslo je: "Točna in poštena postrežba". JOSIP ZALAR, Joliet, 111. TELEFON CANAL 6027 Frank Grill's Dairy Prva slovensko- hrvaftka MLEKARNA 1818 W. 22nd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in'hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan. Z velespoltovajem Frank Grill, slovensko-hrvaiki mlekar Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebaJete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite ■e na največio slovanako unijske tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, BL Ta Vaw 1 r pot o vi 1a vse tiskovine v popolno sadovoljnstt glade cene, točnosti In okusnega dela. Osobito vam priporočamo aelo prfprarrSe Vplačilne knjižice ta člane in članice, izdelana v malem iepnem format« in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice sa blagajnike aa izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter po-betniee. Tinkane Imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in ©osebne pole tia vodstvo Članov, da m ima na podlagi teh pol lahko vedno tančen pregled števila Članov po akladih, ali razredih. . ^ Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedeaih tiskovin na ogled brezplačno I OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote". it' T'3 » TAKO PREVIDNI, 7 ANITE DENAR • TER ISTODOBNO, DA POŠILJATE BRZO POMOČ VAŠI RODBINI, fa da pošiljate denar preko naše bank«, ker to mi izvršujemo NAJCENEJE, NAJSIGURNEJE IN NAJBRŽE. NAŠ NAČIN POŠILJANJA DENARJA JE NAJPOPOLNEJŠI IN NAŠI ZASTOPNIKI IZPLAČAJO NA DRUGI STRANI TAKOJ DENAR BREZ KAKEGA ODBITKA. POSKUS VAS BO O TEM UVE-RIL, DA VAM NE BO ŽAL, ČE PIŠETE ZA POJASNILA, KATERA VAM HOČEMO DRAGE VOLJE DATI. \ JOHN NEMETH STATE BANK 1597 Second Ave., * New York City Cor. 83rd St. Emil Bachman inc. 2107 Bo. Hamlin Ave. CHICAGO, ILLINOIS. Največja slovanska tvornic* društvenih zastav, znakov, regalij, kap, uniform in drugih druitv. potrebščin. Se toplo priporoča eenj. druStvom K. S. K. J. Poskusite enkrat a kakim naročilom pri nas in dobro boste postrežem. , 1 Trinerjev Antiputrin ^•tniUIIIIIMHIIIIIIIIIIIIII(llltlllltlllllllllHlflUUiniHIIIIIIUiHIIUIIIHIHnnHUIH"na» j Zapiski iz mrtvega doma. | Spisal A. M. Dostojevski. Prevel Vladimir Levstik. TfitiiiiBfliiiiiiifiiiiiiHaiiaiiiiiiiiitiiiiiiiiiBitittiMtisiiiiaiiiiiiiiiiiiiBiiisitimtiitiotvili"— denarju. Brez ite miloščine bi bilo jetnikom, posebno preiskovalnim s katerimi ravnajo mnogo strožje nego z obsojenimi, po mnogih krt (Nadaljevanje). Za veliko in težavno delo se je plačevalo z grosi. Nekateri so se ukvarjali uspešno z oderuš-tvom. Jetnik, ki se je vdal lahkomiselnosti ali pa zapravil svoj borni imetek, je nesel svoje zadnje reči k oderuhu ter dobil od njega nekoliko drobiža za strašne ob resti. Ako ni bil pravočasno rešil teh reči, so se prodale brez odloga in brez usmiljenja; oderuštvo je cvetelo tako, da so se sprejemale v zastavek celo državne, k opravi spadajoče reči, kakor: jetniško perilo, obuvala itd. — reči, »ki jih je potreboval neizogibno vsak jetnik v slehernem hipu. Toda pri takšnih zastavkih se je itudi dogajalo, da se je stvar obrnila drugače, in to, treba je reči, ne povsem nepričakovano: tisti, ki je zastavil in dobil denar, je šel nemudoma, brez daljših razgovorov, k najstarejšimu podčastniku, najbližjemu načelniku ostroga ter o-vadil zastavljene državne lastnine, ki so jo nemudoma odvzeli oderuhu, ne da bi podčastnik javil zadevo višjemu načelstvu. Zanimivo je, da zaradi tega včasih niti ni bilo prepira: oderuh je vrnil mr-klo in molče, kar je bilo treba vrniti, in zdelo se je, da je že sam pričakoval, da bo tako. Morda si je moral na tihem nehote priznati, da bi tudi on ne ravnal drugače, atko bi bil na mestu tistega, ki mu je zastavil. In zatorej — če je že nekaterikrat pozneje zmerjal, je zmerjal brez vsake jeze, kar tako — da si očisti veslt. Vobče so strahovito kradli drug drugemu. Skoraj vsak je imel svoj kovčeg s ključanico, kamor je spravljal državne reči. To je bilo dovoljeno; toda kovčegi niso pomagali. Mislim, da si je po tem lahko predstavljati, kakšni moj-sterski tatovi so bili tam. Neki jetnik, človek, ki mi je bil iskreno vdan — to omenjam brez vsakega zavijanja — mi je ukradel biblijo, edino knjigo, ki jo je bilo kaznjencem dovoljeno imeti; še tisti dan mi je sam priznal svoje dejanje, ne iz kesanja, nego iz pomilovanja, ker sem jo toliko časa iskal. Bili so (tukaj krčmarji, ki so prodajali žganje in naglo bogateli. O tej trgovini hočem govoriti »enkrat posebej, ker je jako znamenita. V ost rogu jih je bilo mnogo, ki so prišli vanj zaradi tihotapstva, in zato se ni čuditi, kako je prihajajo kljub takim preiskavam in stražam žganje v osrtog. Da, res, tihotapstvo je