PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN V MESECU JUNIJI IN PRVEM POLLETJU 1974 Energetski problemi ne tarejo samo nas. Pred kratkim sem bral, da so v eni japonskih jeklarn prav srečni, da imajo še SM-peč v obratovanju, ker imajo tudi težave v oskrbi z električno energijo. Japonci so namreč skoraj vse SM-peči že opustili. Pri nas smo tudi lahko veseli, da imamo še SM-peči, na delo katerih redukcije električne energije praktično ne vplivajo. Meseca junija smo zaradi redukcij zopet izgubili nekaj proizvodnje surovega železa in jekla. S proizvodnjo surovega železa smo za pretekli mesec lahko zadovoljni, čeprav bi bila lahko še za ca. 300 ton večja. Toliko surovega železa so v Železarni Štore izgubili zaradi redukcij. ŽELEZAR Leto XIV. št. — 7 25. julij 1974 Proizvodnja surovega železa (v tonah) Železarna Mesečni načrt Mesečna izvršitev % Polletna izvršitev 1973 Polletna izvršitev 1974 Indeks 74/73 Jesenice 12.667 13.322 105 73.148 77.053 105 Štore 3.583 3.760 105 22382 21.272 95 Skupno 16.250 17.082 105 95.530 98.325 103 Polletni načrt za letos znaša 97.500 ton in ga izvršujemo s 101 %. Škoda, da je izpadlo zaradi redukcij v Štorah kar precej proizvodnje, ker bi bila njihova proizvodnja lahko izdatno večja od lanske za prvo polletje. Proizvodnja jekla je boljša od majske in aprilske, vendar še daleč zaostaja za dosežki v marcu. Za mesečno načrtovano proizvodnjo znaša zaostanek 3.336 ton ter lahko vsaj polovico tega zopet pripišemo redukcijam. Proizvodnja jekla (v tonah) Železarna Mesečni načrt Mesečna izvršitev % Polletna izvršitev 1973 Polletna izvršitev 1974 Indeks 74/73 Jesenice 41.250 39.994 97 239.573 243.310 102 Ravne 16.250 14.694 90 97.835 95.716 98 Štore 7.083 6.609 93 17.519 34.993 200 Skupno 64.583 61.247 95 354.927 374.019 105 Načrt proizvodnje jekla za prvo polletje je 387.500 ton in znaša zaostanek 13.489 ton ali 3 % in več kot polovica tega je v Železarni Štore, kjer so proizvodnjo na novi elektro-peči šele postopno uvajali. Polletna izvršitev v Železarni štore je 82%, v Železarni Jesenice in Ravne pa 98% v odnosu na linearni plan. Mesečni načrt blagovne proizvodnje ni bil dosežen, čeprav je izvršitev tudi nekaj boljša kot maja. Letošnje prvo polletje je dosežena blagovna proizvodnja v vseh treh železarnah nižja od lanske v enakem obdobju in seveda zaostajamo tudi za letošnjim polletnim načrtom. Blagovna proizvodnja (v tonah) Železarna Mesečni načrt Mesečna izvršitev % Polletna izvršitev 1973 Polletna izvršitev 1974 Indeks ”4/73 Jesenice 31.240 32.479 104 191.280 188.585 99 Ravne 11.178 9.582 86 66.043 63.863 97 Štore 13.411 11.228 84 73.323 72,504 99 Skupno 55.829 53.289 95 330.646 324.952 98 Polletni načrt blagovne proizvodnje je izvršila samo Železarna Jesenice s 101. %, Železarna Ravne zaostaja-za 5 %, Železarna štore pa za 10%. Skupno zaostajajo železarne 3% za polletnim načrtom. Skupna odprema gotove proizvodnje iz vseh treh železarn je znašala 318.479 ton. Železarni Ravne in Štore sta odpremili več kot je znašala proizvodnja. Neodpremljeni del torej v celoti odpade na Železarno Jesenice. V resnici pa zadeva ni tako huda in je bolj igra (Nadaljevanje na 2. strani) Imenovanje novih delavcev na vodilna delovna mesta Skladno z uveljavitvijo nove OZD železarne Štore in s sklepi organov upravljajna, je bil 31. 5. 1974 objavljen razpis za vrsto vodilnih delovnih mest. Razpisana so bila naslednja delovna mesta: delovno mesto pomočnika direktorja, delovna mesta vodij TOZD proizvodnje 114. panoge, 117. panoge, energetike, vzdrževanja in transporta, gradbeno in komunalno-stanovanjskega gospodarstva ter družbene prehrane in gostinstva, delovna mesta vodij sektorjev, in to sektorja za novogradnje, sektorja za kakovost in razvoj ter finančnega in komercialnega sektorja. V tem razpisu je bilo razpisanih kar dvanajst prostih vodilnih delovnih mest. Po preteku petnajstdnevnega razpisnega roka so se takoj sestale razpisne komisije ter po temeljitem pretresu prijav in pogojev prijavljenih kandidatov sestavile in posredovale prijave s predlogi za imenovanje ustreznim organom upravljanja. V času od 14. 6. do 10. 7. 1974 so se na sejah sestali organi u-pravljanja, ki so pristojni za imenovanje delavcev na vodilna delovna mesta in to imenovanje tudi opravili. Tako so se sestali delavski sveti TOZD, delavski svet OZD železarne Štore in odbor za kadrovsko-socialne zadeve in družbeni standard. Na posamezna razpisana vodilna delovna mesta so bili imenovani naslednji kandidati: 1. BURNIK DUŠAN, dipl. inž., na delovno mesto pomočnika direktorja; pred tem je opravljal funkcijo predsednika skupščine občine Celje. 2. SENČIC SREČKO, dipl. inž., na delovno mesto vodje TOZD proizvodnja 114. panoge; prej je bil obratovodja jeklarne v novi železarni (jeklarna II). 3. GORIŠEK CIRIL, dipl. inž., na delovno mesto vodje TOZD proizvodnje 117. panoge; prej je bil v. d. vodje te TOZD. 4. ZAKONJŠEK NIKO, dipl. inž., na delovno mesto vodje TOZD energetika, prej je bil na delovnem mestu glavnega energetika. 5. GAJSER STANE, dipl. oec., na delovno mesto vodje TOZD vzdrževanja in transporta; prej je bil na delovnem mestu šefa priprave vzdrževanja. 6. ARZENŠEK ŠTEFAN, strojni ključavničarski mojster, na delovno mesto vodje TOZD gradbeno in komunalno-staonvanjske-ga gospodarstva; prej je opravljal funkcijo v. d. vodje te TOZD. 7. KAJBA ANTON, nepopolna srednja šola z dopolnilno izobrazbo za gostinsko dejavnost, na de-lovono mesto vodje TOZD gostinstvo in družbena prehrana; prej je bil v. d. vodje te TOZD. 8. STARC MILKO, dipl. inž., na delovno mesto vodje sektorja za kakovost in razvoj; prej je bil na delovnem mestu tehničnega direktorja, od 1. 5. 1974 dalje pa v. d. vodje omenjenega sektorja. 9. PLEVNIK VEKOSLAV, dipl. inž., na delovno mesto vodje sektorja za novogradnje; pred tem je bil šef UOS. 10. BELEJ MARJAN, oec., na delovno mesto vodje komercialnega sektorja; v reelekcijskem postopku ponovno imenovan. 11. ČUVAN OLGA, srednja šola, na delovno mesto vodje finančnega sektorja; v reelekcijskem postopku ponovno imenovana. Vsem delavcem, ki so bili imenovani na vodilna delovna mesta, iskreno čestitamo. Z imenovanjem delavcev na vodilna delovna mesta je zaključena določena faza organizacijskih sprememb. Ta faza je pomenila zlasti zunanje organizacijske spremembe, ki so vsekakor kot osnova za nadaljnji razvoj __ samoupravnih socialističnih družbenih odnosov nujno potrebne, toda naslednja faza bo nujno vsebovala notranji, vsebinski razvoj, vsebinsko poglabljanje. Realna osnova za tak nadaljnji razvoj so vsekakor reorganizacij ske spremembe, ki so nastale in bile formalno-pravno urejene ter u-veljavljene s 1. 5. 1974, nadalje konstituiranje organov upravljanja in sprejetje temeljnih samoupravnih aktov. Vsi ti postopki in vse te spremembe v OZD železarne Štore dajejo široke možnosti za nadaljnji razvoj obsega produkcije in produktivnosti dela, uspešnosti nastopanja na tržišču, možnosti za integracijske procese v širšem družbenem in gospodarskem prostoru, možnosti za razvoj resničnih samoupravnih odnosov in seveda možnosti za splošni dvig življenjskega standarda zaposlenih. Možnosti so torej dane, stvar naših ljudi pa je, da jih uresničijo ter tako s svojim konkretnim delom in organiziranjem prispevajo k razvoju celotne slovenske in jugoslovanske družbene skupnosti. Pred novo imenovane vodilne delavce se postavljajo številne in odgovorne naloge, ki jih bodo težko rešili brez angažiranosti nas vseh. Prav zaradi navedene ugotovitve smo vsi obvezni, da na osnovi samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja ter solidarnostnega sodelovanja prispevamo k temu, da bo naš nadaljnji razvoj vseh TOZD in OZD železarne Štore v danih pogojih kar najugodnejši. Zaupanje v takšne perspektive nam daje tudi delavnost in revolucionarnost štorskih železarjev, ki je v preteklosti bila že velikokrat izpričana. F c PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN V MESECU JUNIJU IN PRVEM POLLETJU 1974 (Nadaljevanje s 1. strani) številk in evidence. Nekatere izdelke, katere izkazujejo kot blagovno proizvodnjo, porabljajo delno tudi v lastnih obratih in ta del ne prištevajo k odpremi. Blagovna proizvodnja — predelovalci (v tonah) Delovna organizacija Mesečni načrt Mesečna izvršitev % Polletna izvršitev 1973 Polletna izvršitev 1974 Indeks 74/73 Veriga 1.100 939 85 6.043 6.414 106 Plamen 750 626 83 4.082 4.143 101 Tovil 129 133 103 677 773 114 Žična 1.135 799 70 5.090 5.121 101 Skupno 3.114 2.497 80 15.892 16.451 104 Rezultat mesečne proizvodnje predelovalcev je še slabši kot^ v maju in tako je bil mesec junij letos najslabši. Polletni načrt blagovne proizvodnje — predelovalci