ZVONČEK                                                                                     XXVI—5 in 6
MARUA JANA:
Naš Belko.
'^^^^jl^pl oj stric ima pisička, ki ga ima silno rad. Saj je ta =^•^^^^¦4  psiček res vreden njegove velike ljubezni.  Ni to ¦ ^^/hSJ   psiček, kakor so psički druge vrste, kaj še, to je !ŠM|k^yl^B?J   vzor vseh psičkov.
^¦J|pt5KB»J        Ves je bel,   le na hrbtu ima lepo rjavo liso
^JL^^^pJej   in tudi ušesca so rjava. Ves njegov nastop je sila
1     ¦'"<¦¦¦« •     ¦   moder.  Pa kako pameten je  naš psiček!    Kadar
pride domov, malo popraska po vratih, da mu jih odpro. Kosilo ga
navadno že čaka. Stric mu le zapove levo, dieisno in takoj najde pri?
pravljeni obed. Po kosilu je treba še pijače. Kadar je žejen, stopi
k škafu in takoj vemo, česa si želi.
Ako mu veli stric, naj gre počivat, takoj sluša. Kadar pa vm od našega kosila ne ostane nioesar in mu da stric le suhega kruha, kmalu privihne svoj nos, a vendar pohruista trdo skorjo.
Ko bi pa videM našega psička na lovu, to bi se čudili. V vsej Metliki rnu ni enakega. Tudl drugi gospodarji, ki imajo lastne pse, so tega mnenja. Saj je prlignal na letošnjam lovu največ zajčkov, ki so storili bridko smrt, mi pa smo se gostili z okusno pečenko.
Če bi pa pogledali v stričevo srce, bi videli, da zavzeina tam naš Belko veliko in važno mesto. Pravzaprav ga knamo vsi tako radi: tetka in tudi jaz. Vsem se zna prikupiii s svojim lepim vedeniem. Kadar pa nas pogleda z zvestimi, modrimi očmi, tedaj vemo, da imamo v Belku zvestega prijatelja. Ker imamo njega, se naan ni bati ničesar.
Belko ni le lovski pes, ampak je obenem zvest čuvaj naše hišice. Skrbno čuva vsak predmet, ki stoji v kuhinji, in ne dovoli nikomur, da bi karkoli odnesel iz hiše. Še na Anko se huduije, ko pride visako jutro po šikaf, da nam prinese vodle iz Obrha.
Ni nam ta psiček le v korist, teinveČ nam je tudi v zabavo in veselje. Tako lepo se igrata s stricem, da se ob pogledu nanj zaba* vamo tudi mi. Gotovo je vzgoja vzrok, da je postal psiček tako umen. Za to pa se imamo v prvi vrsti zahvaliti striou, ki ga je učil in vežbal od mladih nog in ga še vedno uci s pametjo in veščo roko.
Belkov želodec pa je bolj gosposkega kroja. Ne je ravno vsega, saj dobi le boljše reči, ki ostanejo od našega olbeda. Kako ga jeTeselje gledati, ko s svojimi močaiimi in zdravimi zobimi tere še tako trdo kost. Za zajtrk pa dobi vedno dobrega in sladkega mlekca, da se mu ne pokvari želodec, ko bi že na tešče drobil kosti.
Ker je pa vsak delavec, ki se u/tnudi pri dnevnem delu, vreden poeitfca, zato ima Belko lepo posteljo. Pad štedilnikom spi pozimi
118                 •
XXVI—5 in 6                                                                                     ZVONČEK
na mehki blazini, da si na trcMi tleh ne odrgne dlake in ne obtolče kosti. Poleti pa ima na pristavi na senu mehko in udobno ležišče.
Kadar pa laja Belko na trgu, ga je čuti daleč naokrog. Tako lep in poln je njego^ glas. Veisela sein, kadar gre z nami na izprehod, da se še jaz postaivim s tako uiminiin psičkom.
Pa pomislite, ni manjkalo dosti, pa bi skoro izgubili našega psa. Zgodila se je nesreča, da ga je obstrelil grd človek. Hudo je bil Belko bolan. Le skrbni stričevi, tetini in Pikini poistrežbi se imamo zahva* liti, da nam je custal Belko in z njim naim je ostalo tudi naše veselje.
Pravzaprav pa ni mogoče našteti vseh njegorvih vrlin in zaslug. Ker pa je bil to leto res jako priden, je dobil o božiču lepo ovratnico, ki mu sila dobro pristoja. Za želodec pa je dobil celega pečenega kapuna, ki ga je bil gotovo bolj vesel nego ovratnice. (Pa nikar ne mislite, da si je tega kapuna pribavil sam po nepošteni poti!)