unm List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja a poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 E, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 E. Naročnina za Nemčijo 5 E, za drage izvenavstrijski dežele 6 E. Edor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 E. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se pošilja do odpovedi. — Deležnike -Eatoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 t. — Uredništvo: Eoroška cesta štev. 5, — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserat» se plačila od enostopne petitvrsta za enkrat 16 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati s« sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Še par besedie o novih šolskih počitnicah.* Dopia iz učiteljskih krogov;'priobčil Anton Eosi v Središču. Res je, da nobena šolska novotarija ni povzročila pri stariših in pri kmečkem ljndstva sploh toliko razburjenosti kakor preložitev šolskih počitnic iz jesenskega na poletni čas. O tem pričajo mnogoštevilni dopisi našim časnikom, zlasti „Slov. Gosp.", katerih urednik gotovo niti polovico ni priobčil. „Slov. Gosp." je v svoji zadnji številki izjavil, da stoji kot kmečki list v tem oziru na strani kmetov, kar je tudi popolnoma prav. Iz dot. štev. „Slov. Gosp." pa je tudi razvidno, da se nekateri stariši jeze radi novih šolskih počitnic na učitelje, Češ, da so oni vzrok tej novi naredbi. „Slov. Gosp." sic:r v tej zadevi zagovarja učiteljetvo, a vkljub temu mislim ne bode odveč, ako tudi jaz kot učitelj v tej točki izpregovorim v cenj. Vašem listu nekoliko besedic. Pri vsem moram pritegniti mnenju g. urednika (oz. dot. člankarja), da pri nastavljanju novih počitnic učitelji — dasi se je iste vprašalo za mnenje — nikakor niso bili odločilni. Dotična točka novega šolskega in učnega reda pravi sicer med drugim, da ima sklepati otem, kedaj se naj šolsko leto in glavne počitnice prično, po zaslišanju krajnega šolskega sveta in učiteljskega zbora (t. j. učiteljstva dot. kraja) ter upoštevajoč krajevne in gospodarstvene razmere okrajni šolski svet, toda, kar se tiče mnenja učiteljstva, se isto — kakor nas izkušnje uče — navadno le tedaj upošteva, kadar so gospodje že sami v istem smislu kaj ukrenili, o katerem so uverjeni, da je tudi učiteljstvu po godu. * Da se nam ne bo mogla očitati pristranost, priobču-jemo tudi ta zelo trezno pisan članek, čeprav vstrajsmo na svojem že v zadnji številki označenem kmečkem stališču. LISTEK. Ne kradi! (Resnična dogodba. J. E. Tyl.) Sedeč pri gorki peči ne obsojaj takoj kruto človeka, o katerem zveš, da je storil kaj nepravilnega ali nepoštenega. Kdo ve, kaj bi storil ti, če bi ti krulil lačni želodec in ti mraz pretresal sestradane kosti. Pri bogato obloženi mizi, sredi vsega izobilja je lahko zgražati se nad vsem slabim, toda na goli slami, v bedi in revščini je pogosto težko ostati poštenemu. To je resnica, ki jo ne bo nikdo tajil, komur je B>g dal zdravo pamet, a vendar je v javnem življenju čeBto popolnoma tuja. Iz sledeče resnične prigodbe spoznaš, dragi bralec, iz kako malenkostnega vzroka postane kdo, skoraj zoper svojo voljo, nepoštenjak. Pavel Novotni se je rodil v majhnem trgu. Oče je bil zidar, ki je preživel svojo ženo in štiri otroke revno a pošteno. Žena je bila dobra perica in s tem je prislužila marsikak krajcar. Starejša dva sina sta se šla učit očetovega rokodelstva, hčer je šla služit in tako je ostal doma edini Pavel. Mati ga je imela silno rada, a ga ni razvajala s preveliko slepo ljubeznijo, kot se to pogosto zgodi. Ko je dorasel, ni kazal nikakega veselja do zidarskega dela. Delati vedno na visokem zidarskem odru, ob solncu in dežju, od jutra do večera, to se mu je zdelo težko in nevarno. „Ti," rekla je nekoč Pavlova mati svojemu S tem pa sem že tudi označil dejstvo, da je večina učiteljstva za nove šolske počitnice. In zakaj tako? Morebiti za to, ker je učiteljstvo proti kmetu? Kdor bi si upal trditi, da je učitelj, ki živi, čuti in trpi s prostim ljudstvom, ki opazuje njegovo dejanje in nehanje, ki pozna njegove potrebščine, njegove skeleče rane — kdor bi si torej upal trditi, da je narodni učitelj proti ljudstvu, proti kmetu, ta je ali hudobnež aH pa ne pozna razmerja, ki vlada med pretežno večino (izjeme so povsod') našega učiteljstva in pripiostega ljudstva. Da pa se je velika večiia učiteljstva izrekla bodisi uradnim potom, bodisi v zasebnem razgovoru za poletae in ne za jesenske počitnice, vzrok tiči v dejstvu, ker je učiteljstvu že leta in leta uvidevalo, da se v poletni vročini, kakršna vlada pri' nas v mesecih julij in avgust (prva polovica) v prenapolnjenih razredih z otroki pri najboljši volji in največjem naporu učiteljevem ne da skoraj nič doseči. Seveda se zdi tebi, cenj. bralec kmečkega stanu, ki se moraš žgati pri težkem delu na polju po cele dneve, seveda se ti zdi čudno, da bi bila v šoli, kjer je po tvojem mnenju lepa senca, večja vročiia, nego pa zunaj na planem pod žarki pekočega solnca. A ko bi stopil kedaj v šolski razrel, kjer sedi kakih 80—100, časih še več otrok tesno drug poleg drugega, kjer se solnčni žarki morda ravno z vso močjo upirajo v sohka okna, kjer teče po otrokih znoj kar curkoma, da ti ne morejo prijeti v roke nobenega zvezka, da ga ne bi umazali, kjer se razni zli duhovi cele fare snidejo ter ss bore za prvenstvo, češ, kdo je močnejši, kjer ti zdaj ta, zdaj oni otrok zaspi (jaz ga pustim mirno spati, ž njim itak ničesar ne opravim), kjer, no kaj bom pravil dalje. Ko bi torej stopil v tak razred, gotovo bi moral izprevideti, da je v takih okolščinah ves učiteljev pouk, ves njegov trud brezuspešen in da si po vsej pravici želi dobe, ko bi mogel zopet 8 svežim svojim duhom vzbujati duševne moči mladine, ki so mu jo izročili v odgojo in pouk stariši. Ako se je torej izreklo učiteljstvo za poletne moža, „Pavel ne bo zidar, treba ga bo dati učiti kakega drugega rokodelstva." „Najbolj pripraven bi bil za krojača. Za iglo je kakor rojen, toda nobenega znanca nimam med krojači, ki bi mu ga zaupal. Če bi hotel biti čevljar, bi bilo drugače, dal bi ga svojemu prijateljn v Ljubljano za učenca." „V Ljubljano?" ponavljala je mati počasi, in videlo se ji je, da ji to ne ugaja posebno. „No, nič se ne ustraši tega, saj vedno ga ven-dar ne moreš imeti pri sebi. Čevljar Loboda je moj prijatelj in prepričan sem, da se fantu pri njem ne bo godilo slabo. Ko sem bil minulo zimo pri njem, mi je tudi sam nekoliko namignil, da bi ga sprejel in izučil, seveda zastonj, ker sva prijatelja." Mati se temu ni mogla ustavljati in Novotni je pisal prijatelju Lobodi, s katerim sta bila skupaj pri vojakih, če more sprejeti Pavla za čevljarskega učenca. Loboda je odpisal, da naj Pavel le kmalu pride. Mati je torej pričela pripravljati vse potrebno za odhud. Is belega domačega platna mu je naredila par srajc in iz očetove, seveda že nekoliko ponošene suknje, mu je krojač naredil obleko. Pavel še ni bil star 11 let, ko je odšel v Ljubljano. Mati je stisnila sosedovemu hlapcu de-setico, da ga je vzel na voz, ko je šel v mesto po moko. Raznovrstne misli so rojile Pavlu po glavi, ko je drdral voz proti mestu, o katerem je že slišal mnogo lepega. Vesel je bil, da bo vso to mestno krasoto zdaj lahko natančno ogledal, a tesno mu je bilo pri srcu, ko se je spomnil domačega kraja počitnice, je storilo to iz tega vzroka, ker bi rado delovalo v ugodnejših razmerah, ker bi rado z otroki doseglo več, kakor je bilo to dosedaj spričo ravnokar navedenih zaprek doseči mogoče. Iz tega stališča mora biti po mojem mnenja vsak učitelj za poletne počitnice. Seveda ima kakor vsaka, tako tudi ta stvar še svojo senčno stran, in to je tista stran, ki jo naglašajo stariši, to je stran, ki jo naglaša kmečko ljudstvo. Pis9c t ah vrstic ni samo učitelj, marveč tudi posestnik ali če hočete v širjem pomenu basede kmet. V prvi vrati je seveda učitelj, in zato se je tudi v tem smislu izrekel za počitnice, ko so ga vprašali v tej stvari za mnenje, dasi je že takrat izprevidel in vsak dan bolj u videva, kako zelo bode zanemarjal jeseni, ko bode zopet šolski pouk, svoje kmečke