i/iParo-
KRAJEVNI PRAZNIK
18. APRIL
l8. aprila praznuje Vipava svoj krajevni praznik v spomin na prvo večjo bitko partizanov z italijanskimi fašisti na Primorskem.
Do bitke je prišlo na Nanosu, kjer sta se v začetku aprila 19^2 zadrževali dve partizanski četi - 60 mož. Partizani so bili izdani, napadeni in obkoljeni od mnogo močnejšega sovražnika -7oo vojakov italijanske vojske. Napad za napadom se je vrstil od zgodnjega jutra. Borci so vstrajali na položajih ves dan. Bil je mrzel aprilski dan, naletaval je sneg. Ko pa je bil boj vse težji, so se borci pričeli umikati. Umik je branil mitraljezec Pavel RUŠT, ki je bil ranjen in ujet. Padlo je 5 borcev, ujetih pa je bilo 16 borcev in domačinov. Kljub veliki premoči, sovražnik ni mogel uničiti partizanov, kar je bila moralna vzpodbuda prebivalcem Vipavske doline.
Iz knjige:
Renko: VOJKOV VOD
NEKAJ PODATKOV O VIPAVI -	3.del
DVOREC ZEMONO - REŠENI VIPAVSKI DRAGULJ
Na severozahodu Vipave leži vasica Zemono. Nad njo pa je na 139 m visokem griču sredi vinogradov lepo viden dvorec ZEMONO. S svojimi belimi arkadami je odprt na vse štiri strani. Sezidati ga je dal vipavski zemljiški gospod Francesko Antonio Lanthieri - zgrajen je bil leta I689.
Kakor drugi plemiči baročnega časa si je tudi on zaželel, da bi se kdaj pa kdaj umaknil iz Gorice, pa tudi iz mračnega spodnjega gradu v Vipavi v svetlo okolico vinogradov nad Zemono in tam prijateljski in lovski družbi preživel nekaj veselih ur. Pozimi so plemiči - lovci po uspešnem lovu prirejali v dvorcu zabave. Vsako jesen se je dvorec spremenil v tovarno vina. V času trgatve so dvorec uporabljali kot gospodarsko poslopje. V centralnem delu pritličja so stiskali grozdje. Vino so polnili tudi v steklenice.
Arkadni dvorec, kakršnega je spočela italijanska renesansa, je za naše kraje izjemen in enkraten kulturni spomenik, ker priča o stilnih in duhovnih tokovih svojega časa in o umetnostnem utripu poznega 17« stol. na vipavskih tleh.
Grof Lanthieri je dvorec prodal baronu Levetzovu, ki ga je imel do leta 1918, ko ga je prodal Evgenu Maierju - lastniku gradu v Ložah, po zadnji vojni pa je bil last (dveh) družin Kalc in Pregelj.
'Ta kulturni spomenik je po vojni že propadal, ker Zavod za spomeniško varstvo v Novi Gorici ni mogel najti finančnega rešitelja. Zgodilo pa se je nekaj nepričakovanega, na kar smo lahko ponosni. Za dvorec se je leta 1975 ziavzel kolektiv ajdovske tovarne pohištva LIPAS Njeni delovni ljudje, pod vodstvom direktorja Boštjančiča, so se zavedli kulturnega pomena te zgodovinske stavbe in se odločili, da jo podjetje prevzame in reši ter porabi za razstavišče svojih izdelkov, za restavracijo in kulturne prireditve.
Dvorec je nizka stavba kvadratne oblike, ki jo v pritličju slikovito obdajajo polkrožno zaključene arkade. V notranjščini je v sredini prostor v obliki enakokrakega križa, med rameni križa pa so se vgnezdile štiri kvadratne sobe. Vsi stropi soban in centralnega prostora so bili pred obnovo leseni in ometani. V nadstropnem delu so prostori med rameni križa enaki spodnjim, le strope nadomešča poševnina strehe, v središču pa je odprta strešna konstrukcija. V kletnih prostorih je velika obokana dvorana in stranski prostori, med njimi dva kvadratna z lepimi stebroma v sredini. To so bile pač kleti za vino in seveda ni smela manjkati še kuhinja, saj gostje niso smeli biti lačni.
Ne poznamo arhitektovega imena, lahko pa uganemo, kje se je oplodila njegova ustvarjalna domišljija: ob podeželskih dvorcih, kakršne je v 16. stol. gradil veliki beneški poznorenesančni arhitekt Andrea Palladio. Med njegovimi dvorci najbolj slovi Villa Rotonda pri Vicenci. Seveda pa je zemon-ski dvorec mnogo preprostejši od, s stebriči in stopnišči odlikovane Ville Rotonde.