znaša 18.688 ton ter so ga izvršili z 88 %. Blagovna proizvodnja Slovenskih železarn (v tonah) Mesečni načrt Mesečna izvršitev % Polletna izvršitev 1973 Polletna izvršitev 1974 Indeks 74/73 Železarne 55.829 53.289 95 330.646 324.952 98 Predelovalci 3.114 2.497 80 15.892 16.451 104 Skupno 58.943 55.786 95 346.538 341.403 99 PROBLEMATIKA PO DELOVNIH ORGANIZACIJAH ŽELEZARNA JESENICE Splošna ocena dela v mesecu juniju je dobra in če ne bi bilo redukcij električne energije, bi dosegli tudi načrt skupne proizvodnje. Delno so nastala odstopanja od količinskega programa zaradi proizvodnje zahtevnejših kvalitet, predvsem pri debeli pločevini. TOZD — TALILNICE Delo na plavžih je zopet stabilizirano in dobro. V jeklarni proizvodni načrt ni bil izvršen niti pri elektro-jeklu. Na elektro-pečeh so zaradi redukcij izgubili okoli 1.310 ton proizvodnje jekla. TOZD — VALJARNE Na blumingu je delo potekalo brez izrednih motenj in so tudi dosegli načrtovano proizvodnjo. Večje težave so imeli v valjarni žice zaradi prevelikih zastojev za vzdrževanje. V skupni proizvodnji so v žični valjarni zaostali za več kot 6 %, v blagovni pa za 3 %. Še večji je zaostanek v valjarni debele pločevine, kjer znaša 19,5 % in je glavni vzrok že uvodoma omenjeni kvalitetni premik v programu valjanja. TOZD — PREDELAVA Vsi obrati so delali dobro in so mesečni načrt skupne in blagovne proizvodnje dosegli in presegli. ŽELEZARNA RAVNE v Dosegli so 87 % načrtovane skupne mesečne proizvodnje in 86% načrtovane blagovne proizvodnje in so le za spoznanje boljši kot meseca maja. Polletni rezultat blagovne proizvodnje znaša 95 % načrtovane količine in se je stanje iz prejšnjega meseca razumljivo še poslabšalo. Ugodnejši je rezultat realizacije, saj so dosegli načrtovano vrednost in jo celo presegli. Zelo uspešni so tudi v izvozu tako junija, kot tudi za celo polletje. TOZD — METALURŠKE PROIZVODNJE V jeklarni so izdelali 90,4 % planirane količine. Zaradi generalnega popravila peči, so izgubili 210 proizvodnh ur. V jeklarni imajo težave z delovno silo. V jeklarni so realizirali 91 % načrtovane skupne in 89 % načrtovane blagovne proizvodnje. Realizacijo so dosegli 98 % in je podobna situacija kot pretečene mesece. V valjarni so tudi močno zaostali za načrtovano proizvodnjo ter dosegli le 80,5 % skupne proizvodnje. Vzrok zaostanka je razumljiv. Zaradi nizke proizvodnje v jeklarni niso imeli dovolj vložka. Tudi v valjarni že nastopa problem delovne sile, predvsem pri čiščenju gredic. Kovačnica je načrtovano mesečno proizvodnjo'visoko presegla. V jeklovleku so realizacijo ostvarili s 105 %, proizvodnjo pa samo s 77 %, kar je značilno ob usmeritvi v visokokvalitetni asortiment. TOZD — MEHANSKE OBDELAVE Nobeden od obratov ni realiziral količinski mesečni načrt proizvodnje, realizacijo so pa presegli za skoraj 14% v vzmetarni, ostali obrati pa zaostajajo tudi v realizaciji. TOZD — TRO PREVALJE Izdelali so samo 74 % planirane proizvodnje, vrednostno pa dosegli 117 % načrtovane realizacije. Zakaj informativna služba Eden izmed temeljnih pogojev uresničevanja in razvoja naše samoupravne ureditve je obveščanje in obveščenost. Komunikacije so bistven del delovnega procesa, samoupravnih odnosov in predvsem samoupravnega odločanja ter element, ki omogoča kontrolo in realizacijo odgovornosti v družbi. Lahko rečemo, da so komunikacije »živčni sistem« vsake družbe. Še posebno pomembna pa postaneta obveščanje in obveščenost v našem delegatskem sistemu. Temeljni smisel delegatskega sistema je, da delovni človek neposredno po svojih delegatih odloča o vseh bistvenih vprašanjih razvoja naše družbe. Če je temu tako, potem mora ta človek — samo-upravljalec, delegat, predvsem razpolagati z dobrimi informacijami, na osnovi katerih se lahko odloča. Še več — dobro razvit sistem obveščanja v temeljni samoupravni skupnosti (TOZD) je pogoj spoznavanja resničnih lastnih interesov. Proces rasti delegatskega sistema zahteva dinamično ravno- vesje med aktivnostjo temeljnih samoupravnih skupnosti (TOZD), delegacijami in delegati ter družbenopolitičnimi organizacijami. To pomeni, da bo poleg dobro izdelanega sistema obveščanja oziroma samoupravnega komuniciranja in medsebojnega obnašanja, potrebna izredna aktivnost vseh organiziranih političnih sil oziroma družbenopolitičnih organizacij in prenašanje težišča njihovega dela na samoupravno bazo. To so pogoji, da bodo resnično zaživela delegatska razmerja, to je stalna povezanost delegatov s svojo samoupravno skupnostjo, javnost dela, odgovornost za delo in kontroli nad delom. Bistveno je, kako zagotoviti eno izmed temeljnih načel slovenske ustave, to pa je: resnično, vsestransko, pravočasno in popolno obveščanje. Če vse povedano prenesemo na konkretno delovno organizacijo oziroma TOZD, moremo reči, da je v veliki meri odvisno od informativne službe, kako bo s svojimi načini in sredstvi notra- njega informiranja in komuniciranja lahko zagotavljala vsem članom delovne skupnosti pravočasne informacije npr. o čem in zakaj bodo samoupravni organi odločali. Z dobrim sistemom obveščanja in komuniciranja je treba omogočiti vsakomur, da izraža svoje mišljenje, daje predloge, pripombe ali ugovore celotnemu kolektivu in s tem tudi vodstvenim, vodilnim ter samoupravnim organom. Informativna služba, ki bo tekoče seznanjala (naj bi!) vse člane samoupravnih organov z vsem dogajanjem v kolektviu, jim bo' predvsem olajšala opredeljevanje pri samem odločanju, saj bodo lahko vedno in vselej na tekočem, ali imajo za predlagano odločitev podporo in soglasje celotnega delovnega kolektiva ali ne. Jasno je, da gre pri tem za zelo odgovorne in obsežne naloge, ki jih pred vse nas postavlja ustava. Zahteva, da moramo komuniciranje v temeljni samoupravni skupnosti — TOZD tako organizirati, da se bo vanj vsakdo lahko vključil, postavlja pred odgovorne, pred vse ■ nas, skoraj nerešljivo nalogo. Kako izpeljati to zahtevo ob ogromnem številu informacij, ki so pomembne za temeljne samo- upravne skupnosti in ob velikem številu možnih komunikacijskih kanalov? Vse kaže na to, da se je treba nujno zateči k ustrezni izbiri sporočil in komunikacijskih kanalov. Vsakdo naj dobi informacije, ki so mu potrebne in so zanj pomembne in to po kanalih, ki so najbolj smotrni. Pri vsem tem pa ne gre samo za tehnični problem, ampak predvsem za politično vprašanje, kajti kdor ima v rokah izbiro informacij, ima tudi družbeno moč in s tem odločilen vpliv na odločanje, V samoupravnem sistemu pa morajo imeti odločilen vpliv na odločanje samoupravljal« in samoupravni organi. Na koncu si lahko samo še zastavimo vprašanje: ali resnično vodijo politiko izbiranja informacij samoupravni organi? Mitja Umnik DOPISUJTE V ŽELEZARJA 4. SEJA DELAVSKEGA SVETA SLOVENSKIH ŽELEZARN Na dnevnem redu pomembne odločitve za nadaljnji razvoj V sredo, 26. junija je predsednik Koloman Vrečič sklical v Štorah po vrstnem redu, četrto sejo delavskega sveta Slovenskih železarn. Poleg odobritve zapisnika in pregleda izvrševanja sklepov zadnje seje, je v razpravo predlagal: samoupravni sporazumi z organizacijami za blagovni promet, soglasje k projektu za proizvodnjo traktorjev Fiat v železarni Štore, pristop k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju, imenovanje vodilnih delavcev v skupnih službah in informacijo o pristopu delovnih organizacij Sž k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi interesne skupnosti za železniški in luški promet. Ob tej priliki so bili delegati delovnih organizacij v delavskem svetu SŽ povabljeni tudi na ogled novih obratov livarne, obdelovalnice, talilnice in valjarne Železarne Štore. V nadaljevanju iz gradiva, ki je bilo posredovano vsem delegatom, posredujemo krajše izvlečke. SAMOUPRAVNI SPORAZUMI Z ORGANIZACIJAMI ZA BLAGOVNI PROMET Na osnovi sprejetega načela v Združenju jugoslovanskih železarn, da naj organizacije združenega dela črne metalurgije oziroma njihove asociacije v smislu ustave, sklepajo z grosisti prek katerih poslujejo konkretne samoupravne sporazume, v katere bodo vgrajena merila za čuvanje enotnega jugoslovanskega trga in zadrževanja konkurence v lojalnih mejah, na osnovi okvirnega samoupravnega sporazuma na ravni te splošne jugoslovanske asociacije črne metalurgije, je delavskemu svetu predložen osnutek prvega takega samoupravnega sporazuma z Metalko Ljubljana. Metalka ima k osnutku določeno pripombo, ki jo bo po stališču delavskega sveta treba uskladiti in po usklajevalnem postopku ponovno predložiti delavskemu svetu. Tak osnutek je bil predložen tudi Metalservisu v Beogradu, razen tega pa naj bi ti sporazumi v prvi fazi zajeli še Kovinotehno in Čelik. Poleg teh sporazumov naj bi posamezne