421. štev. V Liuhliani, sreda dne 26. februarja 1913. Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. »DAN* w izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upruvništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20‘—, polletno K 10*--, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 80‘—. — Naročnina se js pošilja upravništvu. :a Telefon številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. » Uredništvo in upravništvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6 Dopisi se pošiljajo uredništvu. NefrankIrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ■e plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ;n zalivale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju )Or ::: pust. — Za odgovor (e priložiti in^mko. ::: Telefon številka '1« Deželnozborskim volilcem mestne skupine Kamnik-Radovljica-Tržlč! Vsled prerane smrti poslanca dr. Janka Vilfana Vam bo dne 4. marca zopet stopiti na volišče, da mu izberete za zadnje leto tekoče zakonodajne dobe vrednega naslednika. Toda med zadnjo in sedanjo volitvijo bo velika razlika! Klerikalna stranka je, uvidevši, da z dostojnim orožjem nikdar ne more osvojiti mogočne napredne trdnjave kranjskih mest in trgov, izvršila novo politično nepoštenost. Z lahkim srcem prelomivši dano obljubo, je vtihotapila tudi v Vašo mestno kurijo nad 300 novih kmetskih volilcev, ki so sicer že volili svojega poslanca, pa naj vzlic temu sedaj tudi v mestni kuriji Vam, edino upravičenim volilcem, vsilijo voljo klerikalne stranke. In našla se je c. kr. vlada, ki odobruje to, do neba kričeče kršenje deželnega volilnega reda; protiusluga klerikalne stranke obstoja v dopuščanju dosledne germanizacije naših cesarskih uradov in s tem združenega neizprosnega izpodrivanja domačega slovenskega elementa iz teh uradov. Tako izg! e da v luči resnice narodna vest in zavest klerik; lne stranke. Narodno-napredna stranka pa je lahko ponosna na to, da morajo njeni nasprotniki, ako jej hočejo do živega, zagrabiti za orožje vero- in zakonolom st v a. Konečno besedo o dopustnosti takega orožja v pravni državi bo imelo c. kr. državno sodišče — za to volitev žal prekasno, ne pa tudi za splošne volitve prihodnjega leta. Somišljeniki! Vaša neupogljiva značajnost nam je porok, da boste stopili z jasnim čelom tudi v sedanji neenaki boj. Politični prevari in ostudnemu terorizmu se ne boste uklonili nikdar! Zategadelj Vam priporočamo v soglasno izvolitev moža čistega in kremenitega značaja, ki nikdar ni in ne bo po vetru obračal svojega plašča, moža, ki uživa po vsej pravici tudi v krogih poštenih narodnih in političnih nasprotnikov brezpogojno vpošte-vanje. In ta mož je: Matija Marinček, c. kr. notar v Tržiču. Volilci! Vsak glas, oddan za tega našega kandidata, bodi plamteč protest zoper nepoštenost v javnem življenju! V Ljubljani, dne 23. svečana 1913. Izvrševalo i odber narodno-napredne stranke. Kje bo Avstrija dobila denar? S tem važnim vprašanjem si belilo glave naši — • državni blagajniki. Vprašanje ni take enostavno, kakor bi se mislilo. Treba bo 600 milijonov, Id smo ]l!i zapravili z nepotrebnimi vojnimi pripravami. Statistika z našega gospodarskega nolja kaže žalostne posledice neumne politike. Koncern leta 1912 je bilo prisiljeno ustaviti svoje delovanje 480 velikih podjetij (s kapitalom najmanj 100.000 K) s celim obratom 182 milijonov kron. Izmed 54 podjetji, ki so prišla v konkurz, znaša pasiva vsa- kega najmanj 1 milijon kron, kar je dokaz, da je polom zasegel tudi največja podjetja. Zanimivo je zasledovati progresivnost stopnjevanja teh padcev v letu 1912. V prvih treh mesecih je bilo 47 bankerotov (fiasiv 15.4 milijona kron) v nadaljnih treh mesecih 103 bankeroti (35 in pol milijona kron), v nadaljnih treh mesecih 94 bankerotov (s pasivami 54.2 milijona kron) in poslednjih treh mesecih 214 bankerotov (pasiv za 79.4 milijona kron). V tekstilni obrti je ostalo 350.000 delavcev brez dela. Zaprto je bilo 250 tvornic, katerih pasiva znašajo čez 80 milijonov K. 1 a statistika časopisja pa ni še po-bolna in vsestranska. Kai bi se zgodilo v Avstriji, ako bi bila država sama zapletena v vojno, o tem ne more imeti nihče pojma. LISTEK M. ZEVAKO: V senci jezuita. »Hiša Je pripravljena, gospa,« Je odgovoril Ivan Siromak z glasom, v katerem Je bilo še več razburjenja nego spoštovanja. Vse telo mu je trepetalo. In vendar se je zdelo, da si niti ne upa dvigniti oči do Magdalene. Ona pa ga je glpdala z mračnim zadoščenjem. »Kje je hiša?« je dejala. »Tretja na levi, kadar zajašete na konec te ceste v mesto. Toda bojim se, da ne bo vredna . . .« Magdalena je skomizgnila z ramami. »Požuri se, da boš kmalu za mano,« je velela. In v galopu je pognala konja 'dalje. Par trenotkov nato je obstala pred naznačeno hišo, razjahala, privezala konja k obroču in vstopila, ne da bi Jo opazili sosedje; tako naglo se je izvršilo vse. Deset minut nato je prišel (udi Ivan Siromak. »Ali je tu kak hlev?« je prašala ona. »Da, gospa; postavil sem konja vanj.« »Ogledala sem si hišo,« je delala ona. Ivan Siromak jo je gledal s tesnobnim vprašanjem v očeh. »Dobro je,« je rekla Magdalena Feronova. > Storil si po najboljši moči. Toda kje boš spal ti sam?« In pogledala ga je pozorno. Videla je, kako je obraz moža prebledel in zardel po vrsti, »V hlevu,« je odgovoril s tihim glasom. Zdajci pa se je začul z ulice velik šunder. Magdalena je stopila k oknu in ga odprla na Špranjo, ki je zadoščala, da je mogla gledati ven, ne da bi jo kdo zapazil od zunaj. Velik nemir se je bil razvil po mestu. Prebivalci Fontenbloja so privreli v nedeljskih oblekah na ulico. Mož v črni obleki, obdan od glavnih zastopnikov fontenbloškega mesta je v očividnem razburjenju sukal v roki pergamen, na katerem je bila spisana poklonitev, ki jo je imel prečitati njegovemu Veličanstvu. Tolpa paglavcev je drevila proti gozdu s tistim presunljivim vri-ščem, ki razodeva pri mladini, da se ji obeta nenavadert pogled. Preteklo je deset minut. Nato pa je nastal med množico silen gnetež. »Živel kralj!« je zaorilo iz tisoč grl. Mož v črni obleki in drugi dostojanstveniki so se pomeknili na-orei To je noiranji položaj. Koliko pa potrebe! Ako je rekel Montecuccolli, da je treba za vojno denarja — lahko rečemo, da ie za mir najboljši porok — prazna državna blagajna. Turčija stoji pred bnnkeiotom — in Turki so postali takoj miroljubni — dokler smo mi imeli denar, smo delali vojno, zdaj prosimo za mir. Kako bo z našim posojilom? KJe bomo dobili 600 milijonov kron? Turčija in Avstrija sta se zadnje čase večkrat primerjali — In imeli res marsikaj podobnega. Obe imata v sebi več narodov, od katerih je zadovoljen le eden — drugi pa nobeden — ali še bolje: od katerih ni nobeden prav zadovoljen, ker eni sploh ne dobe pravic, drugi pa mislijo, da jih Imajo še vedno premalo. V Av-stri so Nemci to, kar v Turčiji Turki — zato opravičeno govorimo tudi pri nas o »vilajetih« in o »turških razmerah«. Avstrija In Turčija pa sta sl danes enaki tudi v tem, da obe nimate denarja — da obe IšČeti posojila In — da- ga nlkljer ne moreta dobiti... Za denar je danes res hudo — toda mislili bi, da taka država kot je Avstrija, ima vendar nekaj kredita. Pa ne kaže posebno dobro. Značilno je. da mora taka velesila Iskati posojila pri malih državicah, kakor je Belgija In Nizozemsko. Včasih Je menda res sreča, da država ni velesila ... Velesilska (pa ne velesilna) politika stane denarja — posebno če je slaba. Nese pa — vsaj državi — zelo malo — drugim morebiti več. In tako uboga Avstrija išče posojila. — Doslej smo imeli denar iz Amerike — toda ta denar pohaja — treba je novega posojila, ker smo toliko porabili za obmejne vojake. Tudi Ogerska, ki je lani imela še denar — !e suha. Stali so jo vojaki — Ltfkacs In — Čuvaj? Obe prijateljici Nemčija In Italija bodetl sami Iskali kmalu posojila, ker se je tudi njima drž. kasa posušila. Zato že seda} obe skrbita zase — Češ: vsak naj sebe reši. Franclja In Anglija ne dasta denarja Avstriji na posodo — dasl ga imata dovoli — to pa zato: 1. Ker za vojaške priprave nečeta posojati, 2. pa. ker bodo prišli po vojni k njima Balkanci, Srbi, Grki ln Bolgari In bosta raiše tani naložili svoj kapital, ki bo mnogo nesel gospodarsko in politično. V novih krajih bo odprta trgovina onim, ki bodo imeli denar — tako bodo Francozi in Angleži gospodarsko posedli Balkan — drugi naj se pa za Albance pehajo. Avstrija torej ravno tako ne more dobiti posojila, kakor Turčija. Amerika ne da več — Nemčija in Italija nimate — Anglija in Francija ne daste, ker čakate na Balkan — upati na Belgijo in Nizozemsko pa Je precej — iluzorno. — Kaj bo? Denarja vsak dan bolj potrebujemo — posojilo pa je vsak dan težje dobiti. — Doma v Avstriij so take razmere, da je posojilo — nujno potrebno, ker prebivalstvo trpi pod denarno krizo. Tak je naš položaj. Zelo zanimivo, kaj? Zato