PtMilM >nl>llf M
Ueto It., štev. 178	V Ljubljani, sobote dne SO. julija 1821
Posamezna štev. 30 PW - T20 K
lEheJ« ob 4 zjutraj.
Stane celoletno , . 240 K
mesečno.......20 .
xt tased ozemlje 860 a ga Inozemstvo . • 600 »
Oglasi ta vsak me. višine stolpe* (68 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm •tolpca (63 mm) . 1 .
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto fin politiko.
Urednlfttvoi
tOkloiiiev* CMta M. l«/l Telafoa tt.1t
UpravnIStvot
Sodne olloa iti Telefon It K
Rafcm lcr.pott.6ek uradi itev. UM
LJubljana, 29. julijo, j
Zakonodajni odbor je na svoji dana- j Snji siji .preji;] vladni načrt zakona o i zaŠfit. državo. Ni dvoma, da bo spre-; jela zakon 7, veliko veČino tudi narod-, na skupščina sama. Zakon bo stopil takoj v veljavo.
Zakonodajni odbor sprejel zakon o zaščiii države
Beograd, 29. julija. (Izv.) Na svoji ; današnji seji je zaključil zakonodaj-
fjntm-n il <i. s,,,^	i nI odbor podrobno razoravo o pako-
urejenih in konsolidiranih razmerah bi bil nepotreben, morda celo Škodljiv. Danes j« pomeni za našo državo in uaš narod naravnost življenjsko nujnost.
Vsakemu je jasno, da jo treba brezobzirno in do korenin zatreti anarhizem takozvanega komunizma, v obliki, v kakršni se pojavlja danes. Nade, da se bodo zaslepljeni komunistični fanatiki otresli svoje zločinske blaznosti, so se izjalovile. Popustljiva taktika proti njim jo rodila ravno nasprotne posledice od pričakovanih, ker so jo komunisti smatrali za slabost našega državnega organizma. Njihovo razdiralno delo je postajalo zato vedno bolj fanatično in vedno bolj obsežno. Ponesrečeni atentat na regrata in umor Draškoviča sta le dva pojava komunistične protidržavne akcije, ki je razjedala vse grano našega državnega in narodnega življenja.
Komuniatični govornik je na današnji seji zakonodajnega odbora priznal, da je bil zasnovan in ukazan atentat na regenta iz Rusijo. Hotel je s tem oprati našo komunistično stranko, pa jo je v resnici s svojo izjavo še bolj pokopal. Dosedanji rezultati preiskave o obfh atentatih so pokazali, da atentata nista, bila zločina lo posameznih oseb, ampak da je Ho za razsežen ln dobro organiziran komplot, ki je hotel v interesu komunističnih načrtov atentati uvesti akcijo rdečega terorja in ž njo povzročiti splošno anarhijo, Preiskava je nadalje dognala, d« so bili na komplotu v odlični meri ude-iežni priznaui vodje komunistične stranke, med njimi komunistični po-Rlatfel Komunistični govornik Kosta Novakovič je torej s svojo izjavo priznal, da stoje t.udi komunistični poslanci v službi inozemskih nasprotnikov današnje Jugoslaviji.. Že ta razlog sam je zadosten, da se razveljavijo komunistični poslanski mandati. K temu pa pridejo potem se nešteti drugi tehtni momenti, o katerih se je v zadnjem času že toliko razpravljalo.
Zakon o zaščiti državo pa mora za,-Ščititi in bo zaščitil našo domovino ra-nn proti komunistom tudi proti njenim drugim odkritim iu prikritim na^ sprotnikom, kakor tudi proti onim nesrečnim zaslepljoncem, ki vidijo deloma iz omejenosti, deloma iz osebnega ali strankarskega fanatizma, samo sebe in svoj najbližji krog. Pri tem deloma hot<5 in vede, deloma tudi nevedč in nehote škodujejo državnim in narodnim interesom in ovirajo konsolidacijo države. Na ta način napeljavajo vodo direktno na mlin onih, ki hočejo mlado tvorbo ujedinjene Jugoslavije Taz-tlejati.
Ni dvoma, da je med našimi narodnimi socijalisti mnogo dobrih Jugoslovanov. Ali v svojem zaslopljenem strankarstvu se puste zlorabljati ljudem, ki hočejo v kalnem ribariti in služiti predvsem svojim lastnim interesom; To je značilno za večino voditeljev te stranke. Glavno za nje je, da udarijo demokrate. Ali s tem kaj koristijo, ali s tem morda škodujejo kon solidaciji države, za tem ne povprašujejo. Love se za demagoškimi šlagerji in razširjajo splošno nezadovoljstvo in s tem pasiven odpor proti državi. Iz mnogih svojih pristašev, ki so bili še nedavno odločni zagovorniki narodnega in državnega edinstva, so napravili na ta. način razdiralne elemente, ki narodu in državi no škodujejo nič man;' kakor zavestni komunistični agitatorji
Enako je s klerikalci, le da je v njihovih vrstah mnogo več ljudi, ki se popolnoma zavedajo, kam vodi njihovo delo, in ki ta smoter tudi hočejo. Tudi ti so znali svoje pristaše med narodom spremeniti v ljudi, ld stoje do narodne države vsaj a.patično, a,ko že ne sovražno.
Zakonska zaščita države je potrebam brez dvoma tudi v tej smeri. In uverjeni smo. da se bodo njene dobre posledice pojavile v najkrajšem Času
so bile sprejete vse točke zakona ve-
čino'—' neizpro-----:-*n, kakor jih je
predložila vlada. Snremeiilli so se le nekateri členi in to v smeri še večje poostritve. Tako n. pr. se ie določilo v členu 19., da se more smrtna kazen izreči za zločin po tem zakonu že, ako je krivec izpolnil osemnajsto leto. ko je storil zločin, dočim Je vladni načrt analogno srbskemu kazenskemu zakonu predvideval starostno mejo z enaindvajsetimi leti.
Dalje se je izpustil člen 16., ki govori o prestopkih potom časopisja in javnih zborovanj, ker so imeli člani zakonod?1"—-. odbora pomisleke, da bi se mogle te določbe zlorabljati.
Proti čleuu 1. in 18., ki govorita o razveljavljenju komunističnih mandatov, so glasovali zemljoradniki, republikanci in socijalisti. Komunisti se glasovanja niso udeležili.
Sprejem zakona o zaščiti države v zakonodajnem odboru so pozdravili vsi posbnci vladne večine z 0'1,"i-tini zadoSčenjem. Splošno se povdar-Ja, da bo ta zakon v veliki meri pospešil konsolidacijo naše države ln omogočil uspešno r-bilanjc kornnni-stičneoa razdiralnega delovanja kakor tudi delovania drugih sovražnikov ujedinjene Jugoslavije. Obenem bo povzročil, da se bo čimprej zajezilo tudi (VWstl6io delo onih de-magoških politikov, ki so v slepem sovraštvu proti današnli vladi izrabljali vsa sredstva ne glede na to. da so ž njim direktno podpirali uničevalno delo naših narodnih in državnih
Beograd, 29. Julija. (Izv.) Današnja seja zoknodajnega odbora se je pričela ob 9. uri dopoldne in se je nadaljevala generalna debata o zakonskem načrtu za zaščito države. Prvi Je govoril komunist Kosta Novako-
Koroški deželni zbor proti našim oblastvom
vid, ki je naglašal, da Je treba ta za-kou v odboru podrobno pretrestl, da ne povzroči državi zla. Tudi komunisti so mišljenja, da ie stanje države razdranano in da se mora izpreme-niti. Sklicevanje notranjega ministra Pribičeviča pa vzglede inozemstva sc mu nc zdi upravičeno, ker siični zakon Belgije, Švice in Zedlnjenih držav ni naperjen proti komunistom, ampak proti sindlkalističnim anarhistom. Ako se že hoče vlada sklicevati na zanad, potem naj se tudi ravna po zapadli. (Klici iz centra: Zakaj pa se vi ne ravnate po zapadnih metodah!) Komunistična stranka si noče priboriti oblasti zato, da bi se maščevala nad posameznimi. Ona si jo bo prilastila takrat, kadar bo sigurna. da Jo bo mogla obdržati v svojih rokah. Leta 1920. so bile prilike Jako zastrupljene, tudi komunistična stranka vkljub temu ni hotela izzvati prevrata. Novakovič je dalje citiral program svoje stranke in izjavil. da stranka nič skupnega z atentati. Polemiziral je z izvajanji poslanca Lji'be Jovanoviča in izjavil, da je III. intcrnacijonala obsodila atentat na prestolonaslednika regeu-ta in ho nastopila proti vsem onim, ki so iskali zatočišče v Rusiji in organizirali tamkaj atentat. Zahtc a, da se dovoli komunistični stranki legalen hoj, ker le tedaj zamore prevzeti odgovornost.
S tem je bila generalna debata zaključena in je sledila srcciialna razprava. ČIpii 1. je bil sprejet s predlaganimi izpremembami Kurbegoviča in Gjonoviča. Izpremembc se bodo naknadno stilizirale. Vsi ostali čieni so bili —--'efl v zmislu vladnega .a-črta. razven člena 16., ki odpade. Za poročevalca v skupščini je bil določen poslan"- '•'••rbegovič, ki bo že danes ukrenil vse potrebno, da bo poročilo natiskano in da se jutri razdeli v skupščini poslancem.
Seja le bila zaključena ob 13. uri.
Celovec, 29. julija. Ustavodajni deželni zbor je danes sklenil, da se takoj razveljavijo omejitve prometa i. živino, ki že obstajajo, in da se takoj odpravijo maksimalna cene za meso.
V odgovoru na vprašanje glede tega, da se delajo teikoče Korošcem pri potovanju v Jugoslavijo, se je odgovorilo, da so imeli ponovni protesti deželne vlade zaradi pasivnega zadržanja jugoslovanskih oblasti le
malo uspeha. Vlada bo napravila korake pri zveznem ministrstvu za zunanje zadeve, toda interpelanti morajo predložiti natančen materija!.
Na vprašanje slovenskega poslanca Poljanca zaradi sramotenja in klofutanja dne 5. juliia. se jc odgu« vortlo, da Je krivec 20!etni mladenič iu da vlada ostro obsoja to sramote-n.ie ter da bo storila vse potrebne kor;tke. da se storilec, ki je dal poslancu dne 5. julija klofuto, kaznuic.
Madžarska teroristična akcija za Jugoslavijo
Zagreb, 29. julija. «Riieč» javlja iz j predsednika, bana dr. Tomljenovida
dobro poučenih virov, da pripravlja madžarska vlada organizacijo tero-
rlstlčnlh čet. ki bi imele začeti akcijo v naši državi s teni atentate na regenta
in druge. Vod;a te organizacije ie zloglasni Gagliardi, ki prejema madžarski denar in ž njim nabira bivše da bi vršile j madžarske rdeče čete v ta namen, ministrskega
Preiskave proti
komunistom
Beograd, 29. julija. Ker je zapletenih v afero atentata na regenta večje število oseb, ki se nahajajo v tem času v inozemstvu, bo zahtevala vlada diplomatično, da se ji dotične osebe izroče. Izročitev dr. Sime Mar-koviča se bo zahtevala še daues.
Beograd, 29. jtjl;i-. '*.v.) Notranji minister Je odredil, da sc morajo pri vseh komunistih izvršiti stroge hišne preiskave. D"^danji rcauitati so po-
PROTESTNA SKUPŠČINA V ZEMUNU.