organizacije združenega dela, sklepale podobne samoupravne sporazume z lokalnimi trgovskimi hišami. Podobna prizadevanja so usmerjena tudi na področje specializiranih organizacij za promet z odpadnimi surovinami z DINOSOM in SUROVINO. Bili so tudi že prvi razgovori in je že oblikovan osnutek sporazuma, ki bo obravnavan še v OZD SŽ. Predlogi samoupravnih sporazumov so oblikovani tako, da poleg usmerjanja sredstev zbranih v ^blagovnem prometu s posli Slovenskih železarn, predvidevajo tudi skupne naložbe in vključevanje interne banke Slovenskih železarn v medsebojne odnose. PROJEKT ZA PROIZVODNJO TRAKTORJEV FIAT V ŽELEZARNI ŠTORE Že ob integraciji železarn Jesenice, Ravne "m Štore leta 1969, je bila poudarjena važna komponenta poslovne politike — širjenje predelave. Tako orientacijo slovenskih železarn je pogojevalo takratno obdobje, ki je zahtevalo ukrepe za izboljšanje ekonomskega položaja v smeri podaljševanja proizvodnih faz o-ziroma večje finalizacije do take faze, da bo možno svobodno oblikovanje cen na trgu. Tako je med drugim prišlo leta 1970 do zamisli o proizvodnji in montaži traktorjev, kar pa je bilo seveda možno uresničiti le z u-strezno inozemsko firmo. Prišlo je do razgovorov z italijansko firmo Fiat in do zaključka, da se ta projekt prepusti železarni Štore, s čemer bi bila izkoriščena tudi njihova proizvodnja sive in nodularne litine. Projekt je bil tako maja letos predložen posebni komisiji pri Slovenskih železarnah v ocenitev. Projekt predvideva letno pro-izvodjno 10.500 traktorjev tipa Fiat 300 in Fiat 350, z močjo 30 oziroma 40 KS, od tega bo 4500 traktorjev izvoženih v Italijo. Celotni investicijski stroški za naložbe v osnovna sredstva brez upoštevanja dodatnih podražitev, bodo znašali 123,6 milijonov dinarjev za obratna sredstva pa 25 milijonov dinarjev. Od tega bodo sovlagatelji železarna Štore, Fiat in Agrotehna prispevali 57,4 mili j. din, z namenskimi krediti italijanske banke in Ljubljanske banke pa bi se pokrilo 91,1 milij. dinarjev. Projekt predvideva, da bi s pospešenimi pripravami, ureditvijo sklepanja pogodb in črpanja kreditov, lahko pričeli s poskusno proizvodnjo v zadnjem četrtletju leta 1975. Iz vseh zbranih informacij in ocen, 'vključno z analizo tržišča, ima' projekt objektivne pogoje za odobritev in realizacijo. Končno stališče in pogoji, pod katerimi naj bi se izdalo soglasje na projekt, je bilo predloženo na seji. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA SPOSPEŠEVANJE GOSPODARSKEGA SODELOVANJA Z DEŽELAMI V RAZVOJU Gospodarska zbornica Slovenije je pozvala gospodarska podjetja Slovenije k sodelovanju za podpis sporazuma za združevanje sredstev za pospeševanje sodelovanje z deželami v razvoju. Doslej se je že pozitivno odzvalo 15 delovnih organizacij združenega dela, v približno prav toliko organizacijah pa je samoupravni postopek za potrditev takšne odločitve v teku. Za Slovenske železarne je ta predlog še posebno zanimiv, saj snujejo svojo prihodnost na podlagi bogatih železovih rud, energije in surovin iz dežel v razvoju, kar naj bi se kompenziralo z izvozom industrijskega blaga, tehnologije iti organizacije iz SR Slovenije. Seveda pa so za realizacijo vsega tega potrebna določena vlaganja. Vodstvo Slovenskih železarn predlaga delavskemu «vetu, da se ta sporazum podpiše in za celotno sestavljeno organizacijo vplača ena vloga v višini 450.000 dinarjev. KANDIDATI ZA VODILNA DELOVNA MESTA V SKUPNIH SLUŽBAH SLOVENSKIH ŽELEZARN Na osnovi razpisa, ki je bil izoblikovan skladno s samoupravnim sporazumom o združevanju OZD v Slovenske železarne Ljubljana in določitvi razpisnih pogojev na seji upravnega sveta Sž, je razpisna komisija prejela prijave kandidatov za vseh šest razpisanih delovnih mest. Komisija je na svoji seji ugotovila, da prijavljeni kandidati izpolnjujejo razpisne pogoje in predlaga delavskemu svetu, da jih sprejme na razpisana delovna mesta v skupnih službah SŽ, in sicer: — za direktorja metalurške dejavnosti Milana Marolta, diplomiranega inženirja metalurgije, — za direktorja finalizacije Ivana Zupana, diplomiranega inženirja strojništva, — za direktorja financ Andreja Cetinskega, diplomiranega e-konomista, — za direktorja tržišča in tržnih raziskav Petra Kosca, diplomiranega inženirja metalurgije, — za direktorja organizacije poslovanja Pavla Prinčiča, diplomiranega inženirja strojništva in ŠVEDSKA. V podjetju UDDE-HOLM so pričeli izdelovati viso-kolegirana jekla po novem postopku CLU, pri katerem so nadomestili argon z vpihavanjem pare. Postopek ima vrsto tehnič-no-ekonomskih prednosti, predvsem nižjo porabo kisika in fero-legur ter možnost žilavenja pri nižjih temperaturah. BRAZILIJA. Po pisanju revije »IRON AGE« bo IMT Beograd gradila v RIO GRANDE DEL SUL tovarno traktorjev z mesečno kapaciteto 400 traktorjev. Skupno 11 inozemskih firm, med njimi 6 japonskih, je ustanovilo konzorcij za postavitev naprave za peletiziranje rude z letno kapaciteto 12 milijonov ton. NORVEŠKA. Firma NORSKE VERITAS iz Osla, ki ima enega naj več j ih laboratorijev na svetu, je izdelala nove vrste jeklo za tankerje za zemeljski plin. Jeklo ima namesto 9 % niklja, kolikor so ga vsebovala sedaj jekla v te namene, samo 5 % in se izdeluje preko 3 stopenj termične obdelave. Zaradi nižje vsebnosti niklja so proizvodni stroški za 20 % manjši. VENEZUELA. Ameriška firma SWINDELL-DRESSLER iz Pittsburgha bo postavila Hyl napravo za direktno redukcijo železove rude z letno kapaciteto 360 tisoč ton. ZDA. Pri Fordu so razvili nove vrste obdelovalnih nožev, _ katerih posebnost je nanašanje po: sameznih plasti, keramike ali titanovega karbida na osnovni material. Velike uspehe so dosegli tudi z uporabo umetnega diamanta, ki je v posameznih primerih pokazal' 100—300-kratno večjo vzdržnost od drugih trdin. — za sekretarja Miha Potočnika, diplomiranega pravnika. Pred odločitvijo na delavskem svetu, so skladno z razpisom mo ralno-politične kvalitete kandidatov presodile družbenopolitične organizacije SŽ. Obravnava kandidature Pavla Prinčiča, se na njegovo željo prelaga na kasnejši čas. PRISTOP DELOVNIH ORGANIZACIJ SLOVENSKIH ŽELEZARN K SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA ŽELEZNIŠKI IN LUŠKI PROMET Informacija, ki je posredovana delegatom delavskega sveta Slovenskih železarn jih seznanja, da je bil glavni del pripomb Slovenskih železarn k naslovnemu sporazumu sprejet, o čemer so bile seznanjene vse OZD Sž in da za podpis dokumetna samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interesne skupnosti za železniški in luški promet ni ovir. Vse OZD SŽ so pristopno izjavo tudi že podpisale. PERZIJA. Firma NATIONAL IRANIAN STEEL INDUSTRIES programira v naslednji dekadi izgradnjo desetih naprav za direktno redukcijo železove rude. ZR NEMČIJA. Pri firmi »KLÖ-CKNER-HUMBOLDT-DEUTZ« so nadomestili kaljenje gredi in zobnikov za traktorje v solnih kopelih z novim postopkom termične obdelave, imenovanim ni-kotrieren. Od postopka pričakujejo, kakor so pokazali dosedanji rezultati, lepšo površino obdelanih delov in možnost uporabe nižje legiranih, cenejših materialov. GVAJANA. Skupina strokovnjakov iz znane indijske železarne TATA izdeluje projekte za tri železarske obrate, med drugim za valjarno lahkih in srednjih profilov. JAPONSKA. Japonska firma JAPAN ENGINEERING PRODUCTS CORP. je ponovno pričela razvijati že večkrat opuščeni postopek za hlajenje obdelovalnega orodja z elektrostatičnim poljem, ki ga ustvarjajo okoli orodja med obdelavo. Po njihovih podatkih so dosegli ugodne rezultate pri visoki napetosti (ca. 60 KV) in majhni moči toka. Znižali so temperaturo orodja od 1000 na 800° C in pričakujejo, da bodo v kratkem postopku lahko uporabljali v industrijskem obsegu. INDIJA. V Zahodni Bengaliji gradijo mini železarno, z dvemi elektroobločnimi pečmi, konti-ulivanjem jekla in valjarno. KITAJSKA. Zahodnonemški konzorcij na čelu z DEMAG in firmo SCHLOEMANN-SIEMAG bo v Wuhanu ob reki Yangtse gradil valjarno za hladno valjanje pločevine v vrednosti 190 milijonov ameriških dolarjev. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV DELAVSKI SVET ZPSŽ 26. 6. 1974 SKLEPI 1) DS Sž soglaša, da Slovenske železarne pristopijo k samoupravnemu sporazumu o medsebojnem sodelovanju in poslovanju Metalka—Slovenske železarne. Samoupravni sporazum Metalka—Slovenske železarne velja za sprejetega v predloženem besedilu ter ga podpiše za Slovenske železarne generalni direktor Gregor Klančnik. V poslovni odbor Metalka— Slovenske železarne s strani Slovenskih železarn se imenujejo: Andrej Cetinski, Janez Bidovec in Alojz Breznikar. 