dolžnosti. Za jelo je povsod dovolj ljudi, a za delo pa vedno premalo. To živo čutimo, zato si skušamo pomagati z mladim naraščajem — z otroki, a ti so nam za sedaj, vsaj za letos odvzat', zakaj malo upanja je, da bi hotel deželni šolski svet počitnice podaljšati. Točke, na katero bi se mogel deželni šolski svet pri tem privoljenju v podaljšanje glavnih šolskih počitnic opirati, ne najdem v novem šolskem in učnem redu nikjer. Odstavek III § 53 sicer pravi, da more deželna šolska oblast podaljšanje glavnih počitnic za eno leto dovoliti, a le v izven-rednih slučaj ih, kakoršno j e n. pr, zidanje šolskega poslopja i. t. d. Kar je prej mogoče in kar je v § 60 šolskega in učnega reda dovoljeno, je uvedba nerazdeljenega predpoldanskega pouka tako. da bi bil v času, ko je največ dela, recimo od 16 septembra do 1. novembra samo predpoldanski pouk. V tem oziru se nekateri kraj ni šolski sveti oziroma občine pri okrajni šolski oblasti že gla e. Bode li kaj po-mogalo ali ne, o tem nas pouči bodočnost. Bolje nekaj, kakor pa nič. Za danes dovolj. Hotel sem samo pojasniti stališče, katero zavzema glede glavnih počitnic večina ljudskega učiteljstva. Morda se pri-lično še oglas ni. in zlasti matere, ki se je s solznimi očmi ločila od njega. Voz je obetal pri mitnici in hlapec je Pavlu natanko pokazal in popisal pot, po kateri mora iti, da bo prišel do čevljarja Lobode. Vendar je našel Pavel svoje bodoče prebivališče šele po dolgem iskanju in povpraševanju. Prispel je srečno pred hišo, kjer je bila nad vrati tabla z velikim čevljem in napisom: Ivan Loboda, čevljar. Zraven je bila še neka spaka, ki je pa Pavel ni znal brati, menda je bilo nemško. Pavel je stopil v vežo in tam našel nad nekimi vrati enak napis, samo v manjši obliki. Plašno je potrkal, in ko se je znotraj oglasil debel glas: notri, je počasi prestopil prag in obstal znotraj pri vratih. Ko ga je mojster vprašal, kaj bi rad, mu je podal pismo, ki mu ga je oče izročil pri odhodu. Ko je Loboda prebral pismo, se mu je zjasnilo obličje in tudi glas je postal bolj prijazen. „Ti si torej Pavel Novotni? Veseli me, da si tako kmalu prišel. Le pogumno bližje, od zdaj bo tvoje mesto tu v sobi, ne v kotu pri vratih." „Vidiš, Barba", dejal je svoji ženi, ki je sedela pri mizi in pestovala majhno dete, „to je naš novi učenec. Prinesi mu kaj za ugrizniti, vem da je lačen, ker pot je bila dolga." Prijazne mojstrove besede so Pavlu zelo dobro storile, a njegova žeaa se mu je zdela precej odurna. Bila je sicer še precej mlada, a na obrazu ni bilo sledu o prijaznosti in ljubeznjivosti, ki jo je opažal Pavel doma na materinem obrazu. Politični ogled. | Sovražniki kmeta. Trgovinske zbornice so začele po nekod vlagati prošnje na vlado, da prepove sodelovanje duhovnikov in učiteljev pri Rajf-ejsenovih posojilnicah. Kričijo nad duhovniki in učitelji, udariti pa hočejo kmeta. Meščani gledajo z nevoljo, da so posojilnice osvobodile kmeta iz rok meščanskih pijavk in si želijo stare odernške čase nazaj. Tako je tndi naše nemčursko meščanstvo! Izzivajoče postopanje meščanskih krogov. Avstrija izvaža mnogo ječmena na Nemško. Pri zadnji trgovinski pogodbi se je zvišala carina na izvoz ječmena v Nemško, vsled tega pa naš ječmen ne more več tekmovati z nemškim ječmenom. Zato pa zahtevajo kmetje, ki pridelujejo ječmen, naj jim država daje podporo za izvažanje, kajti sicer so nničeni. Naenkrat pa so se sedaj zopet oglasile trgovinske in obrtne zbornice ter so ugovarjale, da bi se podeljevale take podpore. Kmečki stan molči, kadar se stori kaj dobrega za trgovca in obrtnika, zato pa je nehvaležno izzivanje, ako sedaj plačujejo meščanski krogi dobro s hndim. Proti sedanjemu poljedelskemu ministru so začeli hudo gonjo nemški kmetje, pred vsem hmeljarji na Češkem zaradi hmeljarskih zadev. Zahtevajo provenienčni zakon (da se pri prodaji označi, kje se je hmelj pridelal), svetovalce za hmeljarstvo, nadalje učitelje za pridelovanje konoplje in podržavljanje označevalnic. Slovenski hmeljarji sicer v vsem ne morejo soglašati s češkimi, vendar zasledujejo z velikim zanimanjem boj svojih sotrpinov. Cehi in Nemci. Kadar zahtevamo Slovenci, da se gospodarsko in upravno ločimo od Gradca (Proč od Gradca!), tedaj nas Nemci napadajo, da hočemo a tem škodovati deželi in njenim prebivalcem. Nemci na Češkem tudi duševno nadkriljnjejo naše štajerske Nemce, a vkljub temu so se tamkaj predvsem na gospodarskem polju že davno ločili. Na Češkem imajo Čehi svoj češki gospodarski Bvet, in Nemci svoj nemški gospodarski svet, mi Štajerci pa smo stlačeni vsi v eno kmetijsko družbo, katera pa ne pripušča, da bi so ustanovilo mnogo njenih podražnic na Spodnjem Štajerskem, ker bi Slovenci tako preveč od nje dobili. Pred kratkem je imel nemški gospodarski svet zborovanje v Pragi, kjer so vsi govorniki naglašali veselo znamenje, da se kmečka misel tako širi in si pridobiva privržence/ in spoštovalcev. Avstrijski admiral za italijansko mornarico. V italijanskih listih čitamo, da je na pojedini, ki so jo imeli v Pulju častniki povodom proslave štiridesetletnce bitke pri Visu, podadmiral Ripper izustil jedino napitnico, 8 katero je nazdravil italijanski vojni mornarici. Konec te napitnice se je baje glasil: „Poživljam gospodo, da dvigne čaše v prospeh kraljevske italijanske mornarice". Nato je godba zasvirala italijansko kraljevsko himno. Da povemo po pravici: mi priprosti ljudje ne umejemo te napitnice — nam se zdi jako tajinstvena. Na mojstrove besede je nekaj polglasno z»go-drnjala, slišala se je samo beseda: požrešnost, nato je dala otroka možu in odšla vun. Prej pa je se premotrila Pavla od glave do nog in videlo se ji je na obrazu, da ji ugaja. Bil je precej velik, torej je upala, da bo lahko nosil mesto nje vodo, cepil drva in ji sploh nadomestoval deklo. Šla je počasi v knhinjo, odprla omaro in prinesla Pavlu košček kruha, na katerem bi bil človek bistrih očih opazil košček surovega masla. Pavlu je bil skoraj prozoren košček krnha jasen dokaz, da ni več doma, in ker je bil že precej lačen, ga je tem hitreje pospravil Mojster ga je začel nato seznanjati z novim bivališčem, pojasnil mn je nove dolžnosti in mu takoj dal tudi obilico naukov in ukazov. Nad vse zgovorno pa mu je naročala žena, kaj mora vse storiti mesto nje, da bo ž njim zadovoljna. Iz njenih besedi je Pavel Bpoznal, da ne bo samo čevljarski učenec, ampak zraven tndi postrež-nik, dekla, pestunja in kar bo se ravno treba. V začetku mu to ni šlo prav v glavo, ko je pa videl, da morajo tndi drugi učenci in pomočniki opravljati najrazličnejša dela, se je seveda potrpežljivo ndal. Slednjič se je tega tndi navadil. Zena sicer ni bila nič prav zadovoljna, če ni bil Pavel zjntraj o pravem času na nogah, če ni hitro prinesel sveže vode in zaknril, a dajala mu je dovolj jesti in tudi večje kose kruha je dobival kot drngi. Tudi mojster je bil ž njim glede učenja in glede obnašanja zadovoljen. Tako ste Pavlu dve leti v mestu hitro potekli. I Nesporazumljenje med Črnogoro in Tur-| čijo. Črnogorski knez je razpustil zadnji čas svoja dva bataljona, ker je odpovedala Rusija svojo letno podporo 100.000 rubljev Črnigori. Črnogorski knez je naprosil turškega sultana za drugo posojilo, ki bi jo vračala Črnagora pod pogoji prvega črnogorskega pri snltanu najetega posojila. A sultan je odklonil prošnjo črnogorskega kneza. Črnogorski knez je na to ukazal, da morajo v bodoče služiti moha-medanci v armadi, da ne smejo nositi mohamedanske žene pajčalonov na cesti in da se morajo podvreči mohamedanci črnogorskim zdravstveno policijskim predpisom pri ogledovanju mrličev. Mohamedanci so pa sklenili, da se izselijo iz Črnegore. A črnogorski knez je nato naložil Turkom tako velik vojaški in izselniški davek, da se lahko govori o kontijkaciji vsega tnrškega posestva v Črnigori. Sultan je nato sporočil mohamedanskim Črnogorcem, da jim rajši zagotovi v Turčiji obstanek, kakor pa da ostanejo v Črnigori. Knez je nato sklenil, da da v najem svoji dre morski pristanišči kaki evropski velevlasti, da dobi vsoto, ki jo potrebuje za vzdrževanje svoje stalne armade. Nemška kultura. Mi smo že večkrat, posebno