slišimo, kako se od vseh strani oglašajo — (rombe miru... Vojna. — 25. februarja. Kot Rumunija je tudi Bolgarija sprejela posredovanje velesil in sicer z izrecnim povdarkom, da zaupa na njihovo pravičnost, razrešitev spora je sedaj v rokah velesil. Ako ne popolnoma je vsaj za en čas odstranjena nevarnost, ki je iz rumunsko bolgarskega spora grozila za evropski mir. — Kar je v splošni situaciji novega je to, da se čimdalje intenzivnejše dela za to, da pride že enkrat na Balkanu do miru. Turčija je voljna pristati na vse zahteve kolektivne note ter želi izvedeti tudi za bolgarske pogoje. Videti je. da ji je v tem slučaju resnejše za mir, kot prvič, ko je s premirjem in mirovnimi poganjanji igrala le komedijo. hoteč pridobiti časa, za reorganizacijo armade. Sedaj se začnejo o miru pogajati ob grmenju topov in rožljanju orožja. Ako se potrdijo vesti o popolnih porazih Turkov na Oalipolju. potem se najbrže kmalu prične s prenehanjem prelivanja krvi. Saj vsi ti gibi turških armad ne pomenijo druzega kot agonijo, ki io ne preprečijo niti Drinopolje, niti Skader. Tudi velesile so se nekako naveličale gledati one agonistične drhtljaje turške države. Tako poroča »Berliner Ztg. am Mittag« iz Petrograda. da se v Rusiji govori, da se le vojni stranki posrečilo pridobiti carja in celo vlado za to, da se na dan tristoletnice vladanja ruske dinastije Romanov v Rusiji, poda Turčiji ul-timatum, v katerem se bo zahtevalo od nje, da z balkanskimi zavezniki sklene čimpreje mir sicer, da bo Rusija prisiljena s svojimi četami zasesti vzhodno Anatolijo. Nadalje se govori, da bo Rusija Avstriji pokla-dala na srce. da vendar prepusti Peč Prizren, Prištin. Djakovico in Skader Srbiji oz, Crnogori. Ako so vesti resnične, tedaj je na laž postavljena židovska »Neue Freb Presse«, ki je trdila, da se je Rusija že nekoliko odrekla svojemu stališču, da bi Skader pripadel Črni-gori. Z Dunaja nasprotno poročajo, da reši poslaniška konferenca vprašanje Skadra in Albanskih meja v občo zadovoljnost Avstrije. Avstrija bi pa bila zadovoljna le, če dobi Albanija Skader. 1 oda črnogorski kralj je javno oglasil s telegramom v »Temps«. da se črnagora pod nobenimi pogoji in nobenimi okoliščinami Skadra ne odreče, ker posest L*"- " JJI" Ji"- —.» , JU Skadra Je za njo eksistenčnega pomena. Res: evropsko diplomacijo čakajo še vedno velike, resne naloge. Tudi težke so. Olajšalo jih pa bo ju-gtslovansko orožje, ki je tudi pokazalo preperelost statusa quo — s čemur se le evropska diplomaciia naposled tudi zadovoljila in se dela kot da bi bila sama Čakala in hrepenela po takšnem razrešenju. SLIČICA Z BOJIŠČA. Posebni dopisnik poroča Pokre-tu: Po zadnjih uspešnih akcijah pred Skadrom ni prišlo do daljših spopadov. Z največjo hitrico se dela na osvobojenih pozicijah, da bi se preko njih lažje prišlo do cilja. Delajo se ceste, privažajo in postavljajo se topovi, zidajo se okopi in Skadru se od dne do dne vedno bolj približuje obsedni krog. Ta čas sem porabil v to, da sem si šel ogleijat osvobojene pozicije na Bardanjolu, kjer se je bil najstrašnejši boj. Enajstkrat je menjal v enem samem boju svojega gospodarja, dokler ga ni konečno zasedel Črnogorec. En častnik me je vodil po strmini k gorski utrdbi, ki edina bi lahko pričala o strahotah one bitke. Pridemo skozi vratiča z strani Kire, Prostor okolu nas je dišal po tragični borbi: vse okoli je govorilo 0 smrti in grozoti, vse je govorilo o dramatičnih urah krvi in ognja, ki so jih doživeli stotine in stotine borcev v oni borbi. Nikdar ne pozabim slike, ki se mi je nudila takoj pri vstopu v trdnjavo. Kup trupel se je dvigal in polnil prostor z strašnim duhom mrtvaščine in krvi: vidim sliko strašnega zadnjega odpora, turškega odpora, ki mu je bilo usojeno, da podleže črnogorski-srbski sili! Četudi je trdnjava že par dni v rokah črnogorske - srbske armade, vendar ni nikašno čudo. da stoji na stotine trupel nepokopanih. Ranjend zahtevajo velike oskrbe — njim se mora po bitki najpreje nuditi pomot; prvi hip se na pokopavanje trupei niti ne misli. Zato se še sedal, ko hodim okoli trdnjave koplje jame in se pokopava mrtve junake. Na levi strani je slika še groz-nejša., V nedoločljivi formi je ležalo v krvi in med kosi mesa desetine trupel: razbite lobanje, razmesarjena prsa, odbite glave, odtrgane roke in noge so ležale razmetane po lužah krvi; tla povsod na okolo vlažna in zemlja prepojena s krvjo. Tam leži vojak: šrapnel ga je zadel v čelo, usmrtil ga in nesrečnik je padel na ledja, držeč prekrižanih nog mau-serco v rokah. Povsod kupi trupel, človeških in živalskih. Tragična usoda je nagromadila in pomešala v smrti in grobu ljudi in životinjeJ Pogledam s trdnjave proti Kini in vidim množico zdravih in veselih vojakov, kt se napajajo in perejo: lz dalje sc se pojavili prvi jezdeci kraljevskega spremstva. Magdalena je stala z brezčutnim obrazom za stekli svojega okna in Čakala, Ves prepaden ie drhtel Ivan Siromak za njenim hrbtom in jo požiral z očmi. Stresal ga je isti trepet kakor prej v gozdu. Na ulici je bilo nastalo globoko molčanje. Nedvomno je čital mož v črni obleki kralju svojo poklonitev. Zdajci pa je zaoril krik s podvojeno silo. Jezdeci so defilirali z mečem aii s sulico v roki. Sledile so jim kočije. Naposled se je pojavil kralj, obdan od svojih velikašev. Kakor v Parizu, tako tudi tu ni maral odgovarjati klicanju drugače, kakor — od časa do časa — z neopredeljenim mahljajem roke. »Ivan!« je rekla Magdalena. Ivan je skočil k njej. »Poglej tega človeka ...« »Vidim ga...« »To je kralj francoski.« »Vem, gospa ...« Kralj je bil odjahal mimo. Sledila mu je prtljaga in nato nov oddelek konjenikov. Magdalena je ostala pri oknu v globoki zamišljenosti. Deset minut kasneje je videla jahati Ragastana in njegove tri tovariše. »pojdi za temi možmi,« je dejala, »in pridi mi povedat, kje so se ustavili; nato se pomeniva nekaj.« Ivan Siromak je planil ven. Čez pičlo uro se je vrnil. »Jezdeci so se ustavili v gostilni pri velikem Cesarju Karlu, v ulici Fago«, je dejal. »Dobro!« je rekla Magdalena in sedla. Ivan Siromak je obstal pred njo. Nenadoma mu je pogledala v obraz. Povesil je oči. »Ali nisi rekel, da hočeš spati v hlevu?« je dejala. »Da vam ne bom na poti, gospa,« je zajecljal on. Pomerila ga je z novim pogledom, ki ga jc pripravil v še hujšo zadrego. Nato je povzela: »Ali si si dobro zapomnil moža, ki sem ti ga pokazala?« »Kralja ?*Kajpak, gospa.« »Ivan, ako bi ti dejala, da ga ubij — ali bi storil?« »Ubil bi kralja, gospa.« Olas mu je drhtel, in roke so se mu tresle; sklenil jih je bil kakor v proseči gesti mistične molitve. In goreče je nadaljeval: »Ako mi porečete, da naj ubijem kralja, ga ubijem. Ako bi mi rekli, da naj grem v Rim in ubijem papeža, šel bi v Rim in ga ubil. Ako mi ukažete, da naj zatajim svojo vero in Drekolnem Boaa. bom tajil svoio vero še na grmadi in klel Boga v najhujši muki. Moj kralj in moj Bog ste vi, gospa! Toda vi veste to! Saj vam ni treba razlagati! Vaš sem z dušo in telesom... Za eno takšno uro, kakor sem jo preživel z vami, bi dal vse — bil bi se pripravljen na veke pokoriti v peklenskem ognju.. Kaj mi je do paradiža brez vas! Oh, če pomislim na tisto noč!... ln vedno, vedno mislip nanjo! Ta spomin je zdaj moje življenje. Ni trenutka, da ne bi stala pred mano ta slika, ki me preganja povsod... Včasih sl trgam prsi z nohti, da bi se pomiril,. Oh, gospa... ali se me hočete usmiliti še enkrat! Oh, recite — recite mi vsaj besedo! Samo da morem živeti ob tem upanju, makar če bi mi povzročila njegova negotovost še tako krute muke! Makar. če enkrat izgine in mi zapusti samo strašno trpljenje kesanja!« Magdalena je poslušala ta hudourni izbruh strasti. Zdelo se je. da jo navdaja z nekakšno bridko radostjo. Marsikdo ji je bil že povedal, da je lepa, in da jo ljubi in obožava. Mladi in krasni, mogočni in bogati možje so bili lazili pred njo po kolenih ter se klanjali njeni gospodujoči lepoti. Toda ta berač, ta bedni človek, ki ga je glodala strašna bolezen, j| je bil več in boljši kakor zaljubljenec ali ljubimec. Bil le niena stvar! (Dalje.) bili so zmagovalci — ljudi, ki so napravili ono klanje, sredi katciega se sedai nahajam! VTIS SAN GIULIANOVEGA GOVORA V SRBIJI. Belgrad. 25. februarja. Srbski krogi so zelo nejevoljni na govor di San Giuliana, ker ta govor kaže, da Italija Avstrijo tudi glede vprašanja albanskih meja podpira. Naglaša se, da Italija Avstrijo v tem pogledu še bolj podpira nego li Nemčija, ki je Srbiji slejkoprej kolikortoliko prijazna. Srbski politiki pa opozarjajo na to. da se utegneta tako Avstrija kakor tudi Italija glede bodočnosti Albanije prevarati. Tako Srbija kakor Bolgarija in Grčija bodo delale na to. da se bodoča Albanija osvobodi vpliva Avstrije in Italije in nagne k balkanski zvezi, ki bo itak imela pod svojo oblastjo več kot eno tretjino albanskega naroda in ga znala s pametno politiko na svojo stran spraviti. Bodoča politika balkanske zveze bo šla za tem, da Albanijo emancipira vsake tuie inge-rence. ZAHTEVE BOLGARIJE. Solila, 25. februarja. Oficloznt »Mir« ^priobčuje članek znanega publicista Kozarova. ki izvaja, da je v svrho trajnega miru na Balkanu potrebno: 1. Definitivno preneha- nje turškega gospodstva v Evropi. 