Zemun, 27. julija. (Izv.) Daues do« poldne se jo tu \tšil velik protestni zbor, na katerem so govorili poslanci Popovi'1, Janjič in Jašar. Po sjiodu sn jo razvila po mestu povorka, ki ja obhodila glavne ulice. Ko jo prišla do stanovanja dr. Bakiča, se je zgodil ne. ljub incident, ker jo — kakor on sam trdi, — vpil »Doli s separatisti, živela Jugoslavija!« a ljudstvo je razumelo »Doli s Srbijo, živela Jugoslavija!* io ga jo hotelo radi teh vzklikov dejan«
kazali, da je bila odredba umestna.; ^n napasti. Rešili so ga samo orožni« Posebno v komunističnih občinah so j ki so ga potem odvedli v Peograd.
Razveljavljenfe komunističnih mandatov
Beograd, 29. julija. (Izv.) V zmislu zakona o zaščiti države, ki je bil sprejet na današnji seli zakonodajnega odbora, bod" razveljavljene vse Javne funkcije, ki Jih opravljajo danes komunisti. Razveljavljeni bodo mandati vseh komunističnih županov in vseh komunstičnih občinskih od-born^ov. Razveljavljeni bodo dalje mandat! vseh 59. komunističnih po-slanecv v narodni skupščini.
Predsedstvo zakonodajnega odbora bo tekom jutrišnjega dneva sestavilo poročilo o sprejetem zakonu za zaščito države. Zakonodajni odbor se sestane jutri popoldne h kratki seji, na kateri bo to poročilo odobril, V nedeljo dopoldne se bo vršila na to seja parlamenta, ki bo sklepal o predloženem poročilu zakonodajnega odbora. Skupščina na sklepu odbora ne bo mogla ničesar spremeniti, ampak bo prešla kratkih načelnih
RUSKI STRADAJOČI KMETJE OGROŽAJO MOSKVO.
London, 28. julija. Kakor javlja »Mornlng Post», se pomikajo proti Moskvi velike množice kmetov, ki beže Iz kr'n" kjer divja slad. Med Potjo pustošilo.
Izjavah zastopnikov posameznih parlamentarnih skupin takoj k glasovanju. Smatra se, da bo seja le kratka in da bo zakon o zaščiti države sprejet z ogromno večino.
Takoj po seji pletiuma se bo sestal verifik?rijski 'ndc«.v. t-i ho na podili sprejetega zakona skleni! razveljav-Ijenje komunističnih mandatov. Svoje poročilo bo ~-edložil parlamentu. ki se v ta namen zopet sestane v ponedeljek dopoldne, da odobri poročilo v-ifikacijskega odbora in s tem definitivno uniči 59 komunističnih poslanskih mandatov.
Beograd, 29. julija. (Izv.) V parlamentarnih v«—se srnvori, da bo vlada takoj do pravomočnosti razv-
ljr.Wjenia k'......-'stičnih mandatov
razpisala za izpraznjena poslanska mesta nove volitve, ki "b odo vršile ež meseca "--'-mbra ali najkasneje začetkom oktobra.
bile razkrite velike -nožine orožja in bomb. V selu Ostružnica pri Beogradu je bil gretim neki hrv-'-\-dtlavec, nri katerem so našli več
LEO STEIN UMRL.
Dunaj, 20. julija. (Izv.) Danes je umA
bomb in ekspb'ivnili snovi. Priznal: v 59. letu starosti po daljši bolezni pi-
je, da jo ime! nalotr, da ubije regenta o priliki povratka iz Francije. V vasi je bilo na podlagi '"'"—ove iz»o-vedbe aretiranih še deset oseb.
Beograd, 29. julija. (Izv.) Včeraj so aretirali tu človeka, ki je imel nalog, i7"-šiti atentat na ministra Pribičeviča v Novem. Izpove dalje, da se Je pripravljal nov atentat na regenta ln Pašiča.
ŽALNA SEJA NARODNE SKUPŠČINE.
Beograd, 39. julija. (Izv.) Jutri dopoldne ob 9. se sestane narodna skupščina h kratki seji, na kateri bo imel takoj po otvoritvenih formalnostih predsednik dr. Ribar žalni nagovor poslancu jn ministru Miloradu DraSko-viču. PO njegovem govoru bo seja zaključena, poslanci pa se bodo podali v cerkov nasproti parlamenta, kjer se bo vršil rekvijem za umorjenim Draž-kovičem.
STALIŠČE DEMOKRATSKEGA KLUBA K RAZVELJAVLJENJU MANDA-TOV.
Beograd, 29. julija. (Izv.) Demokratski klub jo imel prod današnjo sejo zakonodajnega odbora konferenco, na kateri je po daljši vsestranski razpravi sklenil, pristati na razveljavljene komunističnih mandatov. Poslanci so prišli do nvfcrenja da se s tem ne krši ustava ker so bili vsi današnji poslanci izvoljeni žo v pred-ustavni dobi in na podlagi volilnega, v^ knna, ki ni za garantiran po ustavi. Tako volilni zakon kakor tudi ustava sama predvidevata, da se morejo poslanski mandati razveljaviti iz razlogov inkom-pabilitete. SnloŠno naziranje ca Je, da je.
izvrševanje poslanskega mandata neraz-drtižljivo s pripadnostjo današnji komunistični stranki, ki negira našo državo in se bori proti njej z zločinskimi sredstvi. Volilni zakon in ustava naposlfd razlogov za izgubo pasivne volilne pravico ne naštevata taksativno ampak ea^ mo vzgledno, zato je dopustno, da so med te razloge vštoje tudi pripadnost k teroristični komunistični strank5
ODPUST KOMUNISTIČNIH URADNIKOV.
Beograd, 29. julija. (Izv.) , Glede določbe. da se imajo komunisti odpustiti iz vseh državnik služb, je zakonodajni odbor sklenil, da ima to veljati tudi za ona privatna podjetja, ki so od države privilegirana, zlasti za narodno banko in za privatne železnice.
EVAKUACIJA ZADNJEGA DE-LA DALMACIJE.
Beograd, 29. julija, (Izv.) Polkovnik Kalafatovič, član razmejitvene komisije za Dalmacijo, potuje tjakaj te dni, ker se evakuira tretje cone kakor smo že poročali, prične 17. avgusta.
POSVETOVANJA HRVATSKE OPOZICIJE.
Sarajevo, 29. julija. Osrednji odbor hrvatske kmetske zajednice je imel včeraj svoj občni zbor. na katerem so bili irvoMeni delcati, ki se udeleže v Zagrebu konference hrvatskih opozicijonalnih strank, ki se vrše koncem tega meseca.
FINANČNI ZAKON ZA L. 1921/22.
Beograd, 29. julija. (Tzv.) Finančni zakon za leto 1921/22. je izdelan in so predloži finančni parlamentarni komisiji v odobrenjo.
ČIŠČENJE BEOGRADA.
Beograd, 29. julija. (Izv.) Uprava mesta Beograda jo sklenil.'! iztirati vse one prebivalca, ki nimajo policijskega dovoljenja za bivanje tamkaj ali pa če si jo dotičnik nabavil dovoljenje ua nepravilen ali nepošten način.
NOVA POSILJATEV KOVANEGA DROBIŽA.
Beograd, 29. julija Finančno ministrstvo je prejelo " vagonov drobiža po 10 in po 25 par. Novci po 10 par so spustijo takoj v promet, novci po 25 para pa sc bodo nekaj časa zadržali.
KOMUNISTI IZKLJUČENI IZ
NOVINARSKE ORGANIZACIJE.
Beograd, 29. julija. (Izv.) Po sklepu večine Jugoslovanskega novinarskega udruženja, sekcija Beograd, so_ izključeni iz UdruZenja vsi komunistični rio_ vinarji. Istočasno pa bodo pozvani vsi Člani, ki so izstopili, da se zopet vrnejo v udrnženj«.
ŠEF PROSVETNEGA ODDELKA PRI LJUBLJANSKI VLADI.
Beograd, Sf>. ju.li.ia. ttzv.) Na današnji seji ministrskega, sveta je bil imenovan iiefom oddelka, za prosveto pri pokrajinski vladi v Ljubljani dr. Karel Skaberne.
sa tel j Leo Stein. znani libretist dunajskih operot, ki so bilo stalno na repertoarju vseh svetovnih gledališč, ki so gojile opereto. Med drugimi jo deloma sam, deloma skupaj s pisateljem Viktorjem Leonom spisal libreto za zuane opereto <Vesela vdova», »Knoginja čarda5a>, »Srčkana deklica«, »Poljaka kri. Itd.
Borsa 28. luSija
Zagreb. Dovize: Berlin 220—252, Bukarešt 225—228 Milan 738—743, London izplačilo 632—650. čok 64o, New-york kalmi 17850—17950, Pariz 1367, Praga 223—225, Švica 2925—8000, Dunaj" 18.65 —1&70. Budimpešta 46.50 — 47.50. Valuto: dolar 170—174, avetrij. sko krono 19-21, rublji 20—30, češke krone 222, funti 640, napoleoni 595-600, marke 219—21950, lire 736—740
Banka za Primorje 815—845 Trg. obrtna banka 210 Hrv. eskomptna banka 655—G58 Brodska ban bi 435 Jadranska banka 18oft—187." JugoRloven5ka banka 535—588 Ljub. kreditna banka 800 Narodna banka 535—535 Ročka pučka banka 405—120 Srpeka banka 700-715 Praštediona 5035—5145 Dubr. par. dražba 4200 Gutman 1150
Nar. šumska indnstrija 5S0— Slavonia 800--830
Ljub. strojne tovarno in livarno 860 Trb. premogokopna družba 785
Beograd. Valute: dolar 43.40—43.60, leji 56—56.50, lovi 36.50—37, marke 54.05—54.75, napoleoni 147.50—148. Devize: Loudon 159.50—160, Pariz 340— 344, Praga 55.60—55.70, Dunaj 4.67—4.70, Berlin 55-55.50, Milan 185—185.50.
CnrilL Berlin 7.525, Newyork 610, London 21.80, Pariz 46.70, Milan 25.60, Praga 7.70, Budimpešta, 1.625, Zagreb 3.50, Bukarešta 7.75, Va.rilava 0.30, Dunaj 0.675.
Dunaj. Devize: Zagreb 534.50 —. 538.50, Beograd 2136—2156. Berlin 1189 —1195, Budimpešta 246—249, Bukarešta 1200—1210, London 3445—3465, Milan 4030—4050. Newyork 963 — 967, Pariz 7417.50—7457.50, Praga 1204.7T>—1210.75, Sofija 750—760, Varšava 49—51, Curih 15.825—15.875. Valute: dolarji 955— 969, levi 740—760. nemške marko 1187 —1193, hmti 3415—3435, trano. franki 7405—7447, lire 4025—4047, dinarji ti-sočaki 2114 — 2134, etotaki 2105 — 2125, poljsko marke 46.50—1850, leji 1195— 1205, švic. franki 15.800—15.850, češkoslovaške krotie 1205.75—1211.76. mad-» iarake krone 246.75—240.75.