pri zadnjem upom zamorskega naroda Herero v nemški naselbini v Afriki povdarjali, da so upora Nemci sami krivi, ker kruto in grozovito ravnajo z nbogimi črnci. Nemška država je nvedla sedaj proti krivcem preiskavo, ki je razkrila naravnost strašne razmere. Podkupovanje, lopovščina, grozovitosti in naBilstva so bile tam na dnevnem redu. Oi tisoče grozovitosti, ki so se tam dogajale, navedemo le eno. Gu-bernator v Toga, neki H irn, je svojega črnega Blužabnika zaradi neke malenkosti privezal na kol v najhujši vročini ter ga pustil 24 ur tako viseti, da je izdihnil. Horn je ves čas trpečega gledal ter oponašal njegovo obupno stokanje. Nemški vojaki so z zamorkami grdo postopali in jih oskrunjevali. Kaj čuda, če so se potem ti teptani revčki nprli. Toda s sablami, svinčenkami in topovi so uboge zamorce zopet uklonili v nemški jarem. Razne novice. * Ljudski shod zaradi volilne pravice, katerega skliče „Slovensko društvo" v Maribor, bo dne 23. t. m. in ne 26., kakor je bilo zadnjič pomotoma naznanjeno. * Sodna imenovanja. Namestnik državnega pravnika v Celju dr. Franc KoČevar pl. Konden-heim je imenovan za deželnosodnega svetnika. * Nepotreben napad. Liberalni „Slovenski Narod" napada naš list in dr. Korošca, ker smo se izrazili za jesenske počitnice na ljudskih šolah. In kar po stari lažnjivi liberalni navadi nam podtakne namen, da smo zaradi tega za jesenske počitnice, ker hočemo, „da ljudstvo ostane neuko". Seveda, samo leni libera'ci so za napredek, mi pa, ki se neumorno trudimo za ljudsko izobrazbo, pa smo proti napredku. Kakor že rečeno: Mi stojimo glede Nekega dne sta štela mojster in žena pri zajtrku denar, da bi plačala stanarino, a zmanjkalo je ravno pet goldinarjev. Obema je bilo to zelo neljubo. „Zastavil bom Bvojo uro za nekaj časa, stanarino morava plačati točno", dejal je mojster. „Ne, tega nikakor ne, če bi šla v nedeljo kaj na izprehod, bi zapazili, da nimaš ure in bilo bi sramotno, če bi zvedeli, da nosiva v zastavnico. Odkar se mi je tam preležala svilena obleka, ne maram nikoli več nič zastaviti." „Tedaj grem pa k gospodarju in ga poprosim, naj nekaj časa počaka. Sodnik iz Podgorja bo v kratkem poslal po čevlje, ki so že gotovi, in tako dobim ravno pet goldinarjev, ki jih še manjka." „Ne, ne, tudi to ne gre, da bi prosjačil pri gospodarju. Zadnjič je govoril z našo sosedo in se zelo spodtikal, ker imam jaz spet nov klobuk in ti novo suknjo. Znal bi te morda prav pikro zavrniti, ker je tako neotesan." „Imaš prav —• toda kako si naj torej pomagava? Kaj pa ko bi kdo nesel sodniku čevlje na dom. On plača vedno takoj in potem sva iz zadrege." „Dobro, čevlji so gotovi, Pavel mu jih lahko nese in do večera imava denar." Loboda je pogledal na Pavla, ki je ravno krtačil omenjene čevlje, da bi se dovolj svetili, in dejal po kratkem prevdarku: „To ne gre, do Podgorja je skoraj tri nre daleč, in za Pavla je to predolga pot. Lahko bi se mu kaj primerilo.1' „E, kaj bi se mu primerilo", dejala je žena, ki je bila precej svojeglavna. „Zdrav je in močen počitnic na stališču kmetov, in se 8 tega stališča ne damo premakniti. Da ne poslušamo tudi mnenja drugače mislečih, kaže današnji članek! * Zgubil se je 12letni fant Martin Zavec, doma iz črmlenške občine fara Sv. Rupert v Slov. gor. Služil je za pastirja v Koreni pri obč. predstojniku Šebederju. Izginil je od tam pred tremi tedni. Na sebi je imel hlače, srajco, telovnik in rnjav ponošen klobuk. Lasi ima rnjave, sive oči; za svojo starost je bil sredne velikosti. * Romanje k Mariji Pomagaj na Brezje se je izvršilo v najlepšem redu 30., 31. julija in 1. avg. Romarjev je bilo 1700, ki so se peljali v dveh vlakih. Štajercem v pozdrav je bilo Brezje okrašeno z mnogimi zastavami. Lepi red za pobož-nosti in za slnžbo božjo je zadovoljil vse romarje. Pridigovali so: superior franč. samostana naBrezjn, P. Avrelij, župniki Skuhersky, Miršič in Medved, profesor dr. Jerovšek in kaplan Gomilšek. V torek 30. jnl. so vsi romarji pohiteli na Bled in se niso mogli načuditi zares rajski lepoti bleškega jezera z romarsko cerkvijo Matere božje na otoku. Vozeč se na otok so romarji navdnšeno poperali lepe Marijine pesmi. Na ve'Ser je bil na Brezju takozvani venček ali rimska procesija z gorečimi svečami. Na zidu samostanskega vrta je gorelo vse polno ognjev. Težko smo se poslovili od ljubeznivega Marijinega svetišča, kjer Mati boija v toliki meri deli milosti slov. ljudstvu. Prišedši v Ljubljano smo si hitro ogledali lepe ljnbljanske cerkve in se potem odpeljali domov. Romanje na Brezje je za Štajerce velikega verskega in narodnega pomena. Po božji volji imamo Slovenci pri Mariji Pomagaj najlepše versko središče in sicer sredi slovenske zemlje. Ni nam treba hoditi na tuje, ko je Marija na domači zemlji nam tako milostljiva. Romarji pri tem romanju vidijo najlepši kras slov. zemlje, bleško jezero, vidijo sivega očaka Triglava, najvišjo goro na Slovenskem, vidijo belo Ljubljano, največje slovensko mesto — vse to zaslnži, da se odslej redno vsako leto vrši romanje k Mariji Pomagaj 8 Štajerskega. * Deželno kmetijsko šolo v Grotenhofu pri Gradcu je obiskavalo minnlo leto 33 Nemcev in 16 Slovencev. * Šopek šolskih pesmi. S posebnim ozirom na narodne in v narodnem duhu zložene napeve. 1906. Kat. tiskarna v Ljubljani. Založil Anton Kosi v Središču na Štajerskem. Pod tem naslovom je izdal zaslužni mladinski pisatelj gospod Kosi v Središču dva snopiča z obilno vsebino; kajti v obeh delih je na 171 straneh skupno 143 pesmic z 230 napevi, izmed katerih je 95 do 100 narodnih napevov. In poslednje je ravno tako važno pri tej zbirki; gospod prireditelj si je izbral nalogo, da reši narodno pesem in jo zopet vrne narodu. Saj vemo, kako slabe, dá, ničvredne tekste imajo mnoge narodne pesmi, da niso za odrasle ljudi, a kaj šele za mladino. G. Kosi je nabral te melodije, pa jim predložil drnge lepe tekste, tukaj po večini iz šolskih beril; a mnoge izmed njih so splošne vseb'na, da in to bo zanj komaj dober sprehod. Le kar gre naj, druge pomoči itak ni!" Pavlu so se te besede prav dopadle. Rad bi se bil malo spreletel in ker je zunaj tako prijazno solnce sijalo, se je še sam ponudil, da gre v Podgorje. Slednjič se je ndal tudi mojster in čez dobre četrt ure jo je mahnil Pavel na pot. Na rami je nesel zvezane, črnolesketajoče se čevlje. Žena mu je odrezala precejšen kos kruha in mu ga dala v žep, mojster pa mu je stisnil v roke desetico za kako sadje. Vesel in zadovoljen je nbral pot pod noge. Ko je hodil že dobro uro, Be mu je začel oglašati želodec. Vzbudila ga je hitra hoja in čvrsti zrak. A ker je Pavel vedel, da je še vedno dovolj časa, da povžije, kar ima pri sebi, se začetkom ni veliko menil za lakoto. Ko pa se je ta oglašala že prav občutljivo, je izvlekel iz žepa kos krnha in ga hitro spravil pod streho. Solnce je med tem splavalo že precej visoko, bilo je precej soparno in vroče, potne kaplje so začele Pavlu teči po licu. Oglasila se je tudi huda žeja in željno se je oziral okrog sebe, kje bi dobil kaj vode, da bi se napil. Pot ga je privedla do gostijne, ki je stala tik ceste. Srčno se je razveselil, ko je zapazil pred gostilno vodojak. Hipoma je bil pri njem, da bi si ugasil žejo, toda vedro, s katerim se zajema voda, je bilo priklenjeno z verižico, in vsak poskus priti do vode je bil zaman. Žive duše ni bilo blizu, da bi jo poprosil za požirek vode, a v gostilno si " ni upal. (Dalje prihodnjič). se bodo narodu sploh prikupile, če jih bo le spoznal. It zato bi naj skrbeli vneti nčitelji in duhovniki pred vsem v soli. — Napevi, ki so od raznih skladateljev, so seveda različne vrednosti. G. prireditelj je dal tiskati le nekaj nad ono število izvodov, kolikor se mu je oglasilo prednaročnikov; vendar se se nehaj časa dobita in sicer 1. del po 90 h, 2. drugi del po 1 K pri g. Kosiju v Središču. Naj bi pridno segli po njih vsi, ki jim je mar lepe pesmi; g. prireditelju pa s« naj omogoči, da kmalu izda še 3. in 4. del, ki bosta obsegala pesmi za višje šolske oddelke, katere bodo torej še bolj kot one iz 1. in 2. dela sodile za pravo narodovo petje. * Sprejem gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori deveti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom ČČ. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijaiišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg veronka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, slasti se pa poučnje teoretično in praktično o kuhanju, šivanjn (ročnem in strojnem), pranju, likanjn, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki Be žele nčiti nemškega jezik», dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetlavo, perilo t. j. sploh zi vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj 1 Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, sest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plačiln.) Če ima katera več obleke, jo sme prinesti b seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospe■ dinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da bo zdrave; 4 predložiti obvezno pismo staršev ali varuba, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. s ep t. 1.1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Mariborski okraj. m f Anton Pohleven. Ravnokar se pošiljajo v vinograd Gospodov novi delavci, ki so letos dovršili svoje bogoslovne študije; Makolčani so pa svojega nadepolnega rojaka, lani posvečenega duhovnika Antona Pohlevna v soboto 4. avg. spremili k zadnjemu počitku. Župljani so mu v velikem številu izkazali zadnjo čast, duhovnikov in bogoslovcev je bilo 23. Sprevod je vodil in za rajnega slovesne zadušnice cprav.l preč. g. kanonik Hajšek, makolski rojak. Iz Maribora so prišli na sprevod svojemu bivšemu gojencu preč. g. kanonik dr. Mlakar, ravnatelj bogoslovnice, g. prof. Fr. Kovačič in špiritual R. Jautžič. Za slovo je rajnemu v cerkvi prav ganljivo govoril g. Cede, župnik v Studenicah. Rajni se je rodil 6. maja 1882, bil je ves čas svojih študij vzgled marljivosti in skromnosti, bilo je pričakovati v njem dobrega duhovnika, a neozdravljiva pljnčna bolezen je spodjedla mlado življenje. S sta-riši vred žaluje za njim makolska župnija, pa tudi škofija, ker je itak letos že občutljivo pomanjkanje duhovnikov. Rajni naj v miru počiva! m Poročil se je v ponedeljek dne 5. t. m. g. Jury Žunko, predsednik bralnega društva pri Sv. Križu, s pridno kmečko deklico Elizabeto Hiter. Vrlima poročencema iskrene čestitke! m Sv. Barbara niže Maribora. Dne 5. t. m. Be je vršil tu mnogoobiskani čebelarski shod, katerega je prav spretno vodil g. Ivan Jurančič, znani Čebelarski učitelj od Sv. Andraža v Slov. gor. Njegovo nčno postopanje na podlagi nazornih povekšal- nih slik vzbuja vsakemu poslušalcu vneto zanimanje za te naše prijateljice, to tem bolj, ker zna posamezne predmete in lastnosti čebelic prav izborao primerjati z drastičnimi navadnimi, znanimi rečmi. Pouk se je vršil od pol 8. uri zjutraj nepretrgoma do pol 12. ure teoretično in praktično, kar udeležencem ni dalo misliti na lastni želodec. Vsi bo vstra-jali do konca, kar so delala razna vprašanja čebelo-rejstva. Pri nadučiteljevem čebelnjaku se je razkazovalo umno čebelarjenje, katerega se bodo poprijeli vsi čebelarji, da ne bodo več morili čebelic v jeseni. G. Jurančiču se je prav toplo zahvaljevalo za njegov trud in izvrstni pouk ter naprosilo še prihodnje leto. Dne 12. t. m. snuje se podružnica za te kraje v šoli. Pridite v obilnem številu! m Sv. Jakob v Slov. gor. Tako skrivnostno in čudno kakor pri Sv. Jakobu pač ne župa-nuje nobeden občinski predstojnik na svetu. Že davno je minul čas njegovega županovanja, a občinske volitve še niso razpisane. Gospodje iz Gradca so mu prišli delat račune; kako — pa sploh te reči stojijo, niti občinski odbor eam prav ne ve. Gospod Skoff uradnjejo vse v blaženi nemščini, mnogi je sploh ne razumejo; in tako b6 marsikaj napravi, kar je celi veliki občini v škodo; papir je namreč zelo potrpežljiv. Gotovo mi pritrdi vsak jakobski kmet, da naša sicer tako lepa in obširna občina ni bila nikdar v tako žalostnem stanu, kakor je sedaj. Ceste popolnoma zanemarjene, občinskih jarkov ni, mosti se podirajo, a g. župan ne stori ničesar. Kako dolgo se že pripravlja cesta, ki bi naj vezala Sv. Jakob z Cmurekom oziroma s Po-ličkim vrhom in Sv. lijem. Ljudje in živina trpijo po sedanjih cestah kakor v najhujših planinah, a ni ga moža, ki bi kaj storil za občino. V Gornjem dolu n. pr. na nekaterih mestih sploh ni mogoče s težkim vozom naprej, in voznik je prisiljen izpeljati na travnik. Vse je nezadovoljno s sedanjim županom, ki zna s svojim sladkim nastopom prikleniti marsikaterega nase in s tem zapreti usta možem, ki bi mogli in tudi morali kaj storiti za občinski blagor. G. Skoff dobro ve, da nihče več za njega ne mara, prepričan je in mora biti, da se mu bo pri prihodnjih občinskih volitvah županski stolec prekupicnil, zato ne razpiše volitev. Kmetje jakobski, ganite se vendar enkrat, da bo konec temu za našo občino tako sramotnemu stanju. Prihodnjič še kaj več ! — Pri naši pošti se nastavi s 16 avg. poštni pot, ki bo obhodil vsak teden trikrat kraje: Zg. Jakobski dol, Zg. Hlapje, Počenik, Šambert, Pioderšnica (severni dol), Sp. Hlapje, Slatinek, Fle-kušek, Kušernik, Sp. Jakobski dol, Riteršperg, Ročica in Pioderšnica (južni del); poštni nabiralnik se nastavi v sledečih krajih: Zg. Jakobski dol, Zgor. Hlapje, Pioderšnica (severni del), Sp. Hlapje, Sp. Jakobski dol in Ročica. m Slovenski Štajerci in III. slovenski katoliški shod. Iz Slovenskih goric se nam pc-roča: V Slovenskih goricah je veliko zanimanje za III. slov. katoliški shod. Zastopane bodo najbrž vse žnpnije. Iz mnogih župnij pojde od 10 do 25 udeležencev, mož in mladeničev. Kakih 150 udeležencev upamo samo iz Slovenskih goric. Agitacija za udeležbo je lažja in uspešna, če se agitatorji osebno sporazumejo z naj odličnejšimi moži in mladeniči po posameznih občinah. m Iz Frama se nam piše: Polnoštevilni zbrani občinski odbor je v svoji redni seji, kakor ste že zadnjič poročali, enoglasno sklenil velezaslužnega in obče priljubljenega nadučitelja gospoda Franja Pirkmaierja imenovati častnim občanom. Da si pa imenovani gospod to čast tudi istinito zasluži, hočemo tukaj navesti, da je bil on 18 let zastopnik v občinskem odboru, kjer je neumorno in z največjo navdušenostjo vedno deloval za blagor in napredek občine. Nadalje je bil soustanovnik prosto-volje požarne brambe in posojilnice, katero slednje društvo deli vsako leto izdatne podpore tukajšnjim nbožcem, za razsvetljavo in olepšanje kraja, za na-kup raznovrstnih učnih pripomočkov in učil. Gospod Pirkmair je bil tudi soustanovnik tukajšnjega olepševalnega in bralnega društva. Na njegovo prizadevanje se je priredila leta 1893 v Framu sadna razstava, katera je svoj namen tudi dosegla; kajti od tistega časa se je začelo tukajšmo prebivalstvo s sadjarstvom bolj baviti in uspehi tudi niso izostali, zakaj s sadjarstvom se je tudi gmotno stanje tukajšnjih posestnikov izdatno povzdignilo. Gospod Franjo Pirkmaier deluje že od leta 1866 pri nas kot nadnčitelj vestno in zelo pohvalno, kar so mu tudi ž« višja šolska oblastva z mnogimi priznalnimi in pohvalnimi dekreti priznavala. Njegovemu neumornemu delovanju se imamo zahvaliti, da se je naše krasno šolsko poslopje primerno vsem zdrav-stvenim določbam sezidalo in dobilo notranjo upravo. Na njegovo prizadevanje je dobil Fram poštni in brzojavni urad. Bog daj, da bi vele7aslažni gospod nadnčitelj Franjo Pirkmaier še mnoga, mnoga leta deloval v naši sredini I m Poljčane. Dne 26. m. m. je umrla v 52 letu svoje starosti vzgledna gospodinja Terezija Dr o fe ni k. Bla je vzor krščanskim materam gospodinjam in ženam. Kako priljubljena je bila povsod, kazal je njeu pogreb. G' kaplan je vodil pogreb in ji pri odp-tem grobu govoril ganljivo slovo. Za njo žalujejo njeni dobri otroci in mnogi reveži, ker so zgubili dobro mater. Priporočamo jo prijateljem in znancem v blag spomin! m Izlet na Boč. Ljubiteljem slovenskih gora, krasnega in daljnega razgleda se nudi ugodna prilika, da skobacajo v nedeljo 12. t. m. na ponosnega orjake Dravinjske doline — na Boč. Zbirali se bomo na poljčanski postaji ob dohodu brzovlaka ob 3 uri 8 min. in osebnega vlaka ob 