2. Trgovsko pristanišče za Srbijo ob Adriji. 3. Neodvisna Albanija, ki pa mora pristopiti balkanski zvezi, tako da bo po načelu: Balkan Bal- kancem! izključena vsak* ingeren-ca Evrope. 4. Otvoritev Dardanel. 5. Balkanska zveza se mora trajno osigurati. Članek odgovarja političnemu stališču oficielnih krogov. Glede Rumunije piše Kozarov, da se bo še bridko kesala, če bi se ji posrečilo Bulgariji odtrgati košček zemlje. VOJNA ODŠKODNINA. Belgrad, 24. februarja. Bolgarsko poročilo c vojni odškodnini se je izročilo posebn', komisiji srbskega finančnega ministrstva, da izdela tudi skrbsko poročilo o vojni odškodnini. Poročili se izročita poslanikom velesil. Zahtevala se bo vojna odškodnina v višini 300 milijonov frankov. PRED KAPITULACIJO ODRINA. Berolin, 25. februarja. »Mor-genpost« javlja iz Carigrada, da je Sukri paša poslal iz Odrina brezžično brzojavko, v kateri naznanja, da je zavladal tak glad v trdnjavi, da se boii, da bo posadka odpovedala pokorščino. Da glad vsaj za nekaj časa ublaži, je ukazal pobiti vse vojaške konje in dal meso v hrano'vojakom. Dasi ima artiljeriia še dovolj streljiva, vendar je kapitulacija Odrina neizogibna. VELESILE IN BOLGARSKO - RU-MUNSKI SPOR. Berlin. 25. februarja. Turški di-plomatični krogi trde, da stoji nemška vlada na stališču, da mora ostati Silistrija Bolgarom, če odstopi vse trdnjave, ki obvladalo mesto. Na Istem stališču stole tudi države tri-pelentente, vsled česar je skoraj gotovo, da bodo velesile prisodile Sili-strijo Bolgarski ter nasvetovale Bolgarski k večji popustljivosti napram romunskim zahtevam ob Črnem morju. Pošljite naročnino, ako je še niste! Pod hrasti. Spisal D. Amunzio. Poslov. V. H. Deželna cesta se Je vila med grmovjem, na katerem so se svetile rdeče jagode in med napol velimi granatovimi jabolki pod divjo vročino julijskega solnca. Samo tupa-tam ob poti je stala sočnata agava v polnem cvetu. Zdelo se Je, kot da se vse zaduši v lem gostem prahu. Čreda svini je rila po cesti in dvigala ccle oblake prahu pred sabo. Kruleč in mlaskajoč se je pomikala ta tropa dalje in razširjala okoli sebe oster vonj. Tulespre, pastir Je stopal zadaj, vihtel bič po zraku in kričal s hripavim glasom. Obraz mu je gorel od vročine in po čelu mu je kapal pot. Cozzo, velik črnikast pes mu le sledil ob strani. S povešeno glavo le cepetal poleg svojega gospoda in molel jezik iz gobca. Tulespre je hotel gnati živali k farškim hrastom; tarn Je bilo dost; želodov za svinje; on sam je mislil zaljubljene misli. Pot Je peljala mimo Sv. Marije Kaznarije. Pod kamenitimi obloka-ttimi hodniki je ležala tropa druhali y senci in spala. Videlo se je kot ne-razmotan klopčič človeških teles: tu so se videli zagoreli obrazi tam napol gole roke in noge. Taloti so smrčali in razširjali vonj po divjačini. ki je /e predolgo ležala. Slovenska zemlja. Iz Vinice pri Črnomlju. Vsem je znano, da se nahaja pokopališče na Vinici pri farni cerkvi, kjer gre ludi cesta mimo, v bližini se nahaja studenec, katerega porablja vas Ogulin in tudi nekaj hiš iz Vinice. Da je to za današnji čas nepravilno in naravnost škandalozno. se samo posebi umeje. ker iz zdravstvenih ozirov bi se moralo to pokopališče že zdavnej drugam prestaviti. namreč na oni prostor v bližini Vinice, kakor je bilo že rečeno, da se bo kupil v te svrhe. Da je v resnici potrebno, da se pokopališče prestavi, se razvidi iz sledečih ozirov: 1. V poletnem času, posebno kadar je velika suša. zemlja vsled premalega dežja razpoka tako. da bi lahko djal človek notri roko do rame. govori se celo. da se pride lahko s sprehajalno palico do krste, v kateri leži mrlič, ker jame so tako plitve, da ne pride pri nekaterih 60 cm zemlje nad krsto. Tako se okužuje zrak. katerega potem vdihavamo mi. ki smo v bližini. To naj bi še bilo. da se ti grobovi nahajajo samo v ozadju cerkve, toda to je tudi pred cerkvijo, kjer ljudje stojijo, ker pridejo prerano k maši. drugi stojijo tudi vsled pomanjkanja prostora v cerkvi, med celo mašo na dotičnih grobovih. 2. Pelje tik mimo pokopališča deželna cesta, kakor se ^govori tudi kmalu državjtfi Vinica-ČrnomelJ in obratno, katera je nižja vsaj 30 cm od lege grobov. 3. Se nahaja, kakor že omenjeno v bližini studenec, katerega rabi vas Ogulin in nekaj hiš iz Vinice, ta studenec leži tako. da se od dotičnih grobov pri velikem nalivu (dežju) čisto lahko vanj scejejo škodljive snovi, za kuhinsko in pitno vodo je torej — dobro preskrbljeno. Opozarjajo se na te nedostatke za to pristojne oblasti, da se ti škandali odpravijo, ker ne spada več v dvajseto stoletje Dalje bi bilo tudi dobro. da bi se kdo zavzel za farno cerkev na Vinici, ker iste zidovje na več mestih poka in se dotične raz-pokline samo vedno in vedno zama-zujejo. Župnik Jurič z najmanjšimi stroški to popravi in v nevarnost spravi celo faro. »No — si misli — naj poka. saj je v ozadju, samo da je spredaj dobra, kjer se nahajam jaz, če se na zadnjem kraju kaj primeri, pa itak ne bo škode, bi vsaj kašnega liberalca malo poplašilo. da bi šel drugi pot naprej v cerkvi, bi vsal slišal tisti kočevski haisaven-dar«. Dobro bi bilo da nam k. Jurič Konlg pojasni, kje se nahaja sedaj tukajšnji mizar Ostroniž, zapisnikar volilne komisije pri občinskih volitvah in njegov največji prijatelj, kateremu je naklonil tudi dobro službo, ki mu nosi letno do 700 K in sedaj naenkrat taka nehvaležnost (oziroma konkurenca), katero mu Ostroniž skazuje s tem. da dela sam mrtvaške liste, za katere prestopek se sedaj pokori, kakor se čuje v Novem mestu pri ričetu. Kaj ne g. Jurič, velika blamaža, katero ste dočakali od pristaša Vaše stranke. Kakor se čuje, čaka vas še večja blamaža in to od vašega največjega ki-movca. Za danes to. drugi pot več, gradiva je dovolj. Slov. Bistrica. 2upan Stiger torej ni odstopil. In zakaj ne? ker so se mu zopet enkrat od prvega do zadnjega vsi uklonili. Mož se je že tako navzel diiha samodržca, da se sploh čudi- Stiger, se mora zgoditi, če je to drugim potem prav ali ne. Sicer pa se le redkokdaj najde kdo, ki bi se mu upal oporekati in da je tokrat prišlo med njim in šolskimi zastopniki do razpora je le bolj teoretičnega pomena. Čudno se nam dozdeva, da slovenska žurnalistika ne sprejema tacih vestij s potrebno rezervo. Take »demisije« so v Ptuju, Slov. Bistrici in Celju vendar že takorekoč na dnevnem redu. Od nas nihče ni pričakoval, da misli Stiger z ono svojo demisijo le malo resno. Bil bi tudi zelo nespameten, saj od svojega županovanja ima dobička samo on in nikdo drugi, kaj tacega pa človek ne izpusti z lepa iz rok. O priliki še kaj več. Iz Maribora. (»Nemško jezikovno društvo«. — Obrtni klub.) »Nemško jezikovno društvo za Maribora je imelo dne 19. t. m. svoj redni letni občni zbor. Poleg par običajnih fraz, ki smo jih pa že do dobra navajeni, ni bilo — v splošno začudenje — slišati tokrat onih nacionalnih izbruhov, v prvi vrsti proti Slovencem, kot druga leta redno. Sicer pa nimamo namena, baviti se tokrat z zavračanjem takih napadov marveč s pomenom, ki ga ima to društvo, oziroma z namenom. Zadnje daje v prvi vrsti društvu nalog, izčistiti nemški jezik tujk. vrhutega pa še narodno-politične namene in stremljenja ob mejah po moči pospeševati. Slednje izvršuje društvo na ta način, da pospešuje razvoj in gmotni procvit manjših društev (kot je bilo posneti iz govora društvenega predsednika, podžupana in c. kr. svetnika dr. Mallya) z denarnimi prispevki, ki so včasih kaj pomembni. Poleg tega pa si društvo tudi prizadeva po svojih članih razširiti vpliv med nemštvom (renegatstvom) s tem, da deluje tudi izven društva. To delo ni morda veliko v svojih zunanjih — Javnih — potezah.