Prevarane nade
tanki nekdanje »Parlamentarne tejednice*, klerikalci, zajedničarji in frankovci so upirali sv ojo oči v Stotina, Protifa, ki so ga rotili in profili, da naj oživofcvori zopet nekdanjo par-lajnenurno skupino. Protič, ki je pri-8el v načelno konflikte v, radikalno stranko, je res začel sondirati teren **
tfgHH tnrtnarfiljf rastopaT interne ?RC|jjW of veHHS certcrtOT paetešfiiv sa,' s tri j« in habsburške dinastije, tako za-1 korist revežem, seveda proti odlkod-
stopa danes interese skrajnega italijanskega naeijonalizma in fašizma. Zato je potrebno in za naš jugoslovanski živeli v neodrešeni domovini vzpod-bujnvalno, da prekinomo zveze z Vatikanom, ki nam jo zadal žo toliko krivic. Zlasti veliko ogorčenje proti Vatikanu vlada v našem Primorju in onem
novo parlamentarno konst.elacijo, inieljdelu Dalmacije, ki je Ml od prevrata je v Zagrebu dogovore s klerikalci in J som pod italijansko vlado, ki pa je zajedničarji, potem je pa- odpeljal' mnogo težje prenašal teror, ki je pri-i Rimsko Toplic«.	hajal iz Vatikana, nego toror rimske
vlade. V današnjih razmerah ne potrebujemo nobenih pogodb in konkorda-
Zairdničarski listi so sicer priobčili fleke komunikeje o teh razgovorih, toda Protič je molčal... Zadnji do-
tov z Vatikanom in ves naš narod, ki
........ j...............— J	*....................... • ........
godki, atentati in ž njimi v neposredni I jo trpel pod vatikanskim fašizmom, bo
k vezi nflpjeCo pisanje klerikalnih in za-,j( dnicarskib listov, so pa. popolnoma izpreraonili situacijo. Protič jo uvide!, s kakimi ljudmi ima porla, in ni hotel nobenih zvez več s politiki, ki so opravičevali zločinske napade na regenta. in našo državnike.
Radikalsfci beograjski »Balkan* sedaj poroča, /ia jo Protič prekinil vsake zveze s politiki bivše zajednice in poveril tvojim osebnim prijateljem nalogo, naj izravnajo spor med njim in radikalno stranko, a da naj obenem najdejo platformo, na temelju katere bi prišlo do sporazuma med Protičem in demokrati, Id so bili doslej odločni nasprotniki Protičvili političnih ekstra-vaganc. Kot se poroča iz Beograda, jo Protič pripravljen, da popusti svojo ek.-tremno stališče, •-topi zopet v politično življenje, ter posvi ti vse svojo moči borbi proti protidržavnim elementom.
Zato je Protič odklonil vsake politične kouference v Rimskih Toiilieah. ki jih zapusti te dni, da s« vrne v Beograd. Ako pride do sporazuma med Protičem in radikalnim klubom.
nini in rimskim privoljenjem.
škofje ne morejo pozabiti blažene Avstrije, kjer so le mignili z mezincem a država je že z loparjem udrihala po nepokornom »brezverskeni* učiteljstvu Potolaženi naj bodo, da bo mladina v državni jugoslovanski šoli vso lepše vzgojena v odkritosrčnosti kot pa v šolah, v katerih bi imeli ti gospodje velepravico!
Zapomnijo naj si, da ?o ne vzgojuje s peklom, z vicami in nebesi, ampak z odkritosrčno besedo! Kdor temo ljubi so v nji pogubi. Svobodno učiteljstvo ljubi jasnost, zato bo v šoli in zunaj šole delovalo po vseh močeh, da spravi
naša vlada vsako odnošaje z rimsko stolico, dokler ta ne preneha s svojo nam tako sovražno in škodljivo politiko,
r. navdušenjem sprejel vest. da prokine slovensko ljudstvo iz teme v pravo,
-•—*-- odkritosrčno življenje. Ne bo se balo hujskanja v pastirskih listih, ljudstvo bo sodilo učitelja po uspehih, ne pa po zavijanju oči proti nebu.
Država dobro vč, da se ne žali v šoli liti v najmanjšem verski Čut, zatorej jc odveč, čo jo kličejo ti gospodje na. pomoč. Kadar pa kdo izmed višjih pastirjev zv6 za kakega pohnjšljivca mladi-zajediu-1 no v šoli, takrat pa le po njem. Hva-u- ~ -----iztrebljenje
Razkrinkana lopov Kina
Nedavno je neki hrv atski ____.	.
■arski list prinesel iz Amerike senza- i ležno jim bo za pravično
vala, Ha, se TrMidJI oJjtortte Viem spojim pred pravicam v Maroku. Razmerje iaed Španijo in Francijo se je radi tega
španskega koraka v Parizu jako poostrilo, toda sedanji poraz Špancev v Maroku je situacijo razjasnil. Španija si bo sedaj gotovo premislila, da bi nadaljevala politiko, ki jo je zasledovala dosedaj, ko je hotela iztisniti Francijo Iz Maroka.
francosko časopisje ne prikriva svo) jega veselja nad tem španskim porazom. Tako piše n. pr. «Jouroal», da j«
sedanji poraz Spancev v Maroku samo posledica špansko samoglave politika, kor je hotela rešiti maroško vprašanja na svojo roko, dasi je dobro vedela, da jo ta rešitev brez sporazuma s Fran', cijo nemogoča.
Politične beležke 1 Po svetu
cijonalno poročilo, da jo predsednik ameriško Unije Harding na predlog državnega sekretarja za, zunanje zadevo polkovnika Hughesa odvzel exequatur našemu generalnemu konzulu v Nevv-Yorku Vladimiru Saviču in mu prepovedal izvrševanje konzularno službe.
To vest so seveda z velikim veseljem ponatisnili tudi »Straža«, »Naprej*. »Jugoslavija* in »Slovenec*, pobožno zavijali oči in vzdihovali: poglejte, kake diplomatske predstavnike imamo! Sedaj se je vsa stvar pojasnila kot, podla laž in intriga avstrijakantov v Ameriki, ki jim je bil na poti jugoslovanski konzul.
tedaj gotovo tudi demokrat,je ne bodo! Vso akcijo proti konzulu Saviču je iiaspiotovali Protiču, ker bo ta s svo- j uprizoril znani avstrijski agent v Ame-
jun v topom v radikalni klub. prevzel vse obvezo strankarske discipline.
Tako se zna skoro dogoditi, da. bo Protič. ki je bil do danes Bog - rešitelj opozicijonaleev. zopet zaveznik demokratov v borbi proti stibvcrziv-nim elementom. Kaj bo pač sedaj začel gospod dr. Trum bič, za katerega Protičev preobrat, nc očaranjc kakor za
riki Frank Zotti, ki je tožil konzula Saviča pri ameriški v ladi, da postopa nepravilno proti izdajanju potnih listov. Dokazalo se je pa takoj, da Sa-vič ni hotel dati potnih listov nekaterim sumljivim osebam iz Zottijeve okolice, ker je domneval, da. hočejo z nepoštenimi nameni v Jugoslavijo. O
reku. atirmina
in Drinkoviča.
bo manjšo raz-j kakem sporu z ameriško vlado toroj vii Korošca in snn-, n;tj govora, konzul Savič vrši še na-
Nov
dar Vatikana goslaviji
Ju-
dalje svojo konzularno službo.
Seveda do sedaj še noben list, ki jo ponatisnil te zajed ničarske laži o Saviču. ni smatral potrebno, da prinese resnično poročilo. Savič jc eden najsopsobnejših diplo-Do&edanji apostolski administrator matskih uradnikov naše države. Bil je *a Reki Decio Constantini je imenovan j novinar, ravnatelj beograjskega dnev-m reškega akofa.	! nika »Novo Vreme* in stalni dopisnik
To imenovanje, ki ga je izvršil V:l- , ^Dailv Telegraph.- . Ves čas vojne jc tikan, jc nov dokaz, kako stališče zav-jbil šef preshiroa. v- našem poslaništvu ženin, rimski Vatikan napram Jugosla- v VVashingtonu. Izdal je tudi obširno vi ji. Reka je do sedaj pripadala po.! i delo o Srbih in južnih Slovanih v an-Sonjsko škofijo. A z ustanovitvijo ško-1gleškom jeziku. — Toga zaslužnega fijskega sedeža na, Reki so pretrgane j človeka, so napadli zajedničarji in kl.>-yse te zvezo iu D'Annimzijev prijatelj rlkalci, kor je odločen zagovornik na-Constantini je po vatikanski milosti rodnega- in državnega edinstva.
postal škof na, Reki.	!	-
Nas komentar k temu imenovanju je j _ nepotreben, ker ga komentirajo dovolj $8;gši §kOf|6 in UCitelj* italijanski nacionalistični listi, ki z1	SfttfO
velikim navdušenjem pozdravljajo ko-
rak Vatikana in pravijo, da se je Vati-- učitelj z dežele nam piše: kan prej in odločnejše zavzel za itali-j «Jutro* v št. 172 omenja, »Pastirski janstvo Reke ngo rimska vlada. Jugo- iist jugoslov. škofov*, 'ki udriha po slovanski škofje so v Rimu in v svojih j Sokolstvu. Poseben strah imajo gg. konferencah v Zagrebu protestirali j škofje pred vzgojo v sokolskem duhu. proti odcepitvi Reke od sremske Sko-1 Cerau tako, saj vendar uče, da stoji fije. Toda. Vatikan se ui oziral na njih | ccrkev na trdni skali, in peklenska
vse pravo učiteljstvo. Hujskati proti šoli sploh, to ni dostojno« ni možato. Sicer pa naj bodo uverjeni ti premilo-stivi gospodjo, da eo zavedno učiteljstvo ne boji pastirskih listov, ono se ravna po svoji vesti! Resnico božjo in človeško le razlagajte svobodno v cerkvi in zunaj cerkvc, to bo ljubo vsem prijateljem in neprijateljera, ampak brezvestnega hujskanja se varujte!
zahteve iu proteste in imenoval Con-sta.nt.inija za reškega škofa.
To imenovanje jc nov udarec od ftrani Vatikana Jugoslaviji, ki bo sedaj gotovo vedela, da ima, istega, nasprotnika v Vatikanu, kot ga ima v italijanskih fašistih in naeijonalistih. Zato si bo jugoslovanska vlada gotovo j premislila., predno stopi v kakršnakoli' pogajanja z današnjim fašist ovskim:
vrata je no bodo premagalo.
Toda poglejmo dalje! V tem listu pozivljejo škofje nafo državo, da. mora ona čuvati pravice vernikov do verskega pouka iu verske vzgoje v šoli, »kjer ne sme biti nikomur svobodno, da vašo dec<i zaradi vero žali, ali ji sveto vero, edino resnico, zasraimije..» — Kam meri to? To je hujskanje proti sedanji šoli in učiteljstvu, ki po ve-Va ti kanom.	I likanski večini ni hotelo nikdar biti
Potrebno je, da se razčisti vprašanje j nuski suženj, tem manj da bi se danes oluošajev mod Vatikanom in Jugosla-1 hlinilo višjim pastirjem, ki so toliko vijo. Kakor jo Vatikan v bivši avstro-j dobrega srca, da so pripravljeni odsto-
Spanski poraz v Maroku
Do danes še niso znani vsi detajli strašnega poraza, ki so ga doživeli Španci v boju z raznimi arabskimi plemeni v Maroku, vendar je soditi po dosedanjih poročilih, ki prihajajo iz severno Afrike, da je španski poraz mnogo večji in resnejši kot so je splošno pričakovalo. Tako piše n. pr. pariški »Temps*. da je španski poraz v Ma»o-ku največji poraz, ki ga je dosedaj doživela katerakoli evropska država v svojih kolonijah. Italijanski poraz v Abesiniji jo bil sramoten, toda vendar ne tako strašen kot je poraz Spancev v Maroku.
2e v mesecu juniju so posamezna arabska plemena začela z Guerilla vojno proti španskim posadkam v Maroku. Temu uporu domačinov so se polagoma pridružila vsa plemena. Španska vojska pod poveljstvom generala Svlvestrc-ja je dobila takoj ojačenja iz Evrope, toda bilo je prepozno, ker so je upor razširil po vsem Maroku. Taktika vstašev jo bila jako srečna, tako da sc jim je nazadnje posrečilo, da so obkolili glavni del španske vojske. V odločilnem trenotku so napadli celo špaukso divizijo, kjer se je nahac jalo tudi špansko vrhovno poveljstvo ter jo popolnoma uničili. Ko je videl general Sylvestre poraz svoje divizije je izvršil samomor. Ravnotako eo »e vstrelili tudi 4 višji špansk častniku Ostanki španske vojske beže v divjem bogu proti MelUi. Na svojem begu so Španci uničili vsa svoja stališča ter zrakoplovne in aeroplanske parke, tako da so sedaj brez aeroplanov, ki bi jim mogli in ki so jim poprej v borbi z vstaši mnogo koristili.
.Španska, poročila povdarjajo iu priznavajo, da je vstaja v Maroku splošna in da se vrše še vedno borbe med vstaši in posameznimi španskimi posadkami, ki so pa popolnoma izolirane. — Španci se nameravajo umakniti do Melille in izkusiti, da tu zaustavijo prodiranje vstašev.
Francosko časopisje poroča, o španskem porazu v Maroku s prikritim veseljem, ker je ravno v zadnjem času španska vlada nastopila z diplomatsko noto v Parizu glede vprašanja mesta in pristanišča Ta.nger in naravnost zahte-
'+ Narodna Obrana v Osljeko. .Tn"o slovanski dobrovoljci v Osijeku so ustanovili »Narodno Obrano*, ki bo začela energično borbo proti protidržavnim elementom. Savez dobrovolj-cov za Vojvodino je sklical v ta namen narodni zbor za Vojvodino, ki se vrši v nedeljo, dne 31. julija v Osijeku.
•f Sožalje pesnika Vojnoviča. Povodom atentata na ministra Draškoviča jo poslal pesnik Ivo Vojnovič iz Niša naslednjo sožaljno brzojavko: Slava velikemu pokojniku Miloradu Draško-viču, umorjenemu na braniku narodnega in državnega edinstva. V njegovem imenu in v imenu spomina vseh uiu-čenikov za svobodo zahtevajmo neizprosno roko pravice juroti domačim in zunanjim propagatorjem terorja in d»-fetizma, ki so edini krivci takih zvor-skih atentatov.
-!- Izstop iz komunistične stranke. O. Lj. Vencajz nas naproša, da. objavimo sledečo izjavo: Ker so se po poročilih v listih v Srbiji in Hrvatskem vrinili v komunistično stranko neodgovorni elementi, ki s svojim, načelom komunizma naravnost nasprotujočim delovanjem stranko onečaščajo, izjavil;™, da nočem imeti od današnjega dne naprej nobenega stika več s stranko in da Id iz nje tudi formalno izstopi', če bi stranka v Sloveniji še poslovala. — Ljubljana, dne 29. julija 1921. — Ljudevit Vencajz.
-'- AH mera še nI polna? Današnja »Straža* jo prekosila žo samo sebe, ko piše o atentatih in popolnoma mirno in hladnokrvno primerja vidovdanskega mučenika Principa z atentatorji Steji-čem in Alijagičem. oei, da so jih vodili isti motivi. Težko je najti izraza, ki bi dovoljno označil tako pisanje. Primerjati zločinsko morilce, podkupljene iz tujine proti lastni državi, z narodnim idealistom Principom, ki jo za veliko Idejo Jugoslovanstva žrtvoval sebe, ki je postav il temeljni kamen našega osvobojenja in ujedinjenja, to je že lopovstvo. ki ga je zmožna le »Straža*! Saj so ravno oni, ki so na Vidjv dan 1914. izlili ves svoj gnjev na Principa in Cabrinoviča, ki so pretakali solze groze nad srbskimi morilci, danes pa zopet primerjajo laše prve borilce in mučenike s komunističnimi atentatorji!
-]- Jugoslovansko - češkoslovaška vojna konvencija. Iz Beograda javljajo, da podpišeta v imenu naše države vojno konvencijo s češkoslovaško republiko načelnik generalnega, štaba vojvoda Petar Bojovič in generalštab-ni polkovnik Danilo Kalafatovič.
4- Neodkritosrčnost Madžarske. Iz Beograda poročajo, da ima naša vlada v rokah zanesljive podatke, po katerih se madžarska vlada prav nič ne briga za predhodna izvrševanja triatlonske mirovne pogodbe. Tako mora madžarska znižati efektivno stanje svoje vojske na 35.000 mož. Kljub temu pa ima danes Madžarska mobiliziranih več nego 100.000 mož. V popolni vojaški pripravljenosti ima danes madžarska svojih 7 kompletnih divizij z veliko ar-t.ilerijo in ostalimi tehničnimi četami. Samo žendarmerijska rezerva, ki pa je ob jednem redna madžarska vojska, šteje 12.000 mož. Te podatke, ki so popolnoma avtentični, predloži naša, vlar da, vrhovnemu svetu, da mu dokaže, kako malo se briga Madžarska za izvrševanje določb mirovne pogodbe.
—	Avstro - madžarska razmejite*
Razmejitveni odsek za Avstrijo in Madžarsko (polkovnik Gravcn za Anglijo, major Jocard za Francijo, major Caalma za Italijo in polkovnik Jama, guči za Japonsko) sc je danes ob pri, sotnosti avstrijskega delegata, jniniste. rijalnega svetnika Neugobaura in ma-džarskega delegata polkovnika Ke-rcsztesa, sestal k ustavni seji v Gradcu,
—	Vzroki padca madžarske valute. »Magyar Hirlap* priobčuje izjavo finančnega ministra HegedUsa, v kateri pripisuje ta padec madžarske krone izključno izplačevanju nemško vojne odškodnine. Cim s« ta prehodni pojav premaga, bo madžarska krona zopot poskočila. — Isti vzrok jo kriv pae tudi padca našo valute, kakor spkb padanja vseh »nezdravih!, valut.
—	Brusilov, poveljnik boljševiškib čet v Mali Aziji. Iz Pariza poročajo, da je sovjetska vlada izročila geueralu Brusilovu vodstvo diplomatske in vojaške akcije, ki jo je izvesti z Mustafo Kemal pašo. Brusilov jo izjavil, da je pripravljen, provzeti v svojo roke vso politiko, ki so tiče sovjetsko Rusije ter Perzije, Afganistana in indijskih obmojuih ozemelj.
Sfurt in turistika
Nogomet. — DunaiJ.i Kapld : Iliriji), V soboto ln nedeljo dne 30. In 31. t. m. Igra v Ljubljani kombinirano moštvo dunajskega Rapida, ki je prvak Avstrije in na glasu kot eden prvih klubov na kontinentu. Njegovo izredno kvaliteto dokazuje zmaga nad praško Slavijo 5: L Rapld jc porazil razen tega v tekoči sezoni najznamenitejše klube Nemčije, Italije, Švice, Madžarske In Švedske. Avstrijsko reprezentanco tvorilo po večini Igralci Rapida. — Pričetck tekme oba dneva ob pol 19. uri, torej dovoli kasno, da i! more tudi v soboto vsakdo prisostvovati. Predprodaji vstopnic v trgovinah Kane in Pevalek v Židovski ulic Cene: numerirani sedeži I. vrste 32 kron, II. vrste 20 kron, stojišča 12 kron, članske in dijaške vstopnice 6 kron.
Pavalna tekma, ki io priredi v nedelj-* dne 31. julija (pričetek ob 15.) .Ljubljani ski športni klub* na Ljubljanici, bo pokazala razveseljiv napredek plavalnega športa od lanske sezone sem. 2c sedaj so prijavljeni k 12 točkam vzporeda 104 tekmovalci iz raznih sportuih društev ta telovadnih organizacij. Posebno oster boj sc pričakuje pri plavanju na 1000 m. Tudi pri skakanju v vodo sc jc priglasilo lepo število dobrih tekmecev. Velezani-miva novost za občinstvo bo vvaterpolo, boj z žogo v vodi. Igra ga moštvo Ljubljanskega športnega kluba (črni) proti kombiniranemu moštvu »Primorja* in »Ilirije* (beli). Predprodaja vstopnic v trgovini A. & E. Skabcrne, Mestni trs 10. Dohod k prostoru za gledalce (čolnarna), po Trnovskem pristanu in Veliki čolnarski ulici. Razdelitev častnih srebrnih kolajn zmagovalcem takoj po tekmi.
Zlct v solčavske planine. Celjski odsek Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva priredi, kakor stno že poročali, prihodnji teden zlet v Solčavske planine in Logarsko dolino. Tura ie določene sledeče: Luče-Robauov kot-Korošica čez Kamniško sedlo na Okrešelj-Logarska dolina. Vendar se tura pO dogovoru še lahko spremeni. Odhod v ponedeljek dne 1. avgusta, eventualno Ze v soboto ali nedeljo 6„ ozirom s 7. avgusta. Zlet bo vodil g. Kranjc.
Kmalu poteče četrto leto. odkar je! Tf-gel v grob mož mučenik naše narod-j ne ideje — pisatelj Frane, Mas olj-1 Podlimb arski. V tuji zemlji — v j Pulkavi rji Nižjem Avstrijskem po-: čiva jo njegovi zemeljski ostanki — a' narod slovenski, za katerega je tako. vroče bilo njegovo izmučeno srce do ] zadnjega utripa, se mu še do danes ] najina nje ni oddolžil.
V	slovenskih časopisih -.se je Kitalo; ze mnogokrat, kako naglo pozabljamo; Slovenci svoje zaslužno može. Tako jej ostal med drugimi tudi naš Podlim-' barski pozabljen.
V	njegovi rojstni občini Krašnja se je sestavil odbor, ki je, sklenil, da mu v hvaležen spomin vzida in odkrije spominsko ploščo v njegovi rojstni hi- j ši v Spodnjih Lokah. Komu izmed zavednih Sloveeev ni znan Podlimba.rski, mož, ki je našo slovensko književnost obogatel z mnogimi proizvodi duševnega dela, a si je s knjigo »Gospodin Franjo* nakopal pregnanstvo iz domovine in svojo prezgodnjo smrt?
Odbor prosi mnogoštevilne njegova prijatelje in znance ter vse Slovence, da prispevajo v denarjih, da omislimo dostojno ploščo ter jo odkrijemo s primerno slavnosti o koncem avgusta t, l.
I Ker je. danes vse drago, tudi taka, plošča. velja, lepe tisočake; zato pričakuje odbor, da, zavedni Slovenci in sploh Jugosloveni omogočijo z obilnimi prispevki odkritje spominske plošče Pod-limbarskernu.
Skupni izkaz darov priobčimo v slovenskih časopisih. Slavnostno odkritje bo 28. avgusta I. 1. Darove snrejema: »Podlimbarski odbor* v Krašnji pri Lukovici.
Mm® opera
Rista £avina
lz Žalca v Savinjski dolini prihaja vest, ki nam obeta dragoceno oboga-tenje naše oporne umetnosti. Znani naš skladatelj Risto Savin ustvarja novo opero 'iGosposvctski sen*, katero libreto sta napisala skladatelj sam iu Franjo Roš. Nova opera ho — kakor poroča celjska »Nova Doba* — dovršena še pred otvoritvijo prihodnje gledališke sezone.