po svojem značaju nekak poseben zločin. Ali si je naprimer mogoče predstavljati, da igra denar in dobiček pri marsikaterem tihotapcu samo postransko ulogo ter stoji zanj šele v drugi vrsti? In vendar je zares tako. Tihotapec dela v strasti, v notranjem poklicu. On je v nekem zmi-slu poet. On tvega vse, podaja «c v strašne nevarnosti, vara, izumlja m se izmotava — včasih bi človek dejal, da rana po nekakem navdahnenju. To je prav tako silna strast kakor kvartanje. V o-strogu sem poznal arestanta, na zunaj orjaške postave, a toli krotkega, tihega in miroljubnega, da si ni bilo mogoče predstavljati, kako je prišel v ostrog. Bil je tako dobrodušen in spravljiv, da se ves čas svojega bivanja v ostrogu ni spri z nikomer. Toda bil je z za-padne meje, prišel je zaradi tihotapstva, in to se razume, da ni mogel strpeti, pa je pričel vtiho-tapljati žganje. Kolikokrat so ga kaznoali zaradi tega in kako se je bal šib! In tudi vtihotapijanje žganja samo mu je prinašalo zelo neznaten dohodek; od žganja je bogatel edini podjetnik in nihče drugi. A čudak je ljubil umetnost zaradi umetnosti. Bil je jokav kakor babncia; kolikokrat se je pc kazni zaklinjal in zarekal, da lic bo več npsil -kontrabande! Moža to se je premagoval včasih po cel mesec dni, nazadnje p'a vendar ni mogel več vzdržati. . . Takim lju dem se je bilo zahvaliti, da v o-strogu ni zmanjkalo žganja. Naposled je bil še en dohodek, ki sicer ni bogatil jetnikov, a je bil stalen in dobrodejen. To je bila miloščina. Višji sloj naše družbe nima pojma, kako sfkrbe za *4nesrečneže" kupci, meščani in ves naš preprosti narod. Miloščina je rikoraj neprestana in prihaja skoraj vselej v obliki kruha, »tru-čic in kolačkov, mnogo redkeje v jih preveč neznosno živeti. Milo ščino s> jetniki verno dele po enakem. Ako ni dovolj za vsakega po sebej, razrežejo kolače na več, včasih celo na šest enakih delov, in vsak, kdor je v tisti ječi, dobi brezpogojno svoj kos. Spominjam se, kako sem prvikrat prejel mi loščin^ v denarju. Bilo je kmalu po mojem prihodu v ostrog. Sam, le v spremstvu stražnika, sem sc vračal z jutranjega dela. Naproti sta mi prišli mati in hči, desetletna deklica, lepa kakor angelček. Že prej enkrat sem ju videl. Mati je bila vojaška vdova. Njen mož. mlad vojaik, je bil v preiskovalnem zaporu, pa je umrl v jetniški bolnici ravno takrat, ko sem tudi jaz ležal tam bolan. Žena in hči sta se prišli poslavljat k njemu; obedve sta strašno plakali. Ko me je deklica zagledala, je zardela ter šepnila materi nekaj na uho; mati- je (takoj obstala, poiskala v vozlu četrt kopejke, ter jo dala deklici. Ta je stekla za menoj . . . — "Na nesrečnik, vzemi konejči-vbogaimef" —v je zaklicala, co stekla pred mene ter mi stisnila novčič v roko. Vzel sem njeno ko-npičieo in deklica se je vrnila vsa zadovoljna k materi. To kopejčico sem dolgo shranjeval. n, PRVI VTIS. Prvi mesec in vobče začetek mojega življenja v ositrogu se zdaj živahno riše v mojem spominu. Moja sledeča jetniška leta se svetlikajo mnogo temneje. Nekatera so takorekoč popolnoma zabrisana; zlila so se med seboj ter pustile po sebi edini celotni vtis nečesa težkega, enoličnega, dušečega. Toda vse, kar sem preživel«v prvih dneh svojega prognanstva, sto^i zdaj tako živo pred menoj, kakor da se je zgodilo šele včeraj, to je tudi naravno. , ..,.■ .#„ Jasno se spominjam, da me, je presenetilo že od prvega koraka v tem življenju to, da fiisem našel v njem takorekoč ničesar posebno poražajočega, neobičajnega, ali bolje rečeno, nepričakovanega. Zdelo se mi je, da je trepetalo vse to v moji domišljiji že prej, ko sem na poti v Sib&ijo ugibal svojo bodočo usodo. Toda kmalu so me jela ustavljati skoraj ob slehernemu koraku brezdna najbolj čudnih in nepričakovanih reči ter najčudoviščnejših dejstev. In šele kasneje, ;ko sem živel že dolgo v ostrogu, sem si popolnoma razli-žil vso izjemnost, vso nepričako-vanost takega življenja, in sem se 1 FjrajzizfEjzrejzrzraizrzjzrzrgj^ POO VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DR2AV. Ustanovlfena leta 1857 Naclfonallzlrana leta 1864 ŽE 60 LET je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj iriia že 14,000 ulagateljev. Nj eno ekupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Pifeostanek glavnice in čisti dobiček maša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem^"1 mAn ^ * -w ^ ___ __Naložite torej Vale prihranke ▼ NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LIETU. 396 Narastli obresti so pellotno pripisujejo k glavnici, OQjL ill pa izplačujejo aa hranilno ulogo od $1.00 naprej. FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET, aJoliet, Illinois. "LJUDSKA BANKA". igrajgraiiijafEraraJEraJziB'Jgi^ I *