Stenske slikarije v pritličnih prostorih so bile obnovljene. Freske so tako zgovorne za svoj čas, da je bilo vredno truda, ki jih je rešil propada.
Nad vrati v stranske sobe so naslikani grbi, ob vratih pa je na vsaki steni po eno veliko pravokotno polje v štukiranem okviru, poslikano s fantazijskimi pokrajinami s skalovjem, drevjem, mlinij gradiči, konjeniki,.,
Sami mehki toni podob, rastja, mostičkov in vo e. Še bolj imenitno so poslikane stranske sobane. V južni, ki služi sedaj za poročno sobo so stene pos_:_k_ likane z arhitekturno motiviko. Med okroglimi in vitkimi stebri se odpirajo pogledi v pokrajino, na hodnike s šahiranim tlakom z mizami na koncu, na katere nosijo služabniki pijačo. Na sredi stropa je narisana osmerokotna kupola. Slikarija ima vzor pri italijanskih slikarjih 16. stol. Podobne slikarje so v grajskih kapelah na Blejskem gradu in na Malem gradu v Kamniku.
Zahodna soba je ptičja soba. V pokrajinah na stenah se spreletavajo ptice, zraven sta dva velika noja. Tu so mreže z ulovljenimi pticami, po jezeru plavata laboda. Tudi v grbu pod stropom čepe ptiči. Še bolj fantastično je de-korirana severna soba - ribja soba. Zdi se nam, da smo sredi akvarija z ribami. Na vodnih rastlinah so školjke, pod veliko jadrnico plavajo velike ribe, ribiči suše mreže, drugod love ribe s harpunami in loki.
Slikar zemonskih fantazij je anonimen. Bil je spreten dekorater, nadpovprečen umetnik pa ni bil. Freske pa so redkost, ker so za razliko od večine drugih, posvetne vsebine.
Obnova objekta je bila zaupana arhitektu prof. Tonetu Bitencu, ki je bil Plečnikov učenec, lirično tankočuten za detajle in pogumen za kreativna dopolnila. Obnovo je izpeljal tako, da občutimo, kaj je staro in kaj novo.
Nekoč do skrajnosti zanemarjena klet se je spremenila v prijetne gostinske prostore z ločenim vhodom. Urediti je bilo potrebno tudi novo cesto do dvorca in okolico s parkiriščem. Sredi dela je arhitekta Bitenca'prehitela smrt.Po njegovih načrtih je obnovo dvorca dokončal arh. Črtomir Mihelj. Lestenec nad kupolo je narejen po zamisli arh, prof. Janeza Valentinčiča.
Opis dvorca naj dopolni odlomek iz spominov Carla Goldonija, ki je eno leto (1726-1727) živel v Vipavi kot gost .'grofa Franceska Lanthierija:
11 Njegova kuhinja ni bilo. rafinirana, zato pa nič manj obilna. Še danes se spominjam velikega pladnja s pečenjem, ki je bilo glavni del vsake pojedine: spodaj so bile ovčje ali srnine zarebrnice ali telečje pljučne pečenke, na njih so ležali zajci in fazani, nato rdeče in sive jerebice, nad temi sloke in brinovke in na vrhu piramide škrjančki in vrtne penice. Ta nenavaden kup pečenja je bil kmalu razrezan ih razdeljen med goste. Prav tako je bilo v navadi, da so nam ob vsakem obedu postregli s tremi juhami: k predjedem s krušno juho, h glavni jedi z zelenjavno juho in pred poobedkom z ješprenjem, ki smo ga polili z omako pečenke, saj jeto, kot so rekli, dobro za prebavo. Vina so bila izvrstna, zlasti neko rdeče vino, ki so ga imenovali Kindermaher, kar je bilo vir nenehnih šal. Pili smo iz posode prav nenavadne oblike- bila je to kak čevelj (ok.32 cm) visoka steklena posoda, sestavljena iz vrste vedno manjših krogel,ki so jih ločevale drobne cevi, in z majhno podolgovato odprtino na vrhu, ki se je lepo prilegla ustom. Ko je pivec dvignil posodo k ustom, je vino, ki se je pretakalo skozi cevke in krogle, skladno zazvenelo in če so vsi gostje hkrati nagnili posode, je nastal nenavaden in zelo prijeten koncert".