3. uri 41 min. Takoj potem odkorakamo od poljčanske strani na goro. Vrnemo pa se po drugi poti v idilične Stude-niče, kjer se lahko pokrepčamo z izvrstno kapljico Kropčevega klečana. Utešila včasi jako gondravega želodca si naj udeleženci prineso seboj. Obračamo Be torej do vseh slojev stanu, na vsa društva, vzlasti pa na vas g. dijake in slavne čitalnice, da nam dovedete čim največ izletnikov. Na vsakojaka vprašanja kakor glede prenočišč itd. daje pojasnila prip. odbor v Studenicah. V slučaju deževja se preloži izlet na 19. t. m. Ptujski okraj. p Ptujske novice. Pretočeno soboto je bil na Ptuju veliki O ž b a 11 o v sejem; prišlo je mnogo trgovcev in kupcev, ptujski „Nemci" so pa kar čez noč postali sami Slovenci; kako sladko so govorili in ponujali svoje blago slovenskim kmetom! Tako priznavajo ptujski posilinemci, ki ob vsaki priliki vpijejo „heil" prusovskim agentom in jih gostoljubno sprejemajo pod svojo streho, da žive edino le od Slovencev, katere pa zato sevcia sovražijo in tlačijo po svoji germanski navadi. — Zadnje dni je razposlal mestni urad ptujski na okoliške, župnijske in občinske urade naznanila z obvestilom, da tistim posestnikom, ki bodo odslej svoj krompir prodajali v mestu Ptuj (gosposke ul'ce), in ne večna Bregu, ni treba plačati štantnine. „Štajerc" bo sedaj seveda na vse pretege hvalil svojega krušnega očko; glejte, glejte, slovenski kmetje, kako skrbijo gosp. Ornig za vas! V resnici pa Orng biserniku, da bi še zapel demantno sv. mašo tako krasno ia milobno, kakor je biserno 1 — Dne 4. avgusta je divjalo po Kozjem in kozjanskem okraju»hudourje s strašnim grome-njem, bliskom in točo. Pridrvilo je cd s«verne strani ob 3. uri popoldan. Toča je po nekaterih krajih kar pobelila. Pa kaj pravim, toča, celi kosci ledu so padali, ki so povzročili veliko škode. Hvala Bogu, da ni dolgo padala, drugača bi bilo vse drobno. Narodno gospodarstva. „Živinoreja in mlekarstvo." Navodilo zadružnikom slovenskih mlekara. Spisal Anton Pevc, mlekarski izvedenec. L''čna knjižica, izvirna po svoji vsebini in po svoji obliki ia okrašena z mnogimi slikami, bode dobro došla vsem kmetovalcem. Ni že v nji ono dolgočasno railaganje enoinistega predmeta, ki napolnuje enolično cele strani in vtrudi bralca že pri samam pregledu. Zbrano je v nji vse, kar mora veioti napredni živinorejec, ki se peča z mlekarstvom, a zbrano je le jedro vsake stvari, ki je vedno primerno pojasnjenjo z lepo sličico ali kratko praktično tabelo. Osobito nas zanimata v nji sliki modernega hleva, holandski in danski sistem. Tabela o kemičii sestavi in vrednosti posameznih živil krmljeaih v praktični živinoreji, ki izide v tej knjiž ci prvikrat v slovenskem jeziku, je prav rasvidno in originalno sestavljena, tako da je vsakdo primoran jo prežitati vseskozi. Tabeli sledi pojasnilo, kako žival hrani v splošnem, in nekaj praktičnih vzgledo/ krmljenja govede in prašičev. V tretjem odstavku „o molži in ravnanjem z mlekom" nam pisatelj predočuje pravila in pomen čiste m >lže in vzroke, da se mleko kvari. Omesjamo tudi res praktične vzglede o kmetijskem knjigovodstvu. Zaključuje pa pisatelj z „Dobrimi nasveti", ki sami muogo več povejo, vsaj priprostemu kmetiču, neg) vsaka obširna in učena knjiga. O priročnosti ta knjižice sa bode vsakdo sam najbolje prepričal; ni jo nam treba naprej hvaliti. — Dobiva se v Dragotin Hribarjevi knjigarni v Ljubljani. Cena knjigi je 1 krona, s poštnino 10 vinarjev več. Pri naročbi na 1Č0 izvodov se jih dobi 10 po vrhu. Savinjski hmeljarji. Hmeljarji na Češkem so začeli zahtevati, naj se na kmetijskih šolah poučuje o hmeljarstvu, oziroma da se preustrojijo gospodarske šole za hmeljarske šole. Poljedelske zadruge v Srbiji leta 1905. Števila poljedelskih zadrug v Srbiji je zelo narastlo fekom zadnjega leta. 65 zadrug je več in njihovo število koncem leta 1905 znaša 562. 468 zsdrug si je omislilo svoja iz/estja. Teh 468 zadrug šteje 22.709 zadreg »rjev, med katerimi je pravih poljedelcev 21.176. Skupni imetek vseh zadrag znaša 1-4 milijona dinarjev, t. j. 300 tisoč dinarjev vei kot 1. 1904. Največji del tega ivnetka znašajo uloge stalne hranilnica — namreč 831 983 dinarjev. Vsak zadrugar je dolžan p'ačevati mesečno v to hranilnico po en dinar tako dolgo, dokler vložeaa svota ne doseže že v naprej določene višine. Ta deiar služi zadrugar jem kot podlaga za dobivanje posojil, a se jim vrača, če kdo izstopi, ali se izplača po smrti vsakega zadrugarja njegovi obitelji. Skupna svota hranilničoih vlog znaša 289.035 dinarjev. Rezervni f»nd 91.100 dinarjev. Tekom leta je izdala zadruga 16.609 posojil v skupnem znesku 1,276 858. Drobtinice. d Rajni papež Leon XIII. je imel jako fin humor. Nekoč je prišel k njemu slikar in mu poklonil sliko, ki je predstavljala papeža. Slika je bila slaba, papeža je bilo komaj spoznati. Slikar je prosil sv. očeta, naj pod sliko napravi lastnoročni podpis in zapiše kak svetopisemski rek. Papež si je dolgo ogledoval sliko, sa fiao nasmehnil, potem podpisal in zapisal pod sliko znani rek Jezusov, ki ga jo ta izrekel, ko je po svoji smrti stopil pred prestrašene učence: „Na bojte sa, to sam jaz." d Prizor v železničnem vozu. V vozu drugega razreda sta sa pe\j»la gospod ia gospa. Ga-sp>d je precej časa skušal z neznano gospo pričeti razgovor. Gospa ma je res nekaj časa odgovarjala, a prav na kratko, končno pa je umolknila. Umolknil je tudi gospod, stisnil se v kot in si nažgal c garo. Gospa dobro vedoč, da se sme v drugem razredu kaditi le z dovoljenjem sopotnikov, je z zaničljivim glasom dejala gospodu: „Vi pač ne poznate razločka med posameznimi razredi." »Oda, milostljiva" se odreže gospod. „V prvem razredu so potniki surovi s sprevodnikom; v tjetjem je sprevodnik su rov 8 potniki; v drugem so pa potniki surovi drug z drugim". d Počitnice vladarjev. Tudi vladarji imajo v poletnih časih svoje počitnice. Nas vladar, kakor znano, prebije najrajši v Iilu, nemški cesar Viljem potuje po morju najrajše ob skandinavskem zahodnem obrežju. Angleški kralj Edvard, ki je zelo debel, obiskuje že leta Marijine Toplice. Italijski kralj Viktor Emanuel prebije počitnice v gradu Racconigi. Belgijski kralj Leopold počiva v Oitende. Portugalski kralj Earlos bi tudi rad prišel v Marijine Toplice, a se boji Portugalcev, ki so že zabavljali, da preveč zapravlja po tujih toplicah in zato je rajši v domačih toplicah Pedras Salgados. Španski kralj je pa potoval letos na ljubo svoji mladi kraljici na Angleško. Ruski car pa nima nobenih počitnic, ker mu jih ne privošči revolucija. d Milo zopet podraženo. Tovarnarji mila bodo zopet podražili milo. V tem letu so že trikrat po eno krono zvišali ceno, sedaj pa zopet za 2 K, tako da se je v tem letu zvišala cena za 5 kron pri 100 klg. Govori se, da bo postalo milo še dražje. d Zelo praktična hranilnica. Živel je dra-gonar, ki je spravljal ves denar v sabljino nožnico. Opazil ga je tovariš in vprašal, zakaj to dela. „Vidiš", mu je odgovoril prebrisanec, „ta nožnica je moj najboljši „šparovček". Oe me pride kak upnik terjat, mu odgovorim: „Prijatelj, prosim, malo potrpi, dobiš takoj" in primem za sabljin roč, da bi jo izvlekel, pa — upnika že ni in marsikdo se tako prestraši, da me ne upa potem nič več terjati." d Mož z dvema srcema in tremi nogami Georg Lippert, ki ga je vodil seboj cirkus Barnum in Bailey, je umrl. Njegovo desno srce je prenehalo Štirinajst dni prej biti kakor levo. No, 24. julija je prenehalo tudi levo in Lippert je bil mrtev. Vzrok je sušica. d Svetovna vojska. Zvezdoslovci „prerokujejo" iz zvezd, da bo leta 1908 velika svetovna vojska. Pričela bo marca in v aprilu bo divjala najhujše. Zahtevala bo tisoče in tisoče žrtev, nikjer ne bo takrat zemljan varen. Tudi potres bo takrat, ampak po vseh teh nesrečah bo sijalo ljudem milejše solnce. Iztrezaili se bodo, njihovo postopanje bo plemenito, življenje se bo zjasnilo. — Mi bomo najbrž še par let živeli in zato se bomo imeli priliko prepričati, v koliko bo to prerokovanje resnično. Najnovejše novice. Nova maša v Ribnici na Pohorju č. g. P. Jožef Pivec bo dne 19. t. m.; pridigal bo č. g. Franc Hr as tel j, nadžnpnik