XII. SKUPŠČINA AVTO-MOTO ZVEZE SLOVENUE
Zveza je močna, kolikor so močna društva
Konec januarja so se po šti-rih letih v Ijubljanski festivalni dvorani zbrali deiegati na dva-najsti redni skupščini Avto-moto zveze Slovenije. PoJeg delegatov so bili navzoči šte-vilni gostje, predstawiiki JLA in novi predsednik Avto-moto zveze Jugoslavije Joie Tomc iz Zagreba.
Uvodni in pozdravnigovorje ime) predsednik AMZS Alojz
Žokalj, ki je prisotnim v daJj-šern referatu v zgoščeni obliki prikazal vse probleme, ki žulijo AMZS, osvetlil pa je tudi pre-hojeno pot in nanizal vrsto za-nimivih informacij.
AMZS je leta 1976 praznova-la trideseto obletnico dela in obstoja. Bila je vedno v ospre-dju družbenih dogajanj. Njeno delovanje se nikoli ni omejeva-lo zgolj na protolematiko cest-nega prometa, temveč je aktiv-no sodelovala pri uresničeva-nju interesov avto-moto dru-štev in njihovih članov. Še več: AMZS je delovala tudt pri ure-sničevanju širšth družbenih in-teresov kot sestavni del drugih družbenih organizacij in sku-paj z njimi v republiški konfe-renci SZDL
Iz govora predsednika Žoka-Ija je bilo razvidno, da je bita ena izmed giavnih nalog zveze v preteklosti posvečanje član-stvu. Vedno več občanov se je začelo včlanjevali v avto-moto društva. ne toliko iz potrebe kot zaradi pripadnosti organi-zaciji. Kljub temu pa po bese-dah predsednika ne moremo biti s članstvom povsem zado-voljni, saj je le 24 odstotkov motoriziranih občanov vklju-čenih v avto-moto društva. Av-to-moto društva in tudi zveza se bodo v prihodnje še bolj približala Ijudem preko krajev-nih skupnosti.
V nadaljevanju svojega go-vora se je predsednik dotaknii prometne vzgoje in varnosti, pri čemer je še posebej podčr-tal potrebo po temeljiti reformi načina poučevanja in oprav-Ijanja vozniških izpitov. Pravi anahronizem je že, da so avto-šole zgolj to, ne morejo pa si priboriti tudi statusa izpraše-valca, kar je sicer normalno na vseh drugih šolah. V proces izobraževanja je umetno vri-njena izpitna komisija, ki pa s šolanjem ne tako ne drugače nima nikakršne zveze. Še po-sebej se je predsednik zadržal ob problematiki tehnične služ-be, h kateri spada tudi služba POMOČ INFORMACIJE. Z za-konom je SPI (služba pomoč informacije) dobila status jav-ne službe, nikjer pa ni omenje-no, od kod naj SPI vzame de-nar za nemoteno delovanje. Ob koncu svojega govora je Žokalj spregovoril še o avto-moto in karting dejavnosti AMZS. Poudaril je. da je bila prav športna dejavnost tista, ki je pripomogla k popularizaciji Avto-moto zveze. V času med
dvema skupščinama so nare-dili viden napredek in po tnno-žičnosti so si motokros, speedway in karting pridobili kar status nacionalnih športov, saj smo Slovenci tako po števi-lu tekmovalcev kot po uvrsti-tvah posameznikov in ekip med najboljšimi v državi. Toda naši tekmovalci v primerjavi s tujimi še vedno zaostajajo Kriv je neorejen in nezadosten si-stem financiranja, neustrezen status te dejavnosti v tetesno-kultumih skupnostih, tog ca-rinski režim pri uvozu tekmo-vaJnih strojev, pa pomanjkanje športnih objektov za hitrostna tekmovanja in še in še.
Ni potrebno posebej pouda-riti, kaj pomeni armada mladih in zanesenih Ijubiteljev avto-moto športa. ki so sposobnt obvladovati in popraviti svoje vozilo, za naš vsesplošni Ijud-ski odpor. Zato se morajo društva bolj zavzeto kot doslej vključtti v obrambne priprave in priprave za družbeno samo-zaščito v krajevnih skupnostih in drugod. Predsednik je še omenil, da se je AMZS letos že vključila v akcijo RK SZDL -Nič nas ne sme presenetiti«.
Po končanem uvodnem go-voru se je začela razprava, v kateri so delegatt podrobneje pretresli problematiko svojih društev in Avto-moto zveze. Med gosti naj omenimo Draga Seligerja, člana predsedstva RK SZDL, ki je v pozdravnem nagovoru dejal, da je društvo dobro, dokler zadovoljuje inte-rese občanov in da je zveza močna toliko, kolikor so moč-na društva.
Ob koncu je skupščina izvo-lila predsedstvo. Za nasiednja štiri leta bo ostal predsednik AMZS Alojz Žokalj, podpred-sedniki pa bodo Stane Krapež (AMD Škofja Loka). Savo Mi-kluž (AMO Nova Gorica) in Loj-ze Gabrovec (AMO Bela kraji-na, Črnomelj).
Dvanajsta skupščina AMZS je nakazala kopico nerešenih problemov od tehničnih do fi-nančnih in bila bolj pregled problematike kot skupek korv kretnih sugestij za bodoče de-lo. Slejkoprej ostaja mnogo odprtih vprašanj, med katerimi je najbolj problematična služ-ba za pomoč in informacije. Zakon. ki je lansko leto AMZJ dal posebna družbena poobla-stila in tudi priznanja. je ovre-dnotil službo SPI kot javno službo Odprto in najbolj hole-če vprašanje ostaja financira-
nje te službe Dali so predlog republiški konferenci SZDL, naj bi ob vsakoletni registraciji občani prispevali določen zne-sek za financiranje službe SPt. Le tako bi se ta služba latiko postaviia na trdne noge in utr-dila vlogo, kakršno ji nalaga novi zakon o AMZJ.
Na predvečer skupščine je bila tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki in člani predsedstva AMZS še podrob-neje obrazložili, kaj jih žuli. Med drugirn so ugotovili, da je članstvo AMZS o delu zveze sicer dobro obveščeno, malo ali nič pa je biJo napravljenega na področju propagande in seznanjanja javnosti oziroma nečlanov Sistematičnim pro-pagandnim akcijam doslej na zvezi niso posvečali nikakršne pozomosti. Posneli so drag barvni film o avto-moto športu, ki pa na žalost ne more nado-mestiti zamujenega, zlasti če pomislimo, da ga bodo na tele-viziji predvajali lahko največ enkrat ali dvakrat, pa še ta ne prikazuje celotne dejavnosti AMZS, predvsem ne tiste, ki bi bila za pridobivanje novega članstva najzanimivejša. To pa je konec koncev tudi poglavit-ni cilj in naloga zveze. Pred-sedstvo se je še pritožilo, da se sredstva javnega obveščanja za delo AMZS ne zanimajo do-volj, kar pa se je pokazalo kot neutemeljeno, saj bi morala bi-ti zveza tista, ki bi novinarjem posredovala informacije in po-gosteje sklioevala tematske ti-skovne konference.
Naša AMZS se je torej z ra-zvejano mrežo društev po vsej repubtiki uspela približati ob-čanu, vendar bolj na podeželju kot v mestih, pri čemer je zani-mivo, da se vse več mladih prostovoljno vključuje v druš-tveno dejavnost in vse več ob-čanov stopa med članstvo.
Tadej Bratok