2) 1. Delavski svet SŽ na podlagi poročila Železarne Štore, informacije organizacije skupnih služb slovenskih železarn, stališča vodstva Slovenskih železarn in razprave na seji daje soglasje Železarni Štore za njeno sodelovanje s sredstvi in kadri v investicijskem projektu tovarne traktorjev Štore — Fiat. Program proizvodnje traktorjev za Železarno Štore predstavlja finalizacijo ulitkov kot ene osnovnih proizvodnih dejavnosti, ostalim partnerjem v Slovenskih železarnah pa odpira možnosti plasmaja proizvodov kot na primer u-litkov, veznih elementov, prešan-cev itd. Da bi zaščitili obstoječe delovne organizacije, združene v Slovenskih železarnah, pred prevelikim rizikom, ki bi ga lahko povzročila tovarna traktorjev, sprejme DS SŽ ob danem soglasju naslednje dopolnilne sklepe: 2. Tovarna traktorjev kot nova temeljna organizacija Železarne Štore mora kot prva iz vloženih deležev partnerjev v celoti pokrivati vse nastale obveznosti svoje dejavnosti. 2.1 S posebno pogodbo mora biti-urejen odnos nove temeljne organizacije do Železarne Štore, da bosta zavarovani premoženje in koristi obstoječih temeljnih organizacij Železarne Štore. 2.2 S posebno pogodbo je treba urediti pravice in dolžnosti družabnikov, da bi tako zmanjšali obseg tveganja Železarne Štore. 3. V primeru, da tovarna traktorjev ne bi mogla pokrivati svojih obveznosti, Železarna Štore kot druga prevzame tveganje. Za ugotovitev sposobnosti pokrivanja takega tveganja pa mora Železarna Štore: 3.1 izdelati gotovinski tok, iz katerega bo razvidna ekonomska moč in sposobnost pokrivanja obveznosti železarne iz obstoječih in novih projektov; 3.2 preskrbeti zadostna obratna sredstva za tovarno traktorjev in pri tem ne obremenjevati sredstev interne banke Slovenskih železarn; 3.3 da ne bi bilo prelivanja sredstev, daje Železarna Štore zagotovilo, da v naslednjih petih letih iz interne banke Slovenskih železarn ne bo proporcionalno koristila več sredstev, kot znese njen delež v celotnem dohodku Slovenskih železarn. 4. V primeru, da tudi s sodelovanjem Železarne Štore ne bi bile pokrite vse obveznosti tovarne traktorjev, prevzamejo Slovenske železarne solidarno tveganje, vendar pa morajo za tako tveganje biti temeljne organizacije Slovenskih železarn obveščene vnaprej in dati posebno soglasje. 3) DS SŽ soglaša, da Slovenske železarne pristopijo k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju. Vplača se en vlagatelj s ki delež v višini 450.000 din v rokih, kot to predvideva samoupravni sporazum. 4) Za namestnika generalnega direktorja SŽ se imenuje glavni direktor Železarne Jesenice mag. Peter Kunc. Na razpisna delovna mesta vodilnih delavcev v skupnih službah Slovenskih železarn Ljubljana se imenujejo: a) za direktorja metalurške dejavnosti Milan MAROLT; b) za direktorja finalizacije Ivan ZUPAN; c) za direktorja financ Andrej CETINSKI; č) za direktorja tržišča in tržnih raziskav Peter KOSEC; d) za sekretarja Miha POTOČNIK. 5) DS SŽ sprejema informacijo o pristopu delovnih organizacij SŽ k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi interesne skupnosti za železniški in luški promet na znanje. SKLEPI 9. SEJE DS TOZD I (Železarne Štore) Na 9. seji DS TOZD PROIZVODNJA 114. PANOGE, ki je bila dne 13. 6. 1974, so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Po pregledu sklepov 7. in 8. seje DS TOZD 114. panoge je delavski svet potrdil zapisnika obeh sej. 2. DS TOZD proizvodnja 114. panoge je sprejel rebalans gospodarskega plana za 1. 1974 s tem, da ima pripombo, da planirane proizvodnje kot tudi planiranega dohodka ne bo možno doseči iz naslednjih vzrokov: — plan je postavljen ob upoštevanju 100 % dobave el. energije; — nabavne cene surovin so bolj poskočile kot prodajne cene naših proizvodov; — v valjarni II še ni možnosti prehoda na 4. izmeno; — pri SM peči še ni uvedena 4. izmena. V zvezi z rebalansom plana člani DS TOZD proizvodnja 114. panoge prosijo za pojasnilo glede pokrivanja splošnih stroškov OZD v TOZD (na str. 22 in 23). 3. Sprejel je pravilnik o povračilu prevoznih stroškov za prevoz na delo in z dela s pripombami, ki so jih imele delovne skupine na 3. člen, kakor tudi na 9. člen, to je da se datum veljavnosti tega pravilnika podaljša za 1 mesec in prične veljati s 1. 7. 1974. Ravno tako se je strinjal s pripombo, da se delavcem, ki imajo stalno bivališče oddaljeno' več kot 150 km od matičnega podjetja, povrnejo enkrat letno stroški do doma, le da se temu členu naj točno določi prevozno sredstvo, 't. j. vlak — 2. razred ali avtobus, kjer z vlakom ni možno potovati. Ravno tako je potrebno ta člen dopolniti s tem, da se potni stroški povrnejo po končanem potovanju, ne daje pa se predujmov. 4. Imenoval je člana komisije za medsebojna razmerja in sicer tov. Leskošek Vinka iz valjarne I (zaradi odhoda iz TOZD tov. Milašinoviča). 5. Odobril je napredovanje na delovno mesto »delovodja« v jeklarni I in II naslednjim tovarišem: 1. Gerdina Petru, 2. Burič Alojzu, 3. Vodopivec F. in 4. Mramor Alojzu, ker izpolnjujejo pogoje za to delovno mesto. Odbitki na prakso naj se določijo po pravilniku. 6. Sprejel je na znanje sklep odbora za dohodek in delitev o-sebnih dohodkov, da bo za maj izplačano 3 % variabilnega dela OD in da se dohodki neposrednih proizvajalcev popravjio s ponovnim fiksnim številom točk, in sicer: do vključno IX. ranga se doda po 10 točk, X. in XI. rangu — 8 točk in XII. rangu — 6 točk. 7. Seznami se je s člani delegacije za samoupravno interesno skupnost za železniški in luški promet, ki jo sestavljajo: 1. Suhar Anton, 2. inž. Leban Jože, 3. Trafela Franc, 4. Dečman Mihael, 5. Korže Martin, 6. Gajser Stane, dipl. oec. 7. Mirnik Pavel. 8. Ker je bila delavskemu svetu posredovana informacija, da je v župnišču na Grobelnem nekaj bivalnih prostorov, ki bi jih bilo mogoče z majhnimi sredstvi adaptirati in preurediti v dvoje stanovanj ter kasneje dodeliti članom naše delovne organizacije, je DS sklenil predlagati komisiji za delitev stanovanj, da si ta in podobne primere ogleda in odloči. 9. DS proizvodnje 114. panoge je zadolžil službo varstva pri delu, da napravi pravilnik, ki naj vsebuje varnostne predpise za o-bratovanje v jeklarni II, kakor tudi seznam zaščitnih sredstev. Ravno tako je DS sklenil, da bi se ob podpori HTV službe delovne organizacije poživilo delo HTV komisij po obratih. Glede odgovornosti, če stroji in naprave niso v redu vzdrževane, zahteva pojasnilo, kdo je v tem primeru odgovoren. 10. DS TOZD proizvodnje 114. pangoe je nadalje sklenil, da se od OUS do naslednje seje izposluje odgovor glede gradnje pralnice v valjarni II za pranje va-ljarskega ogrodja, kar je bilo na sejah DS že obravnavano in predlog že posredovan upravi osnovnih sredstev. 11. Delavski svet je predlagal tudi ureditev centralne pralnice delovnih oblek, kot je to urejeno v podobnih delovnih organizacijah, ker meni, da bi s tem prihranili na delovnih oblekah in pripomogli k zmanjšanju stroškov za zaščitna sredstva. 10. SEJA TOZD PROIZVODNJE 114. PANOGE Na 10. seji DS TOZD PROIZVODNJE 114. PANOGE, ki je bila dne 2. julija 1974, so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. DS je sklenil, da se uredi pralnica v valjarni II za pranje valjarskega ogrodja. Predstavnik UOS je poročal, da so stroj za pranje ogrodja že naročili, vendar je potrebno, da še konstrukcijski biro v sodelovanju z energetiki pripravi ustrezne načrte in določi lokacijo. 2. Potrdil je predlog za nabavo brusilnega stroja »Centerles« za brušenje paličastega jekla tip BB E 1/4 TOS Hostivar. Stroj se naroči za potrebe jeklovleka. Cena stroja znaša 60.000$, plačljiva v dvanajstih zaporednih polletnih obrokih, kreditni pogoji: 10 °/o avansa ob podpisu pogodbe, 10 % ob dobavi in 80 % na 6-letni kredit s 6 % obrestno mero. 3. DS je sprejel sklep, da se u-redi centralna pralnica delovnih oblek, ki bi se kasneje lahko razširila v invalidsko delavnico. Sprejel je sklep, da se ob prostih sobotah, nedeljah in praznikih odpre bife vsaj za 2 uri pri vsaki izmeni. Stroške krijejo o-brati, ki delajo ob prostih dnevih. 4. Na predlog razpisne komisije za vodjo TOZD proizvodnje 114. panoge, je DS s tajnim glasovanjem enoglasno izvolil dipl. inž. Srečka Senčiča. DS je sprejel sklep, da se nudi dosedanjemu v. d. vodje TOZD proizvodnje 114. panoge, dipl. inž. Urbančiču možnost nadaljnje zaposltive v TOZD proizvodnje 114. panoge, če on to želi. Na seji se je predsednik DS TOZD proizvodnje 114. panoge zahvalil tov. Urbančiču za njegovo dolgoletno delo v metalurškem sklopu. S svojim prizadevanjem je mnogo pripomogel k razvoju delovne organizacije. 