in dekan v Konjicah. Škofijski cerkveni zbor se obhaja ta teden v Mariboru. Navzočih je 210 duhovnikov. Obsojen c. kr. adjunkt. C. kr. adjunkt v Sevnici ja bil zaradi kalenja ponočnega miru obsojen na 20 K globe. Kalil je mir isto noč, ko so se dogajali izgredi zaradi sprevoda nemških otrok po trgu. V občini Grušovje so občinske volitve dobro končane. Županom je izvoljen vrl narodnjak Anton Pučnik, kmet na Dobrovi. Poročil se je okrajni glavar slovenj-graški g. baron Miiller z gdč. Madeleine Pi erré. Kebelj. Od 16. avgnsta naprej nam bo prinesel poštni pot vsak dan pošto. Posebni vlak na kat. shod v Ljubljano vozi v nedeljo 26. avgusta t. 1. ob 4. uri zjutraj iz Maribora in pride v Ljubljano ob 7 h 9 m. Natančni vozni red za vsako postajo se bode udeležencem poslal z voznim listkom. Cene v Ljubljano, Otoče in naz*j so: Iz Maribora 10 20 K, Hoče 10 K, Fram 9 60 K, Pragersko 9 20, Slov. Bistrica 8 80 K, Poljčane 8 60 K, Ponikva 8 K, Grobelno 7 20 K, Št. Jurij 7 20 K, Store 6 50 K, Celje 6 50 Laško 6 20 K, R-'mske toplice 6 20 K. Zidan most 5 K, Hr&stnik 5 K, Trbovlje 5 K. V torek 28 avgusta t. 1. ob 4 h 20 m zjutraj vozi posebni vlak iz Ljubljane v Postojno, da si udeleženci kat. shcda lahko ngledajo Postojnsko jamo. Iz Postojne nazaj vozi ob 9 h 18 m predpoldan in pride v Ljubljano ob 10 h 40 m predpoldan. Voznina iz Ljubljane v Postojno in nazaj znaša III. razred 3 20 K in II. razred 5 K. Vozni listki za vožnjo v Ljubljano in Otoče, kakor tudi za izlet v Postojno se dobijo edin ole pri župniku Martinu Medved, pošta Laporje. Da bo mogoče posebna vlaka priredite, je potrebno da 8e vsaj 450 udeležencev oglasi in tudi voznino vplača do 17. avg. t. 1. župniku M. Medved v Laporju ii sicer za oba vlaka. Kdor želi videti Postojnsko jamo, naj še dodene 3 20 K. Prosim čč. gg. du bovnike da razglasijo cene in dobrohotne prevza mejo naročevanje listkov. — Oglasi brez vposlane voznine se ne upoštevajo. Ako se do 17. avg. t. 1 ne oglasi 450 udeležencev, ne bo vozil posebni vlak in vplačana voznina so bo vrnila. Društvena naznanila. Kat. del. društvo v Mariboru priredi dne 12. t m v gostilni „Zur Taferne" veliko veselico. Začetek je ob 8. uri popoldne. Bralno drnštvo „Edinost', pri Sv. Juriju v Slov. gor. priredi dne 12. avgusta 1906 slavnoBt mladeniške zveze z zanimivim sporedom: s petjem, z govori mladeničev, z igro „Kmet Herod" in s tombolo. Obiščite nas, prijatelji mladeniškega napredka, v velikem številu! Zabava bo ko ristna, prijetna. Veselica se vrši ob vsakem vremenu I Bralno drnštvo pri Sv. Marku niže Ptnja priredi v nedeljo 19. t. m. po večernicah vrtno zabavo s petjem, godbo in šaljivimi nastopi. Prvič se pokaže ob tej priliki mlad tam' buraški zbor markovskih fantov. Bralno drnštvo v Zavrču priredi dne 12. t. m. veselico v Dubravi pri gosp. Miheliču. Vspored: 1. Predstava Sv. Neža. 2. Srečolov, petje in prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoldan. Vstopnina: stojišče 20 v, sedež 40 v. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Vsi prijatelji izobrazbe in somišljeniki se uljudno vabijo. Slovenjgradec. Naša čitalnica priredi dne 19. avgusta popoldan v Narodnem domu" veliko pevsko veselico. Nastopil bo pod spretnim vodstvom g. kaplana Ocvirka moški in mešani zbor našega okraja, a svirala bode slavnoznana Šoš-tanjska narodna godba. — Upamo, da bode poset tako sijajen, kakor je bil lani pri otvoritveni slovesnosti čitalnice. V Št. Ilju pri Velenju vrši se 12. t. m. ob 8. uri popoldan veselica šolske mladine s petjem, deklamacijami in igro „Mladi tat", in sicer na vrtnih prostorih g. Ivana Kranjca. Prijatelji mladine se uljudno vabijo, da se v obilnem številu udeležijo. Velenjski Slovenci prirede na praznik Martinega vnebovhoda v sredo dne 15. avgusta v gostilniških prostorih g. Ježovnika veliko ljudsko veselico v prid družbe sv. Cirila in Metoda s prijaznim sodelovanjem narodne godbe in čital-niškega pevskega zbora v Šoštanju ter dijaškega tamburaškega zbora. Ob isti priliki se predstavi svojim volilcem drž. posl. deželnosodni nadsvetnik g. dr. F. Voušek. Vspored: 1. Pozdrav; 2. o volilni reformi z ozirom na Slovence. Govori drž. posl. g. dr. Fr. Voušek. 3. Koncert. 4. Ljudska veselica: srečolov, šaljiva pošta, vinska klet „pri nyni kapljici", Turška kavarna itd. Vstopnina za osebo 40 v. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Z ozirom na dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo. Slavnost se vrši pri vsakem vremenu. Prostovoljna požarna bramba v Mozirju bode imela dne 8. septembra t. 1. slovesnost blagoslovljanja društvene zastave. Bratska društva se uljudno opozorijo, naj ne prirejajo na ta dan veselic. Otvoritev koče na „Kamniškem sedlu". Kamniška podružnica Slov. planin, društva otvori v nedeljo dne 12. avg. t. L kočo na Kamniškem sedlu (1879 m). Pot do koče je iz Kamnika, kakor tudi iz Logarjeve doline čez Okrešelj udobno popravljena. — Planinci in planinski prijatelji dobro došlil O,— 8v. Jurij ob ščavniol. (Nadaljevanje.) — Za „Družbo sv. Cirila in Metoda" so darovali kot donesek za gornjeradgonsko podružnico za upravno leto 1996: Selišči: Jakob Topolnik 80 v, Jožefa Jaušovec 20 v, Anton Gomzi 80 v, Anton Lasbacher 1 K, Anton Kupljen 80 v, Marija Vrbnjak 40 v, Jožefa Lukovnjak 20 v, Jožefa Lapi 20 v, Ana Cvetko 40 v, Franc Kolar 20 v, Franc Kovačič 10 v, Tomaž Rantaäa 1 Plohi Ana 34 v, Vrzel Marija 60 v, Gajšar Ana 20 v, Cagran.Alojzija 20 v, Jakob Kupljen 40 v, Postružnik 20 v, Jožef Zmavc 24 v, Ivana Tišlar 80 v, Marija Filipič 40 v, Neža Gomzi 20 v, Terezija Križan 20 v, Frana Šafarič 1 K, Anton Vrbnjak 40 v, Valentin Kocbek 20 v, Franc Erjavec 10 v, N. N. 2 K, Josipina Slana 10 v, Trezika Polanič 10 v, Mart'u Sugnko 10 v, Josip Farkaš 40 v, Poljanič Vekoslava 20 v, Štuhec Josipina 20 v, Josip Gala 20 v, Anprej Horvatič 10 v, Matija Kosi 20 v, Ignacij Zamuda 20 v, Janko Slavič 10 v, Josip Kosi 10 v, Vekoslav Štuhec 10 v, skupaj 10 28 K, 4'40 K, 14 68 K nabirala Marija Topolnik. — Okoslavci: Franc in Anton Hole po 40 v, Martin Jaušovec 2) v, Andraž Jurkovič 40 v, Anton Fras 20 v, Franc Švagl 80 v, I. Kožar 60 v, I. Kožar 30 v, Katarina Vaupotič 80 v, Marija Fras 10 v, Anton Kegl 10 v, Anton Flajsinger 10 v, Terezija Kirbos 10 v, Anton Kle-menčič 10 v, Franc Zemljič 10, Jakob Fekonja !0 v, Jožef Jurkovič 10 v, Anton Bucfia 40, Matjtž Rakuša 20 v, Matjaž Hrašovec 20 v, Andrej Beljak 20 v, Marija Antonič 40 v, Janez Ketiš 20 v, Franc R^htarič 40 v, Simon Draž 40 v, Jakob Roškar 20 v, Ivan Korošec 20 v, Martin Rantaša 80 v, Anika Fras 20 v, skupaj 8 K; nabirala Trezika nolc. — čakova: Ana Belec 2 K, Jožef Korošec 80 v, Jakob Trsteqjak 40 v, Marija Križan 80 v, Jožef Slaua 80, Josipina Slana 80 v, Micika Rantaša 40 v, Alojzija Jurjovič 40 v, skupaj 490 K; nabirala Jos'pina Slana. — Biserjane: biserjanska mladina kot preostanek od darov za sv. mašo 160 K, Lubec Mary a .20 v, Lovrenc Košar 1 K, Alojz Čagran 1, K, Frančiška Cagran 60 v, Marija Brumen 40 v, Avgust Zager 1 K, Jožefa Cvetko 70 v, Ivan Korošec 20 v, Anton Šantl 1 K, Frančiška Šantl 40 v, Marija Korošec 1 K, Karol Kyeft 60 v, Ivana Fras 1 K, skupaj 10-70 K; nabirala $Iicika Cagran. — Rožički vrh: Anton Meglič 1 K, Ivan Žmavc 30 v, Marija Zadravec 30 v, Katarina Šumik 20 v, Tomaž Budja 80 v, Lovrenc Vamberger 20 v, Alojz Petek 20 v, Jožef Peter 10 v, Jakob Belak 20 v, Ivan Mir 80 v, Anton Žinkovič 20 v, Marija Šeruga 20 v, Barbara Jaušovec 20 v, Franc Šafarič 20 v, Tomaž Pelcl 20 v, Marija Breznik 40 v, Alojz Senjur 20 v, Simon Herman 20 v, Anton Žižek 10 v, Franca Zrnec 20 v, Anton Klemenčič 20 v, Marija Lah 10 v, Martin Polak 20 v, Rozalija Cagran 10 v, Terezija Strajnšak 20 v, Antonia Kolarič 12 v, Alojzija Omulec 10 v, Anton Južnjak 10 v, Jožefa Jaušovec 20 v, Ivana Lapi 80 v, Franc Fras 10 v, Ivanka Klemenčič 40 v, Franc Himel- rajh 20 v, Franc Grmič 20 v, Ivan Divjak 20 v, Cvetko 10 v» Ignac Pongerl 20 v, Meglič Marija 80 v, skupaj 8 22 K; nabirala Marija Meglič. Za družbo s«. Cirila In Metoda. Na vizita-ciji pri Mali Nedelji so darovali preč. g. dekan Jurkovič 4 K č. g. Kunce, župnik 2 K, 6. g. Petek, kaplan 1 K, g. Cvahte! nadučitelj 1 K. ____ Moška podružnioa sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jurju ob Juž. žel. uposlala je 150 K kot čisti dohodek od svoje veselice glavni družbi v Ljubljano. Listnica uredništva. G. Franc Žižek pri Sv. Ani na Krembergu: Radevolje potrdimo, da Vi niste dopisnik člankov o mladeniškem shodu niti niste ž njimi v kakšni zvezi I — Iz Šaleške doline, Sv. Magdalena v Mariboruj Trbovlje, Gradec: Za to številko prepozno, vse kar bo porabno, prihodnjič. %aUaia. Ker se mi vsled preobilnega števila došlih Čestitk povodom, mojega bisernega jubileja ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti, zahvaljujem se na ta način vsem, ki so mi ali brzojavno ali pismeno čestitali in kličem: Dobrotljivi Bog Vam tisočero povrni! Janez Bo sina, biseromamik. Tržne cene v Maribora od 28. julija do 4. avgusta 1906. Živil a, odL dLo 100 kg K h K h 15 60 _ 15 80 — — 14 17 20 — — koruza ..... 