^pač pa v delovanju posameznikov. Čutiti je počasi prav dobro to nekako manjšinsko delo, tudi že v širših plasteh naših potujčenih sorojakov tu v mestu. Seveda je to le v doslednem izvajanju vsacega slehernega društvenega načela pri vsakem društvenem članu iskati. (Zadnje omenimo. ker se tudi pri nas mnogo govori o manjšinskem delovanju. Por.) Uspehov pa ie tudi še v nečem drugem iskati, namreč, v bogatih sredstvih, ki jih ima to društvo na razpolago. Ima letno velike svote pripravljene, ki se porazdele med (bodimo pravični1.) marljive in sila delavne Člane, da zamorejo zadoščati zahtevam, ki se stavijo vanje. Kaj doseza s tem »Nem. jezik, društvo« — da izčišča svoj jezik? Ne le to. pač pa. da daje nemštvu-rene-gatstvu značaj trdne, enotne množice, ki naj demonstrira nazunaj nemški značaj mesta. Morali bodemo — prej ali slej — tudi mi priti do spoznanja. da i nam treba takega društva. Bo to sicer nova obremenitev naših žepov na narodnem polju, a doseči se bode dalo mnogo, posebno še. če bodemo v danem trenotku imeli razsodnosti dovolj, pustiti vse strankarske predsodke. Živimo pač v času, ko moramo nasilstvu odgovoriti s prolisilo. ne ozirajoč se ne na desno, ne na levo. Da se to ne bode še tako hitro izvršilo, sicer vemo. a prišlo bode tudi tako daleč. Treba nam v to rts še mnogo predpriprav. ki so pa že deloma v polnem teku, deloma pa še v povojih. Dasi smo si, strankarsko, vedno v laseh, da bodemo pustUi motilce v strani, dosegli gorajšnji namen, kajti čas je. da veliki narodni ttenotki naše narodne meje, najdejo tudi nas mogočne v močni zunanji tvorbi, ki je v stanu nele se upirati marveč tudi podirati kar je nasprotnega. Preje pa treba čistiti lastne vrste. — Pred jednim letom je ustanovilo Trgov, društvo z velikim žrtvami »Obrtni klub«. NI bilo mnogo pričakovati, vsaj po takratnem stanju obrt. naraščaja soditi, ne. A glejte: Ta klub je narasel v močno organizacijo, ki, dasi še mlada, lahko tekmuje z vsemi ostalimi slovenskimi društvi. Danes šteje klub že okrog 70 članov, razpolaga z lepimi lokali, ima svoj že dobro izvežbani tamluiraški zbor. mnogo slov. časnikov in nad vse marljive agitatorje. Prvoten strah, da bode škoda žrtvovati velike svote denarja, se je pokazal tekom časa kot neupravičen, zakaj klub se je kmalu razširil in se še razširja. S ponosom lahko stopajo njega člani dne 2. sušca pri I. občnem zboru pred javnost. Račun, ki ga bodo imeli dajati, bode gotovo časten! mo. imeti v Slov' Bistrici mest. ob5. ittJSTCO upravičenega upanja, da bo svet. čemu to? Saj kar hoče očka I demo v stanu, če ne ?iepa pa s tem. Dnevni pregled. Mahnič na jugu. Škof Mahnič si bo pridobil s svojim klerikalizmom svetovno slavol Kakor je svoj čas začel pri nas. tako deluje sedaj na jugu. Prvi njegov boj je seveda proti naprednim listom. Proti reške-mu »Novemu listu« n. pr. je izdal sledeči ukaz: Zato ta list zopet vsem vernikom svoje škofije prepovedujemo, dočim duhovščini ukazujemo, da pri spovedi to našo prepoved vestno upošteva. Kdor prvikrat ta list čita, ah je nanj naročen, ta mora obljubiti, da ga opusti, ako pa kdo na ta opomin ne drži obljube — se mu ne sme dati odveze...« Tak ukaz je torej izšel iz Mahničeve rezidencije na Krku. Doslej tam niso bili vajeni takega Mahničianizma. Pri nas ga imamo toliko, da podplat je koža čez in čez postala... »R. N. List« se zato nič ne jezi in pravi: Kdor je tako neumen, da take zapovedi posluša, naj lista ne bere. Mi pišemo za ljudi zdravega razuma in svobodnega naziranja. Sramota je le, da se v 20. veku še kaj takega zgodi. — Na jugu dolgo niso hoteli verjeti, kaj je to klerikalizem in klerikalno jugoslovanstvo. Počasi bodo tudi to spoznali. V srcu Istre, v Pazinu, je sedai pravo klerikalno gnezdo. »Pučki prijatelj« in »Hrvatska Skola« oznanjata klerikalno odreše- šenje bedni Istri. Prvi je namenjen ljudstvu, druga učiteljstvu. Toda Istra je trda, ko skala, in težko, da bi na nji zazelenela klerikalna pomlad — tudi če Mahnič izdaja prepovedi proti naprednim listom. Nemški nameni s slovenskim listom. Ubogi Nemci, ki se jim v Avstriji tako hudo godi. hočejo začeti novo akcijo. Izdajali bodo nemčur-ski list v slovenskem jeziku. Ker ne vedo, pod kako lirmo bi prodajali svojo nemško kulturo — so se spomnili na — patriotizem. Seved_a bodo tudi zgoraj gledali na to, kot na celo važno stvar. Nemci namreč tožijo, da smo Slovenci na Kranjskem premalo patriotični in da hočejo s slovenskim listom povzdigniti staro kranjsko zvestobo. List bo seveda dobil podporo od raznih nemških zavodov — lahko pa upa šc na višjo podporo. Naročnikov ne bo imel drugod, kakor v kazini "(morebiti se bodo kazinotie iz njega učili slovenščine. Opomba stavca.) — ali pa ontrW*'/’rn Domače ognjišče«, svojim ljubim otrokom pa »Zvonček«, ki Je najlepši in najboljši jugoslovanski mladinski list. Prav tako toplo priporočamo vsem staršem in prijateljem slovenske mladine /Mladinske spise«, ki jih izdaja »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta«. Po zdaj je izšlo že 15 ličnih knjižic. V učiteljstvu je moč. v slovenski javnosti bodi podpora! Z roko v roki, z ramo ob rami, starši in učitelji, v svetem boju narodne vzBole'. Za Balkance. Clevelandski ruski konzul je dobil lastnoročno pismo hčerk bolgarskega carja, Evdo-ksije in Najade, ena stara 14 let in druga 15 let. V tem pismu pišete cesarjevi Iičerki, Rako grozen položaj vlada v njih domovini, kvliiio je otrok brez »atata« radi vojske, koliko trni njih narod radi žrtev in turških grozovitosti. V pismu prosijo vse amerikanske otroke, nai pomagajo revščini ubogega bolgarskega naroda. Darila sprejema ruski konzul. Splošno je v Ameriki veliko navdušenje za Balkance in so Ante-rikanci vseh narodnosti poslali na Balkan mnogo denarja. Ko se je približala svinjska če-da, se je dvignil eden iz druhali ter se oprl ua komolec. Cozzo se je ustavil in začel besno lajati. Glasno kruleč so se razkropile svinje v stran. Tulespre jih je priganjal z palico v red. Dru-hal je mislila, da Je napadena. Vse je skočilo pokoncu. Kmalu je bilo vse v piahu, vse je utonilo v njem, samo bazilika oblita s svetlobo se je dvigala kvišku. — Per Sant‘Antonio! — ie rohnel Tulespre nad druhaljo. — Pro-kleto ljudstvo -- ter se trudil skupaj spraviti razkropljeno čredo. Konečno je prisilil s kamenjen čredo, da Je bežala proti hrastom in tudi sam zginil ž njo — tam so bili želodi, hladne sence in tam je tudi pela Fiora... Fiora je sedela na robidovju in pela. Njene koze so se pasle po re-brih in gričih. Pela Je gigantskim hrastom, ki hranijo v košatih vrhovih gozdna čuda. Mogočna debla so se spenjala proti nebu; grčaste veje so se šibile pod težo sadja. Solnčna luč jih je oblivala, močan vonj se je širil okoli ir. kadar je potegnil veter so zašumljali bliščeči sadovi in padali na tla. Bratovsko so se nato priklanjala velika drevesa in na tleh v temnih sencah so se igrali solnčnl žarki. Svinje so brskale po tleh; Fiora je pela pesem o nageljnih; Tulespre je srkal dišeč zrak in poslušal Fiori-no pesem. — Čez vse to bunjo življenje se je žarelo nebo v ogromnem oboku. Tulespre se je skoro zakopal v vlažno travo. Po žilah mu ie kipela kri kot mlaoo vino. Od sena se je širil prijeten vonj; poslušal je cvrčanje in brnenje hroščev povsod na koži v laseh je čutil gibanje in trepetanje in srce mu ie tolklo, ko jt pela Fiora. Dvignil je glavo, orbnil se okoli ter kobacal po vseli štirih po travi kot jaguar, ki hoče navaliti na Pien> Skočil je tik pred Fioro, ter se glasno zasmejal. --Tu je stal majhni rjavi fant z dvema očesoma v glavi, iz katerih se ie iskrila moč in ljubezen. Kozja pastirica se ni bala: Zategnila je usta in mu pačila obraz. — No. kaj pa misliš? — ga ie vprašala radovedno. — Nič. — Nato je bilo tiho. Le globoko doli za gostim grmovjem griča je šumljala Pescara. Tulespre jo je gledal zaljubljeno. — Poj! je rekel s tresočim glasom. Fiora je obrnila glavo; dvoje vrst zobov, belih in svežih kot mandeljnova jedra se je pokazalo. Sklonila se je nato. zagrabila polno pest trave ter mu vrgla v obraz. Tulespreja je spreletela nekaka groza. Lozzo jc unjal. glasno lajajoč k svinjam, ki so se bile razkropile na vse strani. Mračilo se je, soparen zrak je tiščal k tiom. Rahel večerni veter je premika! široke zelene praproti. na katerih je trepetala luč. Ptiči so letali po zraku; sem od jam pri Manopelo jt prihajal vonj po asfaltu in kakor iz daljne daljave so doneli poslednji zvoki pesmi, ki jo je pela pastirica v Talmuldu. Svinje s sitimi trebuhi so se ix>mikale polagoma po rebri. Tulespre je stopal za čedo pel pesem o nageljnih in poslušal napeto, če se mu odzove ženski glas. . Vse je bilo tiho. Ali v tej tišini se je zdelo, kot. da na tihem zveni in brni tisoč glasov: nato so se oglasili zdaj daleč zdaj blizu melanholični glasovi večernega zvona. In kakor se je dvigal od dreves. grmovja in zelišča cvetni vonj, tako je on čutil v prsih željo po ženski. Kmalu je bil s svojo čedo zopet na deželni cesti; grmovje je dremalo pod belo, prašno odejo; mesec na nebu se je kazal v bledi svetlobi. — Čeda — temen madež, dobrodušno kruljene — monotono Petje vračajočih se voznikov šibko zvončkljanje izmučene živine — ničesar druzega ni bilo v tej tišini, ki jo je dihala dišeča od meseca obse-jana narava. Ali gozdič je vabil. To je bilo žvrgolenje kosov, veselo šumljanje in šepetanje v vejah, ko je pogledalo solnce izza gor! Rosne kapljice so se lesketale kot dragoceni biseri. Od višav Petranika do divijskih vrtov je vztrepetala zemlja pod soln-čnim poljubom. — O, Fiora! — je vzkliknil lu-lespre, ko jo Je videi kako samozavestno stopa po stezi med granatovimi jabolki kot mlada junica Grem k reki — mu je zaklicala in gnala koze skozi gosto vejevje. Tulespre je zaslišal prasketanje