Dvorec Zemono je bil rešen iz kulturne preteklosti za kulturno sedanjost in prihodnost po zaslugi delovnega kolektiva Lipe, ki je s tem pokazal socialistično in kulturno zrelost.
VIR:	VERA	PONIŽ
Emilijan Cevc, govor ob otvoritvi obnovljenega dvorca
16/12-1977
VOLITVE 1986 VOLITVE 1986 VOLITVE 1986 VOLITVE 1986
V ajdovskih krajevnih skupnostih je od 16 lV? volilcev volilo 15 3o6, kar pomeni, da je bila volilna udeležba 93,57 odstotna, z glasovnicami, ki so prispele po pošti pa 9^,8 %.
Tudi v KS Vipava je bila udeležba na volitvah dobra. Od 126l vpisanih volilcev je bilo 21 odsotnih zaradi dela	v tujini,	tako,	da	je od 12^o
možnih glasovalo 1152 volilcev ali 92,9°	odstotka,	proti	je	bilo 12o,
neveljavnih je bilo 63 glasovnic.
V Vipavi smo imeli tako za temeljno delegacijo kot za delegacije samoupravnih skupnosti odprte kandidatne liste, to pomeni, da smo imeli možnost izbirati in upam in želim, da smo izbrali "ta prave" delegate.
Delegate, ki se bodo skozi vso mandatno dobo zavedali, da jim zaupamo in smo jim dali možnost, da zastopajo našo KS, interese naše KS,hkrati pa delegate, ki bodo znali uskladiti te interese tudi z interesi sosednjih KS in širše družbene skupnosti.
Načrti za naslednje srednjeročno obdobje	KS Vipave	so znani,	zanje smo
se opredelili in jih ni potrebno ponovno	pogrevati.
Delati je treba enotno na realizaciji zastavljenih nalog.
Delegatom, ki so zastopali našo KS zadnje štiri leta se zahvaljujemo za opravljeno delo; novoizvoljenim delegatom pa čestitamo ob izvolitvi z željo po uspehu pri delu, ki jih čaka.
PREDSEDNIK KK SZDL VIPAVA Ivan REHAR
IZVOLJENE DELEGACIJE
Temeljna delegacija za zbor KS Združena delegacija za socialno
,	...	, -.	.	.	,	varstvo
skupscine občine aAj do vsema
1.	ČESEN Izidor,Vipava 296		1.	BLAGOJNE Marica,Vipava 153, vodja		
2.	KALC Jože, !i	7 b	2.	CURK Ludvik,	1 i	22
3.	KODRE Jože, »	9 a,nam.vod.	3.	ČEHOVIN Alenka,	ir	37
k.	KOREN Franc, Zemono	k	k.	KOREN Anica,	»	246^
5-	KRASNA Milan, Vipava 15 vodja		5-	KOSMAČ Ludvik,	H	2^+6 i
6.	KRAVOS Helena, "	3o3	6.	KRIŽMAN KLara,	M	2o5 d
7.	MARSETIČ Milan, i!	2k6 d,ml.	7.	MARSETIČ Milan,	1»	2*f6 d
8.	PREMRL Srečko, "	72	8.	RODMAN Duška,	H	155,nam.vod.
9.	REHAR Ivanka, "	93 a	9.	STRNAD Zinka,	\\	bb c
lo	.RONDIČ Karlo, ;i	127	lo,	.ŠTEFIN Majda,	II	158
11	.ŠKAPIN Pavel, "	2 d	11.TRATNIK Marjeta,			9
DELEGACIJA ZA KULTURO			DELEGACIJA ZA ZDRAVSTVO			
1.	BOŽIČ Anton, Vipava	2bG nam.vod.	1.	HROVATIN Karmen,Vipava		^0
2.	ČESEN Ignac, "	73	2.	KODELJA Stane,	i •	186
3.	HREN Ivaniča, 11	bG c,vodja	3-	KRAPEŽ Ida,	tl	2o5 d,vodja
k.	NABERGOJ Franka, 11	2o7	b.	KRASNA Frančiška,	it	15
5.	PONIŽ Bojan, »	97	5.	KRAVOS Anicas,	i*	36,nam.vod.
6.	RODMAN Magda, ■1	77	6.	MENIČANIN Nada,	n	<+9 b
7.	STARC Zvonka, >•	251	7.	NABERGOJ Lucija,	<1	3b
DELEGACIJA ZA IZOBRAŽEVANJE	DELEGACIJA	ZA	TELESNO KULTURO
1. FON BORŠO Vlasta,Vipava bb a	1»	ANDLOVEC Janez,Vipava 56
2.	HOENIGMAN Nada, "	2o5	a,vod.	2.	BELTRAM Franko,	i!	b9 b
3.	IRGL Ivan,	11	15	3»	JAMŠEK Emil,	"	H c, vodja
k. KRASNA Magdalena,	16	k.	JEŽ Jože,	»	166
5-	LUKIN Sonja,	"	2c,nam.vod.	5.	NAGLOST Danilo,	"	148
6. NABERGOJ Ivan, "	7 a	6.	PERHAVEC Peter, »	229,nam.vod.
7.	VRČON Peter,	li	2^9	7.	RODMAN Jože,	"	155
DELEGACIJA ZA RAZISKOVANJE
1.	GOLOB Peter, Vipava 93 a 2o KARIŽ Jurij,	8l
3.	KRANJC Dragica,	!l	55 b
k.	MOHORČIČ Izidor,	"	27o č
5.	NABERGOJ Jurij,	11	34, nam. vod j e
6.	NABERGOJ Stane,	11	2o7,vodja
7.	NAGLOST Marko,	!i	25
V družbeno - politični zbor SO Ajdovščina, so iz Vipave izvoljeni:
1. STARC Zlata, Vipava 246,
2. ŠTOKELJ Dragotin, Vipava 68,
3. TURK Bojan, Vipava 2o5 d
FINANČNO POROČILO
KS Vipava za leto 1985 in ( primerjava z letom 1984)
PRIHODKI	1985	1984
Presežek iz	prejšnjega leta	683.597,35	172.7ol,4o
Dotacija iz	proračuna občine	213.696, -	1o7.245,5o
Dotacija iz	zbirnega računa od	DO	2o6.4o9,-	275-8o?,5o
Dotacija SIS za komunalo	1.006.781,50	768.069,00
SIS za PTT promet - vrnitev	160.000,00
Drugi prihodki	2o2.l88,7o
Članarina DPM	9.15°,°°
Najemnina za prodajo sadja na	trgu	9.84o,oo	lo.5oo,oo
Prispevek za asfaltiranje od krajanov 2.2o5.431,oo	382.230,00
Prispevek za telefon in centralo
od krajanov	8.2o9.9H,oo	52.447,00
Prispevki za računalnik OŠ
KS Vrhpolje in Goče	25.000,00
Od Ljubij.	banke za obrambo	-	6.000,00
Od odd. za notranje zadeve
najemnina	~	5.582,50
SKUPAJ PRIHODKI	12.932.oo4,55	1.780.582,90
ODHODKI
Najemnina za prostore KS in
glasbene šole	45.44l,5o	24.271,5o
Telefon in pošta	11.248,00	9.383,5o
Pisarniški material	3.850,00	5.156,00
Elektrika	23.734,00	24.8l4,oo
Odvoz smeti	1.266,00	574,65
Čistilna sredstva	-	796,00
Revije in stroški seminarja	9.211,o5	6.93o,oo
Bančne storitve	l4.396,5o	1.6l6,oo
Amortizacija osnovnih sredstev	1.58l,oo	1.082,90
Delo po pogodbah za 1.1984 in 1985	235»000,00	-
Asfaltiranje ulic	4.1l6.56l,oo	969.825,00
Načrt za telefon na Produ	-	52.447,oo
Zavarovalne premije	193,oo	89,00
Prispevek za delo po pogodbah	9.177,oo	-
Pijača pri vodovodu	3.436,oo	-•
Za DPM	23.o89,5o	-
Prevoz na Nanos . 18/4-1985	24.o5o,oo	-
Napeljava telefona	639.766,oo	-
Za telefonsko centralo	7.57o.ol6,oo	
Za računalnik OŠ: Vrhpolje, Goče, Vipava	45.000,00	
SKUPAJ ODHODKI	12.777.016,55	1.096.985,55
Razlika med prihodki in odhodki	154.988,00	683.597,35
Od prispevka za mestno zemljišče,je bilo nakazano za asfaltiranje Na Produ din 4oo.ooo,-
Pri asfaltiranju so sodelovale s prispevki naslednje delovne organizacije TOK Kooperacija, Obrtno podjetje Zidar Vipava in Vezenina Bled - TOZD Konfekcija Vipava.
RAČUNOVODJA: Milka PODGORNIK
9 - POHOD NA NANOS
Planinsko društvo Vipava skupaj z DPO Vipave letos že deveto leto organizira ob krajevnem prazniku, l8. aprilu, pohodnpo poteh .bitke na Nanosu.
Letošnji pohod bo v soboto, 19» aprila. S Titovega trga v Vipavi bomo odšli ob 08,00 uri. Istočasno bo odhod na tekmovalni pohod izpred stare šole.
Za tekmovalni pohod se lahko prijavijo petčlanske ekipe učencev osnovnih in srednjih šol, pripadniki JLA in delovnih organizacij.
Pohodnike čaka pri Abramu čaj, dobili pa bodo tudi izkaznice oz. značke.
Pohoda se je mogoče udeležiti tudi v nedeljo 2o.	aprila	1986.	Vse	infor-
macije dobite pri članih upravnega odbora PD Vipava.
Nasvidenje pri Abramu!
P D VIPAVA
ODLOMKI IZ PLANIHSKE DEJAVNOSTI NA ZGORNJEM VIPAVSKEM
" Svet gora je zrcalo, ki vsakemu kaže lastno veličino, lastno bogatstvo, kar neseš s seboj v gore, ti gore vedno vračajo, kar si v življenju izgubil, ti ne more nadomestiti niti najvišji vrh".
(O.E. Maijer)
Ste se zasedeli? Vas teži gora skrbi, težav, ... , nimate več volje niti moči, da bi jih rešili?
Pustite vse za eno popoldne. Zaprite televizijo,	račune,... Obujte
telovadne copate in pot pod noge - proti Staremu	gradu,	Plazu,	Sv.	Mikla-
vu ali celo vrhu Gradiške Ture.
Mogoče boste utrujeni pred zadanimi ciljem, ne obupajte, drugič bo šlo bolje. Najpomembneje je, da boste veliko laže reševali težave, katerim ste še včeraj nemočno zrli v obraz.
Ako vas bo taka hoja prijetno utrudila in razvedrila ( oolj kot gledanje ekrana), poskusite z daljšimi izleti - mogoče s planinskim društvom.
Le - ta obstaja v Vipavi že od 1. 19oJ - 19o7. Seveda je že pred tem zahajala na Nanos (poleg domačinov) skupina krojačev, ne da bi pripravljali les za prodajo ali domačo peč, tudi ledu niso lomili v Trških ledenih jamah, ampak so z obvezno palico v roki preganjali lenobo in zasedelost iz svojih kosti po Nanoški planoti. In ne samo krojači. Viri pravijo, da so se od leta lS2k in vse do leta 1961 ljudje tudi po petkrat vsako leto povspeli lol8 m visoko, k cerkvici sv. Hieronima. "Ko vreme popusti, jih pride čez 2ooo ljudi, ne samo iz naše Ipavske doline, ampak iz celiga Krasa, iz Pivke in gojzdnih krajev, mnogi čez pet ur hoda daleč", ...
V tem poročilu je tudi slavospev čudovitemu razgledu, ki se od ceitvice razprostira vse do Dolomitov in čez Kras do morja.
- . lr>
Drugo poročilo iz leta lo53 dodaja: 'Vsake starosti, vsaciga spola se najdejo ta dan (na binkoštui ponedeljek), ki po nevarnih stezah med skalovjem in germiči proti \rhu plezajo Na koncu pa dodaja "0, srečna gorečnost minulih časov '"!
In tudi nižje, pri cerkvici "sv. Miklava" ob vznožju Podraške ture, so se ljudje zbirali vsaj enkrat v letu,
Danes so priče tega dogajanja in želje po duhovni sprostitvi le zidovi, ki jih biča burja, dež, sneg ... Nekoč ne dolgo tega so dajali zavetje romarjem in tudi partizanom.
Po vojni je planinsko društvo doživelo pravi razcvet po 1 1967, pod vodstvom takratnega predsednika prof. Črnilogarja.
Plod dela v tem ča su je bilo poleg velikega stavila izletov tudi otvoritev najkrajše poti iz Vipave do Zavetišča pri Abramu, t.j. plezalna pot na vrh Gradiške Ture \(76l m), ki se imenuje po Fricu Furlanu, ki se je v teh stenah smrtno ponesrečil.
V letu 1983 smo speljali, cz. cčijtili in markirali pot na Plaz (528)m, na vrhu katerega je vpisena knjiga, žig in najlepši razgled na Trg in Gornjo Vipavsko dolino.
Planinsko društvo organizira in vodi vsako leto v mesecu aprilu pohod po poteh nanoške bitke v spomin na prvi večji spopad med partizani in italijansko voj. sko na Primorskem.
Sredi poletja imamo tabor, letos borno postavili šotore v Tamarju in nekaj izletov po naših hribih.
Torej,poskusite se nam pridružita. Vzemite si nekaj časa zase in opazili boste, da sonce kljub vsem težavam tega sveta še vedno vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu
n Gore so čudovito zdravilo, ker s svojo mogočnostjo in lepoto postavljajo človeka v pravo razmerje do narave, katere zakone moramo spolnjevati".
( P. Kundver)
OPOMBI
1. iz pridige Sembiškega kaplana, navadnega delavca, zgodovinarja Matije Vrtovca ( v času 1813 - 1 51)
2. iz poročila kronista v Zgodnji daniei 1. 1853 z naslovom: "O veliki božji piti pri sv. Hieronimu na Nanosu.
MARTINA REHAR
V OKVIRU PRAZNOVANJA KRAJEVNEGA PRAZNIKA
VABLJENI ! VABLJENI:	VABLJENI	j	VABLJENI	j	VABLJENI	!	VABLJENI	!
KRAJANI VIPAVE s
Na dan krajevnega praznika podarimo našemu kraju za praznik svečano pomladno oblačili ,
Počistimo in ur ec- Im o okrog hiš in stanovanjskih blokov. Balkona in okna pa okrasimo, z lonči: .cami •
Imeli bomo na razpolago v četrtek 17/Š---1936 tri kontejnerje in sicer:
- enega pri novi šoli,
- enega pri stari šoli
- enega pri marketu
v katere bomo lahko odvrgli smeti.
POSKRBIMO, DA BO NAŠ KRAJ ŠE LEPŠI:
Najboljši bodo objavljeni v Glasilu Vipave - pa tudi najslabši S
VABLJENI! VABLJENI ! VABLJENI ! VABLJENI:	VABLJENI ! VABLJENI!
Na dan krajevnega praznika vabimo -se krajane Vipave na gledališko predstavo V. I GOGOLJA. ŽENITEV.
Predstavila nam jo bo gledališka skupina, PD Soča iz Kanala.
Oglejte si to imenitno komedijo lS/A-1986 ob 2o uri v kinodvorani.
PRIDITE, nasmejte se in »;•- ' . vri žal.
VABLJENI! VABLJENI! VABLJENIi VABLJENI ! VABLJENI! VABLJENI
Mešani pevski zbor Drago LAJC Vipava bo v večernih urah pel po Vipavi podoknice.
/
VABLJENI! VABLJEN’'l VABLJENI! VABLJENI! VABLJENI! VABLJENI !
OBVESTI L 0 i
V okviru krajevnega praznika zn zaključka šole - v drugi polovici junija, bo Krajevna skupnost, Turistično društvo in Kulturna skupnost podarila baletno predstavo Mariborske opere.
VABLJENI! VABLJENI! VABLJENI! VABLJENI!	VABI JENI!	VABLJENI!
-IZ-
VABLJENI ! VABLJENI! VABLJENI 2 VABLJENI! VABLJENI!
V počastitev meseca mladosti pripravlja občinska konferenca ZSMS z .00 ZSMS in KS Vipava "MLADINSKI TEDEN" oz. srečanja mladih iz naše občine. Program še ni točno določen. Izoblikovali ga bomo na podlagi ankete, katero smo poslali vsem osnovnim organizacijam ZSMS v občini in vas s plakati pravočasno obvestili o prireditvah.
V naprej naj vam povemo le da bo MLADINSKI TEDEN1' potekal od lo. do 17. maja. V tem času se bodo (posebno v Vipavi) zvrstile športne in kulturne prireditve, zaključil pa se bo z rock koncertom, nastopom plesnih skupin in podelitvijo srebrnih znakov ZSMS v soboto 1?. maja.
Vse krajane Vipave, mlade po srcu ali letih, vabimo, da se nam pridružite.
OK ZSMS
VIPAVSKI GLAS
GLASILO KK SZDL VIPAVA april 1986
UREDNIŠKI ODBOR
IRGL Janja GRAOVAC Mirjam POPOVSKI Vlasta KOSTANJEVIC Nada REHAR Ivan TOMAŽIČ Brane CEKET Marija
SODELOVALI SO ŠE :
PONIŽ Vera PODGORNIK Milka REHAR Martina
UiPaua sP 0 UIPRUSKI 198G
352.9(497.12 Uipava)
0077968,4
LAVRIČEVA KNJIŽNICA