16 40 _ _ 18 — — — 16 — — — 4 80 — — 6 — — — 1 k« fižola...... — 80 — — —~ 52 88 Z —- — 6 — — »ir...... — 40 — — surovo maslo . . 2 40 — — 2 60 ' — — ipeh, svež .... 1 50 — — zelje, kislo .... — —■ — — repa, kisla .... — — — — 1 lit. — 20 — — smetana, sladka . . — 72 — — „ kisla . . . — 80 — — 100 zelje...... — — — — 1 kom. j«jce ...... — 7 — — Slovenske gospodinje! Kupujte in zahtevajte povsod odločno pralno milo ki se prodaja v korist družbe sv. Cirila In Metoda! - Vrli Slovenci! Na vsako pismo, ki je pišete svojim prijateljem, prijateljicam i. t. d. prilepite vedno narodni kolek v korist dični, naše podpore prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Gradec Dunaj Loterijske številke. Dne 28. julija. . . 50, 54, 19, . . 66, 51, 60, 26, 18. 57, 35. r~\ MALA OZNANILA 3T Najmanj» \ Večkr. objava objavi 45 v. Vsaka beseda stane 2 vin. j P« dogovora, Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačila. Pri vprašanjih na upravni itvo se mora pridjati znamka za odgovor. Krojaiki pomočnik se takoj sprejme, Taki, kateri se je ravnokar izučil, ima prednost. Roman Pušnjak, krojaiki mojster, Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dva »Inlčarja, vsak z najmanj Štirimi delavskimi močmi, ki se razumejo na amerikanskv trto, pridni io voljni se sprejmejo proti dobri plati. R. Flick, Fram. 495 2 Gostilna v najem. Boljša gostilna v prijaznem kraju v Savinjski dolini, eno minuto cd železniške postaje, da se pod ugodnimi pogoji v najem. Več pove upravništvo. 499 2 Učenec boljšega zadržanja z dobrimi spričevali se spre-me v trgovini z mešanim blagom F. Kodrič, Fram. 490 2 Novozldana hiša z pribl. dva orala zemlje v Sp. Pobrežu pri Mariboru se po ceni proda. Vpraša se v Spod. Pobrežu 66. 2 Prav lepo poaeatvoi meri 12 oralov, najbolj rodovitnih njiv, travnikov s sladko krmo, sadonosnik, vinograd in gozd, vse blizo hiše, ki je lepo zidana, z opeko krita in na čednem, prijetnem kraja; hiša ima tri lepe sobe, kuhinjo, čamnato in klet: Gospodarsko poslopje s hlevom za 8 glav živine, ker veliko krme zraste, svinjak, Skedenj i. t. d. Posestvo je blizu postaje in posebno pripravno za mlekarno. Cena je 6200 gld. Hranilnice ost »ne 3000 gld. Več pove Franc Podlipnik, Maribor, Tezno št. 42. 479 3 Kupim malo posestvo na deželi pod pogojem, da plačujem na leto peti del kupnine. Naznanila z natančnim popisom posestva sprejema „K Postlagernd Kray A. 73 Rheinland." 473 4 Novozldana hita, 7 sob, 6 ku hinj, lep vrt, sposobna za pekarijo, se proda za t500 gld., 3000 lahko ostane. Vpraša se v Mariboru, Seitzer-hofgasse a v trgovini. 478 3 Pritlična hiia s pekarijo, 2 trgo vini, 4 stanovanja, hlevi, še davka prosta, na lepem mesin v Mariboru se proda za 26.000 kron. Izplačati je po dogovora. Pojasnila daje hišnik v Burgerstrasse 2. 474 3 Cerkvenlk in organiat sprejme se v Javorju pošta Črna, Koroška. Plača večinoma v kolekturi. Rokodelci imajo prednost. 1 Veliko lepo poaeatvo eno nro hoda od Maribora, pri dobri cesti, meri 90 oralov, večina travniki s samo sladko krmo, gozdi, njive, sadonosnik in vinograd Hiša je prav lepo zidana, z opeko krita, kakor mala graščina, ima 3 salone, 4 sobe, kuhiqjo, predsobo, 8 kleti, 2 preši, v kleti je 12 polovqjakov jabolčnice, 7 polovnjakov vina, veliko vinjske posode. Gospodarsko poslopje je lepo, veliko s 4 voli, 7 krav, 1 tele, 2 konja, 1 kolesclj, 1 lovski voz, 4 vozovi, 4 plugi, mla-tilnica in slamoreznica, vodna Bamo-sesalka (selbsttätige Wasserpumpe) 1000 centov sena, vse gospodarsko orodje in vsi letošnji pridelki, se takoj prostovoljno proda. Cena 43.000 gld. Hranilnice ostane 17 000 gld. Premičnine s pridelki so same črez deset tisoč gold. v vrednosti. To posestvo j-; za veliko mlekarno ali živinorejca posebno pripravno. Kdor hoče kupiti, nij se hitro zglasi pri Francu Podlipnik, Tezno št. 42, Maribor. 480 3 ■ala hiia s stavbiščem, 3 sobe 8 kuhinje, lep vrt z brajdami, se zaradi odpotovala takoj proda. Blumen-gasse 10, Maribor. Mladenič pošten in lepega treznega obnašanja, želi pri kaki večji župniji kot cerkvenik službo nastopiti in je že vajen takega dela. Naslov pri uprav-ništvu. 470 1 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Za krojače in iivllje priporočam vzorce (Schnittmuster) za razne obleke po nizkih cenah. Pojasnila daje pismeno ali ustmeno Ivan Keček, krojaiki mojster. Senik. P. Sv. Tomaž pri Ormožu. 9 Dva učenoa» vešča obeh deželnih jezikov, se sprejmeta takoj v trgovino z manufakturnim blagom M. E. Šepeca v Maribora, Grajski trg 2. 457 2 Učeneo za železnino in špecerijo se sprejme takoj pri g. Jos. Prstec v Maribora, Tržaška alica. 466 2 Krčma se da v najem pol are od farne cerkve s točenjem vina in žganja pod zelo ugodnim pogojem. Najemnik tudi lahko nekaj zemljišča vzame. Kje pove upr. lista. 457 2 Prodajalka, izvežbana v špecerijski trgovini, se sprejme takoj proti mesečni plači 24—30 K in dobri hrani ali po procentih pri G. Hinko Dobnik v Zrečah pri Konjicah. 460 3 Staro železo, baker, mesink, svinec, ein, cink kupuje po najboljši ceni Alojzij Riegler, ključavničarski mojster, Maribor, Flössergasse it. 6. 309 1—15 Vodja žago (vicianska žaga na par) se takoj sprejme. Pojasnila daje Hinko Schwarz, lesna tovarna v Kri-ževcu na Hrvaškem. 486 2 štampilje iz kavčuka, modele za pied-tiskarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in gra-ver v Mariboru, gosposka ulica it 15. 767 45-43 Novozldana hiša s tremi sobami, dvema kuhinjama, svinjskimi hlevi, lep vrt in pol orala polja, je pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj it. 252 v Gor. Pobrežu pri Mariboru. [416 1 Gostilna z lepo hišo, popolno koncesijo, poštno nabiralnico, tik glavne ceste, na lepem prostoru v veliki občini z dobrim prometom; hiia ima itiri sobe, it«dilnik ter lepo klet in lep prostor za trgovino, svinjaki in živilski hlevi, zraven je vrt s studencem, zemljišča je okoli 3 orale, velika njiva in travnik, se po ceni proda. Kje, pove Jožef Verdnik v Slov. Bistrici. 4t7 3 Lepo posestvo, zidana nova hiša z 2 sobami, 1 kuhinja, lepa klet in <*lo gospodarsko poslopje se po zelo nizki ceni proda. Vse skapaj 9 oralov zemlje. Zraven hiše lep vinograd, sadonosnik in polje. Več se izve pri gosp. Fr. Hojnik v Zgor. Hočah. 444 2 100 zabojev, v katerih je bilo mannfaktarno blago, proda po ceni Karol Worsche, Maribor, gosposka ulica 10. 483 3 Hloi -s tremi delavskimi moči želi prevzeti vlnlčarijo pri kakem duhovniku, kjer bi bil sam» vinograd in sadonosnik oskrbovati. Razume tudi celo amerikansko delo. Naslov v npr. 487 2 10 odatotkov popuata dovoli na naročila s Štajerskega in Kranjskega v korist dijaški kuhinji v Mariboru oziroma v Ljubljani „Delavnica umetnih cerkvenih del Konrad Skaza, St. Ulrich-Groden, Tirol". Ceniki, foto grafije, načrti in spričevala se pošljejo na zahtevo s povratno pošto. 481 10 489 1 V Št. Jupju olb juž. žel. mršili se bodo razun navadnih živinskih sejmov trije novi živinski sejmi in sicer 12. avgusta, 19. novembra, 10. decembra. Kadar pride sejem na nedeljo ali praznik, preloži se tisti na prihodnji delavnik. Prvi eejem se bo vršil torej 13. avgusta 1.1. na navadnem sejmišču. Županstvo okolice Sv. Jurij ob juž. žel. Vsake vrata debla od 4 metre dolžine kupim za najvišjo ceno na mestu lesnega skladišča ali kolodvora v Mariboru. Na to opozaijem posestnike, ki ne morejo dobiti daljših debel iz svojih gozdov. Janez Špes, lastnik žage, Maribor. y 1—10 Mlinar iz poitene hiše želi na navaden mlin priti. Naslov Be izve pri upravništvu. 