in kratko meketanje koz — nato pa veseli vrisk Fiore. — Pustil je svinje na svobodo — nato pa je letel za Fioro. Iz sočnate zemlje se je dvigala vlaga, in silila do ve.J- Zveplasto-rumene orhide, cino-brasto-rdeči tulipani, krvavo-rdeče anomonc. zlato-svethkajoče ranun-kle so gledale iz rosne trave. Bršljan in srobot sta se ovijala okoli močnih debel. Grmičevje se je sklanjalo pod težo jagod in kadar je zapihljal veter, je zašumeio kot dihanje iz polnih človeških prsi. Od rosnatih senčnih rastlin se je širil omamljivi cvetni vonj in sredi tega kipenja in vrenja je trepetala ljubezen Tulespreja in Fiore. Spustila sta se po strmem rebru navzdol. In Pescara je šumela. i Ako se hočeš dobro zabavat!, pojdi v restavracijo ,Tivoli'; tam je izvrstna češita kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo in razna pristna :: v i n a po zmernih cenah. :: Velika dvorana Hotelske sobe je vedno brezplačno na razpolago za :: veselice, shode, predavanja itd. :: po jako nizki ceni vedno na raz-:: polago. Za obilen obisk se priporoča Alex. Heger. J Klerikalna nesramnost. Klerikalni zmaj zopet stega svoje prste po žrtvi -- in ta žrtev je postal naš cerkovnik, zelo priljubljen med občani in vsega spoštovanja vreden mož. — Službuje 7 do 8 let, ne da bi se mu moglo kaj očitati. Pred par dnevi jc dobil odpoved, da mora zapustiti službo. Zakaj, tega še do danes sam ne ve? Sluti pa, da so mu zadnje mošoanske volitve pomagale do tega. Vprašanje je pa, kdo lina pravico, odpuščati uslužbence? Mogoče ima g. cerkveni ključar to pravico, ki tako ruje proti njemu? AH ima g. župan zopet svojo besedo. Ali pa Občinarji mislimo, da imamo mi odločevati, ker ga mi plačujemo in vzdržujemo. Zatorej smo mi zato, da ostane mož na sedanjem mestu, kakor je bil dosedaj, ker mi ne dovolimo, da bi se komu krivica delala. kakor to gg. klerikalci žele. Mar je to tista krščanska ljubezen do bližnjega, ki o nji toliko govorijo ob vsaki priliki? O tem bomo še govorili l — Več občanov. »Slovanske stvari«. Pod tem naslovom so prinesli »Nar. Listi« drugi članek dr. Kramafa. V tem članku govori dr. Kramar o razmerju med Rusi in Poljaki. Rusija potrebuje velike vodilne ideje: ta mora biti zanjo samo slovanstvo — Poljaki pa bi se morali zavedati, tla morajo stati kot jez proti germati-stvu. Greši se od obeh strani. Treba bi bilo od obeh strani odjenjati. Edino v tem jc rešitev. — Članek je poln lepih misli in pisan z ljubeznijo do obeli narodov. »Med ranjenimi srbskimi brati«. Spisal dr. Ivan Oražen. Izdala Sokolska Matica v Ljubljani (Sokol I.) Cena 50 vin. Dr. Oražen je v »Slov. Narodu« podal svoje spomine, ki so vzbujali povsod mnogo zanimanja. Sedaj so izšli ti spomini v posebni brošuri. Ohranit si jo bo vsakdo rad kot spomin na težke boje na Balkanu. Priporočamo toplo to knjigo vsem Slovencem. Družbi sv. Cirila In Metoda so poslali vsled okrožnice podružnice v Matenji vasi »vojno odškodnino« gg.: Brez podpisa položnica iz St. Petra na Krasu z dne 15. febr. t. 1. 2 K, Srečko H (nečitljivo) v Trstu 4 K. Iv. Sever, Postojna 1 K. Mate Bukovčan, brivec v Postojni 1 K, Premrl & Jančar, Ljubljana 5 K. — Slovenci v Banjaluki so zbrali 200 K za kamen. Na Blagovni pri Št. Juriju so darovali 4 K: Kučanda, Gaber, Gosak, Novak ter Marica in Joško Simončič. G. Fr. Oset je poslal iz nabiralnikov v Trbovljah 30 kron 65 vin. To ie vsekako lepa ,vsota, nabrana v enem mesecu navzlic vladajoči epid. bolezni, draginji in neug)dnim političnim razmeram. Prvo mesto zavzema zopet JK>stilna Počivavšekova, izkazala se je tudi doIiTj *SS|ilna Goropevše-kova. Pohvalno omeriTanro i&pet Hodila sta nato med grmovjem, goščavo po koprivah. Vsa potna, zasopla, raztrgana sta dospela do konca gozda. Voda je šumela spodaj in od brizgajočih valov, jima je pršelo nalahko v obraz. — Kako prijetno hladno je bilo tu, dočiin je v gorah žgala vročina. Padajoče vodne mase so delale tisoč potov skozi pesek, razbijale se na bregovih, ter zginile s plavajočim listjem, ki je trepetalo kot telo napol potopljenega velikega reptila In zopet zagrgrali med omahujočim trstjem. Tam so štrlele bele skale ponosno proti modremu nebu, nobenega zelenja, nobene sence niso imele le srebrne žile padajoče vode so jih prepletale Piora je bila žejna in pripognila se ie čez majhno skalo ter pila. Z rdečimi ustnicami je srkala vodo in v tej legi je bila prav podobna panterju. kadar si gasi žejo. Tulespre lo jc kar požiral z očmi. — Poljubi me —! beseda mu je zastala v grlu. — No! — — Baciami —... Prav rahlo je prijel njeno glavo, stisnil jo k sebi iti ko jo je poljubil je čutil, kako mu polje kri po žilah. — No, — ie rekla Fiora, skočila pokoncu obrisala ustnico, kot. da hoče izbrisati poljub. Tresla se ie kot trepetljikin list in kri se ji je hitro pretakala. Nasladnost je ležala v zraku, v solncu, v omamljivih vonjih. Iz grmovja je ^bgledala črna kozja glava in zrla z rumenimi zaupnimi očmi na sklenjeni par, In Pescara le Dtla... vrlo gospico Gizelo Ocepkovo, ki deluje na prospeh C. M. družbe vztrajno in neustrašeno, dasi jej s strani nezavednih, ali zapeljanih rojakov cesto mečejo pod noge polena. - • Na občnem zboru C. M. podružnice v Hrastniku je nabrala gdč. vrtnarica Minka Richter 8 K 52 v. Hvala! Tvrdka Adolf & Aleksander Jacobi, Dunaj, Vlil. Piari-stengasse 17, je poslala družbi od prodanih svalčičnih papirčkov in svalčičnih ovitkov lepo vsoto 200 K. Tudi te vrste družbiuegu blaga ni-karte omalovaževati! Pomislite! V dobi od leta 1906 do letošnjega leta je izročila omenjena tvrdka od prodanih svalčičnih papirčkov in ovitkov 1**07 K 91 v. — V spomin pok. Avgustu Praprotniku, bivšemu nadučitelju pozneje trgovcu in posestniku v Lokvi pri Divači, je naklonil pokojnikov sin Slavoj Praprotnik, istotako bivši učitell in sedaj trgovec znatno vsoto 1000 K. Velikodušni darovatelj ie s tem spopolnil tiho željo blagega pokojnika, ki se je vedno živo zanimal za plemenito delovanje naše šolske družbe ter ji naklonil dvakrat pokroviteljnino po 200 K. Istotako idealni rodoljub je tudi sin Slavoj, ki je ustanovil v Lokvi C. M. podružnico, ki se je pred leti zavaroval z enim delom na korist C. M. D., a sedaj položil tako knježji dar domu na altar. Slava spominu pokojnega vzornega rodoljuba, čast in hvala g. sinu in celi Pra-protnikovi rodbini. — Za C. M. obrambni skiad so se nadalje oglasili sledeči p. n. gg.: 1085. I. Brinšek, trgovec v Trnovem, plačal 200 kron; 1080. Tridentinski Slovenci, plačali 15 K; 1087. Banjaluški Slovenci. plačali 200 K. Sovražnik rož. Postajenačelniku Josipu Fortiču v Rakeku je neki neznan storilec porezal v vrtu za zelenjavo 46 plemenitih rožnih trt, več olepševalnih grmičkov in pritlikavcev. Škoda znaša 200 K. Storilec jfc to napravil s hudobnim namenom, a Nasilnež. Te dni je zaprl železniški čuvaj Konrad Bakovnik iz Žirovnice železniški drog. ker je moral vsak čas priti neki vlak. Kmalu nato je prišel neki posestnik iz Most in je izpodlezel drog. Čuvaj ga je zato posvaril. Onega posestnika pa je to tako zjezilo, da je Bakovnika ozmerjal, šel za njim v čuvajnico, vrgel ga na tla in ga začel daviti. Ker je Bakovnik klical na pomoč, je prišel v čuvajnico neki Bakovni-kov tovariš. S pomočjo tega je Bakovnik prepodil nasilneža. Pošten tat. V začetku januarja t. 1. je ukradel neznan tat kajžarju Pavlu Tavčarju v Železnikih iz zaprte omare v njegovi spalnici bankovec za petdeset kron. Dne 16. t. m. zjutraj pa je Tavčar zapazil na vratih svoje spalnice pritrjen listič, v katerem je na svoje veliko začudenje spoznal dva bankovca v skupni VTednGSU petdesetih kron. Bankovec jc bil pritrjen na vrm£ Z dvema iglama. Neznani tat je ukradel denar najbrže iz maščevanja in ker se je bal, da ga ne bi zasledili, je ukradenih 50 K prinesel nazaj. Tat mesa. Pred nekaj dnevi je šel Filip Lukan, ki je v službi pri mesarju Cirilu Bajžlju v Javorniku kot učenec, okrog štirih zjutraj v fi-lijalko svojega gospodarja v Žirovnico. Na svoje začudenje je našel mesnico, katero jc prejšnji večer skrbno zaklenil, odprto. Lukan je stopil v mesnico in je tam zapazil nekega moža, ki se je ravno pripravljal, da bi odnesel več mesa in klobas. Tat je priznal, da je hotel ukrasti samo dva para klobas. Ker je Lukan tatu spoznal, ga je izpustil. Prepodenl vlomilci. Pred kratkim so poizkušali neznani tatovi vlomiti v zaklenjeno poslopje trgovke Marije Šinklar iz Javornika. Ko so se ravno pripravljali, da bi vlomili vrata, jc zazvonil nenadoma na notranji strani vrat j>ritrjeni električni zvonec, ki je Šinklarjevo prebudil iz spanja. Ta je brž sklicala domače ljudi, ki so sprožili par strelov, da bi se tatje preplašili in jo popihali. To se je tudi zgodilo. Drobiž Iz Štajerske. V R o d o-šah rojeni J. Gangl in Blaž Lorger iz Cirkovc, prvi četovodja, sta dezertirala od C. topničarskega bataljona v Lusernu. — V Gradcu se je hotel ustreliti 24letni pekovski pomočnik Wil. Schneider. — V C c-iju je minoli teden dvakrat počila glavna vodovodna cev. Prvič je bilo mesto 18 ur brez vode. — V C e I j u Je imel v pondeljek misijonar E. Dahi skioptično predavanje o —* Južno- ameriških Indijancih. Heul — Boto-kudien! — V Ptuju je podarilo društvo »Nemška srednja šola« Schulverelnu 20 K. Učimo se! — V S t r m e c u pri Rogatcu je prošlo med zakonskima Radislav do spopada. Zena, pa tudi sin sta atakirala moža. oziroma očeta in ga nevarno ranila. — V K a p e I a h pri Gor. Radgoni se Je zabaval devetletni Fr. Kelnarič z metanjem noža. Izpodrs-nilo se mu je, pri čemer si je iztaknil desno oko. — V F ti r s t e n f e I d u so našli starodavno, krasno sliko »Marijino oznanjenje.