5. DS je sprejel kot informacijo sklep odbora za OD, da se povprečni OD v Železarni Štore v mesecu juniju poviša na povprečno 2.710 din. Postavlja pa zahtevo, da se v mesecu juliju povprečni OD v Železarni Štore Izenači z ostalima železarnama, kjer je to povprečje 2.800 din. 6. DS TOZD proizvodnje 114. panoge je odobril upravičenost do vročinskega dodatka poleg delovnih mest v jeklarni I še za delovna mesta v jeklarni II in na el. plavžu, kot sledi: Jeklarna I: pomočnik vlival. I, pomočnik vlivališča, skupinovod-ja vlivališča, ponovčar in žarja-vovodja livne hale; jeklarna II: topliec, topilniški pom., ponovčar I, ponovčar II, žerjavovodja 80 t in livar; elektro plavž: žejavovodja in prebodar. Vročinski dodatek pripada delavcem za poletne mesece junij, julij, avgust in znaša 5,00 din na dan. Ker se DS ni mogel zediniti o upravičenosti do tega dodatka še nekaterih delovnih mest v ostalih proizvodnih obratih, je zadolžil strokovna vodstva po obratih, da do 25. 7. 1972 proučijo za celo TOZD proizvodnja 114. panoge, katera delovna mesta bi za ta dodatek prišla v poštev. Vodstva naj tudi ugotovijo pri katerih delovnih mestih je delo na vročini upoštevano že v analitični o-ceni. 7. DS je odobril napredovanje tov. Hostnik Ludvika iz valjarne I na delovno mesto »delovodja«, rang XVII, ker izpolnjuje pogoje izobrazbe in prakse. 8. DS je potrdil sklepe samoupravnih delovnih skupin, kot sledi: 1) za delegata Gospodarske zbornice za TOZD proizvodnja 114. panoge sta bila izvoljena inž. Senčič Srečko in inž. Burnik Dušan. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV 2) Sprejme se samoupravni sporazum interesne skupnosti el. gospodarstva v taki obliki, kot je bil posredovan v javnih informacijskih sredstvih. 3) Izvoljena sta bila delegata SIS el. gospodarstva: dipl. inž. Burnik Dušan, za namestnika pa tov. Krajnc Srečko in dipl. inž. Ravnikar Ivan. 4) Podpisnik sporazuma: gl. direktor Tugomer Voga. 9. Glede kritične ocene odnosa Izletnika in njihovega osebja do izvrševanja uslug je DS sklenil: — Turistično podjetje Izletnik povrne vse stroške (OD in stroški zaradi morebitnega izpada proizvodnje), ki nastanejo zaradi zamude delavskega avtobusa, ki niso nastale zaradi višje sile. V ta namen naj delovodje registrirajo zamude prihoda in odhoda delavcev. Te podatke naj posredujejo kadrovski službi, ki naj pri Izletniku izposluje povrnitev škode. — Za konflikt, ki se je zgodil v ponedeljek, dne 18. 6. 1974 na progi Štore—Krivica pa DS zahteva, da se 38 delavcem, ki so se peljali v Celje plača ena nadura. 10. Nadalje je DS sklenil, da kadrovski sektor posreduje pri Izletniku: — Avtobusi, ki vozijo na medkrajevnih progah, t. j. npr. iz Šmarja, naj imajo postajo tudi pri »Godec«. — Na nočno izmeno naj vozita iz Štor I v Štore II dva avtobusa, ker sedaj vozi le avtobus »Osredek«, ki pa ima prihod v Štore šele ob 21.50, kar pa je prepozno, da bi delavci v novih obratih lahko prišli pravočasno na delovno1 mesto. — Avtobus s Svetine naj bo za popoldansko izmeno bolj zgoden za 5 minut, da bodo dobili vezo za Štore II tudi delavci s tega področja. — Kadrovski sektor naj uredi pri Izletniku, da bodo veljale mesečne vozovnice za vse Izletnikove avtobuse. 11. Delavcem, prizadetim ob potresu, se nudi materialna pomoč in sicer naj imajo pri nakupu betonskega železa isto prednost, kot tisti člani kolektiva, ki imajo gradbeno dovoljenje. 10. REDNA SEJA DS TOZD PROIZVODNJA 117. PANOGE Na 10. redni seji DELAVSKEGA SVETA TOZD PROIZVODNJA 117. PANOGE, dne 14. junija, so' bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Delavski svet je razpravljal o rebalansu plana za leto 1974 in glede na pripombe delovnih skupin v TOZD sklenil, da rebalans plana sprejme samo s pogojem, da se upoštevajo naslednje pripombe: — delavski svet vztraja, da se splošni stroški delijo po izvoru na posamezne TOZD, kot je bilo že zahtevano’. V primeru delitve po doseženi akumulaciji zahteva predhodni dogovor z vodji ostalih TOZD; — planske prodajne cene so močno povišane, tako da so nekatere že nerealne; — finančni rezultat iz proizvodnje je v planu previsoko' izkazan, saj so planirane prodajne cene izredno visoke, plan pa ne upošteva večjega povečanja di- rektnih in indirektnih variabilnih stroškov; — fizični obseg proizvodnje je planiran enako kot v osnovnem planu in sicer 850 ton obdelane litine v letu 1974. Že sprejem prvotnega plana je bil vezan pogojno na nabavo dveh novih obdelovalnih strojev, ki naj bi bili dobavljeni v drugem kvartalu, izgleda pa, da bosta nabavljena šele v tretjem. Realizacij £ finančnega obsega plana pa je pogojena tudi z zadostnim številom zaposlenih. 2. Potrdil je pravilnik o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela. Glede določila, da delovna organizacija delavcem iz drugih republik enkrat letno krije stroške prevoza za obisk v domačem kraju, je sklenil, da se krijejo stroški avtobusne karte oziroma vlak — II. razred. 3. Razpravljal je o plačilu odškodnine za manjkajoče orodje, ki bi jo naj v celoti plačal tov. Pajk Srečko in je glede na to, da po izpraznitvi delovnega mesta po tov. Kovač Alojzu, ni bila izvršena primopredaja, sklenil, da sta dolžna povrniti škodo oba, tj. Pajk Srečko in Kovač Alojz, v razmerju 50 : 50. Pravna služba je dolžna v tem smislu obnoviti postopek. SKLEPI 7. REDNE SEJE DS OSS Na 7. redni seji DELAVSKEGA SVETA ORGANIZACIJE SKUPNIH SLUŽB, ki je bila dne 14. 6. 1974, so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. DS OSS je potrdil zapisnik 6. redne seje DS OSS. 2. DS je sprejel rebalans plana za leto 1974 v predloženi obliki. 3. DS OSS je obravnaval vlogo prerangiranja tajnika družbeno-političnih organizacij in sklenil, da se z ozirom na spremenjeno delo v kvalitetnem smislu, kakor tudi na povečan obseg dela, to delovno mesto prerangira v XVI. rang. 4. Odobril je prerangiranje delovnega mesta »kurirka« iz IV. v V. rang, in sicer: — kurirki Planko Reziki, ki o-pravlja pretežno delo na razmnoževanju matric, zamenjuje telefonista in pomaga v tajništvu pri odpremi pošte. Tov. Plankovi je DS odobril prerangiranje iz IV. v V. rang; za čas, ko pa zamenjuje telefonista, pa naj prejme ustrezno nadomestilo, kot ga dobivajo za nadomeščanje delavci v proizvodnih obratih; — kurirki Gornik Mariji, ki o-pravlja zunanje kurirske posle; — kurirki v komercialnem sek torju, Cimerman Faniki, ki o-pravlja delo na fotokopirnem stroju, opravlja pa tudi zunanje kurirske posle. ______ Člani DS so mnenja, da se de-lo omenjenih treh kurirk bistveno razlikuje od ostalih in se zato delovno mesto omenjenih prerangira v višji rang, to je v V. rang. 5. Člani DS so sprejeli pravilnik o povračilu prevoznih stroškov za prevez na delo im z dela s pripombami na 3., 5. in 9. člen, katere so dale samoupravne delovne skupine. 6. V..komisijo za medsebojna razmerja pri OSS je DS imenoval dva člana, in sicer tov Lubej Frido in tov. Pungaršek Franca. 7. DS se je strinjal s sprejemom tov. Marolt Borisa, dipl. inž. iz Ljubljane na delovno mesto »šef konstrukcijskega biroja«. 8. DS je sklenil, da se v sektorju za kakovost in razvoj uvede novo delovno mesto »analitik za inventivno dejavnost«. 9. Nadalje je sklenil, da se delovno mesto »analitik za inventivno dejavnost« uvrsti v XXII. rang — visoka šola. 7. REDNA SEJA ODBORA ZA KSZ IN DRUŽBENI STANDARD Na 7. redni seji ODBORA ZA KADROVSKO-SOCIALNE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD, ki je bila 8. julija 1974, so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Po pregledu sklepov, sprejetih na 6. seji je odbor ugotovil, da finančni sektor še ni proučil možnosti formiranja solidarnostnega sklada, od koder bi se črpala razna finančna pomoč članom kolektiva oziroma njihovim svojcem. Tudi vodstvo TOZD stan. gradbenega gospodarstva ni pripravilo prioritetne liste prosilcev za stanovanja. 2. Odbor je imenoval vodje sektorjev, in sicer: — tov. Milka Stare, dipl. inž. metalurgije za vodjo sektorja za kokovos t in razvoj, — tov. Vekoslava /Plevnika, dipl. inž. strojništva, za vodjo sektorja za novogradnje, —1 tov. Marjana Beleja, oec., za vodjo komercialnega sektorja, — tov. Olgo Čuvan, za vodjo finančnega sektorja. Odbor je sprejel sklep, naj kadrovski sektor prouči možnost pridobitve istrokovnjaka, ki bi sodeloval s tov. Čuvanovo, da bi lahko prevzel del. mesto vodje finančnega sektorja ob eventualni upokojitvi tov. Čuvanove. Odbor tudi zahteva, da se razpiše delovno mesto računovodje v finančnem sektorju, katero je nezasedeno. Sindikalni organizaciji Železarne Štore poverja odbor nalogo, da le-ta imenuje komisijo za medsebojne odnose. 