»Gosposvetski sen» liani obeta mnogo. Opere v podobni nacijonalni smeri doslej še nismo imeli. Zato je pričakovati. da ž njo dobimo delo, ki bo v pogledu glasbe in snovi dejanja poklicano, da predstavlja našo slovensko operno umetnost in ž njo naše ime in zsrodovino ostalim Jugoslovanom in
nas vse kot celoto ostalemu kulturnemu svetu.
Dejanje opere je zgrajeno na tleh Gosposvetskega polja v dobi njegove slavne preteklosti. Glavna in zgodovinska oseba ji je Bernard, knez Koro-tana, in Kranjske marke, ki je vladal od 1202. do 1256. leta.. Dasi nemškega rodu, je bil povsem knez slovenskega naroda. Še zelo mlad jo nastopil vlač do, a. je že tu pokazal svoje izredne vrline poleg prekipevajoče, krepko in mehke, v dejanjih nagle mladosti. Juta, hčerka češkega kralja Otokarja I. Premysla, mu jo bila žena. Plemenito, dobrosrčno, ljubko dete je, slovanske krvi in narave. O snubitvi nam je v spisih vetrinjskega opata, in kronista j Ivana ohranjena miona zgodba, ki j daje dejanju opere dramatično snov. i Vrhunec vsega. pa. t.vori z vsemi obredi 'knezovo vstoličevanju. ki Je_ nekaj brer.primerno velikega v zgodovini naše kulturne in demokratične preteklosti.
Hvaležni smo skladatelju, da nam je v teh trdih dneh ustvaril baš to delo. Bodi nam to delo vselej silen klic, vodeč naša čustva in misli k bratom, ki so še tam onkraj naše svobode. Te žive slike iz davne prošlosli naj nam pričajo o sili in zdravju Jugoslovanstva in naj nam dajejo silo in noro-štvo tudi za, bodočnost!
Novi ravnatelj zagreb Ske narodne opere-
Kot smo že poročali, je imenovan za ravnatelja, zagrebške narodne opere skladatelj Petar Konjovič, inšpektor umetniškega od.elj.-nja ministrstva pro-svete in dosedanji intendant narodnega, gledališča v Novem Sadu. Novi ravnatelj Petar Konjovič je rojen 1. maja 1883. v Čurgu v Bački. Gimnazijo je končal v Novem Sadu, a učiteljišče v Sornboru, odkoder jc odšel na konzervatorij v Pragi, kjer je končal kompozicijski oddelek v dveh letih. Do začetka vojno jo bil učitelj glazbe v Zemtinu, a ob enem profesor na beograjski glazbeni šoli. Za časa vojne je živel v Somboru in Zagrebu, a po prevratu je odšel v politični misiji v Novi Sad, kjer jc stopil na čolo jugoslovanski akciji, se boril odločno proti veli-kosrbski propagandi in širil mr-el jugoslovanskega edinstva. Organiziral je veliko narodno skupščino dne 25. novembra 1818 v Novem Sadu, ki je na njegov predlog proglasila odcepljonje Bačke, Banata in Baranje od bivše avstro - ogrske monarhije. Bil je član začasne narodno vlado za Vojvodino in član velikega narodnega sveta za Vojvodino. Leta 1919. je zapustil po doseženem svojem cilju politično polje m se zopet posvetil svoji umetnosti.
Imenovan je bil za, inšpektorja umetniškega odeijenja ministrstva prosvete, kjer je ostal do februarja letos, ko je bil imenovan za upravnika narodnega gledališča v Novem Sadu.. Ob enem je bil prideljeu hrvatski vladi ua službo v, poverjeništvu za prosveto, ki ga je sedaj imenovala za ravnatelja opere v, Zagrebu. Konjovič je med prvimi jugoslovanskimi modernimi skladatelji in glazbenimi kritiki. Najvažnejša njegt> va glazbena dela so tri zbirke pesmi kompozicija legenda za, klavir in opera Vilin Veo, katera se je prvič uprizorila v Zagrebu v 1. 1917. z največjim umetniškim uspehom. Leta 1920. je na turneji z vjjolinistom Zlatkom Bakolo-vičem dirigiral v Parizu največji pariški orkester Pasdelou, ki je igral njegove simfonijske variacije. Vsa pariška kritika jo bila polna hvale in ga hvalila tako kot dirigenta, kot komponista. Kot glazbeni kritik je pisal Konjovič mnogo kritik in člankov o muziki v zagrebškem Savremeniku, Književnem Jugu in Letopisu Matic« Srbske. Svoje muziške eseje je izdal 1. 1919. v Zagrebu v knjigi LičnostL Zagrebška opera dobi v novem ravnate!,jii strokovnjaka prve vrste, ki bo posvetil vse moči zavodu.
Domače vesfi
*	Kraljevi namestnik Ivan Hribar
T>o sprejemaj deputacije 1. avgusta ob 9. dopoldne.
*	Pokrajinski namestnik g. Ivaa Hrl-har v Cerkljah, Iz Corkelj nam poročajo: Pozno na noč smo Cerkljani zvedeli, da jo z avtom došel najvišji slovenski dostojanstvenik, ki ga ceni in spoštuje sleherni cerkljanski soobčan. Dobro uro -- in zbrana je bila pred ministrovo hi-fo Požarna hramba, domaiega slednji vaščan in pestra družba šolsko mladine t razsvetljenimi lampijončki. Mogočno j« zaorila v temno noč lepa slovenska pesem preprostega seljaka pod vodstvom domačega učiteljstva. V jedrnatih potezah je nadučitelj orisal zbrani množici raukapolno, trpko žlvljonje g. slavljenca, ki jo trpel mod vojno mno-gokatero bol, bol izgnanca, bol prezira-nega človeka, zavednega Jugoslovana in uajbolj razjedajoče bol ob bratomornem divjanju zaslepljenih privržencev bivših naših trinogov. G in jen se je gosp. kraljevi namestnik zahvalil na prlpro-stih, a vendar tako srčnih ovacljh z željo, da bi mu bilo dočakati one dni,
so mu določeni, da dovrši težak pos.l, b kateremu ga jc pozval visoki naš vladar, kralj Peter. Ob radostnih vzklikih na naša vladarja je nato ponovno zado-neltt v tomino mogočna domovinska pesem.	I. L.
*	Romunska kraljevska dvojica. Z (rient - ekspresom se je romunski kralj z rodbino peljal v četrtek skozi Ljubljano v Švico.
*	Izpremembe v državni sluibl. Vladni tajnik Ivo P o i j a n e e je razrešen funkcije vladnega komisarja za mesto Maribor ter dodeljen okrajnomu glavarstvu v Mariboru v nadaljnjo službovanje. Premeščeni so: okrajni komisar dr. Janko V i d i e iz Radovljice k okrajnemu glavarstvu v Kočevju, okrajni komisar Franjo Maršlč iz Kočevja k okrajnemu glavarstvu v Kamniku, okrajni komisar Mihael Zavadlal iz Ljutomera k okrajnemu glavarstvu v Črnomlju, konceptu! praktikant Ivan B a v d e k pri okrajnemu glavarstvu v Brežicah k okrajnemu glavarstvu v Krškem to koneeptni praktikant dr. Fran M1 i n a r • C i g a l e pri okrajnom glavarstvu v Mariboru k okrajnemu glavarstvu r Ljutomeru. Iz službenih ozirov je premeščen držvni iivinozdravnik Peter S k o f i č iz Slovenske Bistrice k okrajnemu glavarstvu v Murski Soboti kot veterinarski poročevalec. Na lastno prošnjo so premeščeni: državni višji ži-vlnozdravnik Josip Rlhar od okrajnega glavarstva v Radovljici k okrajnemu glavarstvu ▼ Logatcu in državna žlvi-nozdravnika Alojzij Zamik to France Primie od veterinarskega poverjeni-štva za kmetijstvo k okrajnemu glavarstvu v Kadovlijco. — Imenovana sta: dobrovoljec podporočnik Nikolaj I. But-kovič, poizkusnl uradnik varnostne straže v Ljubljani za revirnega nadzornika varnostne straže v Mariboru; dobrovoljec podporočnik in dosedanji po-iskusni uradnik pri varnostni straži Ciril Breme o za policijskega kancli-sta pri policijskem ravnateljstva v Ljubljani
*	Imenovanje v notarski služb!. Za notarja v Logatcu je imenovan g. Fran Tavzes, bivši notar v Idriji.
*	Imenovanje. Gosp. Oskar K u r e t,
dosedanji knjigovodja pri Splošnem kreditnem društvu, je imenovan za zadružnega revizorja Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani.
*	Hišne preiskave proti komunistom. Mariborske varnostne oblasti so prejele nalog, da morajo takoj izvršiti hišne preiskave pri vseh, za komunistične voditelje označenih osebah. 28. julija, so bilo mnogobrojne hišne preiskave pri vseh komunistih v Studencih in v Mariboru.
*	Umrl je to dni v Varaždlnu naš io-,£ik gimnazijski profesor v p. dr. Josip Križan, star 81 lot, rodom iz Križe v-cev na Murskem polju.
*	»Prekmurski Glasnik*. Prejeli «mo: V Murski Soboti izhaja list »Prekmurski Glasnik*, katerega naloga je, vzgojiti tamošuje ljudstvo v narodno-naprednem in državnem duhu ter ga privesti do tega, da. bode vzljubilo novo državo, h kateri je po tisočletnem jarmu pripadlo vsled triatlonske pogodbe. O Prekmurju ve naš narod zelo malo, a šo manj o razmerah, ki vladajo tam. Da se bo tudi v tem oziru javnost širom naše domovine informirala. skrbel bo tednik tPreknvir-ski Glasnik*, ki naj ne manjka v nobenem javnem lokalu, posebno v Sloveniji. Tudi trgovce in razno tvrdke in podjetja opozarjamo glede inserira.nja, ker tam se rabi še prav vse. Naše zavedne sodržavljane pa prosimo, da podprejo list s tem, da ga naročijo. Naročnina znaša za celo leto 80 K. — Upravništvo in uredništvo lista se nahaja v Murski Soboti, Aleksandrova ulica.
*	Absolventi zagrebške visoke šole na poučnem potovanju. Uprava visoke šole za trgovino in promet v Zagrebu je ob sodelovanju slušateljev organizirali poučno potovanje absolventov v Avstrijo, Oehoslovaško, Nemčijo in Holandljo.
*	Narodna požrtvovalnost Dne 10. julija 1021 je priredila Jugoslovanska Malica in podružnica Olrll-Metodovo družbe ua Blsdu veliko narodno veselico pri Kotniku na Prevojah. Cisti dobiček znate okroglo 22.000 kron. tako da je bilo nakeeano vsaki obeh podružnic 11.000
kron. Tako visokih zneskov ha aežell ne morejo povsod dosečL V prvi vrsti gre zasluga vrlim prirediteljicam in prirediteljem; gospein dr. Churainovi, Novakovi, Blatnikovi, Tavčarjevi, Pahotje-vi, Kersnikov! in gospodičnam Kersnikovim, Jakfetovi. Novakovi, Hrastovi in dragim. Naj bi bili podružnici Jugoslovanske Matico in Ciril-Metodove družbe v izgled drugim.
* Osobje policijske direkcije v .ji-nl. Stalež koneeptnih uradnikov kr. policijske direkcije v Ljubljani tvorijo: ravnatelj, 8 policijski nadsvetniki, 1 na-slovul nadsvotnik. 2 policijska svehiika, 2 nadkomisarja, 2 komisarja in 2 kon-coptna aspiranta. V staložu policijskih pomožnih uradov, 6 pristavov, 10 ofiei-jalov, 7 kanclistov, 2 oficijanta, 10 ofi-cijautk, 9 pisarniških pomočnic, 2 pisarniška pomočnika in 4 uradno sluge. Zbor policijskih agentov tvorijo: višji okrajni nadzornik, 8 nadzorniki in 7 revirnih nadzoruikov. Moštvo zbora detektivov tvorijo: pri policijskem ravnateljstva v Ljubljani 7 okoliških nadzornikov in BO detektivov: pri policijskem koinlsarijatu v Mariboru 20 detektivov; pri policij
TftftlJS« dbMWa<W »UMI TMiaKTt
Hetodlerju, vrtnarju, nemškemu podani- ]> ku, sedaj v Ljubljani. Mod Hetodlerjem in njegovo svakinjo Ivano Hribar vlada siluo sovraštvo, ker Je baje lltadler Izpodrinil njenega moža od očetovega doma in mu je oče prepovedal vstop v stanovanje. Mož Ivane mora stanovati pri tujcih, mož njene sestre, Nemec Hetod-ler, pa stanuje pri njenem očetu Jančarju. Prod kratkim sta bila zakonska Hribarja malo dobre volje in žena jo peljala svojega moža kljub očetovi prepovedi s sabo v očetovo stanovanje. Nastal je splošen protop z nožmi in revolverjem, pri čeinor jo Nemec Hoindler svakinjo Ivano, ko jo žo njon mož odšel, tako pretepe! s palico, da jo glasom zdravniškega bprieevala ranjena po celem telesu. Ucindlor je bil obsojen pri okrajnom sodišču na 800 kron globo ali 8 dni zapora, povračilo stroškov in vplačilo Ivaui 500 kron za bolečine. Vzklicni senat je obsodbo potrdil. Hoindler je dobil tudi lep namig da naj gre domov.
*	Izgnan vohun. Iladi protidržavnoga vedenja in suma vohunstva je izguau lz naše kraljevine spremljevalce vagouov in trg. agent Ludvik Hcsso iz Nemško Llpnico.
*	50 letnica zagrebškega gasilnega
Gospodarsfvo
AVSTRIJSKA VALUTA.
skem oddelku v Celju 1 okoliški nad- j društva. Prejeli smo: Gasilci, ki se ude-zornik in 7 detektivov; pri oddelku v : ložo 50Ietnicu zagrebškega gasilnega dru-
Murski Soboti 2 dotoktiva; pri ekspozituri na Josenicah I okoliški nadzornik varnostno stražo in 2 dotoktiva; pri okrajnom glavarstvu v Prevaljah 1 okoliški nadzornik in 2 detektiva: pri oddel-
štva dno 13. avgusta 1921, imajo ua vsoh progah državne in južno železnice ugodnost polovično železniško vožnje proti društveni izkaznici, ki jo mora na dan slavnost! vidirati zagrebško gasilno dru-
ku v Ptuju 1 detektiv. Uradnikov v zbo- 1 štvo.
ru varnostne stražo je: 1 osrednji r.ad-zornik, 2 okrajna nadzornika in 9 rrvir-liih nadzornikov. Za javno varnost v večjih krajih Slovenije skrbi torej 170 oseh policijske direkcijo in 12 nradnl-kov s podrejenim moštvom zbora varnostno stražo v Sloveniji.
*	Iz Laškega nam poročajo: Naše toplice so šo vedno zanemarjene in zapuščene. Lansko loto jc kupila toplice neka zagrebška družba za pol milijona in se zavezala napram vladi, da bo kopališče obratovalo dalje. Družba jo glavno poslopje doniollrah, potom pa delo ustavila in odpeljala v Zagreb vse lepšo pohištvo in jo tam razpcčala. Sedaj pa ponuja toplice vladi za tri milijone in vlada se, mesto da bi družbo prisilila, da kopališče renovira, šo pogaja Z njo. Občina, je napravila tozadevno sicer na vlado posebno vlogo, ki pa še nI rešena. Okrajno glavarstvo naj vendar opozori vlado na to razmere, radi katerih imajo Lasčani veliko materijalno škodo.
*	češki skautl na otoku Krku. Pred kratkim je prispelo v Baško na otoku Krku nad sto skautov obojega spola iz Prage ln okolice ter ostanejo tamkaj do konca avgusta. Ker so skauti v najožji zvezi s Sokoli, uredili boio za zlot voške sokolsko župe, ki so prihodnji mesec vrši v Bnški, cel zletnl prostor, skrbeli bodo ob zletu za red, vodili sokolske vaje ter opravljali tudi zdravstveno službo. V njihovih kuhinjah se bo kuhalo tudi za Sokole in njihove goste. V korist Jugoslovanske Matice prlrede v Baški dramatično predstavo. Skauti so vojaško organizirani ter imajo dnevno svoja vaje. V Baški so si uredili svojo posebno kuhinjo, imajo s seboj dva. zdravnika ir dr. Sredi njihovega šotorišča se vije čehoslovažka in jugoslovanska zastava.
*	Stanovanjska komisija v Celju j1:
doslej šo vedno poslovala, ker okrajno glavarstvo ni hotelo prevzeti poslov v smislu nove stanovanjske naredi)?, dokler te ne dobi v roke. Komisija je sedaj sklenila, da ukine poslovanje, in sicer iz sledečih vzrokov: Ker jo po-vorjoništvo žo parkrat in tudi te dni ukinilo že podpisane ukrepe in ker leži okoli 40 aktov že več mesecev na poverjeništvu, no da bi bili rešeni.
*	Kolo jugoslovanskih sester ima svojo rodno odborovo sejo v ponedeljek dne 1. avgusta ob šestih zvečer v risal-nici »Mladike*. Udeležite se jo zanesljivo.
*	Prostovoljno gasilsko društvo v Celju, ki jo imelo doslej nemški pove-ljevalni jezik, se bo v kratkem preti,-trojilo. Društvo, ki mu načelujo I<le-j rikalni občinski odbornik Janič, jo do-' sedaj trdovratno vztrajalo na tem, da mora biti nemščina, poveljevalni jezik.
Lov namorskega psa. V splitskem pristanišču so ribiči zasledili dosot metrov dolgega morskoga psa. Uprizorili so nanj velik lov, vondar jim je nevarna morska zverina ušla.
*	Strela ubila delavca. V Podlanišah pri Cerknem na Goriškem je pretočeni torek divjala huda nevihta. Delavci so ravno počivali na senožoti in ležali v gruči. Oh začetku nevihte je udarila strela med nje. Enega je ubila, drugo pa obžgala.
*	Granata ubila tri vojake. Na Grma-
ščicl v zagrebški okolici so jo 25. napadalna Četa vadila včoraj v metanju ročnih granat pod poveljstvom poročnika Vladimirja Kajgauoviča. Pri odmoru Je redov MilivoJ štefanovič našel v bližini svojega oddelka granato to jo začel razkazovati svojim tovarišem. V odsotnosti poročnika so ga tovariši opozorili na nevarnost, Stofanovlč pa se za opomine ni brigal in je v prepričanju, da je granata prazna, vrgel granato proti skupini svojih tovarišev. Učinek je bil grozen: granata je oksplodtrala in jo Stefanoviča strašno razmesarila; bil je na mestu mrtev, ravno tako še neki ilrugi vojak, tretji redov pa jo umrl čez par minut v strašnih mukah. Sedemnajst vojakov je več ali manj težko ranjenih. Vojaška oblast je uvedla preiskavo.
*	Pri neprevidnem Igranja ponescečil. Na Aleksandrovi cesti št. 23 v Mariboru se jc 121ot,ni Ciril Golja drsal po ograji stopnjic prvega nadstropja v .pritličje Pri tem je zgubil ravnotožje in padel v pritličje, kjer je obležal. Dobil je težke notranjo poškodbe.
*	Tovarna pogorela. Iz Postojne poročajo, da jo v petek ponoči izbruhnil požar v tovarni g. Jurce. Požar Be je naglo širil in kmalu je bilo celo veliko domačo podjotje v plamenu. Gost dim so je valil nad mestom. Kako je nastal požar, še ni znano. Sumi se, da je zažgala zlobna roka, ker je začelo goreti na štirih krajih. Tovarno je imel v najomu knez Windischgriitz.
*	Nesreča. V Trbovljah jo Iffletna Ana Roglič padla z lestve tako nesrečno, da je dobila težke notranje poškodbe in so jo morali prepeljati v bolnico v Ljubljano, kjer jo pa že v sredo ponoči umrla.
*	Brezvestua branjevka. Mlada Ema jc hodila redno k branjevki A. B. in ku
Avstrijska krona leži v agoniji. 15.575 do 15.625 nemško-avstrijsklh kron je treba plačati na Dunaju za 100 švicarskih frankov, za 1 funt 3400. za 1 dolar 960 kron. Denarni trg se nahaja v znamenju najbližje panike !n katastrofalne hausse-špekulacljc, katere vzroki ležijo v prevaranih nadah antuntne kreditne akcile. Zdi se, da je avstrijsko krono umetno držalo pokonci samo upanje ua kreditno sanacijo. Stotič prevarano ie povzročilo, da Jc že itak najslabša valuta na svetu (z Izjemo poljske marke) v zadnjih treh tednih izgubila na svoj! vrednosti še 50 Iu vendar le devizni generalni štab na Dunaju Izdelal tako lep načrt boljše bodočnosti krone, Najpozneje do konca meseca junija naj hi bili otvorjenl antantlnl krediti, kl b! prinesli v deželo velike količine tuje valute. Istočasno bi vrgle banke in firme ves razpoložljivi denar na trg. S težkimi to-povi bi končno nastopila devizna centrala, kl bi z nizkimi ccnaini odbijala številne ponudbe. Prebivalstvo bi v strahu, da izgubijo nakopičeni tuji denarji na ccnl, trumoma prodajalo dolarje, marke in franke. Med tem bi bil trg že nasičen z Inozemskim kreditom ln bančno tujo veljavo. Tako hi morale iti devize navzdol, nemško-avstrijska krona kvišku, ccno živil In fabrlkalov bi padle — prva stopnja k sanaciji finančnega položaja Avstrije bi bila srečno dosežena.
Zgodilo pa sc jc drugače. Ameriški kongres v Washlngtonu, ki bi moral sklepati o suspenzi)! generalnega zastavnega prava, sc sestane šele v jeseni. Su-speuzija tvori predpogoj vsake kreditne akcije. Doslej gencalno zastavno pravo, k' leži na Avstriji, šc ni dvignjeno, garancij za otvoritev kredita n! In tako Je izostala vsaka kreditna akcija s strani antante.
Clm bolj Je to postajalo lasno avstrijskim gospodarskim krogom, tembolj Ic rostlo povpraševanje po tulem denarju, ki se Je razvilo v zadnjem času v pravcati hči: od krone. Ponula se jo za vsako ceno, za še tako malo količino dolarjev, mark ln frankov. Zaradi omenjenih dogodkov stane ua Dunaju 100 dl-
in na Dunaju) industrijskih lirogih «!•
vorit*, gumijevo mazilo za gonilna Jsri mena. »Favorit* je popolnoma nova ie* najdba, čegar glavna sestavina jo poleg gumija maščoba, ki povzroči, da. postane, jormen, celo uko jo star ta trd, že pu kratki uporabi <Favorita<- mehak to prožen, kar nenavaduo povzdigne njugovrt dolazmožnost. To so glavni gumijevi U« delfcl, ki jih tvornica sedaj ža proiv, vaja. Kor se pa tvornica stalno povečuj« in razširja, ho začela žo v kratkem tudi z izdelovanjem dvigih gumijevih prod-metov Tvoruica jo ustanovljena samo t domačim kapitalom, ter jo kot naroduo podjetje našemu iJhčinstvu toplo pripo« ročnmo.
— Cene na zagrebškem sejmu 27 julija; Voli prvovrstni IV—21, drugovrstni 15 —18, biki 16—18, junico 14—16, lcrave 12—15, teleta 12—17, svinje prvovrstne 80—82, drugovrstne 25—28 kron za 1 kg živo težo. Ceno krmo: tono 28—100, do-telja 420, slama 200—240 kron za 10(1 kg.
= Nova podjetju. V Zagrebu se y»
osnoval «Zov», zavod za organizacijo in roklamo d. d. Svrha družbo je possedo-vanjo oglasov in neposredno anonuira-nje. V ta namen namerava izdajati svoj lastni anončni list. — Nadaljo se j« osnovala v Zagrebu Zagrebška pmmot. na d. d., potem «Toxtil» d. d. Svrha «Texti!a» je izdelovanje vsakovrstnih tekstilnih fabrikatov to konfekcij. Delniška glavnica 15 milijonov_kron. Delnico po 400 K nominaio. jo ustanovila »Prva prh.1 pecara (tvoruica žganja) d. d.» — V Mariboru se je ustanovila mednarodnu trgovsko-Spedicijska In skladiščna d. d. Orijont.
= Agrarna In komercijalna banka aa
Bosno in Hercegovino v Sarajevu j«
imela 20. julija glavno skupščino. 0,1 čistega dobička 1.S05.8S7.54 K se bo izplačala 9 %na divldeuda, t. j. 18 K ua delnico.
«= Zahteva po spremembi uredbe o plačevanju ležarine. Novosadska tngovinsk.i. zbornica jo stavila finančnemu ministru predlog, da so spremeni uredba o pla-čanju ložnrinu za blago v carinarnlški« skladiščih. Zbornica utemeljuje svoji»
f*i Sušaku se '■•irska parna
narlev 2150 in 100 Jugoslovanskih kron,	.
535 avstrijskih kron.
Upravičeno menimo, da se bliža nemško-avstrijska krona poljski ntarkl, kl notlra v Zflrlchu samo 0.33 centimov, ali za 1000 poljskih mark 3.3 franke, obe valuti pa sc bližati s hitrimi koraki vrednosti koščku porisanega prvovrstnega paplrla, ki jo Je že dolgo temu dosegel LJenlnov rubclj.
Danes Jo težko reči, aH Je avstrijsko krono in poljsko marko še mogoče sanirati. Ogromne milijarde Izdanega papirja bi mogel v kal! zadušiti resne poizkuse vsake sanacije. Zaradi tega se tako Poljska kakor Avstrija pripravljali na dalekosežne reforme svoje denarne vrednote na ta način, da Izdajo v zameno za papirnati denar nov denar na zlati podlagi, kl bi neprimerno presegal znano razmerje 1:4. Za enkrat manjka tem državam samo zlate podlage. <
«Vulkan», tvornica gumijevih Izdel-kov v Kranju. Maio je še znano, da se je ustanovila družba z. o. z. »Vulkana v Kranju, ki je v par mesecih postavila tvornico za gumijovo izdelke in se nahaja že v polnem obratu. Tvornica je prva in edina te 9troke v vsej Jugoslaviji. Njen pomen jo zaradi tega tem večji in jo s tem dana, prva baza, da so naša nova povečana domovina osvobodi odvisnosti tujih fabrikatov v gumijovi branši. Dosedaj smo bili navezani lo na uvoz italijanskih to nemških gumijevih izdolkov. Tvornica -iVulkan* jo začola
uspešno konkurirati z inozemskimi izdelki, kar jo zolo razveseljivo dejstvo povala, slaščice. Dasi jo branjevka dobro za, nadaljnji njen razvoj. Žo danes pre-
kašajo njeni prvi izdelki gumijevih pod-petnikov vso druge tuje znamko, ki so
bile do sodaj nvedene na našem trgu. ______ _ _____________________
Poleg prvovrstno kakovosti so pa tudi Hegedtis bo odpotoval tekom poletja cene znatno nižjo od inozemskih. Drugi - - - ----- -
vedela, da krado otrok materi denar, mu jo kljub temu dajala potulio in ga šo j celo nagovarjala: «Le vzemi, saj ima I mama dovolj*. V svoji brezvestnosti je I šla tako daleč, da jo da jala dekletu sla-k I ščice pa upanjo in ji posojovala tudi de- i glavni izdelek tvornico so radirko. Znani-"' nar, tako da sc je otrok zadolžil pri njej j kR: Priun, Jadran, Sava in Vardar so za več kot -100 kron. Branjevka je rokla j izvrstno kvaliteto in cenejšo od inozem-Erui, ko jo že dolg precej narasel: «Le ' vzemi, ee ne moreš dobiti denarja, pa mi prinesi kako blago*. Obtoženka vse taji, toda sodišče so jo uverilo o njeni
zapora,
,	• , ,	, , i'^"!', iuiii, nuuiomj .-u	iitviiiu
No. končno pa je vondar uvidelo, da krjv(U ,„ jo ()bsoi]ilo na :ln dni to ne gre, ker jo nedopustno V dru-	lu mor;l tn,,t	!n pUčati
štvo je vstopilo okoli 40 novih ploven-, matcr} Krne „kradeni1i 400 kron. Vsklic-skil« članov, ostanejo pa tudi sc vsi j
* Zdravstveni teden v Celju. Na m;«- | tatovc r.aplnž, uaj0strejšo kazen, jativo tKluba naprednih slovenskih a k a,- ' demikov v Celj-i-> prirode celjska kulturna društva s kov ciklus predavanj optičnimi slikami o alkoholizmu, tuberkulozi. pegavici, veneričnih boleznih, muhi itd. Predavanja so vršo od 31. julija do 10. avgusta 1921 v Celju in razuib krajih celjskega okraja. V poslopju meščansko šole v Celju se otvori dno 31. julija
t ni senat jo priziv zavrnil s pripombo, da i tako brezvestno početje, ki goje'mlado ve, zasluži najostrejšo kazen. Obsojena oderuha. Iz Sarajovo poro-sodelova^mlgrz^ni^j"' i" urad z« pobijanje draginjo in sdavanj s filmskimi in ski- o^tva obsodil Abrahama Altarca tn Jozuo f-aloma vsakega na dO.000 K globo zaradi navijanja cen in veriženja z moko. Poleg denarno globe sta bila zaradi zločina goljufijo oba izročena državnemu pravdništvu. * Pazite na žepe. V zadnjem času so je tudi zdravstvena razstava o raznih bo- ! pojavilo v Ljubljani voč sumljivih oseb
leznih. V scdaoji povojni dobi, ko trpi ogromna večina ljudi ua, posledicah alkoholizma hi nalezljivih bolezni in so isto še vedno vehementno širijo, so ta predavanja za vsakogar potrebna in koristna. Zato tudi upamo, da so bode občinstvo odzvalo in so — sebi v prid — predavanj mnorrobrojno udeležilo.
*	Vojnškl koncert so vrši dnnos, v soboto zvečer, na vrtu hotela Štrukelj v Kolodvorski ulici. Vstop prost.
*	Družinska drama. Včeraj so jo vršila pred deželnim vzklicnim sodiščem v
obojega spola, ki so Izvršilo žo več žepnih tatvin na kolodvoru, v cerkvah, na električni železnici iu na ljubljanskem trgu. Občinstvo so opozarja, da pazi oso-
škili in prihaja del čistega dobička v prid niši Jugoslovanski Matici, zato tudi ni dvoma, da si bodo v najkrajšem času popolnoma osvojilo ccl jugoslovanski trg, v prvi vrsti so pa, dolžno našo narodno šole, segati lo po teh domačih radirkah. Nadaljnji proizvodi -'Vulkana* so: gumijev trak za izolacijo, gumijovo ploščo za izdelovanje štampiljk, brizgal-ni gutui in gumijeve ploščo za kabel, re-paratuine ploščo za popravila in vulka-uiziranjo avtomobilnih plaščev. gumijovo razstopilo za vttlkaniziranje, 'Para* gumijeva razstopina za, krpanjo in lcpljo-njo različnih zračnic, čevljarsko gumijevo lepilo, sklopke iu gumijovi podlož-kl za pisalne mizo po amerlkanskem sistemu. Največjo pozornost jo pa vzbudil v naših in tudi že inozemskih (v Milanu
te uredi*! prevelik« in so plačnjojo tudi /m čas, ko sc blago carini, kur traja cesto po več dui.
= Tržaške insolvenec. Maunfakturute in izvozna tvrdka Kaloper B Torro & Kornp. v Trstu želi prisilno poravnav* na tomclju 35 % -nega poravnanja tvrd-kinih dolgov. Pusivo znašajo okroglo 4.9 milijona lir. Ravno tako so hoče poravnati trgovinska tvrdka Em. Korniss v Trstu s 25 %. Upniki z zahtevami skupno 1 i/j milijona lir so na predlog pristali.
= Velike Insolvence na Dunaju. TrgOS
vlnBko sodiščo jo uvedlo poravnalno po-stopanjo proti banki Ervin & Komp« Dunaj I. Sohottenring. Pasive znašajo 15 milijonov a. K. — Poravnalno po« stopanjo so jo otvorllo tudi o banki Ru« dolf MUller & Komp. Dunaj I., Koten-turmstrassu. Upnikom sc ponuja 25 %, Pasivo znašajo menda 24 V^ milijona a K., katerim stoji nasproti 6 milijonov), aktiv.
■= HegedOs o padanju madžarske vat lute. Madžarski finančni minister je to* javil fekom proračunso debate v madžarski skupščini da leži krivda padanj« madžarsko krono v tem, da krije Nemčija svojo obveznosti prt nakupu ve®-noma Iz imetij na. tekočih račnnih, med katerimi so nahajajo tudi madžarsko* kronska imetja. Polog tega slabo učinkujejo razširjeno tondencijozne vesti, d« bo treba bajo plačati gotovo svoto v re-paracijsko svrho. Ko bo inozemstvo uvi-dolo, da so začasno no zahtevajo nikako reparacijo in da vlada na Madžarskem red, bo krona, zopet zrastla.
= Madžarski dolgovi. Madžarski no* tranji dolgovi znašajo 12 milijard, zunanji pa 140 milijard. Finančni minister
v
Pariz, London in Berlin, da se bo posvetoval gledo madžarskih dolgov.
—	Nazadovanje razpečavanja kalija -c
Nemčiji. Po poročilu poročovalnoga urada nemško kalijeve industrije se jc raz-pečalo od 1. januarja do 31. julija okoli 3,790.031 metrskih stoto v kalija doma y Nemčiji, a izvozilo se jo 393.969 meti-skih stotov. dočim so je v istem čavi lani razpečalo doma 4.636.440, a izvozilo 1.524.281 metrskih stotov. V celem se ^ torej razpočalo v prvih 7 mesecih t. I. 4,190.000 stotov proti 6,160.671 stotov v istem času lanskega leta.
—	Nlžnjlnovgorodskl sejem se po odredili sovjetsko vlade zopot obnovi 29. t. m. Ta sejom. ki jo igral veliko vlogo v ruski trgovini, se ni vršil žo tri leta.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene.
ZAHVALA
bito v gnjočah, pri blagajnah itd. na svoje j preti kavarno «Zvezda».
Vsled raznih neugodnih razmer smo bili podpisani primoranl za«
listnico in torbico.
Cenjenim gostom ln stalnim posetnlkom kavarne Izrekamo našo
« Prikrita puška. Posestnik Jože Pe- i zahvalo s prošnjo, da nam v eventualnem slučaju ostanejo zvesti
klaj v G.iberjah jo vzel otrokom v grmovju ob potoku skrito vojaško puško, | s katoro so streljali ribe. Kor jo puško | prikril, js bil obsojen na in K globo. Puš- ; ka jo zaolonienn.	,
Zagotavljajoč, da se bodo podpisani tudi v bodoče potrudili ustreči
v največji meri željam občinstva, bllježimo z odličnim spoštovanjem«
V Ljubljani, dne 30.julija 1921.
IosId Ivančlč la brata Sede).
(—120*1
!HMfott	iS
Blagajna velikega vojvode
Roman.
Oroi je rekel:
«Paqueno, ali ste slišati? Bil je Bemjon Markovi *
Filip Collin je imel v žepu precej tuden dokument, ki ga je nedavno vzel iz blaga (Je oderuha, sleparia in ipijona Seiujoiia Markoviča... Ver pa ie imel jako dobrr spomin, spomnil se je takoj na pibino, ki ga je videl pred kakimi treni trdni v pisav-ru gospoda lsaacsa v Londonu, pismo, ki jc bilo neposreden povod največje kupčije v njegovem življenju .. nakupa mLnorranskili državnih papirjev. To pismo if bilo od tninorčan ekego finančnega ministrstva, vsebina "je bila prošnja za posojilo... a podpif, se ie /jlasil: P,sieban Paq;ie-no, finančni minister njegovega vi-sočansiva. velikega vojvode.
Ako je aedaj graf funta ileano-sa nazval s pravim imenom: Paque-no — predstavil ga je sicer seflor Esteban — torej kaj je bilo še potrebno, da napravi te čudne okolno-sti, ki so bile že same po sebi čudovite, še bolj čudne io nerazumljive?
Ves otok Minorka je last in posest velikega vojvode... in ta gospod grof, k' potuje v Minorko... sena..
Vraga, ta čudna naključja! Kakšno odgovornost ie prevzel kapitan Dupont, da vozi na svoji jahti gospoda Collina, vso njegovo srečo in bodočnost... toda ta odgovornost bi se prav nič ne zmanjšala, pa tna-gari, da pade Collin v vodo.
Kajti redki so dnevi, da se ukrcajo obenem na ladjo, malo jahto, pro-slul švedski pustolovec, nedavno odstavljeni veliki vojvoda s svojim finančnim ministrom in — ruska velika kneginja.
«Knnarite previdno gospod Dupont! Saj vozite na svojem krovu ukrcane kralje v izgnanstvu...»
(Konec drugega dela).
Išče se mesečna sobi*' Jts5»
eventnalno z o«krko »h pa	sta-
novanje * opravo aH brc« < -: ><u proti
aelo dobri najemoini. — Ponudim na pootui predal St, 63. 1096 10
Velika izbira
otrolklb vest«-ko«1, d-vokolas in i ilvalnlh strojev p o osni. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg it 98. Sprejme ta v polno popravo na cmajliranje * ognjem to poaikUoje dvokoleua, otroSki voriiki, šivalni in rami stroji. Mehanična dala v-li-S nloa, Karlovska oeata 4. 1112
Dvojno liifeno oosfelino perje in puh
Mestni trg 8.
noo 51
Pitnih M* Dt® vosns plahto in
flUltvl JU. 3x8'/, Di plahta za eolnee,. luici kamen, rosna paprika, čaj,: lioinpoztolja katrani t (nadomestek ca; IrarlKHloej) in gostllnlike stel-lonloe,;
Kje? pove upravniitvo «Jutm». UjO 5 2 |
Obvestilo.
po-fila
,o-1
. j
Za »Ljubljanski veliki semenj"
te ima izvršili večje Storijo različnih napisov, napisnih in reklamnih plofcč Dobri čnkoBlifeapji, ki reflektirajo na ta dela, se pozivajo, da tte pri glase pri g arh. Goetapsraria, obratno ravnateljstvo južne železnice, ob popoldanskih orab.	1197 3—i
TT~1----------- —
I Imai.i t zalogi vae sokolsko trebSčlne: Kroj« sa člane tn ... . i nloe. telovadne obleke, čevlje, ovrat-' ulko, gumba Itd. Ceniki na razpolago.
i Zdravo;	1163 30 6
Petor Capuder, Ljubljana dobavitelj Jug. SokoL Bavaza.
Najboljše okrepčujoče
in dietctiCoo
mbM r »Me is otroke
je selesnato vino lelarnariu O. Plooollja 088	v Ljubljani. 26-Ub
Ljubljanski veliki semenj.
Prosimo vse one tvrdke, ki so pripravljene prevzeti zastopstvo ali eventualno tudi zalogo vzoroev za nemške tvrdke ua Ljubljanskem velikem semnju, naj uam sporoča svoj naslov, kakor tudi natančnejže tozadevne pogoje, da zamoremo iste objaviti v krogih razstavljalcev iz Nemčije.
Allgemeine Transportgesellschaft vorm. Gondrand Mangili, m. b. H, Simbach a. L Bavarsko.	v% 2-1
Oficijelni špediterji Ljubljanskega velikega semnja za Nemčijo.
Dular S Fabloni,
Zaloga: Skladil&e Balkan, Ljubljana.
vse neuporabne zlato preiimete: vorlilea, prstane, obeska, sapcotnloe, ubane i Itd., kateri predmeti Vam leže doma in jib ; 1170	ne nosite	20-4
tvvdkl V. ČUDEN
1 trgovina ur, stabilne tn srebrnlne Ljubljana, Prsiernova nI. L
RinmnfoPP	Q°^9ne avtomate, Kupi se nov ali že rabljen
UlUHlmlmKi igle, peresa, posamezne dele ^JgJ^po^otOF
Ljubljana, Sodna ulloa B.
Mehanična dciotnica ja m coprailla lo druge orecizoe mahinRi. Vse Informacije In pojasnila se
ia vrtilni tok od 7 do 10 KS 220 Val«. Ponudbe s na-edbo cene je vposlati Igaa-Iu OesenJ, elektrarna, Brod 7, St. Vid nad Ljubljano. 3—3
olju
1181
Dunajski mednarodni semenj
• Korespondentinjo
Napo&ajte
žbir'G polili, sispidarsih in Hali spisov.
Dosedaj iaslo 8 sveakov :
1.	Dr. AL Zalekar, O ljudskem zdrav j n. Brci 6 K.
2.	Ur. Bogdan Deri, Dojenček. Rroš. 6 K.
3.	Dr. J. Demšar, Spolne bolezni. Broš. 10 K.
4.	ŠL Sasadic, Na* sadašnjl ustavni položaj. BioS. 16 K.
6.	Leonid Pitama-, Pravo ln revoluolja. broi. 8 S.
K. Dokumenti o Jadranskem vpraianju. BroS. 18 K.
7.	Alt). Ojris, Borba sa Jugoslovansko drtavo. Brol. 38 K. & VI. torovi«1. Basa ln vera v srbski prostosti. Broi 16 K.
Pa poiti vsak zrezek K 1 80 t ti.
Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6.
ki se vr>i od 11. do 17. poptembra 1921. daje
»BALKAN", d. d. ze mednarodne transporte,
Telefonska it. 366, — St. 293, — it. 13.
ki obvlada popolnoma italijanski j'Mik, samostojno tgoč, sprejme pod ogodnimi Ljubljane 1 Pogoji veije trgovsko podjetje v LJubljani.
H96 i Pouudbe pod „Ital Janska korespon--| dentlnja" na upnivn. .Jntra'. 1188 4-3
pnevmatiko
Ounlop • Reithoffer - Hutschinson
priporoča 1076 10—8'
Ign. Vols
Ljubljana, Sodna ulica 7.:
specijalna trgovina raznovrstnega bombaža, športnih »»' čepic, čevljev in gamai. <» T-m-w Na veliko in malo. .'......
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 8.
*iij| « a lesna trgovska in Industrijalna družba z o. z.
lliUuJA, LJUBLJANA, Kralja Petra tre št. i
kupuj« hlode, gozdne parcele, deske, trame, prodaja žagan in tesan les, sprejema komisijska naročila vsake vrst«, izdeluje zaboja izvršuje nakup In prodajo drv. ui7 ■<
Spisi o naši državt.
A. Mrlik: Jugoslavija. Zouiljepisni pregled. I. dol. Meh. vezana, fin papir 60 h, po pošti 3 li več. BroS., navadni papir 42 K, po poŠti 3 K več. A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. 11. dela I. del
21 K, II. del 42 K. 1'oStnina ri oba dela 9 K. A-Ogris: Borba za jagoslovausko državo. Cena 32 K, po poŠti K 1-80 ve5. Dokumenti o Jadranskem vprašanju. Cena 18 K, p poiti K 1-80 več. Št. Sagadiu: Na S sadainjl ustavni polotaj. Cena 16 K, popojti K 180 ve?.
Naročila sprejema:
Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6.
Več tesarjev sprejme
Ivan Zakotnik
1194 mestni tesarski mojster 5-3
==«=£ Parna Saga ^
Ljubljana, Dunajska oeata itev. 46.
ZaHftevaite
v
kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih
»JUTRO"
i
Najnižje cene!
Najnižje cene I
VULSCAN —r-lca
izdelkov v Kranju
EHMHIVI pqn»ETaiKi VULKAtf KEANJ
»--■	s i vmfaamtts
izdeluje
prvovrstne podpetnike.
Cisto domače podjetje!
.crr v.	rjti/aaoiuatturiGKMStsti
Tate?«ra St. 2tl. Brzojavni naslov: Pivovarna, Ljubljana.
priporoča svoje tzborno pivo v soddh In stekle* nlceh. Dobe s« tudi tropine In sladne dme, ki so kot živinska plia zelo priporočljive, is 53
revzem
Dne 29. junija 1921. se je ustanovila delniška družba ..Jadranska banka v Beogradu", katera je prevzela naše podružnice v
kraljevini Srbor, Hrvatov in Slovencev.
Delniška glavnica Jadranske banke v Beogradu unaša Din. 7,500.000 - in je razdeljena v 75.000 delnic po Din. 100-- nominalne vrednosti.
Jadranska banka v Trstu prepušča svojim starim delntoaijem za vsako delnico Jadranske banke Trst po eno delnico Jadranske banke Beograd za ceno po Din. 150 — plus 5 % obresti od 1. januarja 1921.
Prevzem delnic Jadranske banke Beograd se bo vršil proti predložitvi in žigosanju delnic Jadranske banke v Trstu pri blagajnah našega zavoda v Beogradu, Celju, Dubrovniku, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkov ču, Opatiji, Sarajevu, Splitu, šibeniku, Trstu, Wienu, Zadru in Zagrebu, kakor tudi pri blagajnah Banke i štedione za Primorje na Reki, Sušaku in Bakru.
Prijave za prevzem delnic Jadranske banke v Beogradu se sprejemajo pri imenovanih blagajnah do vštetega 30. septembra 1921.
Y mesecu juliju 1921.	. . .	, , .	_ .
Upravni svet Jadranske banke v Trstu.
1183 S—1



Natisnila Delniško tiskarna, d. d. v Ljubljani.