« — V Ptujski okolici — Št. Vid, Sv. An- i drej in Leskovec — že nekaj tednov sem strašno razsaja Škrlatica. Pomrlo je že sila mnogo otrok. Odred- j be oblasti so, tudi najstrožje, brez- i uspešne. Ljudje obhajajo v okuženih prostorih celo posmrtnice! — V P t u j u je umrl minorit p. Manonet Zohrer. Bil Je zagrizen Nemec. — Istotam začno z sušcem s slovenskimi »kurzi«. Čudno, kako se upošteva naš jezik. — V Mariboru se je poročil dr. Poche, koncipijent iz Gradca, z gospico Lucijo Ogrizek. hčerko zasebnika O. Ogrizka. Poročal je knezoškof Napotnik v škofovski kapelici. Ljubljrna. — Ljubljanski župan In Ijubljan-skl prah. »Slovenec« baje zvrača krivdo zaradi obilega prahu po ljubljanskih cestah na ljubljanskega župana. In to po vsej pravici! Zakaj pa imamo v Ljubljani župana? Menda za to, da skrbi za snago in zdravje! Čudno se nam zdi torej, da ta ljubljanski prah prav nič ne ženira ljubljanskega župana. Ce že nima on sam čuta za higijeno in mu prah ne šegeče v nosu in pada na pljuča, pa bi se naj usmilil ljudi okoli »Slovenca« in njim na ljubo tuhtal, kako bi odpravil ljubljanski prah. Ne mislimo, da bi morali vzeti župan in ostali mestni očetje metle v roke in vsaki dan pomesti ljubljanske ceste. To bi bilo sicer poceni, a pomagalo bi nič, saj tudi zdaj pometajo danzadnem ceste, a prahu noče biti konec. — Da pa kratkim potom uredimo to zadevo in rešimo gospoda župana prevelikih skrbi za ljubljanski prah, »Slovenčevo« gospodo pa tega prahu, nasvetujemo to-le: Menda ima Matelič neko sesalko. ki v kratkem času posrka ves prah in to temeljito. Kaj, ko bi stopil mestni župan do Mateliča in se domenil z njim, na kakšen način bi s tisto sesalko osnažil ljubljanski prah. Naš nasvet je gotovo dober in upam, da se uresniči. S tem bi bilo vprašanje ljubljanskega prahu definitivno rešeno in usluženo vsem. posebno pa gospodi pri »Slovencu«. Ljubljanski pohajač. — Kranjske klobase si marsike-daj poželi gospod kakor siromak, ako ima dober okus, saj Je kranjska krobasS sloy?ča ne le samo na Kranjskem, temveč tudi ‘IfUg&d. Tudi v inozemstvu se jo dobi. V Ljubljani se pa mnogokrat kedo ka-pricira dobiti kranjsko kmečko klobaso, ker je baje le-ta napravljena po najboljšem receptu in raditega okusnejša od klobas, ki jih izdelujejo mestni mesarji. To pa je najboljše vedel Jernej Muhič, klerikalni sprevodnik električne cestne železnice in si privoščil tako klobaso. Pa kako se je to zgodilo? Na električnem vozu se je pred nekaj dnevi vozil neki kmet. Ker je bil pa pijan, je dolgo stikal po svojih žepih za voznim listkom, predno ga Je našel. Sprevodnik Muhič ga je opazoval in opazil v njegovem žepu klobase. Ko je kmet izstopil, se mu je Muhič dobrikaj« pridružil in ga par korakov spremil, medtem mu pa iz žepa izmaknil klobaso, katero je kasneje z veliko slastjo použil. O Muhičevi nedostojnosti je »Dan« že večkrat poročal in je raditega med ljudstvom dobro poznan, kar mu pa ni prav. Da bi se pa pred ljudstvom opral in lepega pokazal ter si pridobil priljubljenost, pa uganja razne burke in tudi take, ki presegajo navaden dovtip. Obratno vodstvo je pač lahko ponosno na takega uslužbenca. — Kako se je Polanjko vkrcal. Angleži praznujejo zelo pobožno in jim ni nedelja dan pijače. To je pomagalo tudi Polajnkotu, da se je zmuznil na ladjo. Toda bili so mu že za petami in Polajnko se je s svojo milostivo peljal čez morje kot jetnik. To je bilo tako: Parnik »Vader- land« belgijske družbe »Red Star Line«, ki je odplul iz Antwerpna dne 15. t. m. ob 7. uri 30 min. dopoldne, dospel je dne 15. t. m. popoldne na svojem potovanju v Dover na Angleškem ter bi moral odpluti v New York še isti večer ob 6. uri 10 min. V resnici se je pa zakasnil in šele v nedeljo dopoldne odjadral. Avstro-ogrski konzularni agent v Doveru, gospod Wil!ian Grant, ki ima menda zelo dober nos, je izvohal že v soboto t. j. 15. t. m., da se zakonska dvojica Polajnko nahaja v Doveru. Dognal je. da je bivala v Kingovem Head-hotelu ter da je več lepih ljubljanskih strokronskih bankovcev zamenjala v neki menjalnici za angleški detiar. Pri agentu omenjene pa-robrodne družbe »Red Star Line« sta naročila za isti popoldne došli parnik »Vaderland« do Ne\v Yorka dva vozna lista in sicer za kabino I. razreda, seveda, kakor taki gospodi pristoja, in za to odštela 34-funt. šterlingov, t. j. okoli 850 K našega denarja. Agent je kavilirski dvojici preskrbel lepo opremljeno kabino I. razreda št. 6 za njuno izključno uporabo, v kateri sedaj ne-nemoteno ploveta proti obljubljeni deželi. Kot prtljago imata pa le s seboj usnjato ročno potovalno toTbo. Polajnko Je kupil tudi revolver z naboji ter poprosil hotelskega natakarja. da mu Jih še več prinese, kar je pa ta odklonil. Tudi si je brke obril par ur pred odhodom, tako da je sedaj popolnoma obrit, pravi Amerika-nec-veljak. Gospod Willian Grant, vesel svoje brihtnosti in pohvale svojih predpostavljenih v Londonu ter v svesti si svoje dolžnosti, podal se je takoj k policijskemu šefu v Doveru. da bi le-ta dal dvojico prijeti in aretirati. A tu neha resnoba in začne se veseloigra. Mož ni računal na nedeljo. Policijski šef Je zastopniku avstro-ogrske konzularne oblasti s pravo angleško flegmo odgovoril, da je nemogoče za soboto zvečer ali pa v nedeljo dobiti potrebno pooblastilo in druge potrebne listine, da bi se moglo dvojico postavno prijeti.in privesti v zapor! Svetoval je gospodu Grantu, da naj se pusti dvojico vkrcati na parnik »Vaderland«! — V njem je baje ravnotako zasl-gurana, kakor če bi bila v zaporu v Doveru, ker se ta parnik nikjer ne ustavi, v New Yorku se jo pa lahko prime. In tako se je tudi zgodilo. Mlada in bogata dvojica Polajnko se je v svojo lepo opremljeno kabino vkrcala ter plove sedaj brezskrbno proti New Yorku, kjer ga bodo prijeli. Polajnko bo torej napravil prav lep sprehod — seveda vrnitev menda ne bo tako prijetna — kakor pot v Ameriko. — Za marsikako nepotrebno stvar imamo pri nas denarja dovolj — pogosto pa ga ne damo za. najbolj važne svoje stvari. To je resnica — in treba je, da se poboljšamo. Koliko srečk za umetniško loterijo ste že kupili? — Razstava v Jakopičevem paviljonu je dobro obiskana. Saj je vstop vsakemu prost. Bolj po ceni menda ni nikjer razstav. Tega se tudi naši Slovenci zavedajo In vsak zahteva takoj srečke za umetniško galerijo, da bi zadel vsaj eno onih lepih slik. — Odborova seja »Matice Slovenske« bo v petek, dne 28. februarja 1913 ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Naznanilo predsedništva. 2. Potrditev zapisnika. 3. Priprave za glavno skupščino. 4. Poročilo odseka za iz-premembo pravil. 5. Poročilo iz knjižnega odseka. 6. Slučajnosti. Dr. Ilešič, predsednik. — »Glasbena Matica« priredi dva velika koncerta in sicer v petek dne 7. marca ob pol 8. uri zvečer in v nedeljo dne 9. marca ob pol 5. uri popoldne. Izvajalo se bo Dvo-fakovo delo za samospeve, mešan zbor in orkester »Mrtvaški ženin«. — Slovensko gledališče. Greh Iz mladosti«. Napisal Jacoby. Igro-kaz v treh dejanjih — tako je stalo na papirju, v resnici je to tragedija, ki obdeluje staro snov: žena pade kot deklica, svojega greha pred poroko ne prizna — njen ljubček se vrne — greši se naprej — dokler ne pride katastrofa. — Včeraj si Je ona prerezala vrat — »njega« pa je njen mož zadavil... Pred leti smo videli Hilbertovo »Krivdo«. Tam je »ona« skočila skozi okno. Bog ve, koliko takih dam je na papirju — v resnici jih je vsaj dandanes — malo. Ne samo, kako da je prišla pri nas ta stvar na oder. Novega nismo čuli — raz- ven, da se godi na nemško-poljski meji in dr. Prut je hotel dati par modernih misli. Na koncu ni bilo niti ene nove pointe. Igralo se je dobro, seveda mučne scene ne razveseljujejo. Glavno ulogo je imela ga. Danilova, ki je pokazla ves svoj dra-matski talent. Ga. Šetrilova je imela lep nastope. Kreisova se je izkazala, kot po navadi. G. VerovŠek je ustvaril lep tip varanega moža. Skrbinšek Je imel globoko zamišljeno igro. Druge tipe so podali g. Btik-šek, Peček in Bratina. G. Bratina je imel priliko pokazati, kaj zna. Zal, da je pokazal premalo. Imeti bi moral boljšo masko. Dr. Prut je revolu-cijonar, anarhist.i dealist in