3. Odbor za KSZ je imenoval knjižnični odbor za 4-letno mandatno dobo v sestavi: 1. Kramer Jože, dipl. metal, inž., 2. Gajser Stane, dipl. oec., 3. Logar Viktor, dipl. inž., 4. Ravnikar Ivan, dipl. inž., 5. Ploštajner Hinko, dipl. inž., 6. Šturbej Alojz, mag., 7. Logar Elizabeta, 8. Lešek Janez, ekonomist, 9. Jernejšek Friderik, 10. Koštomaj Peter V počastitev Dneva borca je pripravila delovna organizacija Iskra-Emo pohod po poteh I. celjske čete. Tega pohoda so se udeležili mladinci iz kolektiva EMO, po dva člana ZM iz vsakega kolektiva iz celjske občine in pripadniki JLA. * Pohod je bil dvodnevni in sicer 3. in 4. julija. Udeleženci so se zbrali pri spomeniku žrtvam nasproti gledališča v Celju in krenili od tam preko mesta čez Bukovžlak in Štore ter Kompol na Slemena, kjer so partizanski spomeniki. Bili so 4. Potrdil je predlog za uvedbo novega delovnega mesta »analitik za inventivno dejavnost«. 5. Odbor je potrdil sklep o nadzoru in evidenci nad nezaposlenimi v podjetju. Ker so ta nadzor opravljali pri vratarjih, je odbor sprejel sklep, da je treba zopet nastaviti vratarja za kemični laboratorij. 6. Odbor je sklenil, da se proš-' nja tov. Gregorja Rožanca odloži do naslednje seje, odbor pa prosi komisijo, ki ugotavlja dejansko stanje individualnih graditeljev, da si ogleda primer na kraju samem. 7. Odbor je potrdil pravilnik o povračilu prevoznih stroškov. Odbor je sklenil, naj se prouči veljavnost pravilnika o povračilu prevoznih stroškov z osebnimi vozili v internem prometu z ozirom na podražitev bencina. 8. Odbor je ugodil prošnji za črtanje odbitka zaradi prenizke izobrazbe tov. Jernejšek Frideriku na delovnem mestu »samostojni knjižničar«. 9. Odbor sprejme sklep, da se tov. Albina Potočnika, pravnika iz komercialnega sektorja postavi na delovno mesto »šef nabave«. 7. REDNA SEJA KOMISIJE ZA MRZD Na 7. redni seji KOMISIJE ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA V ZDRUŽENEM DELU ORGANIZACIJE SKUPNIH SLUŽB so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Komisija je potrdila sprejem v delovno razmerje: — tov. Marolt Borisa, dipl. inž. za delovno mesto »šefa konstrukcijskega biroja. Dokončno o sprejemu in namestitvi bo razpravljal delavski svet skupnih služb; — tov. Umnik Mitjo, dipl. iur. za delovno mesto »tajnik organov upravljanja«, ker je dosedanji tajnik organov upravljanja odpovedal medsebojno razmerje; — ker je v organizacijskem oddelku pomanjkanje ustreznega kadra, se je komisija strinjala, da se sprejme tov. Štraus Milana; — ponovno se sprejme v medsebojno razmerje tov. Lužnik Stanka in sicer v komercialni sektor. 2. Komisija za medsebojna razmerja v celoti odgovarja za svoje delo, zato naj v bodoče sklepa precizno in jasno. 3. Komisija je odobrila sprejem štipendistov, ki bodo' v kratkem končali s študijem s tem, da se komisijo o sprejemu v medsebojno razmerje naknadno obvesti. kar precej velika četa in na čelu so nosili praporščaki mnogo zastav. Po kosilu, ki je bil na Slemenih, so krenili na Svetino, kjer so prenočili pod velikim vojaškim šotorom. Za mnoge je bilo prvič, da so noč prebili zunaj pod tako velikim šotorom in še to v dežju, saj je ponoči neusmiljeno deževalo. Drugo jutro, ko je sonce zopet prijetno grelo, so odšli mimo Celjske koče v celjski mestni park, kjer je bila proslava ob 80. obletnici tovarne EMO. PRAZNOVANJE DNEVA BORCA Srečanje železarjev na Peci Dne 22. junija je organizirala ravenska železarna pohod na Peco. Tega pohoda so se udeležili člani Združenega podjetja slovenskih železarn. Člani našega kolektiva smo se zbrali ob 6. uri na avtobusni postaji v Štorah. Če hočeš imeti prijeten izlet v gore, je potrebno lepo vreme, ki pa nam to jutro ni bilo preveč naklonjeno. Kmalu od Teharij naprej je začel dež kar precej udarjati po šipah av-busa, zato smo se bali, da bo ves dan tako. Toda ko smo se pripeljali na Koroško, nas je pozdravilo sonce. V Mežici so nas pričakali ravenski vodiči in skupaj smo se odpravili proti Peci, ki se nam je daleč na obzorju kazala visoka, visoka... Zjutraj smo se pritoževali nad dežjem, sedaj pa nam zopet ni bilo prav, kajti sonce nam je krepko sijalo na hrbte. Postajali smo že utrujeni, vendar ravenski vodiči niso odnehali in držali so tempo, ki ga marsikdo ni zdržal in tako so mnogi začeli ostajati zadaj. Po težko pričakovanem počitku smo polni novih moči nadaljevali pot. Po precej strmo speljani pot ismo prišli do planinske koče (1665 m). Tam so nas pričakali ravenski planinci, jeseniški so prišli malo kasneje. Ko smo bili vsi zbrani, nas je pozdravil tov. Gregor Klančnik, generalni direktor ZPSŽ. Dejal je, da je izredno vesel, ker smo1 se zbrali tako številčno, kajti takšna srečanja utrjujejo prijateljstva, če bomo dobri prijatelji, bomo tudi dobri sodelavci v združenem podjetju, vse to pa je pogoj, da bo združeno podjetje delovalo še naprej s takšnim uspehom kot doslej. Najbolj utrujeni so ostali v koči in počivali, ostali pa smo odšli na vrh Pece, ki meri 2126 metrov. Čeprav je to precejšnja višina, je Peca izredno lepa, saj je neverjetno’ poraščena, tako z grmički kot z rožami. Med številnim cvetjem smo se najbolj razveselili modrega enciana, ki ga je bilo še kar precej. Kljub temu pa je bilo v manjših dolinicah dovolj snega, da smo se po mili volji nakepali, da smo se malo ohladili. Neobhodno potrebno je, da se na vrhu podpišeš v knjigo. Toda knjiga je bila čisto polna. Kaj sedaj? Nekdo se je spomnil, da so tu še platnice in tako smo se podpisali nanje. Pa le imamo dokaz, da smo bili res na vrhu! Z vrha Pece se nam je nudil čudovit pogled na dolino Meže, na Ravne, v Črno in v Mežico. Ker teče čez vrh Pece državna meja med Jugoslavijo in Avstrijo, smo videli tudi smučarsko središče na avstrijski Peci in obširne avstrijske ravnine. Na povratku v dolino smo si ogledali kip Kralja Matjaža, ki spi v votlini pod Peco. Kar malo smo bili razočarani, da ni poleg njega tudi Alenčice, njegove kraljične. Ko smo se vračali v dolino, nas je močil dež, bili pa smo Dne 19. maja smo organizirali izlet v pravem pomenu besede. Odpeljali smo se na Gorenjsko, na ogled narcisnih polj na go-liških planjavah. Da se izognemo hudi gneči na Planini pod Golico, kjer so tega dne izbirali »miss narcis«, smo se zapeljali najprej v Dovje in to s prav posebnim namenom. Dovje je sredi lepo obdelanih polj ležeča vasica, potisnjena prav pod Karavanke ter izhodišče za mnoge poti na karavanško pogorje. Slovi po prekrasnih »gankih« z bogatimi gorenjskimi nageljni in drugim pestrim cvetjem. Znana je tudi po zelo lepo urejenem pokopališču, kjer je pokopan velik ljubitelj planin, borec za slovensko planinstvo, ljudski pesnik (tudi »Oj Triglav moj dom« je njegova pesem), župnik Jakob Aljaž, dalje še alpinist, filozof Klement Jug (glej STENA), znani alpinist in smučarski as, Janez Polda ter mnogi planinci, ki so se v triglavskih stenah smrtno ponesrečili. Nepisan zakon slovenskih planincev veleva, da ni pravi planinec, kdor vsaj enkrat ni obiskal grob Jakoba Aljaža. In mi smo na ta dan to obveznost izpolnili, zato smo šli na Dovje. V mojstranski restavraciji, kamor smo se zatekli na zajtrk, smo ugotovili, da si pravzaprav vsi želimo ogledati tudi cvetoče encijanove poljane v Radovni. Zvedeli pa smo, da cesta ni pri- kljub temu dobre volje, saj nas je v dolini čakal piknik in imeli smo upanje, da bo dež ponehal. Na kmetiji, kjer smo imeli piknik, sta bila pripravljena tudi dva prenosna televizorja, kajti z nami so bili tudi izredni ljubitelji nogometa, tega dne pa je bila namreč na svetovnem nogometnem prvenstvu izredno pomembna tekma med Škotsko in Jugoslavijo. Ko se je tekma bližala h koncu se je z ražnja že razširjal prijeten vonj po pečenem mesu, pa tudi pivo je bilo že pripravljeno. Iz zvočnika se je razlegala prijetna glasba, sonce je že zo- merna za naš avtobus. Zato smo bili še kako navdušeni nad mnenjem Frenka, da je verjetno v sosednji dolini Planice pod Pon-cami tudi možno najti encijan. pet prijetno sijalo. Ko' je bilo najlepše je naš vodja Jože odredil odhod. Tudi drugi so se pričeli poslavljati, v slovo nam je še zapel moški zbor z Raven in morali smo oditi. V avtobusu smo vso pot peli in ker smo imeli čisto izsušena grla, smo se ustavili v Velenju, da smo se malo odžejali. Star pregovor pravi: planincu se nikoli ne mudi domov. Zakaj ne bi to veljalo tudi za nas? Zato smo, čeprav precej utrujeni, zaplesali. Čas je hitro mineval in morali smo domov. Dobre volje smo se razšli in vsi smo bili istega mnenja, da je bilo prijetno. skem parkirišču niti ne govorimo. V tem prelepem planinskem kotu se prva pomlad šele najavlja. Tu so še debele naslage Zavidanja vreden užitek sredi cvetne preproge narcis Odpeljali smo se proti Ratečam. Ko smo zavili v dolino proti planiškim skakalnicam, smo poslali avtobus naprej, mi pa smo se kmalu znašli med modrimi encijanovimi gredicami. To je bilo veselega občudovanja, ampak le občudovanja, saj nas je Slavica vnaprej opozorila: »Trgajte jih z očmi, ne z rokami!