485 2 Izjava. Podpisana obžaluje vse razžaljive besede, katere sem govorila meseca julija t. 1. proti g. Ani Mlln*rlS, kuharici v Zanierjevi gostilni, in sem ji hvaležna, da je od tožbe odstopila. Ana Stergar, žena gozdnega čnvaja v Lučah. Javno prosim da se tisti veleč. gosp. dnhovnik ali cerkveni predstojnik zglasi, kateremu je letos o veliki noči z» božji grob 1 m 20 cm dolgega, v grobu ležečega Kristusa, gosp. Mihael Černejšek, pozlatar v Ptuju, Karčovina, oddal, ker jaz k nisem plačan, akoravao sem ta tožil g. Cernejšeka. Korpus je bil lepo in trpeče za 75 kron ■(delan. — Naravnostnih naročil prosi in vsem poštenim Slovencem se priporoča vsikdar udani Konrad Skaza umetni atelier za cerkvena dela St. Ulrich v Grodnu, Tirolsko. Vsaka slovenska gospodinja rabi samo slovensko cikorijo v korist družbe sv. Cirila in Metoda, katero izdeluje in prodaja „Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate v Ljubljani". Peter Jagodic pozlatarski in slikarski mojster y Celju, Gosposke ulice št. 4 ponižno priporoča vsem častitim župnijskim predstojništvom in duhovščini kakor tudi občinskim uradom svojo prvo slovensko umetno delavnico v Sp. Stajerju in zelo bogato zalogo cerkvene in hišne umetnosti, altarje, prižnice, tabernakelne, božjih podob (kipov), svetnikov, slik, od najmanjših do največjih, od 25 v do 200 K. Okvirje po najnižji ceni, kakor tudi križce. Ponovljenje in predelovanje starih altarjev itd. umetno in znano zmožno po nizkih oenah. — Proračuni in načrti zastonj Za mnogobrojna naročila se priporoča 7 ZE3. Tag-odič. Xa Marijine družbe je dobila prodajalnica Cirilove tiskarne krasne svetinje iz aluminija. Od sedaj lahko vsakdo dobi tukaj tudi ■ vsakovrstne druge svetinje.----- Quia m a fo® ogrske gld. Oalalllc ,80; iz gnjati zelo priljubljene 130; dunajske 86 kr; bolj fine gld. 150 za kilo. Rniilt d la Praga 1 eld-i Ulljdl brez kosti gld. 1.20; pleče brez kosti 95 kr.; suho meso 86 kr; slanina 88 kr.; glavina fina 50 kr. za kilo. Fine kranjke klobaae, vel., ena 20 kr. Slivovka S^r šilja s poštnim povzetjem od 5 kil naprej Janko Ev. Sire v Kranja. :: Ustanovljeno leta 1885. :: Mnogo priznanj o doposlanem :: blagu. :: 4 Kupujem vedno 161 brinjevo olje. AAAAAAAAAAAA4 444AA4A ▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼ Veleposestvo. Okoli 300 oralov njiv, travnikov, gozdain paznikov z lastnim lovom. Tri hiše, dva velika hleva za 50 glav goved in 200 ovac se takoj jako vredno proda. Naslov pove upravništvo Slov. Gosp." 477 2 Trgovci, gostilničarji, pozor! Proda se po najnižji ceni radi opustitve podružnice nova in zelo praktična trgovinska oprava okoli 400 hI pristnega Ijuto-merčana in večje partije domačega žganja ter konjaka, mlatilnica z gepeljuom. J?V/mo Seršen Ljutomer. Kuverte priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Podobice male in večje, zobčaste in gladke == dobite prav po ceni = v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru. Obhajilne podobice bo v 34 različnih vzorcih na prodaj. Svoji k svojim! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na .*. edino hrvatsko varovalno zadrugo .*. „CROATIA" pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ===== Zagreba ===== Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih oenah. Vsa pojasnila daje: Glavni zastop ,Croatie' .'. v Maribora, Kordška cesta Štev. 9. .*. Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Kranjske, 718 Štajerske in Koroške. 51—43 EV •I BB* g Želodčne kapljice (z zaščitnim znakom sv. Marka.) 600 let je že stara lekarna, kjer se izdelujejo po preizkušenem zdravniškem navodilu želodčne kapljice 'prej Markove kapljice). Te po receptu, ki mi ga je izročil neki zdravnik, prirejene želodčne kapljice so posebno priporočljive za obra-njenje trajnega zdravja, ker je dokazano, da je nervoz- nost, bledica, pommj-kanjo spanja, migrena, glavobol vedno le posledica slabe prebave in vsled tega tud alabe tvo-ritve krvi. — Te kapljice očinktyejo posebno ob pre-hlajenju želodca oslablje-nju želodca, slabi prebavi in s tem spojenim zaprtje n ter pomanjkanju teka. ZAKONITO ZAJAMČENO. Izvleček iz prostovoljnih zahvalnic, ki mi dohajajo vsaki dan: Z Vašimi želodčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mojo hčer od do'go-letne bledice. Pošljite mi, prosim za 8 kron še 2 ducata. Velespoštovanjem HENRIK KUBRICHT, krajni sodnik v Radenburgu. — Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji soprogi proti bolečini v želodcu. Pošljite mi še 12 Bteklenic.. JOSIP SCIINEIDER, posestnik na Dunaju Wiedner Hauptstr. Želodčne kapljice se pošiljajo: I ducat (12 steklenic) po 4— K. 3 ducate (36 steklenic) po II-— K. 5 ducatov (60 steklenic) 17*— K. prosto zavoja in poštnine, ako se pošlje denar naprej ali po poštnem povzetju — Razpošilja samo GRADSKA LEKARNA, ZAGREB 858 12-20 Trg sv. Marka št. 68, poleg cerkve sv. Marka. • | »M 32 -* Kako deluje Barthelnovo pokfajno apno? Dva soseda knpila sta si vsak eno lepo plemeno svinjo, katere sta jima vrgle en in isti dan vsaka 5 lepih prašičkov. Oglejmo si pa, kako so ti prašički nadalje rastli in se redili. 1. Jaka Kob.lar je čital o uspehih Barthelnovega poklicnega apna, a je bil nezaupljiv ter istega ni kupil. 2. Jurij »tempihar.je bil pametnejši; naročil si e Barthelnovo poklajno apno ter ga je prideval krmi, najprvo po po', potem pa celo malo žlico na dan. 3. Brez poklajnega apna so prašički neradi jedli, zaostali so v rasti, dobili so večkrat drisko in čez osem tednov sta mu dva poginila. 4. Pri Juriju je bilo pa ravno nasprotno. Tako lepih prašičkov še ni nikdar imel. In koliko ga je stalo? 4 krone za 10kg Barthelnovega poklajnega apna. 5. Cez devet mesecev je hotel Jaka ostale tri prašiče prodati, a ko je mesar zagledal to suho žival, ni bilo o kupčiji nikakega govora. Nasvet: 6. Ko je pajprišel mesar k Juriju, bila sta zadovoljna oba, mesar z blagom, Štempihar pa s skupičkom. Kdor hoče v kralkem imeti debele in velike prašiče, močna žrebeta, zdrava teleta, veliko jajc, sploh večje dohodke od svojih živali, mora rabiti kot primes h krmi Barthelnovo poklajno apno. 5 kg za poiskus proti predplačila 2 K 40 v iranko od vsake pošte, 100 kg. K 24 od Ljubljane in Maribora. Miha I5ai"tliel drug. na Dunaju X/3, Siccardsburggasse 44. Dopisuje se slovensko! ?o 10-7 VC ¿0 M 1 Jožef HoBarič mizarski mojster, Maribor Franc Jožefova cesta št. 9 v lastni hiši absolvlran obiskovalec tečaja mojstrov na c kr. tehničnem obrtnem muzeju ca Dunaju, se priporoča slav. občinstvu in čast. duhovsč ni v izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za poslopja, pohištva in oprave za sobe in ===== prodajalne ===== ter vsako delo pri šoli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in pri-prostega izdelka. — Načrti in proračuni zastonj. 488 1 Tovarniška zaloga 484 6 kmetijskih strojev Konrad Prosch v Mariboru, Vlktrlnghofgasse priporoča - svoje nove Izboljšane - gepelje, širni osmi, rezalnice in repo, trijerje, ' Za vse ae Jamči! Slovenske cenike na zahtevo zastonj! mlatinice ^covej sekalnice * Karol Kociančič ^^ ^ Maribor, samo Schillerštrasse 25 priporoča svoja -181 1 kamnoseška in podobarska dela za cerkve in druge stavbe, zidanje žrfi. "Velika, zaloga nagrobnih kamenov. ===== Najnižje cene. ===== CT ATTrNfll Zahtevajte vedno in DliUlmlM! povsod le najboljšo vžigalice v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Kilne pase primerne za vsako -kilo ; z peresom ali brez tega, :: životne pase :: (trebušne obveze) pokončne držaje, podiage za ploske noge, apa-.*. rate za životna skrivljenja in umetne ude .*. izdeluje ceno in izvrstno vsled dolgoletne prakse bandažist 128 9-8 Franc Podgoršek, ' Maribor, Burggasse 7. == Iidajatalj is caloinik »KatoL tisk. drnJtvo." Odgsvbini iradsik: Fardt Ltakmr. TU tiskam it. širila.