cinik. Zastopati bo moral oni svet. ki danes premaguje grehe iz mladosti in gre naprej. — Ako pomislimo, da je blizu zadnjega in drama na odru, je naravno, da Je bilo gledališče prazno. — Iz gledališke pisarne. Nocoj v sredo se izven vsakršnega abone-menta kot kronska predstava zadnjič v sezoni uprizori Offenbachova velezabavna opereta »Orpheus v podzemlju«. Začetek ob pol. 8. uri zvečer. — Jutri v četrtek (par) se tretjič v sezoni poje kratkočasna Leharjeva opereta »Grof Luksem* burski« z gospodom L}. Ulčlčem iz Trsta kot gostom v naslovni vlogi. Prijave kažejo, da bo predstava razprodana. — IV. muzejsko predavanje se vrši v soboto, t. j. 1. marca t. I. ob 6. uri zvečer v predavalnici deželnega muzeja (vhod z Bleivveisove ceste). Predaval bode g. prof. Dolžan iz Kranja »O nekaterih strupenih živalih in njih strupih«. Svoje razpravljanje bode pojasnjeval z barvanimi skioptičnimi slikami. Vabimo vse, ki se zanimajo za navedeni tema, k obilni udeležbi. Predavanje je vstopnine prosto. — Nesreča v Zeleni jami. V Zeleni jami imajo vojaki svoje vaje. Včeraj so se učili streljati salve. Med tem se je pripeljal Franc Sitar, z Godiča, ki je peljal apno v Ljubljano. Konji so se naenkrat vsled salve splašili in Siter je prišel tako nesrečno pod voz, da so mu šla kolesa čez noge in čez roko. Poklicali so rešilno postajo, ki je ponesrečenega prepeljala v bolnico. — Umrli so v Ljubljani: Ivan Pirnat, posestnik, 41 let. — Pavla Lenarčič, hči ključavničarskega pomočnika, 5 tednov. — Andrej Kocmur. mestni ubožec. 68 let. — Franc Zajec, strojnik na parni žagi, 43 let. — V mestni klavnici se je zaklalo 54 volov, 6 bikov, 13 krav, 186 prašičev, 114 telet, 9 koštrunov, 32 kozličev. Vpeljalo se je 262 kg mesa. — Kinematograf.»Ideal«. Danes spored je splošno dopadel. Posebno je ugajala Nordisk drama »Hčerka komanderja«. Pathe Journal je vele-zanimiv. Izborne so veseloigre. V petek »Ljubavna bol«. Trst. Grozna nesreč«. — Stroj ga je raztrgal na kose. V tovarni Alberta Faber v ulici Tesa št. 22 se je dogodila včeraj okolo 6. zvečer strašna nesreča, ki je silno pretresla vse one. ki so bili priča celemu dogodku. 331etni delavec Fran Koman se je nahajal poleg stroja, ki je bil v polnem teku. Vsled neprevidnosti se mu js preveč približal. Zajel ga je strojni pas in potegnil s seboj. Hipen pretresljiv krik in telo nesrečneža je bilo raztrgano na kose. Dele telesa, ki so ležali v bližini stroja naokoli, so prepeljali v mrtvašnico Sv. Justa. Ponesrečenec zapušča vdovo in več nepreskrbljenih otrok. Štrajk v umobolnici pri Sv. Iva. nu. V umobolnici pri Sv. Ivanu ja izbruhnil štrajk vsega pomožnega osobja. Vzrok? Ker je bil en uslužbenec odpuščen, štrajkovci hočejo, da ga direkcija sprejme ponovno vi službo. Ona tega ne stori, ampak odgovarja, da je bila prisiljena odpustiti omenjenega uslužbenca, ker ni maral izpolnjevati svojih dolžnosti. Včeraj so imeli štrajkujoči shod, na katerem so sklenili, vztrajati pri svojih zahtevah še nadalje, štrajls vodi italijansko-nacijonalna delavska organizacija »Camera del lavo« ro«. Ta štrajk javnost ne podpira, ampak ga obsoja. To pa zaradi tega, ker je v umobolnici okoli 400 bola* nih, ki morajo vsled tega mnogo trpeti. Dejstvo, da je bil en uslužbe-; nec odpuščen, pa tudi ne upravičuje! lega koraka. Kakor vse kaže, ta gtrajk ne bo imel uspeha in se bodo morala povrniti štrajkujoči zopet na delo brez, da bi dosegli, kar zahtevajo. Telovadno društvo »Sokol« v Skednju ima danes v sredo, ob 8. zvečer svoj 11. letni občni zbor v prostorih pevskega društva »Velesila«. Burja, ki je v soboto, nedeljo in pondcljek grozovito razsajala, je potihnila in prijetno je, kakor v poletnem času. Burja je povzročila mnogo škode, veliko se jih je ponesrečilo, saj je nielala vsevprek, ljudi in kcnje po tleh, opeko s streh, lomila drevje, rušila zidove itd. Knjižnica Nar. soc. mladinske organizacije se nahaja v tajniških prostorih, Carbola Zg. 11. Obenem naznanjamo, da je določena članarina za redne člane na 20 v na mesec. Kdor se želi vpisati, naj se oglasi v tajništvu od 7.-8. zvečer. Detomorilka. je sodišče obsodilo Marijo Žičkarje- I to vprašanje enoglasno odgovorili. vo na sedem Ici težke ječe, poostrene vsakega četrt ieta s postom in s trdim ležiščem in vsakega 9. decembra s temnico. Všteje se ji preiskovalni zapor od 14. decembra p. 1. do danes. Predsednik senata: nadsvet-nik Kavonik; državni pravdnik: dr. Neuberger; zagovornik dr. Gosak. Mož ubil ženo (Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.) Marija Zičkar je doma iz Anž na štajerskem in Je dekla po poklicu. Službovala je deli časa že pri raznih gospodarjih na Kranjskem, kakor na pr. v Lescah na Gorenjskem, v Poljčah in dvakrat v Kranju pri gospej Kranjc, trgovčevi soprogi. Kar se tiče njenega življenja, moramo že naprej povedati, da jc bila že enkrat obtožena zaradi detomora, da je bila za krivo spoznana in da je odsedela zato kazen treh in pol leta v Begunjah. Takrat je porodila namreč otroka in ga utopila v vodi. Vendar ta kazen Žičkarjevo ni spametovala. Kot ženska, ki je kaj rada spolno občevala z moškimi se je seznanila leta 1911., ko je služila v Lescah, s pismonošo Pretnarjem. Kot sad tega znanja je moral postati otrok, katerega pa se je Žič-karjeva grozno bala. Zato je sklenila, da bo napravila s svojim novorojenim otrokom isto, kakor s svojim prejšnjim. Sklenila je, da ga utopi. Isti čas, ko se je bližal porod, je bila Zičkarjeva V Kranju pri gospej Krajnc za kuharico. Gospa je ŽiČkarjcvo večkrat vprašala, če je noseča in da naj ji odkrito pove. 2iČkarjeva pa je čisto enostavno gospej razodela, da ni nič. Dobro. Prišel pa je čas, ko 2ičkarjeva ni mogla nit več skrivati svoje nosečnosti. Tedaj se Je seveda morala udati in priznati, da bo krttalu postala mati. Čas poreda pa se je bližal čim dalje bolj; In prišel je dan 9. decembra p. L Ker je Žičkarjeva že pred tem čutila, da bo kmalu postala mati, je sklenila čisto enostavno: »Utopila ga bom, da mi ne bo potem skrbeti zanj.« Zato pa je bilo treba priprav. In ŽiČkarjeva je par dni pred svojim 'porodom prinesla na podstrešje Krajnčeve hiše škai, v katerega je nalila vode. Dne 9. decembra okrog dveh ponoči je ŽiČkarjeva ^začutila, da je prišel čas poroda. Sla jc na podstrešje in je tam povila živega, zdravega otroka, moškega spola. Tu pa se je pokazala neusmiljenost matere. Vzela je malega črvička, nesla ga k Škafu vode, po-taknila ga vanj in čakala tako dolgo, da Je otrok v vodi umrl po zaduše-nju. Nato ga jc neusmiljena mati zavila v neko vrečo, nesla v neko drugo podstrešje in ga vtaknila pod ta-kozvani »špirovcc«. Tam ga je tudi pustila. Kmalu pa je prišel zločin zič-karjeve na dan. Gospa Kranjčeva je prišla kmalu po zločinu na podstrešje in je zagledala tam lužo krvi. »Odkod ta kri?« ie pomislila. Tu se Je spomnila, da je njena kuharica noseča in da je lahko mogoče, da je ta tu porodila. Sumljivo se ji je tudi zdelo, da je bila Žička r jeva dne 9. decembra nenavadno bleda. In ni se motila: zločin je prišel na dan. Orožnik, kateremu se je naznanilo, da je Žičkarjeva otroka porodila in da otroka ni nikjer, je našel na podstrešju pod »špirovcem« v vrečo zavitega, zmrzlega fantička, ki je bil mrtev, kakor smo že povedali. Tako Je prišel celi zločin na dan. Orožni-Štvo je Žičkarjevo aretiralo in izročilo sodišču. Včeraj je sedela obtoženka na zatožni klopi pred ljubljanskim porotnim sodiščem. Tu se je izgovarjala nenavadno čudno in tudi smešno. Ko jo je predsednik senata vprašal, naj pove. kako se je zgo-dfb pri porodu, ŽiČkarjeva se je izgovarjala, da je otrok sam prišel do Škafa in na nekak način utonil. Ta izgovor pa je bil jalev. kar bo vsak pameten človek sprevidel. Porotnikom se je stavilo dvoje vprašanj: 1. Ali je obtoženka kriva letomora? 2. Ali je obtoženka iz vršila detomor v zmedenosti? Na prv > vprašanje so porotniki odgo-^ili z 11 glasovi z da in z 1 glasom z ne: na drugo vprašanje s 3 glasovi z da, z 'J glasovi z ne. Nato da ne. Nato je predsednik senata proglasil oprostilno razsodbo. Senat: Nadsvetnik Kavčnik, votanta svetnika: Persche in Milčinski, državni pravdnik: dr. Neuberger, zagovornik dr. Frlan. (Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.) Včeraj se je obravnaval pred ljubljanskim porotnim sodiščem zelo žalosten slučaj. Kot glavni krivec bi moral stati na zatožni klopi največji sovražnik človeštva — alkohol. Poleg tega bi se lahko uvaževa-Ie kot nič manjši vzrok žalostnega slučaja: izredno slabe družinske razmere, ki pa so imele seveda svoje korenine zopet v alkoholu. Toliko in toliko se je že pisalo o tem škodljivcu človeške družbe, a dannadan se pojavljajo slučaji, ki kažejo, kako malo se ljudje protivijo temu svojemu glav. sovražniku. Nastopni, žalostni slučaj kaže. kam privede Človeka oni laži-prijatelj. Na zatožni klopi sedi 431etni posestnik Jakob Polenšek iz Dre-jiovca pri Medvodah. Slaboten človek. potrt in nadležen. Obtožen je uboja. Jakob Polenšek je imel ženo in je živel z njo v zakonu že osem let. V sedanjo svojo hišo se je priženil in prinesel — ker je bil prej priden človek in delavec — doto, ki sicer ni bila velika, ki pa je precej zalegla, da bi se lahko uredilo domače življenje in bi se naselila v novi Polenškov dom mlada sreča. Ta se je sicer res naselila, toda kmalu je zapustila Polenškovo hišo. To se je zgodilo tako-le: Jakob Polenšek je kuhal doma žganje in ga potem prodajal. S to trgovino se peča, kakor je znano, sko-ro večina prebivalcev v hribih pri Sveti Katarini. Polenšek je torej kuhal žganje, prodajal ga, toda pil ga je le malokrat. Njegova žena Neža pa je bila nekaj čisto drugega. Tu-patam je skraja pokusila žganje, katero je kuhal njen mož. In glejte, česar se je mož lahko zdržal, se ni mogla zdržati ženska: pitja žganja namreč. Polenškova žena se je počasi tako privadila žganja, da ji ie postalo njena vsakdanja potreba. Razume se, da je bila vsled neprestanega pitja te nesrečne pijače pijana. Napila se je skoro vsaki dan — včasi ni bila trezna kar celi teden. In če povemo, da je ta žena imela tri nedorasle otroke, za katere je morala skrbeti, in da se za te seveda vsled pijanosti ni dosti brigala in jih zanemarjala, potem lahko vemo, kaka sreča je vladala v Polenškovi hiši. Mož ji je večkrat prijazno prigovarjal, naj pusti žganje. Toda žena ga ni veliko poslušala in sc je čimdalje bolj pogrezala v propast. Mož je bil vsled tega ves obupan in nihče se ne bo čudil, če je Polenšek večkrat zgrabil za steklenico, v ateri je bilo žganje. Ker pa Polenšek ni mogel kot slaboten človek prenesti veliko te najžalostnejše pijače na svetu, ni postal pijanec. Skušal je še vedno spreobrniti svojo ženo. toda zaman. Poleg alkohola je imela Polenškova žena še dru2° slabost. Imela je sicer svojega moža, toda ta ji ni zadostoval. Ako smo objektivni in če dobro poiščemo krivca, da Je Polenškova žena začela namreč hoditi z drugimi, ga bomo čisto lahko našli zopet v alkoholu. Alkohol je uničil družinsko srečo y Polenškovi hiši. Gospodinja, ki bi morala podpirati tri ogle hiše, ni izpoljnje-val tega. Zanemarjala je gospodinjstvo, brigala sc ni za svoje tri male otročiče in svojega moža je naravnost sovražila in ga večkrat zmerjala z najgršimi priimki. In vsled tega je Polenšek trpel, v njem pa se je poleg tega zbirala tudi jeza. Dne 10. novembra p. 1. se je Neža Polenšek zopet napila kakor ponavadi. Kadar je bila Neža pijana, se ni popolnoma nič brigala za gospodinjstvo. Tako je bilo tudi oni dan. Namesto da bi skuhala družini kosilo, se je Neža rajši napila žganja. Jakob Polenšek, njen mož. jo je prosil za božjo voljo, naj vendar kaj skuha. Neža ni hotela. Takrat je zavrela v Polenšku jeza. Zagrabil je burklje in ker je bil tudi nekoliko pijan, je začel ž njimi pretepati ženo po vsem životu, kamor je ravno padlo. Tepel je z močjo, tako da so se burklje zlomile. Nato je Polenšek prijel neki zlomljen cepec in je mlatil po svoji ženi toliko časa, da se le ta zgrudila na tla. Neža Polenškova je vsled podkožnih krvavitev umrla. Mož je ubil svojo ženo ... Porotnikom se je stavilo vprašanje, ali je Jakob Polenšek kriv hudodelstva uboja. Porotniki so na Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. MINISTRSKI PREDSEDNIK O MEDNARODNEM POLOŽAJU. Dunaj, 25. februarja. Ceško-nemška skupina poslaniške zbornice je odposlala danes k ministrskemu predsedniku grofu Stiirghu de-putacijo, ki je objasnila nevarne vplive negotovega mednarodnega položaja na gospodarske razmere na Češkem. Tej deputaclji se je pridružila tudi deputacija Reichenber-ške trgovske zbornice, ki je popisala vplive napetega mednarodnega položaja posebno v nemškem delu češkega kraljestva. Mnogo podjetij se je moralo ustaviti; nezaposlenost raste od dne do dne. Zato bi bilo po nazoru deputacije zelo koristna in na mestu, da bi bila z autentičnega mesta dana izjava, ki bi po resnici objasnila mednarodni položaj. Grof Stiirgh je na to odgovoril, da je utemeljeno upanje, da v najkrajšem času nevarna napetost prejenja. Tudi se silši, da se je pričelo celo na meji 7. delom, ki znači na skorajšnjo demobilizacijo. (Demobilizacijo je grof Stiirgh obetal češkim poslancem tudi za božične praznike in novo leto!) NOVI POVELJNIK MORNARICE. Duna), 25. februarja. Cesar je poveljnika mornarice admirala Monteccuccolija na njegovo lastno prošnjo vpokojil in mu pri tej priliki podelil veliki križ Stefanovega reda. Cesar je imenoval za poveljnika mornarice viceadmirala Antona Hausa. BOLGARSKO - RUMUNSKI SPOR. Bukarešt, 25. februarja. Diplo-matični zastopniki velesil so podali noto velesil rumunski vladi, ki ie.po svojih zastopnikih podala velesilam memorandum, v katerem poda najmanjšo mero svojih zahtev. Kot se poroča, se bo spor obravnaval v Petrogradu, kjer bo konferenca poslanikov. CESAR VILJEM IN DELCASSE. \;. • * Pariz, 25. februarja. Proti koncu borze se je naenkrat raznesla vest, da je cesar Viljem izrazil željo, da bi se francoski veleposlanik v Petrogradu, Delcasse na svojem potu v Pariz ustavil v Berlinu, AVSTRIJSKO - RUSKA POGAJANJA. Berlin, 25. februarja. Pogajanja med Avstrijo in Rusijo so dospela že skoro k koncu, gre se le še za D jakovo. Sodi se. da se^ sporazum glede albanskih eja doseže še pred poslaniško konferenco, ki se ima pričeti zopet v četrtek v Londonu. Ako se pa sporazuma do takrat ne doseže. se pa pusti to vprašanje za en čas nerešeno in se bo obravnavalo pozneje, ko se sporazum doseže. Rusija, ki je že voljna, da se Skader prizna avtonomni Albaniji (?!) ni tako popustljiva glede Djakova. (Ta-le vest bo pa najbrže brez podlage — kajti čez dan došla poročila od istotam pravijo, da se Rusija glede Skadra še ni definitivno izrekla, oz. da je vest, kot bi bila Rusija Skader pripoznala za Albanijo, sploh izmišljena —- te vesti tedaj ugovarjajo. P° izJavi Nikole v »Tempsu« pa tudi sicer ni verjetno, da bi mogla Rusija zavzeti takšno stališče.) STRAHOVIT MRAZ PRED DRINOPOLJEM. Praga, 25. februarja. »Narodni Listy« prinašajo poročilo, da je vsled strahovitega mraza mnogo vojakov pred Drinopoljem zmrznilo. ALBANSKO VPRAŠANJE IN LONDONSKA KONFERENCA. Dunaj, 25. februarja. »W. Allg. Ztg. prinaša iz Londona vest, da se tam v dobro poučenih krogih dvomi, da bi se na prihodnji poslaniški konferenci v četrtek obravnavalo albansko vprašanje, ker so še vedno diference med Avstrijo in Rusijo. LISTNICA UREDNIŠTVA. G. F. V R. Odprta pisma, izjave in poslana se ne priobčujejo brezplačno. — G. V. M. Vse v redu. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zu-uanjl inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Glasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-IJana-Glince 92. Več vozov gnoja se proda Ga- jeva ulica št. 2. 107—2 Gostilna se radi preselitve odda takoj v naiem, Ravnotam se proda električni godbeni avtomat in hišna oprava. Naslov pove „Prva anončna pisarna" v Ljubi ani. 112 = ŠPIRIT iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna M. ROSNER Co. v Ljubljani, poleg pivovarne „l)NI0N\ Damsko kolo s prostim tekom se kupi. Ponudbe pod »Kolo« na »Prvo anončno pisarno«. 116—2. Gospodična išče stanovanje s celo oskrbo s 1. marcem. Plača K 50. mesečno. Ponudbe pod »Prodajalka na »Prvo anončno pisarno«. 113—3 Kupim hišo z dvema stanovanjema in nekoliko vrta na severni strani Ljubljane, Šiška. Zelena jama itd. Ponudbe pod šifro »Denar« na »Prvo anončno pisarno«. 114—1 Zahvala. Za srčno sočutje med težko boleznijo mojega ljubega moža in za mnoge dokaze odkritega sočutja, ki so mi došll povodom smrti mojega dobrega soproga, dalje za lepe darovane vence in za časteče spremstvo n« poslednje počivališče izrekam vsem najprisrčnejšo zahvalo. Ljubljana, 25. februarja 1913 Marija Globočnik. Teodor Prešernova ulica St. 5, Kunc 1. nadstropje. I luski modni s lo n za angleška in francoska .*. dela se priporoča. FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trs št. 9 priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesijonirani optik In strokovnjak svoj optični zavod.l^ Daljnoglede, toplomere, in zra omere vseli vi st. Očala, 'čipal-niki mtančno po zdravniškem receptu, Cenike pošiljam na za'itevo zastonj in poštnine prosto. Za obleko po meri N dobite edino nadomestilo „v Angleškem skladišču oblek" kjer so ravnokar dospeli najmodernejši kostumi, paletoji, bluze in krila za dame in deklice kakor tudi obleke, raglani in klobuki za gospode in dečke v vseh barvah in kakovostih. Vsakdo si lahko ogleda blago. Postrežba točna in solidna. Cene priznano nizke. O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 'J Največja zaloga m, zlatnine in srebrnine H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg 25. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka ,i k o“ -3mm Cenik zastonj in poštnine prosto. t-»