« Pod mogočnimi ogrodji planiških skakalnic nas je čakal avtobus. Toda mi ne bi bili mi, če ne bi izrabili priložnosti za skok v Tamar — vedno čudoviti Tamar, dolino pod Jalovcem. Res se nam je izplačalo. Izvir Nadiže je mogočno bruhal vodo preko skal, sneg v kuloarju Jalovca se je bleščal v soncu, le Jalovec, ta gorski lepotec se je skrival za tenčico meglic in le od časa do časa odkril svoj ponosni izzivajoči vrh. Po njegovem snežišču smo opazili „■ drobne premikajoče se pikice, to' so bili smučarji, ki ure dolgo rijejo po snegu navzgor za en sam spust na smučeh. Velika planinska koča v Tamarju, ki je grajena v posebnem stilu, po zunanji obliki posnetek Jalovca, je polno zasedena. Tuji smučarji znajo bolj ceniti naše smučarske razmere kot naši, saj jih je okrog koče bilo vse polno, da o prenatrpanem avtomobil- snega, teloh v najbujnejšem cvetenju in bukev poganja prve liste, dočim je v višjih legah že mnogo več mladega zelenja, ki prehaja v temno zelenilo smrek in ustvarja čudovit okvir te doline. Proti poldnevu smo se vrnili na Jesenice, kjer so nas že kar v našem avtobusu »ocarinili« za vstopnice za turistično prireditev na Planini. Čeprav smo dopovedovali, da se veselice ne nameravamo udeležiti, ni nič pomagalo. Pri domu na Planini pod Golico je bila tolika gneča, da smo se odločili takoj nadaljevati pot proti smučarski koči na Črni vrh. Postojanka stoji sredi narcisnih poljan z izredno lepim pogledom na Julijce. Le žal, da so se vrhov še vedno trdovratno oprijemali beli oblački in le tu in tam odkrili kak mogočen zasneženi vrh. Narcis smo se ob vsej poti in tudi tu dodobra nagledali. Saj je bilo vse belo cvetja, kamor je seglo oko tja do goliških strmin pa do prostranih smrekovih gozdov Belske planine in Medje-ga dola. Vse prehitro je mineval čas. Nekateri so se s sedežnico odpe-(Nadaljevanje na 7. strani) NA GOLICO Generalni direktor ZPSŽ pozdravlja zbrane planince NA GOLICO (Nadaljevanje z 6. strani) ljali na Španov vrh in od tam nadaljevali pot proti Javorniške-mu rovtu, druga skupina pa je pod mogočnimi macesni prečkala cvetna narcisna pobočja in prav tako prišla na Pristavo. Stavba tamkajšnjega planinskega doma je preko 300 let stara »trdnjavica«, nekdanja pristava barona Žige Zoisa (odtod ime Pristava). Sedaj je planinska postojanka PD Javornik, čista, urejena in lepo opremljena. Izpred nje se lepo vidi mogočni hrbte Stola in del Gorenjske. Ljudi je bilo pri tem domu Zaključena je prva polovica tekmovanja občinskega sindikalnega prvenstva celjskih delovnih kolektivov. Ekipe Železarne Štore so se v tem delu udeležile vseh razpisanih tekmovanj in dosegle dokaj zadovoljive uspehe. Po doseženih rezultatih ocenjujemo na- predek naših izbranih moških ekip, kar pa o ženskih ekipah ne moremo trditi, saj nam ni uspelo v tem delu tekmovanja vključiti nobene ženske ekipe in bomo zaradi tega močno prizadeti pri ocenjevanju vseekipnega plasmana. REZULTATI: Smučanje: V članski konkurenci je nastopilo 40 ekip, med katerimi je naša ekipa zasedla 3. mesto. V V konkurenci starejših članov je nastopilo 18 ekip in je ekipa Železarne Štore tudi v tej konkurenci zasedla soldino 3. mesto. šah — člani: Nastopilo je 42 ekip. Ekipe so bile razdeljene v jakostne skupine in naša izbrana ekipa je dosegla v prvi jakostni skupini 6. mesto. toliko, da smo komaj prišli do pijače in obveznega transverzal-skega žiga. Cesta, ki bo v prihodnosti vezala ta dom s planinsko postojanko pod Golico, je speljana že prav do bližine doma, ter je tako postal dobro obiskano zatočišče motoriziranih »planincev«. Posloviti smo se morali od dišečih cvetnih poljan in prijaznega planinskega doma tudi mi. Še skok skozi gozd in po pobočju do ceste in bili smo na »svojih tleh« Izletnikovega avtobusa. Zadovoljni, veseli in za nekaj doživetij bogatejši smo se odpeljali proti Štajerski. Košarka: Naša ekipa je nastopila v skupini najmočnejših ekip in dosegla 3. mesto. Nogomet: Nastopilo je 30 ekip, med katerimi je naša izbrana ekipa dosegla solidno 3. mesto. Odbojka — člani: Med 28 ekipami je naša ekipa dosegla 2. mesto. ŽELEZAR Odbojka — starejši člani: Med 11 ekipami je tudi naša izbrana ekipa starejših članov dosegla odlično 2. mesto. Iz .rezultatov je razvidno, da so naše ekipe dosegle v prvem delu 'tekmovanja zadovoljive uspehe, z željo, da v drugem delu tekmovanja dosežejo ekipe v ostalih panogah še boljše rezultate. FRANC MLAKAR Zopet je kruta smrt nepričakovano posegla v vrste naših sodelavcev. V četrtek 27. junija popoldne je omahnil tov. FRANC MLAKAR, tajnik družbenopolitič- nih organizacij. Dopoldne še na delovnem mestu, popoldne pa ga je zgrabilo pri srcu in nobena pomoč ni zalegla. Legel je in zaspal. Tov. Mlakar je bil rojen 6. avgusta 1924 v Jarčevem vrhu pri Sevnici v siromašni kmečki družini. Po dokončani osnovni šoli se je izučil čevljarske obrti in delal pri zasebniku v Velki vasi pri Krškem vse do razpada stare Jugoslavije, ko se je vrnil k staršem. Družina Mlakarjevih pa je bila konec januarja 1942 izseljena v Nemčijo in zaposlena v železarni Willbach, Lörach. Po letu dni je bil Franc premeščen po komandantu taborišča k zasebnemu čevljarskemu mojstru; po letu dni pa so vso družino preselili v taborišče Eschenau-Hellbron in jih zaposlili v tovarni mila, kjer so ostali, dokler niso bili o-svobojeni po ameriški armadi in 4. avgusta 1945 transportirani v Jugoslavijo. Samo tri mesece je zdržal Franc doma; zaradi težkih socialnih razmer se je zaposlil pri Mavrinu, čevljarju v Radečah. Novembra 1946 je bil vpoklican v JLA, bil je vodja obrtnih delavnic v Celju, avgusta 1948 pa demobiliziran. Novembra istega leta je ustanovil z MLO Radeče mestno čevljarsko delavnico in jo vodil do decembra 1952, ko je stopil v službo Ljudske milice na postaji Hrastnik. Po treh mesecih je bil poslan v enoletno šolo DSNZ v Begunje, jo končal s prav dobrim uspehom in nastopil službo v Zidanem mostu. Od 1. 5. 1958 pa do 30. 9. 1960 je bil zaposlen pri ZAHVALA Ob boleči in nepričakovani izgubi mojega dragega moža FRANCA MLAKARJA se najtopleje zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in obsuli njegov grob s cvetjem. Posebna hvala Krajevni skupnosti štore, sindikalni organizaciji, organizaciji ZK, organizaciji ZB, upravi železarne Štore, gasilskemu društvu štore, govornikoma za ganljive poslovilne besede in godbi za žalostinke. Topla hvala dobrim prijateljem in sosedom za nesebično pomoč in pozornost. Žalujoča žena Slava in ostalo sorodstvo Občinsko sindikalno prvenstvo Ekipa nogometašev Železarne Štore je v močni konkurenci zasedla 3. mesto Okrožnem sodišču v Celju, od 3. 10. 1960 pa v naši železarni na raznih delovnih mestih, kot referent za vojno evidenco, kot tehniški sekretar tovarniškega komiteja, kot pomočnik vodje nadzorne službe, kot šef komunale, in nazadnje kot tajnik družbenopolitičnih organizacij. Letos spomladi je bil izvoljen še za predsednika sveta KS štore. ANTON ŠINKOVEC Težko nas je prizadela nenadna vest, da nas je nepričakovano v cvetu svoje mladosti zapustil nas stanovski tovariš Anton ŠINKOVEC, zaposlen v elektroobra-tu kot elektromehanik. Po končani osemletki se je odločil, da se izuči za elektromehanika in je bil tudi naš štipendist. Obiskoval je EGŠ v Mariboru, ki jo je uspešno končal, pa tudi kot vajenec je bil prizadeven, marljiv in pri svojih vrstnikih in starejših delavcih zelo priljubljen. Po končani poklicni šoli se je zaposlil v našem kolektivu, v elektroobratu. V zelo kratkem času je pokazal svoje sposobnosti in postal dober strokovnjak v svojem poklicu. Zadane, odgovorne naloge v skupini ali samostojno je z veseljem opravljal, tudi v lastnem zadovoljstvu, saj je bil svojega poklica vesel. Kljub oddaljenosti njegovega doma v Loki pri Zidanem mostu, je bil vedno pravočasno v službi, pa ne glede na dopoldansko ali popoldansko delo. V primeru potrebe nujnih izrednih del, katerih v elektro vzdrževanju ne manjka, je bil vedno na razpolago in pripravljen pomagati. Prav zaradi tega je bil pri svojih kolegih in pri svojih predpostavljenih priljubljen in cenjen. Dne 14. t. m. ga je pri opravljanju svojega dela v nočnem času doletela težka nesreča, ki se je tragično končala. ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, upokojenca železarne štore TOPLAK HINKA se iskreno zahvaljujem sindikalni podružnici Železarne Štore, godbi na pihala, pogrebnemu odboru, Zvezi borcev NOV ter znancem in prijateljem, ki so ga v lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujem vsem govornikom za tolažilne besede ob preranem grobu in družini Markošek za vso pomoč, ki so mi jo nudili v teh dneh. Žalujoča žena Toplak Ana NEZGODE PRI DELU V mesecu juniju 1974 je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu: Jeklarna I 2; Elektrojeklarna 3; Valjarna I 3; Kalibrirni oddelek 2; Livarna I 1; Livarna II 4; Obdelovalnica valjev 1; Obdelovalnica litine 1; Mehanična delavnica 1; Promet 1; Stanovanjska enota 1; Gostinska 1; skupaj 21. Brez nezgod pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki: Elektroplavž, Valjarna II, Jeklo vlek, Modelna mizama, Energetski obrat, Merilna služba, Elektroobrat, Razvojni oddelek, OTK, Ekspedit in ostali oddelki in službe. Na poti na delo in z dela so bile prijavljene tri nezgode: SLOMŠEK Jože iz Elektroplav-ža, PLANKO Ivan iz Valjarne I in SOVINO Alojz iz Kalibrirnega oddelka. V prvi polovici letošnjega leta je bilo v železarni skupno 169 nezgod pri delu, dočim jih je bilo v enakem razdobju lanskega leta 108, kar je 61 več kot lani. PRI DELU SO SE POŠKODOVALI: JEKLARNA: ARZENŠEK Stanko (10 let — 3. nezgoda — delovodja Mramor!) Pri čiščenju zamašnega droga mu je za rokavice padla žareča žlindra ter ga opekla po levi roki. ROMIH Franc (1 leto — 4. nezgoda — delovodja Mramor!) Pri izvlačenju ingotov iz kokil si je s kleščami zagnal žareč ingot v stopalo leve noge tako močno, da mu je prerezal čevelj ter ga opekel in urezal po nartu. ELEKTROJEKLARNA: OGRIZEK Alojz (2 leti — 1. nezgoda — delovodja Godec!) Pri nakladanju vložka se je urezal na sredinec desne roke. STANKOVIČ Ljubomir (1 mesec — 1. nezgoda — delovodja Jerič!) Pri spraznjevanju odpadnih gredic z japanarja se mu je ta prevrnil na nogo ter mu zlomil kost v stopalu. KRAJNC Vinko (6 mesecev — 3. nezgoda — delovodja Jerič!) Pri ©dpremljanju gredic mu je spodrsnilo, pri tem pa se je naslonil na žarečo gredico ter se opekel na podlaket leve roke. VALJARNA I: PLANKO Franc (4 leta — 2. nezgoda — delovodja Leskovšek!) Pri menjavi valjev fine proge je sodelavec nameščal leseno desko. Imenovani je stal v neprimerni razdalji tako, da ga je sodelavec udaril z desko v gleženj leve noge, ko se je pomaknil nazaj. DROBNE Friderik (18 let — 4. nezgoda — delovodja Potrata!) V kopalnici mu je pri odpiranju ventila vrglo z ležišča zgornji del ventila, vroča voda pa ga je opekla po trebuhu. ZUPANC Viktor (27 let — 10. nezgoda — delovodja Črnič!) Sodelavec — vozač gredic je prehitro potisnil gredico proti ogrodju predproge ter pri tem opekel Zupanca po meči desne noge. KALIBRIRNI ODDELEK: HODŽIČ Edhem (4 leta — 1. nezgoda — delovodja Cizelj!) Pri sestopu z lestve žerjavne proge je stopil na okroglo železno palico ter si pri tem zvil desno nogo v gležnju. KOK Viktor (4 mesece — 1. nezgoda — delovodja Cizelj!) Pri zapenjanju valjčnega vstavka z jeklenimi vrvmi je neprimerno pristopil k ogrodju, pri tem padel. Ko se je ulovil na roko, si je zvil levo roko v zapestju. LIVARNA I: HABOT Jože (1 leto — 1. nezgoda — delovodja Žohar!) Pri razpenjanju varilnih cevi je šel mimo železniškega vagona, na katerem je v tem trenutku nekdo odprl vrata, ki so imenovanega udarile po glavi! Čelade ni nosil! LIVARNA II: ZEČIRI Hajdin (6 mesecev — 3. nezgoda — delovodja Judež!) Pri odlaganju kalupnega okvirja s stresalne rešetke na valjč-nice, ga je okvir stisnil za kazalec desne roke. MEHL Elvan (2 leti — 2. nezgoda — delovodja Bobera!) Pri prenašanju modela je z roko zadel ob ventilator, pri čemer ga je stisnilo za dlan. SELIČ Rudi (8 dni — L nezgoda — delovodja Krajšek!) Pri odbijanju odlitkov mu je pero priletelo v levo roko. ŠARLAH Franc (3 leta — 2. nezgoda — delovodja Florjančič!) Pri kontroli ulitkov na sušilnem stroju se je ubodel na prstanec leve roke. OBDELOVALNICA VALJEV: GORENŠEK Franc (2 meseca — 1. nezgoda — delovodja Jager!) Pri izbijanju zatiča rezkalne glave se je udaril s kladivom po palcu leve roke. OBDELOVALNICA LITINE: OJSTERŠEK Ivan (3 leta — 4. nezgoda — delovodja Renčelj!) Pri zategovanju obdelovanca se mu je snela cev, s katero je podaljšal matični ključ. Pri tem je padel na suport ter se udaril na trtico. MEHANIČNA DELAVNICA: KOLAR Marjan (3 leta — 1. nezgoda — delovodja Rozman!) Pri prestavljanju pločevine mu je ena plošča padla na nart leve noge ter ga poškodovala. GROBIN Martin (14 dni — 1. nezgoda — delovodja Vodeb!) Ko je iztiril ozkotirni voziček ga je stisnilo za kazalec desne roke. STANOVANJSKA ENOTA: ANTLEJ Franc (8 let — 2. nezgoda — delovodja Lubej!) Pri nakladanju tesanega lesa se je ubodel na žičniku v desno dlan. GOSTINSKA ENOTA: KASENBURGER Ljudmila (8 let — 1. nezgoda — vodja Irgolič!) Pri prenašanju posode ji je na mokrih tleh spodrsnilo, z roko pa je udarila po ostrem robu pulta. ODDELEK VARSTVA PRI DELU V mesecu juniju so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe Iz JLA so se vrnili: Hrovatič Maksimilijan, NK delavec, jeklarna II; Srebotnjak Dušan, ekonomski tehnik, komercialni sektor; Vrtovec Branimir, 'KV elektromehanik, elektroobrat; Kočevar Ivan, strojni tehnik, vzdrževanje; Gračnar Franc, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica; Tovornik Franc, PK premikač, promet; Gobec Ivan, NK delavec, valjarna II. Novi člani naše organizacije združenega dela: Pridiojčič Smajo, Pridiojčič Smail, Selič Rudolf, Avduli Bajram, Leskovšek Miroslav, Kuri-dža Stojan, Lugumerski Aleksandar, Paukovič Jožef, Bodlovič Petar, šubašič Nenad, vsi NK delavci iz livarne sive litine; Nikolič Zlatko, Romih Stanislav, Varjačič Marjan, Brdar Mirko, Bosnič Nenad, Rajič Ratko, An-drašič Josip, Dragovič Ivan, Mr-vičin Anton in Mrvičin Ivan, vsi NK delavci iz livarne valjev; Jazbinšek Marija, NS uslužbenka iz livarne valjev; Novak Ivan, Tovornik Anton, Mlinarič Jakob, Rkman Dušan, Macan Jerko, Ivani Džin, Brankovič Nenad, Jecel Alojz, vsi NK delavci iz jeklarne II; Uduč Anton, KV kovač iz jeklovleka; Šeliga Izidora in Grdina Zdenka, obe KV frizerki iz gostinske enote; Tepeš Nevenka, NK delavka iz gostinske enote; Ožek Franc, gostinski tehnik iz gostinske enote; Mitja Umnik, pravnik iz tajništva organov upravljanja; Godicelj Zdenka, ekonomski tehnik, pripravnik v kadrovskem sektorju; Markano-vič Jožo, Tomplak Friderik, Panič Đorđe, Isič Smail, Petrovič Jovan, Teslič Nikola, Tatai Đerđ in Popovič Jovan, vsi NK delavci iz valjarne I; Felc Ivan, dipl. ejektroinženir iz elektroobrata; Lukačevič Vlado, NK delavec iz mehanične delavnice; Perikšič Ivan, KV ključavničar iz meha nične delavnice; Potočnik Franc, PK premikač iz prometa; Milutin Ivan, NK delavec iz valjarne II in Jovandič Milan, NK delavec iz valjarne II; Samardžija Dušan in Šafranj Jožef, oba NK delavca iz jeklarne I. Vsem želimo prijetno počutje med nami! Na odslužitev roka so odšli: kadrovskega Lubej Zdravko, KV avtoklepar iz OTK; Antlej Silvester, NK delavec iz livarne sive litine; Kotnik Drago, NK delavec iz valjarne I, Uduč Jožef, PK žerjavo-vodja iz modelne mizarne; Dre-šček Danilo, KV avtomehanik iz avtooddelka; Tacer Stanislav, KV strojni ključavničar iz obde-lovalnice valjev; Rednjak Jožef, KV elektromehanik iz elektroobrata in Lončar Branko, KV obratni elektrikar iz elektroobrata. Po lastni želji so odšli iz organizacije združenega dela: Kukovič Marija, NK delavka iz komunalnega oddelka; Lešek Ivan, PK voznik viličarja iz ob-delovalnice litine in Omerčevič Mustafa, NK delavec iz valjarne I. Samovoljno so zapustili organizacijo združenega dela: Dojič Miroslav, Rabuza Jožef, Balog Paja, Brujič Dragan, Strika Milan, Tatai Đerđ, Jereb Jurij in Žučko Karl, vsi NK delavci iz jeklarne II; Ralič Dragan, Josič Ivo, Kanlič Ibro, Hasanič Sefer, Vukadinovič Stanko, Milutinovič Sekula, Vukadinovič Kostadin, Nikolič Aco, vsi NK delavci iž livarne valjev; Skutelj Anton, Jurišič Mato, Jurišič Niko, vsi NK delavci iz jeklarne I; Galun Silvo, PK premikač iz valjarne II, Donlič Šefik, Mehmet Gani, oba NK delavca iz valjarne II; Memiševič Husein, Ahmeti Ibrahim, Mušinovič Ibro, Satinovič Josip, Tomplak Friderik, Drame Anton, Sinanovič Abdurahim, vsi NK delavci iz valjarne I; Lončar Milan, NK delavec iz elektron plavža; Križnik Franc, Jelič Košta, oba NK delavca iz livarne sive litine; Jazbec Mirko, voznik motornih vozil iz livarne sive litine; Kuzmanov Manče, maturant gimnazije iz jeklovleka; Zdolšek Karl, KV strojni ključavničar iz kalibrirskega oddelka; Kruško Mustafa in Pokrajac Rade, oba KV strugarja iz obde-lovalnice valjev. ■ ■ Tl ~ ■■..■. ME ü I ■ ■ _____________________________________________________________________________________! H - V Mariboru so bile dne 22. junija metalurške igre, ki se jih je udeležila tudi 45-članska ekipa naše železarne ŠTORSKI ZELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik ing. Stane Ocvirk --Pomočnik urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje.