PRIMORSKI DNEVNIK
^oStnina plačana v gotovini „	_An
Abb. postale I gruppo IjCIia 5011 UT
Leto XXXIX. Št. 127 (11.543)
TRST, četrtek, 2. junija 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. vGovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
AMBICIOZEN VOLILNI PROGRAM VSEDRŽAVNEGA VODSTVA
KD vztraja na trdnem «paktu» za prihodnjo zakonodajno dobo
V ospredju boj proti inflaciji, dogovor med delodajalci in sindikati ter razbremenitev socialnih služb
RIM — Vsedržavno vodstvo krščanske demokracije je včeraj odobrilo zelo obvezujoč osnutek volilnega programa, dolgega in kar ambicioznega. Gre namreč za 49 strani besedila, razdeljenih na 7 pogladi, ki se soočajo z vsemi perečimi problemi gospodarstva, družbe in Politike: zaposlovanje, inflacija, reforma tako imenovane «socialne dreves, odnosi z drugimi strankami, razmere v javnih financah, spremembe, ki naj bi jih uvajali v institucionalnem ustroju.
Na prvi pogled je dokument vzbudil začudenje med mnogimi komentatorji in politiki. Njegov «navdih» se zdi drugačen od Carlijevega (bivšega guvernerja državne banke, ki ga KD kandidira za senatorja), od vodil Confindustrie in od filozofije »strogosti*, ki ni sploh omenjena.
Navdihuje ga nasprotno stalno ponujanje «pakta». Govor je o «paktu aa stabilnost in pravičnost za no-yo zaposlovanje* (v prvem poglavja), o «paktu za razvoj* v vseh Predlogih za nov zagon proizvajalnega ustroja, o nujnem «socialnem Paktu* med podjetniki in delavci, nied bogatimi in reveži, torej med ®očnimi in šibkimi sloji družbe.
Nazadnje spet ponuja, zlasti so-
^ttniiiiiHiiiiiiiiMimiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiimuuiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimMiiitiinin
PO VRHU SEDMERIH V WILLIAMSBURGU
Ameriški dolar včeraj dosegel <zgodovinski» rekord 1508 lir
Neugodne posledice za italijansko gospodarstvo V zadnjih petih letih se je lira v odnosu do ameriške valute razvrednotila za 80 odstotkov
cialistom, «pakt za zakonodajno dobo*, oziroma' zavezništvo med strankami, ki sestavljajo vladno koalicijo, tako da bi v prihodnjem petle-tju zagotovili tisto stabilnost in politično učinkovitost, ki je ni bilo v preteklih nekaj letih. Krščanska demokracija v bistvu ponovno predlaga svojo vlogo vodilne stranke i-talijanskega političnega sistema, ne da bi se odpovedala svojim koreninam in še manj predstavništvu vseh sestavnih delov svoje široke volilne baze. Ni naključno, da KD potrjuje prav v uvodu svojega dokumenta navezanost na svoj tradicionalni «po-pulizem* in govori o načrtu «dina-mičnega interklasizma*.
Pa poglejmo konkretno glavne točke tega programskega osnutka,
Ameriški dolar je včeraj dosegel hov »zgodovinski* rekord ter na ita-Jbanskih borzah ” krepko presegel kotači jo 1500 lir. Kmalu po odprtju Se je povzpel celo na 1508,50 lire, hiedtem ko je dan poprej kotiral 1496,25 lire, pozneje pa je nekoliko Popustil ter se ustalil na višini 1507,75 lire. V enem samem tednu Je tako italijanska valuta izgubila v odnosu z dolarjem 30 točk, v zadnjem mesecu je padec znašal 46,25 ®čke, če pa se ozremo za daljši e®s nazaj, ja položaj še bolj zaskrbljujoč: v začetku leta 1979 je h® primer ameriška valuta na ita-ujanskih borzah kotirala 823 lir, to P® pomeni, da je vrednost lire v sadnjih petih letih padla, v odnosu ho dolarja, za več kot 80 odst.
Dolar se je včeraj vzporedno u-hdil tudi na drugih zahodnih trži-Sc'h: ob zaključku borznega poslovanja je francoski frank kotiral '.6110, nemška marka 2,5375, švicarski frank 2,1067 in angleški funt 1.5890, Tudi Tokio je krepko ob-tutil nov skok dolarja, ki je dosegi kotacijo 239,45 jena. Vzporedno s tem je včeraj na vseh pomembnejših borzah popustila cena, izra-žena v dolarjih, najprej srebru in ha to še zlatu. Rumena kovina, ki ^ je še predvčerajšnjim prodajala P° 438,38 dolarja, se je včeraj »pobila* na 416,38 dolarja.
Kje so razlogi za novo in kot Vse kaže nezadržno napredovanje hhieriške valute? Predvsem izid VTha predstavnikov sedmih najbolj ^zvitih držav v VVilliamsburgu, kier je prišlo jasno do izraza dej-®“v». da si vsaj v kratkem roku hi pričakovati nobene spremembe V.. .Reaganovi monetaristični polivki. Zakladni minister ZDA D. r;e8an je to potrdil, ko je v ne-"etn intervjuju dejal, da ZDA ne hahieravajo zavirati napredovanja uornače valute, da bi olajšali navedek svetovnega gospodarstva.
skok dolarja so nadalje pod-Pfli običajna oživitev finančnih dednosti ob začetku meseca ter nekateri trgovinski dejavniki. Neka-. ri opazovalci pa menijo, da se k ameriška valuta učvrstila tudi faradi novih obsežnih naložb, naoljenih v ameriškem gospodarju in zaradi bojazni, da bi se Jhonetarne oblasti v ZDA v krat-apm ne odločile za nov zavoj kremnega vijaka.
Italijanski gospodarstveniki pa haglašajo, da bo stalno naraščanje jdnosti dolarja nujno zavrlo raz-v°3 gospodarskih dejavnosti, ki si je Italija pričakovala z nasto-P0® jeseni. Italija je namreč velik Uv°znik surovin, ki se bodo zdaj
Zaskrbljujoči podatki o vpisu v slovenske državne otroške vrtce
V tržaški pokrajini so se v torek zaključila majska vpisovanja v slovenske državne otroške vrtce Podatki o dosedanjih vpisih niso nič kaj razveseljivi, saj se je v naše državne vrtce doslej vpisalo kar 24 otrok manj kot v lanskem pred vpisovanju. Prav zato je še kako pomemb-ho, da starši, ki tega še niso storili, vpišejo svoje malčke v slovenske otroške vrtce. Več na tržaški strani.
nujno podražile, kar velja še posebej za petrolej in njegove derivate, Izvzeti bodo le prehrambeni proizvodi, ki jih Italija nabavlja v razmerju 90 odst. v Evropski gospodarski skupnosti in katerih cene niso torej neposredno povezane z gibanjem ameriške valute. V o-kviru Evropskega monetarnega sistema je namreč lira včeraj ohranila svoje razmeroma čvrste pozicije do drugih valut EGS ter je v odnosu do angleškega funta celo nekoliko pridobila.
Za sovjetsko tiskovno agencijo TASS pa je nov skok dolarja, le prva posledica nedavnega vrha v Williamsburgu ter ni izključena možnost, aa bodo tej sledile še druge. Vsekakor pa se je vrh — pravi TASS ob koncu svojega komentarja — očitno zaključil v izključno korist Združenih ameriških držav.
ki je na včerajšnji seji bil deležen nekaterih živahnih nesoglasij, zlasti pri Donat Cattinu, ki je ocenil za pretoge vse predloge glede ekonomije, inflacije in delno tudi glede ustavnih mehanizmov. Predvsem postavlja v središče ekonomskih smotrov neko »novo zaposlovanje*, torej pravcati novi zagon proizvajalnega ustroja, večje naložbe in večjo prožnost v odnosih s sindikati. Inflacija pa predstavlja vsekakor glavno tarčo boja: Italija bo morala premostiti do konca leta 1984 razliko v inflacijski stopnji z drugimi evropskimi državami. Morala bo torej zajeziti inflacijo pod 7 odstotki povprečja EGS, ker drugače ni mogoče misliti na pravi izhod iz gospodarske krize.
Nato predlaga KD «strogo in pravično politil.o dohodkov*, oziroma pravcati solidarnostni odnos med združenji delodajalcev in delojemalcev. Predlaga tudi izenačenje letošnjih in lanskih državnih dohodkov «ne glede na potrebne instrumente*, kar naj bi pomenilo, da KD ne izključuje vnaprej možnosti uvajanja premoženjskega davka za povečanje davčnega priliva. Kar zadeva socialno politiko, KD ponuja »pakt pravičnosti* in v dokumentu Izjavlja, da ni mogoče odpraviti nekaterih pomembnih družbenih pridobitev. Treba jih je pa racionalizirati, tako da se odvzame državi monopol nad celo vrsto storitev: zato KD predlaga na primer za pokojnine neki minimum za vse, ki naj bi ga lahko dopolnjevali na individualni ravni z dodatnimi pokojninami. Za zdravstvo predlaga zajamčeno minimalno raven za vse in novo vlogo zasebnega zdravstva, ki naj bi konkuriralo z javnim.
Splošni okvir pa mora vseskozi biti označen z »odgovornostjo* solidarnostnega tipa med všemi,državljani. Kar zadeva delavce, jemlje KD za vzor sporazum z dne 22. januarja o ceni dela, osvaja del predlogov sindikata CISL (glede družinskih doklad in polodstotnega prispevka plač za akumulacijo), se zavzema za ovrednotenje profesionalnosti in za zmanjšanje vseh in-dicizacij (draginjske doklade). Glede državnih ustanov predlaga KD večjo učinkovitost parlamentarne ga sistema, kar naj bi dosegli predvsem s krepitvijo oblasti predsednika vlade. Zavzema se tudi za neposredno izvolitev županov v občinah z manj kot 20.000 prebivalci in nazadnje tudi resno upošteva možnost spremembe proporcionalnega sistema, na katerem temelji italijanski volilni mehanizem.
R. G.
OB PRISOTNOSTI VEČ KOT 40 PREDSTAVNIKOV
Končano tretje srečanje gospodarskih zbornic skupnosti Alpe-Jadran
Ugotovljen politični in gospodarski interes za sodelovanje
LJUBLJANA — V Ljubljani se je končalo tretje srečanje predstavnikov gospodarskih zbornic, članic delovne skupnosti Alpe Jadran. Po dvodnevnih pogovorih je več kot 40 predstavnikov dežel, ki ležijo na tem območju, osvetlilo vpliv zaostrenih gospodarskih razmer na svetu, na njihove ekonomije in na sodelovanje.
Ugotovili so. da bi bilo posledice sedanjih gospodarskih razmer mnogo lažje premagovati s povezovanjem in skupnim nastopom ter z u-resničevanjem ekonomskih interesov, ne pa z zapiranjem in postavljanjem varovalnih ograd. Vzroki za razmeroma skromne rezultate so različni, med pomembnimi pa je treba vsekakor omeniti zapletenost deviznih, carinskih in zunanjetrgovinskih predpisov, in pa šibko pravno podkovanost nekaterih, ki ne poznajo dovolj temeljito niti predpisov svoje dežele, kaj šele dežele, s katero bi želeli poslovno sodelovati.
Politični in ekonomski interes za sodelovanje je, vendar tehnična vprašanja za njegovo uresničitev ne bi smela biti ovira. Zato so se do-
govorili, da bodo na jesenskem zasedanju v Gradcu, kjer bodo na dnevnem redu vprašanja višjih oblik sodelovanja, sodelovali tako predstavniki zbornic kot tudi pravni strokovnjaki in gospodarstveniki. U-gotovili so tudi šibko sodelovanje pri organiziranju sejemskih prireditev, kajti zdaj drug drugemu pri tem povzročajo škodo, namesto da bi se dopolnjevali. Zavzeli so se za u-skladitev koledarjev sejemskih prireditev in za dogovor o tem, kdaj in kakšni naj bodo specializirani sejmi. V ta namen so se zavzeli za ustanovitev posebnega dbora, v katerem bi sodelovale sejemske u-stanove, zbornice, turizem, gostinstvo in obrt. JURE PENGOV
LJUBLJANA — Včeraj je na krajši slovesnosti predsednik republiške konference SZDL Slovenije Franc Šetinc podelil odlikovanje škofu doktorju Vekoslavu Grmiču. Za posebne zasluge pri izboljšanju odnosov med cerkvijo in državo ga je predsedstvo SFRJ 'odlikovalo z redom republike z zlatim vencem, (jp)
PO NAVIDEZNEM PROČELJU ENOTNOSTI V ffILLIAMSBURGU
Na zasedanju ministrov NATO prva razhajanja med zavezniki
Ne pristajajo na povečanje obrambnih izdatkov, saj bi z uvedbo novega konvencionalnega orožja okoristili le ameriško vojno industrijo
BRUSELJ — Le dva dni po končanem vrhu sedmih industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda v Wiliiamsburgu že so se na pročelju navidezne enotnosti zahodnega zavezništva pojavile prve razpoke, ki grozijo, da se bodo razširile in poglobile. Zasedanje odbora za o-brambo NATO v Bruslju namreč zgovorno dokazuje, da je bila celo politična listina sklepnega dokumenta iz Williamsburga le mrtva črka na papirju.
Ameriška zahteva, da morajo članice NATO povečati izdatke za konvencionalno oborožitev, ni naletela na noben odziv, kljub zahtevi predsednika vojaškega odbora atlantskega zavezništva kanadskega admirala Roberta Fallsa. Težka gospodarska kriza ne dovoljuje namreč evropskim članicam, da bi še povečale že dovolj visoke izdatke za obrambo. V Bruslju pa niso manjkali niti očitki, da hočejo ZDA vsiliti Evropi najsodobnejše konvencionalno orožje, v bistvu predvsem
daljinsko vodene protitankovske izstrelke, ki so seveda izključno a-meriškega izvora. Že sedaj je Evropa vse preveč odvisna od ameriškega orožja, kar predstavlja hudo gospodarsko breme za evropske zaveznike, ki obenem ugotavljajo, da se s tem bogati le ameriška vojna industrija.
Prav tako je baje prišlo do zastojev glede vprašanja o posegih NATO izven evropske pristojnosti. Celo Italija kot najšibkejši in pro-ameriški člen v NATO ne pristaja na avtomatizmu in zahteva predhodno dvostransko dogovarjanje. Reaganova administracija je torej naletela na nepričakovani odpor po zmagoslavju v Williamsburgu. O-brambni minister Caspar Weinber-ger se je torej zaman trudil, da je nekemu svojemu funkcionarju zaupal, naj na vse vetrove razbobna »strogo zaupno vest*, da je SZ v zadnjih treh letih namestila na o-zemlju svojih vzhodnih zaveznikov jedrske rakete «SS-22», ki ne preše-
ZASEDANJE ZVEZNEGA ZBORA SKUPŠČINE JUGOSLAVIJE
Razvoj odnosov in sodelovanja s sosedi prednostna naloga zunanje politike SFRJ
Predlog za odpravo ovire za prehajanje meje z dokumenti videmskega sporazuma
BEOGRAD — Zvezni zbor skupščine Jugoslavije je na včerajšnjem zasedanju najprej obravnav.,t« in sprejel izhodišča za delo jugoslovanske delegacije na šestem zasedanju UNCTAD, to je mednarodne organizacije za trgovino in razvoj, ki deluje v okviru Združenih narodov. Zasedanje UNCTAD bo od 6. do 30. junija v Beogradu. Zvezni zbor skupščine pa je potem obravnaval tudi informacijo o odnosih Jugoslavije s sosednimi državami.
Poročevalec odbora za zunanjo politiko Gojko Sekulovski je opozoril na znana načela zunanjepolitične oziroma mednarodne usmeritve Jugoslavije in dejal, da država želi poglabljati stike in sodelovanje s sosedi, ne glede na razlike v družbenopolitični ureditvi ali mednarodnem položaju posameznih držav. Takšno angažiranje Jugoslavije je bilo uspešno ter je dalo po-
niiiMiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKniiiiiuiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi
Karabinjerji pri Ladispoliju aretirali tri pripadnike teroristične skupine PL
memben prispevek tudi k poglabljanju ozračja zaupanja na Balkanu.
Delegati, ki So razpravljati, so podprli osnovno zunanjepolitično u-smeritev in strategijo Jugoslavije do sosednih držav, toda z nekaterimi pridržki oziroma dopolnitvami. Menili so predvsem, da v dokumentu ni dovolj poudarjena in upoštevana funkcija odprtih meja Jugoslavije. Delegatka Jolanda Slokar iz Nove Gorice je obravnavala škodo na raznih področjih, predvsem na politični ravni, ki jo je uvedba pologa za prehajanje meje, povzročila za položaj in ozračje ob meji z Italijo. Dejala je tudi naslednje: »Omejevanje prehodov v okviru maloobmejnega prometa prinaša naši državi negativne učinke, tako na ekonomsko-finančnem področju, političnem, nacionalnem in psihološkem. V sosednih državah se ustvarja vtis, da i-mamo v Jugoslaviji, oziroma na meji izredno stanje, kar vpliva na zmanjšanje prihodov tujcev v Jugoslavijo. Po sedmih mesecih izvajanja z gotovostjo trdimo, da je depozit napravil veliko škodo. Trideset let so se ob meji oblikovali odnosi, ki so pogojevali delo in življenje, zato je nemogoče naenkrat preoblikovati navade in običaje ljudi in prekiniti brezštevilne vezi, ki so ljudi ob meji dnevno brez materialnih koristi vodile zdaj na to, zdaj na ono stran meje. Uredba o uvedbi depozita vsebuje le tista določila, ki bolj kot človeškim zahtevam in željam koristijo drobnim osebnim koristim. Tudi narodnostna manjšina v Italiji je v sedanjem trenutku, zaradi učinkovanja depozita, pod močnim političnim pritiskom, ki ga nanjo izvajajo nazadnjaške in reakcionarne sile v obmejnih krajih I-talije.*
Spričo obravnavanih in drugih dejstev je Jolanda Slokar predlagala, naj bi zvezni zbor že na včerajšnji seji zahteval od zveznega izvršnega sveta, da odpravi omejitve za prehajanje meje z dokumenti videmskega sporazuma. Njeno razpravo in predloge je podprl tudi predstavnik italijanske narodnostne
skupnosti iz Istre Pino Degrassi.
Razprava, ki je sledila, pa je potrdila, da delegati iz ostalih pre delov Jugoslavije ali niso seznanjeni s političnim in gospodarskim pomenom odprte meje oziroma maloobmejnega prometa v zunanji politiki Jugoslavije, ali pa pod vplivom neresničnih informacij, v nekaterih časnikih celo menijo, da maloobmejni promet postavlja občane ob meji ali sploh celo Slovenijo v prednostni položaj pred ostalimi republikami. Tudi zvezni izvršni svet, je na primer v gradivu za sejo poudaril pomen obmejnih gospodarskih izmenjav, vendar je navedel, da to koristi samo obmejnim območjem Delegat Jože Utenkar iz Kopra pa je povedal, da ta korist ni samo obmejna, ker v njej sodeluje nad 800 podjetij iz vse Jugoslavije. Iz omenjenih pristranskih izhodišč in v takem duhu ie govoril make-
donski delegat Mančo Nikolovski. Odgovoril mu je delegat iz Slovenije Bogo Gorjan, ki je opozoril, da o taki važni temi, kot je funkcija odprte meje in maloobmejnega prometa v jugoslovanski zunanji politiki ne bi smeli razpravljati na osnovi polresnic, domnev in namigovanj. skratka brez popolne in celovite analize odprte meje in maloobmejnega prometa. Takšno analizo je sicer posredovala Jolanda Slokar, vendar pa zadevnega dokumenta zvezni izvršni svet skupščini še ni dostavil.
Zvezni izvršni svet bo omenjeno analizo predložil skupščini Jugoslavije do 30. septembra. V dokumentu se bo opredelil tudi do predloga delegatke Jolande Slokar, naj bi maloobmejni osebni promet sprostili vseh ovir ter ga prilagodili podpisanim mednarodnim dokumentom.
MARJAN DROBEŽ
UlIHlIlllllllllHIMIIIMIItMMIIIHIIIIIIIIIIIIIIItfUinilllinnilllllllllllllllllllllttllllimillHMIIIIIIIIIHlMlMIIMlilU
PRIČAKOVATI JE POVEČANJE IZVOZA V ZDA
Za okrepitev sodelovanja med Jugoslavijo in ZDA
DUBROVNIK — Včeraj se je končal 9. letni sestanek jugoslovanske zbornice za izboljšanje gospodarskega sodelovanja z ZDA in ameriško - jugoslovanskega ekonomskega sveta. Sodelovalo je blizu 150 ameriških in več kot 300 jugoslovanskih političnih, gospodarskih in bančnih strokovnjakov.
Na včerajšnji sklepni plenarni seji so prebrali poročila z zasedanj petih delovnih skupin, iz teh poročil pa je mogoče povzeti nekaj bistvenih ugotovitev.
Ziiriški paket podpore jugoslovanskemu gospodarstvu, ki vključuje vlade 15 držav in skoraj 600 bank iz številnih držav sveta in ki naj bi ga določili že ta mesec, je brez dvoma dokaz velikega zaupanja, ki ga Jugoslavija uživa v svetu. Glede na to je treba pričakovati tudi oživitev trgovinske menjave med Jugoslavijo in ZDA, predvsem tako, da bi se povečal jugoslovanski izvoz na ameriško tržišče. S to problematiko se bo v prihodnje posebej ukvarjala nova mešana komisija, ki jo bodo ustanovili in ki bo pripravila konkretne predloge za uravnoteženje blagovnih tokov med državama.
RIM — Karabinjerji so zabeležili nov uspeh v boju proti terorizmu. V Ladispoliju so namreč odkrili še en »brlog* teroristične skupine Prima li-nea in tam aretirali tri osebe, dve ženski in moškega. Še zlasti pomembna je aretacija Federice Mero-ni, zadnje od štirih teroristk, ki so 3 januarja 1982 zbežale iz zapora v Rovigu. Ostale tri, Susanno Ronco-ni, Loredano Biancamano in Marino Premoli so aretirali že pred časom. Pri slikovitem begu, do katerega je prišlo, potem ko je ekspltv diral z razstrelivom napolnjen avto ob obzidju jetnišnice je izgubil življenje ena oseba (neki upokojenec, ki je po naključju šel mimo), pet oseb pa je bilo ranjenih.
Druga dva terorista, ki so ju aretirali v Ladispoliju, sta 24-letna Maria Pia Sacchi in 37-letni Omero Mol-lica. Prav Mollica je privedel preiskovalce do »brloga* v Ladispoliju, o njem sonamreč Že nekaj časa sumili, da je povezan s terorizmom in so ga zasledovali. Skupina je v Ladispoliju začela z obnavljanjem organizacije Prima Linea in je torej aretacija še toliko pomembnejša.
Na sliki (telefoto AP): Omero Mollica, Federlca Meroni in Maria Pia Sacchi.
•iiBiiMaiia«Biiiiiiiiiaiata«iaaiiiiivtvvaii>iiaaiiiiiiiiiiBaiiiiBiiiiiiiiiii«iiiBiiiiiia|iaaaiU|UaiaiBIIII,aaaiaill||,aaiiaiiiiiaia,vaillliaat|a||a||a||Uimliail,itiiaiaiiiiaiBiaaiiiaiiiiiiiMMaiiiiaiiaRaiiiiiiiMia«Hiiiiiaiiiaiiiiii»iiiMiiiiiiii«iiiiihiiiMii«miiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiaiiiBiiiBii«aiiiiiMiiiiMatBiaiiMiaaMatiaiu
TRAJAL BO OD 16. DO 23. JUNIJA
Varšava se pripravlja na drugi papežev obisk
VARŠAVA — V poteku in izsledkih 12. plenuma glavnega odbora Enotne poljske delavske stranke (POUP), ki se je zaključil v torek, vidijo nekateri tuji opazovalci zametke znatnih sprememb, ki naj bi v bližnji prihodnosti mogle nastati v vodilnih organih stranke. K temu jih navaja dejstvo, da je bila v razpravi večkrat poudarjena nujnost menjave miselnosti in metod dela in da je bila ob koncu zasedanja sprejeta resolucija o vprašanjih, ki zadevajo izvor in razvoj socialnih konfliktov v povojni zgodovini države. Spremembe naj bi hkrati odražale težnjo po normalizaciji odnosov med Cerkvijo in državo, kar spravljajo seveda o-pazovalci v zvezi predvsem s skorajšnjim drugim obiskom Janeza Pavla II.
Varšava se medtem pripravlja na sprejem poglavarja Cerkve. V času od 16. do 18. junija bodo vse cerkve v mestu odprte, pro-
daja alkoholnih pijač pa bo prepovedana. Pomožni škof W. Miziolek je organiziral posebne delovne skupine, ki bodo skrbele za prevažanje in nameščanje številnih romarjev. Pristojne oblasti pa so sprejele vrsto u-krepov za ureditev prometa in zdravstvene oskrbe. V četrtek, 16. junija, bodo vse cerkve v mestu ob 17. uri z zvonenjem pozdravile prihod gosta. Papež bo zatem daroval mašo v katedrali Sv. Janeza v Starem mestu. Predvidenih obredov na »stadionu de-seletja* se bo lahko udeležil vsakdo, za prisostvovanje drugim slovesnostim in srečanju s predstavniki oblasti pa bo potrebno vabilo. Papež Janez II- bo zapustil Varšavo 18. junija v helikopterju, ki se bo dvignil s stadiona «Poljska» ob 9. Uri. Po programu, ki je bil objavljen v Varšavi in ki ga je potrdil tudi Vatikan, bo potovanje Janeza Pavla II. na Poljskem trajalo osem dni
ŽIVLJENJE JE IZGUBILO ZE VEC KOT TISOČ OSEB
Nova zaostritev policijske in vojaške represije v Peruju
LIMA — V oboroženih spopadih v o-srednjem Peruju je izgubilo življenje 59 pripadnikov gverilske organizacije «Sendero luminoso* (Svetla pot). Vest so sporočile perujske oblasti, točneje protigverilsko vojaško poveljstvo, ki je prevzelo nadzorstvo nad stanjem v državi potem ko je bilo v Peruju oklicano izredno stanje in so bile poverjene vojski posebne naloge pri boju proti »upornikom*. Dejansko so s tem v Peruju vzpostavili novo vojaško diktaturo, ki je v zadnjih dveh mesecih terjala že več kot tisoč žrtev med civilnim prebivalstvom. V vrstah vojaških sil pa je izgubilo življenje le kakih deset oseb in ta velika razlika potrjuje, da je v teku na območjih, kjer so gverilci aktivnejši, velika represija in da vojska ne izbira svojih žrtev, ampak so pokoli na dnevnem redu.
V zadnjih treh dneh pa so gverilske enote zabeležile nove uspehe. Tako so zrušili petnajst stebrov daljnovoda, zaradi česar je o-stalo glavno mesto Peruja vso noč v temi, povzročili so škodo na neki železniški progi in tudi v neki veliki kemijski tovarni; izvedli so tudi več drugih napadov na javna poslopja. Oblasti so reagirale na te atentate z novo poostritvijo ukrepov in pripravile dodatne zakone ter predvidele še strožje kazni. Vojska namreč doslej ni bila kos gverilskim napadom, kljub temu, da so v ta namen določili zelo številne in tudi najbolje izvežbane vojaške enote. Dva tisoč vojakov in 6.000 policistov se je borilo proti gverilcem, rezultat pa je bil zelo pičel. Ni znano, kako bo ukrepala policija po novih izrednih ukrepih, vendar pa je povsem jasno, da se bo stanje še bolj radikaliziralo, verjetno predvsem na škodo civilnega prebivalstva.
gajo tisoč kilometrov dometa.
Po sklepu kopenhagenskega parlamenta, ki je zavrnil dvojni sklep NATO o namestitvi novih ameriških jedrskih raket v Evropi, bi marsikdo rad sledil danski odločitvi. Občinska uprava v Venrayju na Nizozemskem je že napovedala, da bo z vsemi možnimi pravnimi oprijemi zavlačevala in skušala preprečiti namestitev ameriških raket srednjega dometa na svojem ozemlju. Na Nizozemskem je seveda kaj takega uresničljivo, v Italiji bi bil tak protest prebivalstva nemogoč, vsekakor pa evropski pacifisti ne stojijo križem rok.
Zahodnonemški zvezni kancler Kohl je že res obljubil, da bo onesposobil protest domačih pacifistov. Delo pa mu bo vsekakor otežkočeno, saj se bo moral spoprijeti obenem tudi s celotnim levim krilom nemške socialdemokracije. Evropska proatlantska levica namreč odkrito očita Ameriki, da je bolj malo storila, da bi prebrodila zastoj v ženevskih pogajanjih.
Weinberger je včeraj ostro obsodil sklep kopenhagenskega parlamenta, obenem je izrazil upanje, da bo to le «nesreča na delu*, da bodo drugi zavezniki spoštovali dvojno obvezo NATO o namestitvi novih raket, če SZ ne umakne svojih iz vzhodne Evrope. Italijanski obrambni minister Lagorio je včeraj tudi v imenu svoje stranke odločno zagovarjal sklep NATO o «evroizstrel-kih», obenem pa je izrazil domnevo, da bo SZ končno ob zahodni odločnosti spoznala, da mora poiskati v Ženevi kompromisno rešitev.
Vsekakor pa bodo namestitve novih ameriških raket v Veliki Britaniji, ZR Nemčiji in Italiji potekala po predvidenih rokih, kljub nasprotovanju dobršnega dela prebivalstva, skandinavskih držav. Grčije in Španije, ter pomislekom Belgije in Nizozemske.
S koncem meseca nekaj «težje» plače
RIM — Konec meseca bo za delojemalce vendar nekaj veselja, ko bodo njihove plačilne kuverte nekoliko »težje*. Delodajalci bodo namreč na osnovi davčne reforme morali opraviti obračun in jim povrni-
Na evropskem prvenstvu
Poraz Sovjetov Španija v finalu
NANTES — Španija je sinoči v prvem polfinalnem srečanju evropskega košarkarskega prvenstva poskrbela za izredno presenečenje: premagala je nespornega favorita za končno zmago, reprezentanco Sovjetske zveze s točko razlike (95:94) in se je tako uvrstila v veliki finale.
Jugoslovani pa so včeraj poskrbeli še za eno bridko razočaranje in so v polfinalni tekmi od 5. do 8. mesta izgubili proti Izraelu (88:99).
Italija bo drevi igrala v polfinalu proti Nizozemski. «Azzur-ri» so v tej tekmi favoriti.
ti del preplačanih davčnih odtegljajev. Družinski oče z dvema otrokoma in letnim dohodkom 15 milijonov lir na primer dobi povračilo okrog 160.000 lir, samec z enakim dohodkom pa 132 000 lir. Zakon pa dopušča možnost, da delodajalci izplačajo z junijsko plačo le tri četrtine teh zneskov, ostanek pa konec leta. Od julija se bodo povišale tudi otroške doklade (samo za mladoletne), v obratnem sorazmerju z dohodkom družinskega poglavarja.
VVASHINGTON — Ameriško televizijsko omrežje ««ABC» je objavilo vest, da je ameriški predsednik Reagan decembra lani pooblastil tajnoobveščevalno službo CIA, naj strmoglavi režim v Surinamu, ker se je bal, da bi postal proku-banski. Naklep pa je kot kaže preprečila zunanjepolitična komisija senata.
MILAN — V zvezi s sodno preiskavo o denarnem zavodu »Banco Ambrosiano* so včeraj aretirali bivšega pooblaščenega upravnika in generalnega direktorja založniške družbe Rizzoli - Corriere della sera Bruna Tassan Dina. Obtožujejo ga zločinskega stečaja in nedovoljenega izvoza valute v tujino.
PEKING — Vodja kampučijske koalicije princ Norodom Sihanuk je včeraj zagrozil, da bo odstopil, če ne bodo prenehale kritike in osebni napadi nacionalističnega krila njegove koalicije. Nacionalisti,so namreč v zadnjem obdobju ostro kritizirali Sihanuka v raznih zahodnih časopisih.
ZARADI NEZADOVOLJIVIH IZIDOV PREDVPISOVANJ
Napeti vse sile za dosego boljšega vpisa v naše državne otroške vrtce
Po dosedanjih podatkih so zabeležili v teh vrtcih 24 vpisov manj kot lani
V torek so se zaključila predvpi-»ovanja otrok v državne otroške vrtce. Po nekaterih dokaj spodbudnih rezultatih vpisovanj v občinske vrtce tržaške občine je izid prvih vpisov v osemnajst slovenskih državnih otroških vrtcev tržaške pokrajine dokaj zaskrbljujoč. Lani se je ob majskem roku vpisalo v te vrtce 118 malčkov, letos pa le 94. Po številkah, ki smo jih zbrali v posameznih vrtcih, bo torej obiskavalo državne vrtce v novem šolskem letu kar 24 otrok manj kot lani.
Osip vpisov ni porazdeljen enakomerno med vrtce posameznih didaktičnih ravnateljstev. Tako so na primer zabeležili v vrtcih openskega didaktičnega ravnateljstva celo štiri vpise več kot lani (letos 51, lani 47), v državnih vrtcih svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva en vpis manj (osem letos, devet lani), v vrtcih svetjakobskega didaktičnega ravnateljstva dva vpisa manj (14 na-
mesto lanskih 16). Bistven pa je bil upad vpisov v dolinskem didaktičnem ravnateljstvu: osip je bil v teh vrtcih več kot 50-odstoten, saj so zabeležili lani 46 vpisov, letos pa le skromnih 21.
Vpis otrok v posameznih vrtcih je bil sledeč:
Svetjakobsko didaktično ravnateljstvo:
Sv. Jakob: 5 vpisov (lani 8), Skedenj 4 (5), Sv. Ana 5 (3).
Svetoivansko didaktično ravnateljstvo:
Lonjer 5 (8), Barkovlje 3 (1).
Opensko didaktično ravnateljstvo:
Bazovica 9 (5), Opčine 14 (10), Gropada 2 (5), Trebče 4 (0), Prosek 11 (14), Križ 6 (5), Repentabor 5 (8).
Dolinsko didaktično ravnateljstvo:
Dolina 5 (9), Mačkolje 2 (4), Do-mjo 6 (8), Ricmanje 4 (8), Boršt 1 (5), Boljunec 2 (12).
Ob tako skromni beri vpisov se
■iMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMMiiiitiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiimimiiiiiiiiiiiiiiiiimna
PRID NOVIM STOPNJEVANJEM NAPlTOSTt
Fašistične provokacije je treba onesposobiti
Za soboto napovedujejo leteči shod na bazoviškem trgu, za ponedeljek pa shod na Trgu Unita z Almirantejem
Nobenega dvoma ni, da je skrajna desnica v Trstu spet sprožila o-fenzivo v velikem stilu, potem ko je nekaj časa ždela in čakala na najboljšo priložnost. Kaže, da se je ta priložnost ponudila. Predvsem ne smemo pozabiti, da smo pred parlamentarnimi in deželnimi volitvami in je treba zato podžgati določene nacionalistične, reakcionarne in nostalgične kroge. Prav tako ne smemo pozabiti, da poteka letos 100-letnica Mussolinijevega rojstva in da desnica računa prav na to obletnico, da bi v očeh vsaj dela Italijanov nekoliko olepšala spomine na črno dvajsetletje, kar ji delno tudi uspeva ob neodgovorni podpori določenih italijanskih kulturnih krogov.
Prvi jasen znak te'ofenzive se je .pokazal pred .dobrim mesecem dni, ko so tržaški fašisti ob prisotnosti vsedržavnega tajnik A MSI Almiran-teja predstavili tržaški javnosti brošuro, ki poveličuje dejanja zloglasnega požigalca slovenskega Narodnega doma Francesca Giunte. Provokacija je bila tako huda, da bi jo morale oblasti prepovedati, kar pa se ni zgodilo in kar je očitno dalo fašistom novega zagona. Ob tisti priložnosti sta Almirante in njegov tržaški federale Giacomelli napovedala, da bosta v tem letu izšli še dve brošuri, ki bosta še bolj izzivalni in naj se Tržačani kar pripravijo na to. Brošuri naj bi bili posvečeni posebnim fašističnim sodiščem in vsemu, kar so ti Mussolinijevi sodni organi hudega naredili v naših narodnostno mešanih in še zlasti izključno slovenskih krajih, ter tako imenovanim fojbam. Problem fojb, ki ga tržaški fašisti že od nekdaj gnusno strumentalizirajo za svoje podle napade na slovenski živelj in razne demokratične ustanove in organizacije, so odprli tako, da so pač ustvarili pretvezo (legitimno odklonilno stališče dolinske občine, ki upravlja zemljišče, na katerem stoji fojba) in spet zgrabili za čopiče in črno barvo ter se spravili nad spomenike padlim po slovenskih vaseh.
Vendar to še ni najhujše. Mazaška akcija je le pobuda, ki naj zravna pot ponovnemu prihodu fašističnega kolovodje Almiranteja v naše mesto. Ta prihod je napovedan za prihodnji ponedeljek na Trgu Unita
Pa tudi to še ni najhujše, saj smo Almiranteja navajeni zelo pogosto videvati v našem piestu, pa ne samo na uradnih in žal preradodarno dovoljenih shodih. Najhujša provokacija je predvolilni shod, ki so ga fašisti sinoči napovedovali po mestnih ulicah in ki naj bi bil v soboto popoldne na glavnem bazo-
viškem trgu. Napovedovalci shoda, so seveda pozive k čim številnejši udeležbi zabelili s skrajno žaljivimi protislovenskimi gesli (rabili so med drugim besede »potomci morilcev* ipd.).
Menimo, da so ob takšni provokaciji vsi komentarji odveč. Mesto, ki potrebuje mir in sožitje bolj kot kdajkoli prej, da se izvleče iz vseh težav, v katere je zabredlo, ne more dovoliti tako makroskopskih poskusov, da bi tržaško prebivalstvo spet pahnili v brezno sporov in sovraštva. Tega se morajo v prvi vrsti zavedati organi javne varnosti, zavedati pa se morajo tudi vsi, ki se sklicujejo na vrednote demokracije. Skrajni čas je, da se fašistični poskusi izolirajo in. onesposobijo'. Še bolj skaliti že itak kalne ftode sejlanVrn^trenutto 'krasti le tistim, ki bi radi spet pahnili svet v mrak,1 ki ga jč 'ZgOdovinaobso-dila. (dk)
bo seveda znižalo število otrok v naših vrtcih, saj novovpisani ne bodo mogli docela nadomestiti otrok, ki bodo letos zapustili vrtce in prestopili v šolo. Po teh podatkih naj bi se tako skrčilo število otrok v vrtcih openskega didaktičnega ravnateljstva za 16 enot (od sedanjih 180 o-trok jih bo 67 prestopilo septembra šolski prag, le-te pa bo nadomestilo, kot rečeno, 51 novincev), v vrtcih dolinskega didaktičnega ravnateljstva pa za 10 enot (31 otrok od sedanjih 97 jih bo začelo učenje v prvem razredu).
Uvodoma smo že omenili, da se zbrane številke nanašajo na majski vpis, prav tako pa se je tudi primerjava nanašala na lanska pred-vpisovanja. V posameznih vrtcih in na didaktičnih ravnateljstvih bodo sicer možna tudi naknadna vpisovanja, tako kot vsako leto. Zato priporočamo slovenskim staršem in predvsem družinam iz mešanih zakonov, ki še niso vpisali svojih otrok v slovenske vrtce, da to čimprej storijo. Ena od vzgojiteljic v našem o-troškem vrtcu nas je opozorila na dejstvo, da italijanski starši mnogo bolj pohitijo pri vpisovanju svojih otrok v otroške vrtce kot pa slovenski starši, ker je »gneča* v italijanskih vrtcih še vedno dokajšnja in se boje, da ne bodo dobili mesta za svojega otroka. Prav zato je povsem možno, da se v prihodnjih tednih ,do septembra, okrepi število vpisov v naše vrtce: seveda je za to sedaj bolj kot kdajkoli prej potrebno, da vpišejo starši svoje otroke v slovenske vrtce, (šč)
TAKO JE V TOREK DOLOČIL OBČINSKI SVET
Tudi v tržaški občini dodatni davek na hiše
Resolucija KPI obvezuje odbor, da čimprej predloži proračun
VOLILNA ZBOROVANJA
Ob 19. na Trgu Cavana bo posl. Gruber-Bencova govorila o preosno-vi pristanišča.
KPI
Ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah bodo govorili deželni tajnik Ros-setti, kandidat za deželni svet Millo in Peter Viola. Vedno ob isti uri bo na Korzu Italia (pred veleblagovnico UPIM) govoril pokrajinski svetovalec Spadaro.
Slovenska skupnost
Danes ob 20. uri bo na strankinem sedežu (Ul. Machiavelli 22) srečanje s kandidati na katerem bo govor >o voUlni kampanji. Jutri ob 19( uri -pa se bo sestala strankina ko, misija za gospodarska in socialna vprašanja'. ,v* *
Tržaški občinski svet je v torek zvečer odobril dodatni davek na stanovanje v višini 20 odstotkov, kar bo omogočilo občinski upravi avtomatično višje finančne prispevke za delno kritje izgub pri proračunu, ki jih vsako leto povzroča inflacija. Tržaška občina, kot velika večina italijanskih občin, je izglasovala najvišji možni dodatni davek, ki ga določa posebni državni zakon. Gre za precej sporen in v tem trenutku tudi precej nejasen normativ, saj danes ni sploh znano, kako bo moral državljan plačati ta dodatni davek. Za odlok so glasovali svetovalci Liste za Trst, PSI, PS Dl, PRI in PLI, proti pa so bili neofašisti in demokristjani, medtem ko so se komunisti, Lokar (SSk) in Parovel (MT) vzdržali.
Tudi na torkovi seji so spet odjeknile polemike v zvezi s predložitvijo proračuna za leto 1983. V nadaljevanju zasedanja pa je župan Rossi nekoliko nepričakovano sprejel predlog načelnika svetovalske skupine KPI Calabrie, ki obvezuje od-
bor, da predloži skupščini proračun pred desetim junijem, nakar bo stekla debata o njem. Glede proračunov in roka za njihovo predložitev so si mnenja raznih strank precej različna, dejstvo pa je, da zadnji dekret notranjega ministrstva obvezuje krajevne uprave, da izglasujejo proračune pred volitvami. Tržaški pokrajinski svet bo kot znano razpravljal o svojem finančnem dokumentu 13. in 14. junija, edina občinska uprava, razen seveda tržaške, ki ni še odobrila proračuna pa je devinsko - nabrežinska.
Dražji kruh
Pokrajinski odbor za cene je določil, da danes stopijo v veljavo nove cene kruha. Tako-imenovani navaden kruh se bo podražil za 70 lir pri kilogramu, kruh boljše vrste pa za 90 lir pri kilogramu.
ŠE 0 ANKETI NEKEGA ZAVODA ZA RAZISKAVE JAVNEGA MNENJA
Kako bralci dnevnikov v naši deželi ocenjujejo delo strankinih vodstev?
Veliko vlogo igra osebnost voditelja določene stranke
Problem informacije je bil v zadnjih desetih ali petnajstih letih (pa tudi še prej) ena od tem, ki so izzvale v Italiji zelo ostre politične spopade in znatno konfliktualnost. (Dovolj je, da bralce spomnimo na zadeve koncema cRizzolh in na «Corriere della serai>, ki je ravno v teh dneh spet v kriznem položaju zaradi spora med odgovornim urednikom in delom redakcije). Dejstvo je, da je informacija (in tu ne mislimo samo na dnevno časopisje, pač pa na kompleksnejši pretok vesti in informacij, ki zadevajo tudi znanost in gospodarstvo) v današnjem svetu hitrega komuniciranja eno od strateško pomembnih orožij, v nekaterih pogledih prav tako pomembna ali še bolj kot puške, topovi itd. Očitno je torej, da vse politične sile težijo za tem, da obvladajo, ali vsaj navdihujejo nekatera sredstva množičnega obveščanja (da zopet zožimo področje obravnave), ki nepo-
miniiiimuiiiiiiiuiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnniiiiiiuiiiiiiiiiinnniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiD
S KONCERTOM V CERKVI SV. MARTINA
V Dolini so se pričeli « Junijski glasbeni in likovni večeri1983»
Sinoči je nastopil mladinski mešani pevski zbor Srednje pedagoške im naravoslovno.matematične šole iz Kopra
V Dolini se je sinoči dvignil zastor nad (Junijskimi glasbenimi in likovnimi večeri 1983». V cerkvi sv. Martina je s celovečernim koncertom nastopil mladinski mešani pevski zbor Srednje pedagoške in na-ravoslovno-matematične šole iz Kopra. Zbor Vodi Marko Vatovec, ki je sprejel težko in občutljivo dediščino po nekdanjem dirigentu zbora Mirku Slosarju. Zbor je s koncertom prestopil domače meje in je s sinočnjim nastopom potrdil tudi bratske vezi, ki vežejo občino Dolina in občino Koper, ki sta pred leti podpisali sporazum o prijateljstvu. Občinstvo je mlade in požrtvovalne pevce nagradilo s. toplim in hvaležnim aplavzom, ki je ob koncu fezuenal /tudi -kat voščilo za. nastop m medu a todnem^mUulmikesa. -festivalu v Celju, ki se prične te dni.
Junijski večeri so se torej v Dolini uspešna pričeli. Manifestaciji na
aiiiiiiiiiiiiimniniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMnniiiiimiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiimmtiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiuit
KRITIČNA OCENA KOMUNISTA RENATA DEGLI ESPOSTIJA
Socio-zdravstvene storitve so pri nas v veliki zamudi
V okviru volilne kampanje KPI je spregovoril včeraj na Goldonijevem trgu in v Miljah Renato Degli Espo-sti, eden najuglednejših izvedencev za vprašanja ostarelih na vsedržavni ravni. V Trstu je že bil pred letom dni, ob priložnosti občinskih volitev. Ali se je po njegovem mnenju spremenila slika socio - zdravstvenih storitev v Trstu, torej v mestu, kjer je število ostarelih, v sorazmerju s prebivalci, veliko nad državnim poprečjem?
«Sploh nimam tega vtisa. Nasprotno. Ugotavljam, da je Trst v veliki zamudi z ozirom na druga mesta. Govoril sem s priletnimi Tržačani in opazil v njih veliko ponosa. Pomagati si hočejo sami, ne ljubijo odvisnosti od javnih inštitucij. To se mi zdi pozitivno, saj pomeni, da želijo biti subjekt pri reševanju svojih problemov. Žal pa ugotavljam, da tako občinski kot pokrajinski odbori ne uresničujejo socialnih in zdravstvenih načrtov, ki bi o-starelim pomagali aktivno in človeško preživljati stara leta. Še vedno se uveljavlja samaritanska o-blika pomoči posameznikom, medtem ko bi morale biti javne stori-
IZGINIL JE KONEC DECEMBRA LANI NA MILJSKI OBALI
Mauro Scatizzi ni utonil izsledili so ga v Trbižu
Širi se glas, da je imel poslovne nevšečnosti
Za Silvestrovo si bomo privoščili svežih morskih sadežev, je dejal stricu in se z njim v fordu tran-sit odpeljal do miljske obale. Na Punti (Punta Olmi) si je nadel potapljaški kombinezon Ln jeklenko za stisnjen zrak ter se spustil v morje. Bilo je okrog pol osmih zvečer, Stric je sedel v bližnjo gostilno in čakal, nečaka pa ni bilo nazaj. V kratkem se je pričela reševalna akcija, potapljači luške kapitanije, karabinjerji, policija in gasilci so izginulega iskali pet dni zaman Očitno ga je vsrkala debela blatna gmota v 25 metrov globokem kanalu, po katerem plujejo petrolejske ladje, so ugotavljali.
In vendar Mauro Scatizzi, 41-letni trgovec s kuhinjskim perilom iz Ul. Donota 1, ni utonil. Načelnik letečega oddelka kvesture Petro-sino je sicer že tiste dni dvomil, nagibal se je k tezi. da je Scatizzi
nalašč zmešal štrene in jo neznano kam popihal. V resnici so ga včeraj zasledili karabinjerji, in to v Trbižu. Petrosinovi dvomi niso bili iz trte izviti, pozanimal se je, kako je šlo Scatizziju s posli in zdaj se širijo glasovi, da je trgovec imel kaj za bregom, da morda ni poravnal nekaterih računov in se nevšečnostim izognil z izginitvijo. Sicer pa bo preiskovalcem moral natančno obrazložiti svoje početje.
V zvezi s hudo prometno nesrečo na obalni cesti pri Sesljanu, ki je terjala smrt avstrijske državljanke Elisabeth Peterseil in njene hčerke Julie, so pristojni organi prišli do zaključka, da je tragedijo zakrivil tržaški avtomobilist Romano Martini. Njemu je sedaj policija odvzela vozniško dovoljenje za dobo dveh let.
tve logična posledica racionalnega reševanja kolektivnih potreb. Dosedanji vodilni politiki tega ne uresničujejo, v glavnem polnijo vrzeli in popravljajo napake. Nič čudnega torej, da so službe neučinkovite, poleg tega pa še negospodarne.* Jasno je, da so tako v Italiji kot tudi na krajevni ravni tudi te izbire predvsem političnega značaja. Iz partikularističnih interesov se gradijo bolnice tudi tam, kjer jih ni treba, pa čeprav stane bolnišniška nega neprimerno več kot oskrba na domu. Degli Esposti nadaljuje. »Vlada je uvedla takso na zdravila (ti cket), da bi znižala porabo zdravil. Dejansko pa se je zgodilo,, da je le udarila po najrevnejših slojih, za katere je tudi bolezen postala dražja. V nebo vpijoče krivice so tudi na področju socialnega skrbstva, kjer je 31 različnih pokojninskih sistemov. Nad 8 milijonov I-talijanov prejema minimalne pokojnine, kar 720 tisoč oseb nad 65. letom pa živi s socialno pokojnino, torej s 172.000 lirami na mesec. In to ob dejstvu, da znašajo davčne vta-je 40 tisoč milijard in da delodajalci niso plačali 15 tisoč milijard socialnih prispevkov. Če je res, da se stopnjo civiliziranosti neke države lahko sodi po skrbi, ki jo posveča otrokom in starim, potem lahko rečemo, da je Italija, oziroma njen vodilni politični razred, v velikem zaostanku.*
Poziv KPI za objavo volilnih proračunov
Tržaška federacija KPI ima namen prispevati 183 milijonov Ur v vsedržavni partijski sklad v podporo komunističnemu tisku in volilni kampanji. Gre kot znano za široko zasnovano pobudo samofinansiranja vseh partijskih dejavnosti v predvolilnem obdobju, ki ima za cilj vsoto 40 miUjard lir. O tej pobudi je bil govor na zadnjem zasedanju vodstva tržaških komunistov, na katerem je poročal upravitelj federacije Geri. Na tej seji je krajevno vodstvo KPI tudi sprejelo obvezo, da bo objavilo svoj volilni proračun ter v ta namen poziva tudi ostale stranke, da naredijo isto.
Trgovci in zapečatene elektronske blagajne
Tukajšnja zveza trgovcev je izdala tiskovno sporočilo, v katerem zavrača očitek, češ da se trgovci
protivijo uvedbi zapečatenih elektronskih blagajn. Trgovci, pravi,spo-ročilo, zahtevajo le odlog roka, v katerem naj se nove blagajne uvedejo, to pa preprosto zato, ker so sami izdelovalci blagajn priznali, da slednjih do 1. juUja ne bodo mogli postaviti na trg v zadostnem številu, oziroma z vsemi značilnostmi, ki. jih predpisuje finančno ministrstvo. Slednje je tudi odredilo, da morajo trgovci do uvedbe blagajn Z' neizbrisno memorizacijo uporabljati vsekakor tiste, ki so zaenkrat na tržišču: če to lahko velja za podjetja, ki takšne blagajne že imajo, pripominja zveza trgovcev, tega nj mogoče vsiliti tistim trgovcem, kot so npr. draguljarji in prodajalci pohištva, ki takih blagajn nimajo. Naj bi kupili tako blagajno in jo nato že spet zamenjaU za novo?
• Drevi ob 19. uri se bo na sedežu v Ul. Cologna 30 sestal rajonski svet za Kolonjo in Škorkljo.
• Rajonski svet za Sv. Vid in Staro mesto se bo sestal drevi ob 20.30 na sedežu v Ul. Colautti 6.
pot pa je ob otvoritvi večerov spregovoril predsednik kulturnega društva «Valentin Vodnik» Vojteh Lo-vriha, ki je pred drugim dejal: «Že lani je bilo rečeno, da so večeri odraz želje Po kvalitetnejšem skoku, kajti čas in okoliščine tako zahtevajo. V letošnjih večerih pa smo posvetili pozornost predvsem mlademu človeku, katerega želimo na vsak način privabiti in angažirati v naših vrstah. Junijski glasbeni in likovni večeri naj bodo torej tudi priložnost, da medtem ko poslušamo glasbo in gledamo slike v Torkli, razmišljamo tudi o pomenu in vrednosti take kulturne manifestacije».
V okviru pobude,bo jutri, p galeriji Torkla v Dolini odprtje likovne razstava dijakov srednje šole «Simon Gregorčič». iz Dorine. Naslednji koncert pri sv. Martinu pa bo v petek, 10. junija. Nastopil bo pihalni orkester Breg. (ris)
Predsednik deželnega odbora Comelli sprejel novega odgovornega urednika PD
Predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine odv. Antonio Comelli je včeraj sprejel na predstavitvenem vljudnostnem obisku novega odgovornega urednika Primorskega dnevnika Bogumila Samso. V prisrčnem sproščenem pogovoru ga je Samsa seznani1 z nekaterimi perečimi vprašanji Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria, na srečanju, ki se ga je udeležil tudi urednik Marjan Kemperle, pa je bil govor tudi o splošnem političnem položaju v Italiji in o vlogi Furlanije-Julijske krajine kot obmejne dežele.
Nurejev v Trstu
Sloviti ruski plesalec Rudolf Nurejev bo v ponedeljek, 13. junija, nastopil v Trstu, in sicer kot član ameriškega baletnega ansambla »Boston Ballet*. Nurejev bo nastopil v glavni vlogi v baletu «Labodje jezero* P. I. Čajkovskega, izjemen umetniški večer pa bo v gleda lišču Rossetti. Vstopnice za balet bodo prodajali od ponedeljka, 6. junija, dalje pri UTAT (Pasaža Protti).
Miljska občina pripravlja dva poletna centra
Miljska občinska uprava pripravlja dva poletna centra, ki bosta delovala od 11. do 29. julija. Eden bo namenjen otrokom med 3. in 7. letom, drugi pa otrokom od 8. do 11. leta starosti. Vpisovanje se je začelo včeraj in se zaključi v petek, 10. junija. Prijavnice go na voljo pri šolskih slugih in v občinskem šolskem uradu. Za nadaljnja pojasnila naj se starši obrnejo na omenjeni občinski urad. Trg Marconi 1, tel. 271001, . note, 2g.
''
• Predsednik deželnega odbora Comelli je včeraj v ločenih ■ obiskih sprejel nov^ga, j,stržaškega župana Rossija ter kvestorja Bartolinija, ki odhaja na novo službeno mesto.
sredno, vsakodnevno ali z redno periodičnostjo posegajo v življenje državne, deželne ali manjše skupnosti. Vsi so prepričani, da ta sredstva s svojim poročanjem tako ali drugače vplivajo na izbire volivcev, vprašanje, ki ni bilo še dodobra razčlenjeno pa je, kako vplivajo.
Odgovor na tako vprašanje, kolikor je sploh mogoč, bi zahteval zelo razčlenjeno in zapleteno raziskavo ter verjetno še bolj kompleksno obdelavo podatkov. In še bi se lahko vprašali, do kakšne mere bi tako pridobljena slika lahko bila verodostojna. Zadovoljimo se zato zaenkrat z ugotovitvijo, da mediji imajo svoj vpliv (o tem ne pričajo samo prej navedeni politični spopadi, pač pa tudi velika sredstva, ki jih vsa podjetja vlagajo v reklamo). Kako vplivajo, vsaj v merilu Furlanije-Julijske krajine, pa lahko delno sklepamo iz podatkov obsežne študije, ki jo je izdelal zavod za raziskovanje javnega mnenja WGS (Servizi integrati di ricer-ca). Ob tem velja povedati, da so raziskovalci upoštevali le nekatere dnevnike (Repubblica, Corriere della sera, Piccolo, Messaggero Vene-to, Giorno, Unita, Stampa, Giorna-le nuovo) nekaj zasebnih ter državne radijske in televizijske postaje.
Kot je bilo rečeno že v prejšnjem članku, iz ankete izhaja, da so glede deželnih problemov najbolje obveščeni bralci «Unita» in «Repub-blice», torej na splošno levičarji. Med bralci ostalih časopisov pa izkazujejo nadpoprečno poznavanje problematike naročniki «Corriere della sera». Bolj zanimiva je primerjava podatkov o ocenjevanju dela političnih strank v deželi in branju časopisov. Iz takega križanja izhaja, da bralci «Corriere della sera», «Messagera Venetov in »II Giomale» pretežno pozitivno ocenjujejo delovanje strank, ki so v deželi na vladi, imajo pa bolj negativen odnos do opozicije. Nasprotno težnjo pa je opaziti med bralci «Unita», «Repubblice» in «Giorna», ki so bolj naklonjeni opoziciji kot vladni večini. Bralci «Stampev so v enaki meri naklonjeni večini in opo ziciji, bralci «P iccolav pa imajo na splošno bolj negativen odnos tako do vladnih sil kot tudi do opozicijskih. Zanimiva je tudi ugotovitev, da državna televizija in radio ne
ph ‘ je vsekakor ma-izveaemi nmr-cd-}-.- medtem ko 'gledalci zasebnih TV.,postajr večinoma ZQvzmajotS*e-\ opredeljena stališča.
Kako pa bralci dnevnikov ocenju
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiimtiiiiumiiinBfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHimii
NA POBUDO KRAJEVNE SEKCIJE SOCIALISTIČNE STRANKE
LJUDSKA PETICIJA V MILJAH ZA POCENITEV VODNIH DOBA V
Pokrajinski odbor za cene je za miljsko občino avtoritativno določil neupravičene in neznosne poviške vodnih tarif, s čimer je zagrešil očitno diskriminacijo na škodo miljskih občanov; z razliko od tržaških morajo miljski porabniki poleg redne tarife plačevati iz lastnega žepa tudi režijske stroške za razdeljevanje vode. S tem se je odbor izneveril lastni vlogi umirjanja in nadzorstva cen. Podpisniki te peticije pozivajo tržaškega prefekta Marrosuja, k; je tudi predsednik pokrajinskega odbora za cene, naj z izrednim nujnostnim postopkom posreduje, da se krivica odpravi in da odbor stvarno odigra zakonito mu poverjeno nalogo.
To je v grobih obrisih vsebina ljudske peticije, ki so jo pripravili miljski socialisti in z njo seznanili časnikarje na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu sekcije PSI. Spregovorila sta tajnik sekcije Ul-cigrai in strankin svetovalec v občinskem svetu Rossini. Zbiranje podpisov k peticiji se prične že danes na Marconijevem trgu pred županstvom.
Socialistična predstavnika sta izrecno poudarila, da to ni nobena predvolilna gesta, ampak pobuda,
• IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIII lili IllllUlllllllllIlliiltlllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiin
ROSSANA PRAŠELJ, ŽRTEV NAPADA NA JADRANOVE NAVIJAČE
«Prepričana sem, da je bil napad premišljen*
»Rada bi govorila z gospo Pra-šljevo.* Bolničar na okulističnem oddelku me vprašljivo pogleda (pozna jo po dekliškem priimku), ko pa mu omenim, da je to gospa, ki je bila žrtev huliganskega napada na Jadranove navijače, me takoj pospremi k njeni postelji. «Sem od Primorskega...* Desno oko je prekrito z debelo obvezo, levo pa zre vame s skoraj veselim pogledom. «Saj bom še postala slavna. Vse te dni me obiskujejo prijazni ljudje, tudi neznanci, ki bi mi radi izrekli solidarnost,* pravi Rossana. Za nekaj trenutkov se nasmehne, nato pa se poteze zberejo. Poškodba je resna.
«Kaj hočem,* pravi, «sedaj sem se pač vdala, saj mi drugega ne preostane. Zdravniki so mi po o-peraciji zagotovili, da hujšega ne bo. Verjetno pa bo oko nekoliko poškodovano, tako da bom potrebovala lečo. če bo vse v redu, bom čez petnajst dni doma. Zdravljenje pa bo še dolgo. Moj mož Andrej je včeraj zapustil bolnico, na
srečo je njegovo oko nepoškodovano, imel je le več ran okrog njega.*
Rossana obnavlja dogodke. »Pravzaprav sestavljam šele sedaj mozaik dogodkov in občutkov. Potem ko je kamen, ki so ga skrajneži iz Vicenze zahrbtno vrgli v okno našega avtobusa, zadel mojega moža in so se drobci stekla razleteli naokrog, se je začel tako hiter tok dogodkov, da mu nisem bila kos. Peljali so naju v bolnico pri Vicenzi, nato v Trst, kjer so me takoj o-perirali.*
Kakšne občutke ima do napadalcev? »Prepričana sem, da je šlo za premišljen napad, saj se tako v Trstu kot v Vicenzi prej ni zgodilo nič podobnega. Nasilje brez razloga, ki gre preko vsake mere. Verjetno ga je porodila politična nestrpnost, ki pa je ne morem razumeti. Nasilje, da, to sovražim.*
Vodstvo ACT opozarja javnost, da v soboto, 4. junija, med 8. in 12. uro ne bo moglo zajamčiti rednih avtobusnih voženj zaradi stavke,'
ki so jo napovedali sindikati CGIL, CISL in UIL.
Nocoj produkcija gojencev Tartinija
V veliki dvorani konservatorija Tartini (Ul. Ghega 12) bo nocoj ob 20. uri peta in zadnja produkcija gojencev, ki so jih pripravili profesorji N. Merlakova (klavir). A. Consoli (violina), C. Crismani (klavir), M. Blason (violončelo) in G. Gherzei (skupno klavirsko delo).
Jutri koncert Angela Baiguere
bo jutri in prilju-
V gledališču Rossetti zvečer koncert znanega blienega kantavtorja Angela Bai-guere, ki je pred kratkim izdal veliko ploščo cUltima fermata».
ki bi jo morali podpreti — tako sta naglasila — vsi občani, politične stranke pa tudi sindikati. Občinska uprava je nedavno vložila pritožbo na deželno upravno razsodišče (TAR): to je upravičena in zakonita poteza, je dejal Rossini, vendar ne zadostuje, kajti taksni postopki se vlečejo leta in leta, mi pa ne moremo čakati. Potrebna je odločna in enotna mobilizacija, spričo katere bo prefekt prisiljen tako ali drugače ukrepati. Sicer pa ima pobuda o peticiji, kot je bilo poudarjeno na tiskovni konferenci, daljnosežnejši cilj: ustanovitev pokrajinskega konzorcija, kj bi skrbel za skladno in pravično razdeljevanje vode in ustrezno oblikovanje tarif.
Rečeno je tudi bilo, da mora pokrajinski odbor za cene opravljati, seveda vestneje, zgolj vlogo, ki mu je bila dodeljena, ne pa vtikati se v politične probleme, ki zadevajo zgolj Milje. Vedeti je namreč treba, da je odbor svoje ravnanje opravičil s pomanjkljivostmi in napakami, katerih naj bi bila kriva miljska občinska uprava pri vzdrževanju vodovoda in sploh v »vodni politiki*. Kdo ve, zakaj odbor za cene ravna takole; je morda to odvisno od tega, kdo ga sestavlja? se je vprašal občinski odbornik Campagna. To tudi ni prvi tak očitek temu odboru.
Zaradi dvojnih meril, ki ju omenjeni odbor uporablja nasproti tržaškim in miljskim občanom, morajo slednji plačevati kubični meter vode po 600 lir proti 400 liram v Trstu, a še nedavno je miljska tarifa znašala 300 lir.
• Tržaška sekcija razsodišča za bolnike bo priredila 14. junija od 17. do 20. ure v prostorih Pomorske postaje javno manifestacijo, med katero bodo predstavili dokument o pravicah bolnikov.
• Na sedežu v Ul. Mille 16 se bo drevi ob 19. uri sestal rajonski svet za Kjadin - Rocol.
jejo delo vodstev strank? Bralci <Stampe» in mGiornale nuovo» posvečajo več važnosti «poštenosti u-praviteljev», tisti, ki segajo P° «Giornrn in «Corriere della sera*, se bolj opredeljujejo za «ščitenje osebnih interesov volivcev», bralci «Unita» postavljajo v ospredje ideološko problematiko in načelnost, bralci <tRepubblice» in «Stampe» P® dajejo največ pomena vprašanjem skupne koristi. Ob tem velja povedati še, da sta za bralce «Giorna* zelo pomembni postavki tudi «sposobnost dialoga z volivci* in čustvena navezanost na neko stranko, načelnost pa ima precej pomena tudt za bralce «Corriere della sera* in «Giorna».
Osebnost vsedržavnega voditelja neke stranke, njegova popularnost in ugled so znatnega pomena ta uveljavljanje vsake politične sile-Raziskovalci WGS so zato skušali preveriti priljubljenost vsedržavnih sekretarjev z vprašanjem, koga od teh bi vsakdo rad povabil domov in kdo od vsedržavnih sekretarjev govori najbolj jasno. Odgovor, glf-de na številčno moč posameznih strank, je bil do neke mere presenetljiv tudi ob upoštevanju dejstva, da je bilo število «ne vem* sorazmerno nizko (48 odstotkov). Iz pof datkov WGS izhaja, da so najjasnejši voditelji radikalne stranke in neofašistične MSI, katerim sledijo v absolutnih številkah KPI, PSI in nato KD. Glede stranke relativne večine pa velja še dodati, da so njena sporočila doumljiva samo nekaterim, dokaj omejenim skupinam-Če v analizo vključimo še medije, izhaja, da so za bralce (Repubblice* najjasnejši republikanci, katerim sledijo radikalci, bralci «Corriere della sera» pa ocenjujejo kot najmanj zavit žargon voditeljev PSI in PRI. Tisti, ki segajo po (Piccolu* cenijo jasnost komunistov, radikalcev in misovcev, bralci «Messagge-ra Veneta» pa socialistov in demokristjanov.
Koga od vsedržavnih sekretarjev bi volivci Furlanije - Julijske kra-ji ne najraje gostili doma? največ preferenc gre Berlinguerju, Spa-doliniju in Craiiju, katerim sledi, sicer bolj o daleč, Almirante. I* seznama so raziskovalci v tem pri meru izključili Pannello, ker so bili mnenja, da bi popularnost radikalnega- leaderja izkrivila verodostojnost odgovorov. Z ozirom md: d0' rostne razrede ima Spadolini precej pristašev v vseh grupah- «#' fytttt'lmjmlajših, precej homogafi so porazdeljeni tudi pristaši Gram-ja, medtem ko so se za Berlin-guerja izrekli mladi in starejši ljudje, ne pa tisti srednjih let-Glede na pokrajine naj povemo še, da Berlinguer in Almirante imata največ popularnosti v Trstu, medtem ko Craxi prednjači v Pordenonu.
Zanimiva je tudi primerjava popularnost voditeljev - branje dnevnikov. Bralci «Unita» so se, samoumevno, plebiscitarno opredelili za Berlinguerja, naklonjeni pa so mn tudi bralci «Repubblice», kj praV tako cenijo Spadolinija. Za republikanskega in komunističnega voditelja se opredeljujejo nadalje tudi bralci «Piccola». Socialistični sekretar pa uživa največ simpatije med bralci «Corriere della sera*, «Messagera Veneta» in «Giorna*>. medtem ko mu nasprotujejo brale* «Unita», «Repubblice» in «Piccola*■
Končno bi v tem sestavku omenili . še nekatere izsledke glede špoznavnosti političnega žargona in formul, ki jih občasno skujeP stranke. Med vsemi predlaganim* gesli so anketiranci najbolj točno pripisali očetovstvo «zgodovinskega kompromisa*, «laično-socialisttt-nega pola*, in «enotnosti levice*, medtem ko drugih predlaganih formul, zlasti tistih, ki so se nanašale na mednarodni položaj kot «opcija D», «atlantska izbira» *n druge, niso poznali. Iz tega očitno izhaja, da teh formul mediji niso znali posredovati bralcem z zadostno jasnostjo: po eni strani s° očetovstvo gesel najbolje ugotovil* občasni poslušalci radia in televizije, redni bralci časopisov pa so najbolje vedeli, kaj vsebinsko pomenijo.
S tem delno povezano je tud* vprašanje belih glasovnic. Iz ankete izhaja, da se za belo glasovnico opredeljujejo tako tisti, ki s° dobro obveščeni in vsak dan segajo po dnevnikih, kot tudi tisti,, nikoli ne berejo listov. Zaključek. ki se ob vsem lem vsiljuje je, do mediji s svojimi pozivi h glasovanju vsekakor ne utegnejo «Pre’ glasiti» odpora do političnega razreda, ki ga vzbujajo s svojim poročanjem o italijanskem in deželnem vsakdanu.
Vojmir Tavčar
Bivši borci in aktivisti VZPI sekcije Lonjer - Katinara izrekajo svojcem globoko sožalje ob prerani *l' gubi dragega
EMILIJA
Sporočamo, da bo pogreb naše drage mame in none
OLGE ŠTEFANČIČ vd. PEČENIK
danes, 2. t.m., ob 16. uri. Pokojnico bomo pripeljali ob 15. uri iz Kopra v boljunsko cerkev, od koder jo bomo po žalnem obredu pospremili na pokopališče v Boljuncu.
Hčeri Aurclia In Alma z družinama, sestri ter drugo sorodstvo
Boršt, Boljunec. Trst, 2. junija 1983
Gledališča
VERDI
Jutri ob 20.30 red A bo v gledališču Verdi deveti koncert in v soboto ob 18. uri red B - deseti koncert spomladanske simfonične sezone. Dirigent A. Giorgi. Za oba koncerta prodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 2. t.m., ob 11. uri: W. Shakespeare «Troilus in Kresida*. Predstava za Tehnični šolski center v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
Razstave
Do 5. junija bo v I. preddverju razstava ob stoletnici smrti Karla Marxa. Do 8. junija bodo v sprejemni dvorani na ogled dela R. Sakside, A. Černigoja, L. Spacala, K. Palčiča, F. Vecchieta in M. Kravosa.
Velika dvorana
Danes, 2. t.m., ob 19.30: Pihalni kvintet RTV Ljubljana.
Sejna dvorana I
Danes, 2. t.m., ob 11. uri: Predstavitev novih slovenskih knjig.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave.
Kino
Ariston 17.00 «Quartet». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 17.00—22.15 «Benedizione mor-tales.. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.15 «Or-gie pornografiche». Dvorana št. 2 ob 15.15 «Momenti blu». Dvorana št. 3 ob 15.15 «11 mondo porno del-le donne». Vsi prepovedani mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.30 «The blues bro-thers».
Penice 17.00 «Pappa e ciccia». P. Villaggio, L. Banfi, M. Carlucci.
Mignon 16.30 «Cinque giorni e un’e-state*.
Aurora 17.00 «Quel pomeriggio di un giomo da cani».
Capitol 18 00 «La storia di Pieran. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo Danes zaprto
Moderno 17.30 «11 lenzuolo viola» Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30 «Nudi. belli e... fichi». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Pittorio Veneto 16.30 «Quella vizio-sa di Susan*. Prepovedan mladini Pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «Rock and rolhirtgh
'*lSchool».	otjuO icio« ;
Razstave
V soboto, 4. t.m., ob 18.30 bo v galeriji «Cartesius» otvoritev razstave dveh slikark in sicer Annamarie Biase D’Onofrio in Lie Grego. Razstava bo odprta do 16. junija.
Izleti
Združenje UNION Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 12. 6. v Istro - Poreč, možno kopanje. Vpisovanje v Ul. Valdirivo 30, II. nadstropje, vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure. Telefon 64459 ali 732858.
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju Priredi 12. junija 1983 izlet k spomenikom padlim na Goriškem. Vpisovanje pri Odseku za zgodovino -rrst, Ul. Petronio 4, od 10. do H- ure.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 2. junija PROGLASITEV REPUBLIKE Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.47 — Dolžina dneva 15.28 — Lu-118 vzide ob 1.23 in zatone ob 11.02.
Jutri, PETEK, 3. junija PAVLA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24,8 stopinje, najnižja 15,9, ob 18. uri 24 stopinj, zračni tlak 1019,5 mt> rahlo pada, veter 3 km na uro Vzhodnik, vlaga 64-odstotna, nebo Jasno, morje mirno, temperatura morja 20 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Lonzar, r,anja Ciacchi, Valentina Sirol, Da-niele Bradasehia, Alessio Sardo, Fe-derico Thompson.
UMRLI SO: 74 letni RUggero Križman, 56 letna Maria Cima por. Nežico, 76-letni Federico Giorgi. 70-mtni Giordano Mirusich, 75 letna Uidia Braiuca vd. Musul, 58-letni Vittorio Ierman, 79-letna Bianca °cl Benaco, 71-letni Attilio Radoi-
covich.
LEKARNE V OKOLICI
Rol junec: tel. 228 124; Bazovica: •sl- 226 165; Opčine: tel. 211001: ‘Trosek: tel 225-141; Božje polje, ‘gonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. s00-121: Sesljan: tel. 209 197.
NRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do **■ ure in praznična od 8. do 20.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN _ (od 8.30 do 20.30)
. Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Upčine, Milje Drevored Mazzini 1. (°d 8.30 do 13.011 in od 16.00 do 20.30) Trg S. Giovanni 5 in Trg S. Gia-corno 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg S. Giovanni 5, Trg S. Giaco-mo 1, Opčine, Milje - Drevored Mazzini I.
PD SLOVENEC IN VINOGRADNIKI IZ BORŠTA IN ZABREŽCA PRIREDIJO
XIII. prašnik vina
V HRIBENCI
Jutri, 3. junija ob 18.00 odprtje kioskov
ob 20.30 «ZABAVNI VEČER* z dramsko skupino in mešanim pevskim zborom SLOVENEC
V	soboto, 4. junija ob 16.00 odprtje kioskov
od 20.00 dalje ples z ansamblom POMLAD
V	nedeljo, 5. junija ob 10.00 odprtje kioskov
ob 16.30 kulturni program: pihalni orkester BREG; otroški pevski zbor SLOVENEC, moški pevski zbor F. VENTURINI od Domja, tržaška folklorna skupina STU LEDI od 20.00 dalje ples z ansamblom POMLAD
V	ponedeljek, 6. junija ob 16.00 odprtje kioskov
od 20.00 dalje ples z ansamblom POMLAD
RAZSTAVA DOMAČIH VIN IN SPECIALITETE NA ŽARU
ZAKLJUČENE PRIPRAVE NA VOLITVE
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
SFDT prireja v okviru delovanja Športne šole - Trst celodnevni
IZLET
V KANALSKO DOLINO
Izlet je namenjen osnovnošolcem, zbirališče otrok in njihovih vodičev pa bo v nedeljo, 5. junija, ob 5.30 pri glavnem vhodu tržaške železniške postaje, odhod vlaka pa bo ob 6. uri. Povratek vlaka bo spet na glavno tržaško železniško postajo ob 19.45, na sporedu pa je vzpon na planšarijo pod Vi-šarjami ali pa na Višarje same. Vpisovanje otrok je na posameznih šolah še danes.
f Čestitke
Danes praznuje naša draga nona DANICA KREVATIN 70 let. Še na mnoga teta ji kličejo mož Pino, sinova Leo in Fabio z družinama ter vnuki in pravnukinji.
Danes praznuje 30. rojstni dan ANNAMARIA TURKO iz Boljunca. Še mnogo srečnih in zdravja polnih let ji želita Piero in Alessandro.
ANNAMARIA Tl/RKO praznuje danes rojstni dan. Mnogo sreče in veselja v življenju ji želijo Tatjana, Evgen, Katja in Ivan.
šolske vesti
Srednja šola Igo Gruden ^ Nabrežini -‘vabi -na zaključno ,ŠQlskoiprire-ditev, ki bo 5. junija 1983 ob 17. uri v občinski telovadnici.
Zaključni nastopi šote Glasbene matice. Jutri, 3. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Vzgojiteljska šola A. M. Slomšek priredi jutri 3. in 4. junija razstavo risb in ročnih izdelkov. Vzgojiteljski šoli se bo pridružilo tudi učiteljišče z lastnimi risbami. Otvoritev bo jutri ob 16 uri, zaključek pa v soboto ob 12. uri.
Združenje staršev osnovne šote s slovenskim učnim jezikom «Ivan Grbec* v Skednju poudarja, da je optimalna uresničitev načrta uvedbe celodnevnega pouka na škedenj-ski šoli odvisna predvsem od števila otrok, ki jih bodo starši vpisali šolo v prihodnjem šolskem letu Vsa potrebna pojasnila in informacije s tem v zvezi bodo starši prejeli na sedežu šole. Šalita De Marchi 8. tel. 814-379, vsak dan, od 9. do 12. ure. Združenje staršev izraža prepričanje, da se bodo znali slovenski starši odzvati temu vabilu v korist celotne naše narodnostne skupnosti.
KD Rovte Kolonkovcc vabi na drugo srečanje pod naslovom «Ali spoznaš svoje vino?*, ki bo 5. junija ob 18. uri na sedežu društva. Večer bo povezovala Neva s svojo skupino in harmoniko.
Razna obvestila
a sekcija VZPI - ANPI pri-itri, 3., v soboto, 4. in v , 5. junija, partizanski pra-Križu z bogatim kulturnim ivnim sporedom.
;vo slovenskih tehnikov in slovcev, Slovenski razisknval-tut, Odsek za zgodovino pri i in študijski knjižnici vabijo ke dijake na 3. mladinski ra-Ini tabor «Benečija 83» 29. - 10. september. Delo bo po-v petih skupinah: etnološka, 'ska, naravoslovna, sociolo-(odovinska. Prijave in vpis ncev na sedežih: Slori - Trst, llina 5, od 8. do 13. in od 15. ure: NŠK, OZ - Ul. Petronio 1. do 13. ure: Slori, Gorica, lta 2, od 8. do 13. in od 15. ure.
deljo, 5. junija 1983, bo ob
na vrtu Finžgarjevega doma linah praznik mladih pevcev pomlad*. V primeru slabe-mena bo program v dvorani ■jevega doma. borci 30. divizije, ki se na ijo udeležiti slavnostne pro-. korpusa, ki bo 11.9. v Novi naj čimprej stopijo v stik s Inikom kriške sekcije VZPI >1 Ferdinandom Bogatcem
Prispevajte ga
DIJAŠKO MATICO
Milijarda lir za športne in rekreacijske dejavnosti
Na predlog pristojnega odbornika Bombena je deželni odbor na svoji zadnji seji nakazal skupno milijardo 90 milijonov lir občinam, družbam, ustanovam in drugim organizacijam, ki se ukvarjajo s športnimi in rekreacijskimi dejavnostmi. Del sredstev bodo uporabili za gradnjo novih športnih objektov in nabavo ustreznih naprav, del pa je namenjen kritju stroškov prj organizaciji godbenih, pevskih, folklornih in podobnih prireditev.
• S slovesno podelitvijo srebrne «pancogole» krajevnim ustvarjalcem na področju narečnega gledališča, poezije, proze in novinarstva se bo nocoj zaključila v Skednju gledališka revija «Teatro primavera ’83», ki jo je organiziralo Folklorno zdru-žnje pro Servola.
• Deželni odbor Rdečega križa je
odložil za nedoločen čas (zelo verjetno na jesen) netekmovalni pohod Mavhinje . Grmada - Mavhinje, ki je bil napovedan za jutrišnji dan, 29. maja.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
IŠČEM gospodinjsko pomočnico trikrat tedensko. Telefonirati od 14. do 16. ure in v večernih urah na št. 040/820435.
PRODAM vespo primavera 125 prevoženih 7500 km doba eno leto v dobrem stanju po ugodni ceni. Telefon 040/758647.
OPRAVLJAM vsa pleskarska čela v najkrajšem času in po ugodni ceni. Telefonirati- po 14. uri na št. 040/910148.
PRODAM ford transit - camper za 4 osebe, po ugodni ceni, letnik 1971. Telefonirati na štev. 745547 v večernih urah.
PRODAM tovornjak fiat 110 NR (63 stotov nosilnosti . 40 kub. m) letnik 1978 v odličnem stanju. Te-telefonirati na štev. (040) 220-175
OSMICO je odprl Ivan Kozmič v Prebenegu. Toči belo in črno vino.
IZGUBIL sem psa, nemškega ovčarja črno-rjave barve, sliši na ime Sultan. Najditelj naj telefonira na štev. 229-164.
OSMICO je odprl Zoran Pangerc Dolina 474 Toči belo in črno vino.
PRODAM gumijast čoln zodiac 4.20 m, z motorjem johnson 25 KS v odličnem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 43463.
FRIZERSKI salon NEVA ■ Dolina št.75. tel. 228807, obvešča cenjene stranke, da se je umik zaradi letnega počitka spremenil. Namesto srede bo salon zaprt ob ponedeljkih, ostale dni bo namesto deljenega urnika odprt od 13. do 20. ure. Ob sobotah ostane urnik nespremenjen.
PRODAM staro enostanovanjsko hišo v Ronkah. Ponudbe v večernih urah. Tel. (0481) 778827.
OSMICO je odprla Olga Grilanc • Salež 23. Toči belo in črno vino.
OSMICO jt odprl Emil Purič, Re pen št. 15.
OSMICG je v Nabrežini odprl Du šan Radovič Poskrbljeno za pri grizek.
OSMICO ie odprl Emil Mučič v Štandrežu Ul. S. Rutar 24. Toči belo vino. Poskrbljeno je tudi za prigrizek.
OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mavhinj. Toči domačo kapljico.
PRODAM po ugodni ceni avto alfa romeo 2000 berlina. Telefon 227222.
KVRTIč z Opčin je odprl osmico. Toči pristno domačo kapljico.
PRODAM zazidljiv teren v občini Dolina. Telefonirati na št. 228217.
MARINA JULIA TRŽIČ - Julija in avgusta v najem opremljena stanovanja na razpolago tudi plaža. Agencija Gabbiano — telefonska št. 0481/45947.
MENJALNICA
tel. 0481/83909
TEČAJI BANKOVCEV 1. 6. 1983
Ameriški dolar	1.490.—
Kanadski dolar	1.190.—
švicarski frank	710.-
Danska krona	160,-
Norveška krona	200.-
Holandski florint	523,-
Francoski frank	195.—
Belgijski frank	28.-
Funt šterling	2.370.-
Nemška marka	590.-
Avstrijski šiling	83.-
švedska krona	190.—
Debeli dinar	16,-
Drohni dinar	17,-
Y) Banca Agrlcola Gorizia 9 Kmečka banka Gorica
Trinajst list za deželni devet pa za pokrajinski svet
Rak za vložitev list za valitve v pokrajinski svet je potekel včeraj - Devet list za občinske volitve v Tržiču - Na valilnicah ne bo stranke upokojencev
Devet strank bo sodelovalo na prihodnjih volitvah za obnovo gori-škega pokrajinskega sveta. Toliko strank je namreč v roku, ki je potekel včeraj, ob 12. uri, predložilo liste na goriškem sodišču. Kot zadnji je včeraj, dobrih dvajset minut pred potekom roka, predložil listo predstavnik krščanske demokracije. Tako si je ta stranka zagotovila zadnje mesto na glasovnici s katero bomo izbirah predstavnike v pokrajinskem svetu. Zadnje mesto, ki je menda, poleg prvega seveda, najbolj cenjeno.
Po vrstnem redu so bile liste posameznih strank vložene takole: KPI, MSI, LpT,- PRI, PSDI, PSI, PLI, SSk in KD. Te stranke se bodo torej potegovale za porazdelitev 24 mest v pokrajinskem svetu. V sedanjem so bile zastopane le nekatere med njimi in sicer KD (10 svetovalcev), KPI (8), PSI (2), PSDI (1), PRI (1), SSk (1), MSI (1).
Včeraj opoldne je potekel rok tudi za predložitev Ust za upravne volitve v petih občinah na Goriškem, kjer bodo, prav tako 26. in 27. junija obnovili občinske svete. Za 40 mest (toliko bo namreč po novem štel občinski svet v tem kraju) se bo potegovalo devet strank, in sicer KPI, PSI, PSDI, PRI LpT, PLI, MSI, KD in MV (zeleni). Morala bi se predstaviti tudi Usta upokojencev, vendar je menda prišlo do resnega spora glede izbire glavnega kandidata, med Tržičem in Trstom. Stranke upokojencev torej ne bo na volilnici. V Ronkah je za obnovo občinskega sveta vložilo listo sedem strank: KPI, PSDI, MSI, PSI, KD, PRI, in LpT. Devet strank bo sodelovalo na upravnih voUtvah v občini Gradež: KPI, PSDI, LVG (Lista verde per Gra-do). PRI, PSI. MSI. LpT, PLI, KD. V Romansu bosta na volitvah 'sodelovali dve Usti: levičarska koabcija, ki je že doslej upravljala to občino in lista KD. Dve listi bosta sodelovali tudi na volitvah za občinski svet v Vilešu.
Kot smo že na kratko poročaU včeraj, se je za deželne voUtve v goriškem okrožju predstavilo 13 list. Danes objavljamo vrstni red list na glasovnicah in sezname kandidatov KOMUNISTIČNA PARTIJA:	I.
Bratina, P. Padovan, A. Puntin, A. Devetak, S. Altieri, L. Ardlt por. Ulian, G. Bisiach.
MSI . DN: E. Paseoli, A. Apdllobib, G. Noselli, A. Ritossa, R. Tomadi-ni Capussotto, P. Venuti, G. Ze-leznich.
FURLANSKO GIBANJE: B. Beltram, G. Comino, D. Cumin, A. D’Osualdo, F. Clavora, L. Moc-
chiutti, M. L. Zoratti por. Franz.
LISTA ZA TRST: M. Formentini, M. Cecovlni, G. Giuricin, V Cristo-feri, M. Foggia, N. Mattesich, S. Sorrentino.
REPUBLIKANSKA STRANKA: M. De Grassi, M. Del Neri, G. Espo-sito, G. Graziati, F. Obizzi, R. Sartori, F. Zanetti.
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA: F. Esposito, F. Fantini, L. Gentile, I. Maurenzi, F. Mi-locco, M. Silvani, L. Zucalli.
SOCIALISTIČNA STRANKA: L. Bla-sig, B. Brunello, C. Devetag, F. Mitaritonna, C. Viscomi, M. Vi-sintin, M. Waltritsch.
PROLETARSKA DEMOKRACIJA: G. Mirabella, G. Fantin, N. Man-ferrari, G. Puntin, G. Viola, F. Zuppel.
LIBERALNA STRANKA: R. Antoni-ni, M. Ceschia por. Chiozza, A. Co-stanzo, C. De Colle, M. Grapulin, V. Perna, P. SInga.
REVOLUCIONARNA KOMUNISTIČNA LIGA: R. Antonaz, G. Lunar-delli, C. Vurachi, T. Andreos, U.
iimiiiiHimiiituiiiiniiiiiiiirimiiiiiimniiiiiimiiim
Germani, P. Tagliati, G. Vlacci. SLOVENSKA SKUPNOST: D. Štoka, M. Ferletič, B. Černič, R. Fran-dolič, L. Bratuž, A. Prinčič, I. Terpin.
KRŠČANSKA DEMOKRACIJA: M. Brancati, I. Blason, T. Čampe-strini, R. Fabbro, N. Fornasir, B. Longo, S. Pagura.
ZELENO GIBANJE: R. Della Pie-tra, M. Dovier, G. Falcone, L. Giorgi, W. Guarino, R. Kocina, P. Tamos.
Prvi, uradni del priprav na volitve se je torej zaključil. Pred nami je tri tedne volilne kampanje, shodov, pojasnjevanja programov, nastopov in obiskov bolj ali manj vidnih predstavnikov te ali druge stranke. Volilna kampanja se torej šele pričenja, kljub temu pa bodo že v tem tednu na vrsti razni shodi in zborovanja. Tako bo drevi ob 18. uri v goriškem Palače hoteln srečanje, ki ga pripravlja KPI z izvoljenimi predstavniki v različnih ustanovah. Na srečanja bodo govorili predvsem o slovenski problematiki.
Ob prihodu kolesarjev «Gira» tudi omejitve v prometu
Gorica bo letos cilj predzadnje in obenem startno mesto zadnje etape krožne kolesarske dirke «Giro d’Ita-Ua». Kolesarji bodo prispeU v Gorico v soboto popoldne, v nedeljo pa bo na sporedu etapa na kronometer na cestnem odseku med Gorico in Vidmom, kjer se bo zaključil Giro. S tem v zvezi se cestna pobcija in drugi varnostni organi že nekaj časa trudijo, da bi našb najboljšo rešitev, ki naj zagotovi obenem varnost kolesarjev in čim manj nevšečnosti rednemu prometu. Zaradi tega sta prefekt in goriški župan odredila nekatere prepovedi o parkiranju in vožnji po državnih cestah, oz. mestnih ubcah, ki jih bodo prevozib kolesarji Gira.
Že dan pred prihodom kolesarjev, t.j. v petek, bo prepovedano parkiranje sredi Travnika, kjer bodo namestili tribuno ob cilju sobotne etape. Prepoved stopi v veljavo v petek ob 13. uri in bo trajala do odhoda zadnjega tekmovalca, v nedeljo, 5. junija.
V soboto, 4. junija, bo od 13.30 dalje prepovedana vožnja v obeh smereh na državni cesti št. 351 Vi-leš - Gradišče - Fara - Gorica. Ob isti uri stopi v veljavo tudi prepoved vožnje po mestnih ubcah, skozi katere bo šla dirka, medtem ko bo v istih ubcah prepovedano parkiranje vozil že od 13. ure dalje. To so: Most 9. avgusta. Ul. Aquileia, Trg Saba, Korzo Italia, Ul. 24. maja. U-bca Sauro, Občinski trg. Ul. De Ga-
uiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiuiuiiiniiiiiiiiiiniiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OD NEDELJE DALJE NA HUMU
Razstava «Lupljenje češp» prikaz slivarstva v Brdih
Predelovanje sliv v «prunele» je bila nekoč v Brdih zelo razširjena dejavnost . Razstavo je pripravil etnološki muzej v Brežicah
Letos bo briški Praznik češenj obogaten z novostjo, ki bo razveselila vsakogar od obiskovalcev, še posebno pa domačine, Brice. V soboto, 4. junija, se namreč obeta otvoritev razstave z naslovom »Lupljenje češp», ki prav gotovo predstavlja osrednji kulturni dogodek v okviru Praznika češenj v Goriških Brdih.
Razstavo je pripravil Posavski muzej Brežice (etnologinja Ivanka Počkar), posreduje pa jo Goriški muzej Nova Gorica. Le starejši’Brici bodo morda vedeli,-da je..bilo,.duplje3je.. češp*-tesno .povezano s Posavjem, zlasti z Bizeljskim,''saj so tja hodih—nekaj desetletij organizirat sbvarsko dejavnost. Razstava, ki je že obšla nekaj slovenskih krajev, skuša prikazati ne le lupljenje sliv, pač pa celoten pojav in pomen sbvar-
UlllllllllHllllllllllltllllllllliiilliifiiliiiiillllllUKIlliiiiiililiuillllllMllllllllllllllllllilHIIIIIIIIIIItimillllllllllM
ŠESTDESET LET POROKE
Pri Šemlovih v Jamljah slavita danes diamantno poroko Karlo Se-mohč in Viktorija Bagon. Natanko šest desetletij je namreč minilo od tistega 2. junija 1923, ko sta mlada Jameljea, on 21 let star. ona pa 18, napravila prvi korak na dolgi skupni življenjski poti.
Kljub mladim letom sta že oba imela za seboj težke izkušnje. Ker sta izhajala iz kmečkih družin, sta že od mladega morala poprijeti za delo. Poleg tega sta med 1. svetovno vojno morala okusiti grenkobo begunstva. Toda minila so tudi najtežja leta, vrnila sta se v domačo vas se poročila in nadaljeval? z delom na kmetiji.
Mlada nevesta je kmalu povila 6 otrok, pet sinov in hčerko, ki pa je umrla že v tretjem letu starosti. Najstarejši sin Jožef se je zaposbl
v tržiški ladjedelnici, toda že naslednje leto, leta 1943, je komaj 19 let star kot partizan padel pri Vrtojbi Drugega sina Maria so deporti-rali v Nemčijo, šemlov oče pa je kot aktiven terenec sodeloval v narodnoosvobodilni borbi.
Po vojni sta zakonca nadaljevala z delom na kmetiji, ker pa ni ta nudila vedno zadostnega zaslužka, si je Karlo Semolič poiskal še druge zaposlitve. Nekaj let je bil občinski obhodnik (tedaj so bile Jam-lje del občine Devin-Nabrežina), potem pa je prodajal vino, likerje in brezalkoholne pijače.
Danes se bodo na domu jamelj-skega «diamantnega para* zbrali 4 sinovi z nevestami. 5 vnukov in 1 pravnuk, pa tudi dve sestri Viktorije Bagon ter drugi sorodniki in prijatelji.
KMETIJSKO POSESTVO
PIJVTAR
Valerišče 7 • Tel. 884105
števerjan • San Floriano del Collio (Gorica)
Obveščamo cenjene odjemalce, da smo na 18. vinski razstavi «Gran Premio Noe* v Gradišču prisotni z naslednjimi vini:
DOC	«Cobio»	—	Arom. traminec	1982
DOC	«Colbo»	—	Cabemet franc.	1981
DOC	«Colbo»	—	Sivi pinot	1982
DOC	«Colbo»	—	Beb pinot	1982
DOC	tlsonzo*	—	Arom. traminec	1982
DOC	«Isonzo»	—	Cabernet franc.	1981
DOC	tlsonzo*		Istrska malvazija	1982
DOC	dsonzo*	—	Renski rizling	1982
DOC	«Isonzo»	—	Furlanski tokaj	1982
Namizno belo		vino	— Zlata rebula	1982
stva v življenju tistih, ki so se z njim ukvarjali. Hkrati prikazuje tudi postopek predelave sbv v t.i. «prunele» (olupljene, posušene in žveplane sbve brez koščic), ki je bil najprej last Bricev,
V	19. stoletju je bil ta način predelave sbv znan le v Goriških Brdih in nekaterih krajih Vipavske in Soške doline. Imel je značaj domače hišne dejavnosti, ki pa se je ob koncu stoletja spremenil, saj so hodili posamezniki in ctte družine z Goriškega (zlasti iz Goriških Brd) organizirat Tupljeuie-sU\|l X. mMbfi.. MriUhkfte sP05j3jqjtev jerske in hrvaške kraje. V tridesetih letih 20. stol. so vlogo orga* nizatorjev sezonskega dela prevzeli domačini v posameznih krajih, že v letih pred drugo svetovne vojno pa je ta dejavnost prešla pod vodstvo zadrug in se ohranila skoraj do konca petdesetih let.
Slivarstvo je pomenilo dodaten vir za preživljanje in je dajalo zaslužek širokemu krogu prebivalstva. Kot postranska dejavnost je pomenilo važen dejavnik v življenju vinogradnikov, nudilo je dober zaslužek zlasti ženskam, ki so slive lupile in pripravljale za sušenje, žveplanje in pakiranje.
Brici so »prunele* prodajali go-riškim trgovcem, le ti pa so jih izvažal) v Nemčijo, Skandinavske dežele, Holhndijo, Evropsko Rusijo in Sev. Ameriko, kjer so imele med suhim sadjem najvišjo ceno. Iz Posavja so jih prodajali židovskim trgovcem v Zagreb in preko ljubljanskih posrednikov izvažali v Nemčijo.
V	Goriških Brdih so se s predelavo sbv ukvarjali v številnih vaseh: Biljani, Brdicah, Fojani, na Dobrovem, Golem Brdu. Gonjačah, Imenju, Kozani, Medani, Neblu,
Nožnem, Plešivem, Podsabotinu, Šmartnem, Vedrijanu in Vipolžah, kar vse kaže na dejstvo, da je ta dejavnost resnično prispevala svojstven pečat h gospodarsko -kulturni podobi Goriških Brd v preteklosti.
Vzroki za opustitev slivarstva so različni. Glavni so morda res v tem, da so se trgovska podjetja preusmerila k trgovanju s svežim sadjem, in v spremembah našega uvpzno - izvoznega gospodarstva v petdesetih letih.' '
"'fitvoritev ’ ' ražstaVe «Lupljenje fiešpt bo ob l9.' uric Kulturnem
X .Otvoritvenem
programu bodo nastopili učenci OS Dobrovo, Briški oktet in oktet iz bližnjega Krmina. Predvajan bo tudi dokumentarni film o izdelovanju prunel na Bizeljskem, ki je nastal v sodelovanju med Posavskim in Goriškim muzejem.
Katja Kogej
speri, Ul. Roma, Travnik. Prepoved velja do 15 minut po prihodu zadnjega kolesarja.
V nedeljo bodo kolesarji s Travnika odpeljali po isti progi proti Vidmu. Zato bo v omenjenih ulicah prepovedano parkiranje od 8. ure dalje, vožnja pa od 9.30, vse do odhoda zadnjega tekmovalca. Od 9. ure dalje, pa do 15 minut po vožnji zadnjega kolesarja bo ustavljal promet tudi na celotnem odseku državne ceste št. 56 proti Vidmu.
Zaradi potreb Gira bo od 7. ure v soboto pa do odhoda kolesarske karavane prepovedano parkiranje tudi na Trgu Battisti in v Ul. Ca-doma, ki jih bodo namenili izključno vozilom spremstva. Zaradi del pri postavljanju tribune, bodo po potrebi na Travniku in v Ul. Arci-vescovado v petek in soboto uvedb še dodatne prepovedi v prometu.
Goriška sekcija prostovoljnih krvodajalcev pripravlja izredno zbiranje krvi, ki jo bodo namenih o-trokom v pokrajini Sassari, med katerimi je zelo razširjena sredozemska anemija. Zato pozivajo krvodajalci vse zdrave prebivalce med 18. in 60. letom, naj z vsaj enkratnim darovanjem krvi pomagajo tem mabm bolnikom.
GIMNAZIJA LICEJ «PRIMOŽ TRUBAR*
vabi na
Slovesno akademijo ob 100-letnici rojstva Alojza Gradnika Kulturni dom v Gorici, 3. junija, ob 21. uri.
Drevi koncert gojencev CM
V sklop tradicionalnih zaključnih prireditev šole Glasbene matice se uvršča tudi drevišnji klavirski koncert Magde Prinčič, Katerine Ta-baj in Silvie Zazzaro, gojenk višje stopnje šole iz razreda prof. Helene Plesničar. Vendar pa ima koncert še poseben pomen: gre za dekleta, ki so tik pred diplomo. Zaključujejo študij glasbe na naši šoli. Zato upravičeno pričakujemo, da bo produkcija, ki bo na sporedu drevi, ob 20.30 v predavalnici v Ulici della Croce, prav gotovo na visoki izvajalski ravni, dokaz nadarjenosti in vztrajnosti gojenk samih, pa tudi nedvomno zasluga vodje klavirskega oddelka šole.
MiiiHiiiiititiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiimiiimiiiimiiiiniiiiiitiiimiiiiniimiiiiMiiimiiiiiHmtiiitmiimiiniiitiiiiiiiii
V DOBERDOBU BODO 0 PRORAČUNU GLASOVALI V SREDO, 8. T. M.
Precej zahteven jc letos postopek za pripravo finančnega proračuna občin, bodisi zaradi precejšnjih novosti, ki jih uvaja, bodisi zaradi nejasnosti v tolmačenju v zakonskem dekretu zapopadenih določil. Ob tem bi kazalo omeniti podrobnost, ki jasno opredeljuje neurejenost razmer na področju javne uprave. Mnoge občine so okrožnico z uradnim tolmačenjem o izvajanju dekreta o finančnem poslovanju krajevnih u-prav, prejele šele ob koncu prejšnjega tedna.
Nič čudnega torej, če so se v mnogih občinah ob koncu maja zna-šb le s približno izdelanimi osnutki proračunov in če so razpravo in glasovanje o teh dokumentih pre-nesb na prihodnje dni.
Tako je bilo tudi na torkovi seji v Doberdobu, kjer so sicer odobrili nekaj točk v zvezi z letošnjim proračunom (dodatni davek na dohodek od stavb), vendar so razpravo in glasovanje o glavnem dokumentu prenesli na prihodnjo sejo, ki bo v sredo, 8. t.m. Pač pa so na zadnji seji soglasno odobrili spremembo pravilnika o kritju stroškov medobčinskega konzorcija za dom ostarelih. Po novem bodo delež, ki ga plačajo občine članice določab sorazmerno s številom prebivalstva in sorazmerno s številom oskrbovancev v domovih upokojencev.
Doslej so delež občin določali izključno na podlagi števila prebivalstva. Lani je strošeh znašal skoraj 22 mihjonov lir. Župan Lavrenčič je na seji nadalje poročal o srečanju na deželi, na katerem so dokončno razčistib dvome glede uporabe 100 mihjonov lir prispevka za ureditev županstva. Občina omenjeni znesek lahko uporabi, četudi z njim ne bo krila celotnega stroška
načrta preureditve, so dab zagotovilo na dežeb.
Na seji so vzeb v pretres še nekaj drugih točk. Ob koncu velja omeniti, da so na seji bili odsotni vsi trije predstavniki manjšine.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni - Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg repubbke, tel. 72341.
GLASBENA MATICA GORICA
Danes, 2. junija, ob 20.30 v Ul. della Croce
KLAVIRSKI VEČER
gojencev glasbene šote višje stopnje iz razreda
prof. Helene Plesničar
Vabljeni!
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo. 5. junija, izlet v Benečijo z vzponom na Matajur, kjer .bo srečanje s., člani »PD Vrhnika. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zbirališče in odMod”S parkirišča bencinske črpalke v Ul. Aquileia, pri Lo-čniškem mostu.
Društvo nadalje obvešča člane, da bo poskrbelo za popoldanski avtobusni izlet na srečanje zamejskih planinskih društev, ki bo 19. junija v Nabrežini. Prijave v trgovini Bavcon v Carduccijevi ubci. Avtobus bo zagotovljen, v kobkor bo dovolj prijav.
V teku je vpisovanje otrok v prve razrede osnovnih šol. Rok za vpis se zaključi 10. junija. Starši lahko za vpis poskrbijo v uradih dveh didaktičnih ravnateljstev (v Gorici in Doberdobu) ter na posameznih šolah. Slovenski otrok spada v slovensko šolo!
Kino
Gorica
VERDI 18.30-22.00 «Un'ombra nel buio*.
CORSO 18.45—21.45 «D signore della guerra*. R. Chamberlain. VITTORIA 17.30-22.00 «1 sette desi-deri porno di una vergine*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Iršič
EXCELSIOR 18.00-22.00 «Spetters». PRINCIPE 18.00-22.00 «D professio-nista*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00-21.00 »-Goljufiva igra*. Ameriški film.
SVOBODA 19.00-21.00 «Dokler ne u-bijem tudi tebe*. Ameriški film. DESKLE Danes zaprto.
POGREBI:
ob 10. uri Teresa Miculin vd. Me-deot na glavnem pokopališču; ob 11. uri Anton Makuc iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopahšče v Štandrež; ob 13.40 Antonio Zuttio-ni iz splošne bolnišnice v Gradišče.
Zapustil nas je
ANTON MAKUC
dolgoletni družbenopolitični delavec, v prvem povojnem obdobju predstavnik Demokratične fronte Slovencev v goriškem občinskem sveti}.
Ob izgubi izreka sožalje
Slovenska kulturno-gospodarska zveza
Gorica, 2. junija 1983
Upravni svet Kmečke banke se pridružuje žalovanju svojcev in sorodnikov ob smrti
ANTONA MAKUCA
dolgoletnega člana upravnega sveta zavoda. Gorica, 2. junija 1983
OB ZBOROVANJU KROŽKA JACOPO STELLINI V ŠPETRU SLO VENOV
Resno vprašanje o manjšinski zaščiti izkoristili za grobo volilno propagando
Desničarski krogi z ustrahovanjem skušajo zaustaviti naravni proces narodne istovetnosti Beneških Slovencev
Ena izmed poglavitnih zahtev, ki jih Slovenci v Italiji postavljamo, <o govorimo o globalni zaščiti. je priznanje narodne istovetnosti Beneških Slovencev. Kot naravna posledica te, z naravnimi in pisanimi zakoni podprte zahteve, je zunanja in javna manifestacija te volje, kar pomeni v prvi vrsti slovensko šolo, rabo slovenščine v javnosti, nameščanje slovenskih javnih napisov itd.
Krščanska demokracija, m- še nekatere za to vprašanje neobčutljivo stranke so nasprotnega mnenja. Zanje Beneški Slovenci niso pripadnik slovenskega naroda. Svoje gledanje na to vprašanje je KD prejšnji dan opredelila v Špetju preko izjav deželnega odbornika Mizzaua. desničarja v stranki, ki se kot predsednik furlanskega filološkega društva ima za samovoljnega pokrovitelja jezikovnih skupnosti na območju Furlanije in njene soseščine.
«Potrebno je zaščtiti dialekt, zakaj z uvajanjerO književne slovenščine bi ga onesnažil,* je dejal Mizzau in si za utemeljitev te svoje »znanstvene* trditve priklical na pomoč nekega profesorja, ki je glede zaščite nekega na območju Karnije govorečega nemškega narečja, dejal, da bi ga uničili, če bi na tistem območju uvedli poučevanje književne nemščine.
Za Mizzaua je najbolj nevaren sovražnik narečja zakonski osnu-
Letos v Radencih več tujcev
V znanem zdravilišču Radenska, ki razpolaga v svojih objektih z več kot 1500 posteljami, so zabeležili letos v prvih treh mesecih kar 48 tisoč nočitev, kar je za pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Razveseljiv je tudi podatek. da je bilo več kot 11 tisoč nočitev tujih gostov, kar je za dobrih 22 odstotkov vec kot lani. To gre predvsem na račun Moravskih topne, kjer je letos v strukturi gosvov tujcev več kot 70 odstotkov.
Sicer pa so se v Raum&kj skrbno pripravili za letos-1jo praiui-Jturističatju 5eainu.„V.JBfc novcih, termalnem kopališču nedaleč od Ljutomera, so odprli nudistični kamp, ki je prvi nudistični kamp v terma! nem kopališču v Evropi. Kamp je druge kategorije in ima svoj bazen, od oblečenega* kampa je ločen z ogeijo. Nudistični kamp je 'e sprejel prve goste iz soseinje Avstrije.
J. O.
tek komunistke Gerbčeve, v teh predvolilnih dneh pa je prav takšen sovražnik tudi Baracetti. ki je po tretji televizjski mreži zahteval sprejem globalnega zaščit-nega zakona.
Mizzau si je na shodu, ki ga je društvo Stellini iz Benečije sklicalo v Špetru, postavil ob bok nekaj oseb, ki po svojih lastnih izjavah že vsa povojna k“ta živ jo proč od Benečije. Te osebe, ki so govorile «v imenu domačinov*, so bili dva visoka oficirja in en občinski tajnik. Spraševali so se, kdo »dovoljuje* uporabljati — prav te besede so izrekli — besedo Benečija. Oni. so rekli, da niso nobena manjšina, da so jih v šoli učili, da so tisoč let gledali Rim, Oglej in Čedad. Omenjali so a-neksionistične težnje Jugoslavije in blatili duhovnike. Zahtevali so, da je Rim točno obveščen o razmerah v Nediških dolinah, da ne bi, Bog ne daj, storil kakšne napake in priznal manjšino. Njihovo zavzemanje za dobrososedske odnose z Jugoslavijo ni moglo nikogar prepričati, da so poslušali stare in zakrnjene fašiste, ki skušajo zaustaviti naraven proces osveščanja Beneških Slovencev, kot so ga vsa povojna leta zavirali s tem. da so preprosto ljudstvo te-
rorizirali z odvzemom pokojnin, s komunizmom itd. In da so ob vsaki priložnosti, in tudi z zbiranjem podpisov ob gonji dvojezičnosti v Benečiji strmeli samo k enemu cilju: vtepsti ljudem v glavo strah pred vsem, kar je slovensko.
•Na takšne grde izpade je Viljem Černo odgovoril z zahtevo 'po izvajanju ustave in z njihovo neutemeljenostjo od-trenutka dalje, ko so 1947. leta mejo dokončno začrtali, Župnik Pastjuale Gujon je povedal, da bere evangelij in daruje mašo v slovenščini in da ga vsi popolnoma razumejo. (Medklicev prostaških poslušalcev, ki so spremljali Gujonovo izvajanje, ne bi navajali.) Priznal pa je Gujon, da se zaradi potujčevalnega procesa v slovenski pogovorni jezik vedno bolj vrinjajo italijanski izrazi. Kar pa zadeva »onesnaženje* narečja, je Gujon dejal, da se v videmski pokrajini govori furlan.ščina. pa čeprav v šolah poučujejo v italijanščini, da velja isto za Italijane v Istri, da južno-tirolski Nemci prav tako govorijo svoje narečje, medtem ko se v šoli učijo v knjižni nemščini itd.
Župnik iz Lies Romanin Azegiio. po rodu Furlan, je vprašal organizatorje, kako nameravajo zaščititi slovensko narečje. Zelo se je prirediteljem zameril, ker je zagovarjal pravično rešitev vprašanja naše manjšine.
Da gre za vprašanje zaščite jezikovne manjšine, je zelo lepo bilo razvidno tudi iz posega predsednika Gorske skupnosti Nediških dolin Giuseppa Chiucha, ki ga domačini kot sebi enakega imenujejo kar z izvirnm imenom Čuk, Ali ponevedoma ali zaradi klica krvi je med pozdravnim nagovorom Chiuch zelo Vljudno opozoril Mizzaua, da ga on, Chiuch, dobro razume, ko govori furlanski, M z-zau pa njega, Chiucha, ko govori v svojem narečju, ne razume.
Všeč nam je bilo tudi zadržanje deželnega odbornika Romana Specogne (KD). Ko so mu hoteli «dati besedo*,, še je zahvalil za ponudbo, češ, da zanjo ni prosil. Očitno se v tisto druščino (vsaj javni) ni želel vključiti.
Lahko bi navedli še marsikakšno izjavo in opisali naša zapa-žanja, vse pa, bi; gdVbrifO 0'jdokij-, šnji protislovnost!" v tako ‘ hetMtj-'gefiTstfafiki,'" Kakršna' je' KD. ,Go-" vorilo pa bi tudi • o’nekem spod budnem procesu, ki si utira pot z izobraženci, mlajšimi duhovno odprtimi ljudmi, izseljenci, duhovniki in drugimi poštenimi domačini in simpatizerji za našo stvar.
Če naj izhajamo iz tistega, kar je sprejemljivega bilo povedanega na tem shodu, potem se z besedami nekega razpravljalca tudi mi vprašujemo, zakaj niso pustili k besedi predsednika društva Ja-copo Stellini, Mara Ruttarja? Ali zato ne, ker se je z njim v narečju mogoče zelo lepo pogovoriti in ker se tudi sam zavzema za njegovo zaščito?
In dalje! Zakaj stopajo v ospre-
dje ljudje, ki uporabljajo besedišče terorja vrednega najbolj a-kutne hladne vojne?
Vprašujemo se tudi, kako je mogoče, da krščanska demokracija nekaterim svojim predstavnikom dopušča, da v obmejni politiki do enega dela slovenske manjšine vodi politiko strategije napetosti. Četudi gre za volilno propagando, je takšno ravnanje vendarle preračunano na dolgotrajne psihološke učinke, ki imajo, kot že vsa povojna leta, en sam cilj: preko različnih faz potujčiti Beneške Slovence.
Da se motimo, nas bodo prepričala samo dejstva, ki bodo demantirala dosedanji razvoj dogodkov na Videmskem.
GORAZD VESEL
Sterijino pozorje gre h koncu
NOVI SAD — V vojvodinskem glavnem mestu se bliža h koncu najpomembnejši jugoslovanski gledališki tekmovalni festival, na katerem je sodelovalo (sicer iz-'ven konkurence) tudi Slovensko stalno gledališče iz Trsta s Kmeclovimi «Mutastimi brati*. Vsekakor je bil poziv na sodelovanje lepo priznanje naši gledališki hiši.
Omenili smo, da je novosadsko
vSterijino pozorje* tekmovalnega značaja. Občinstvo in kritika sta ocenila, da je bila doslej najboljša predstava zHrvatski Faust» v izvedbi Jugoslovanskega narodnega gledališča iz Beograda, ki je dobila oceno 9,25. Režiser te predstave je Slobodan Urtkovski. Tako je «Hrvatski Faust» trenutno na prvem mestu, sledijo pa mu «Ujetniki svobode» v izvedbi ljubljanskega Mladinskega gleda lišča, tSokol ga ni ljubih in »Neki čas v Salzburgu».
Idrijski rudarji odkrili bogato žilo
IDRIJA — Po ponovnem, odprtju rudnika živega srebra sredi aprila so rudarji naleteli na bogato žilo živosrebrne rude, ki jim daje nade, da bodo letos pridobili 46 ton živega srebra za potrebe jugoslovanskega gospodarstva.
Ta naloga je težka, posebno še če upoštevamo, .da sedaj v rud niku dela samo 170 delavcev od predvidenih 220 in da rudnik ni delal kar šest let, kar se pozna prj njegovem vzdrževanju.
Delovni kolektiv pa močno skrbi, kako bodo pokrili lansko izgubo, za katero pristojni republiški organi še niso ponudili ustrezne rešitve.	J. O.
Z NEDAVNEGA OBČNEGA ZBORA
Društvo zamejskih likovnikov pomemben kulturni dejavnik
V	dveh letih je izpeljalo več pomembnih prireditev • Poročilo predsednika Deziderija Švare
V	ponedeljek, 30. maja, je bil v Gregorčičevi dvorani občni zbor Društva zamejskih likovnikov. Pretekli sta namreč dve leti od usta novnega občnega zbora. V tem času je bilo društvo pobudnik neka terih pomembnih prireditev, kot sta bili na primer retrospektivni razstavi slikarjev Lukežiča in Hlavatpja ob dneh slovenske kulture. Isto časno pa je društvo začelo sodelovati pri koordinaciji razstav in se začelo uveljavljati kot nov kulturni dejavnik v našem prostoru. Tako je dejal predsednik Deziderij Švara v svojem poročilu in še dodal, da postavljeni cilji niso bili v vsem dosežem in to zaradi neizkušenosti odbora, zaradi težav, ki jih srečujejo na tem še nezoranem polju in zaradi neobčutljivosti ustanov do njihovega delovanja. Cilji in potrebe, zaradi katerih je nastalo DZL, sorše aktualni. Na koncu pa je Švara še dodal, da prireditelji «Dngvav kulture Slovencev v Italiji* niso obvestili društva o razstavi, ki bi morala v Ljubljani pred stavljati zamejsko ustvarjalnost na likovnem področju in na ta način dokazali, da še vedno podcenjujejo vlogo DZL. S tem v zvezi je občni' zbor podpisal izjavo za v javnost.
Tajnik Sergij Cesar je nato v svojem poročilu poudaril dejstvo, da mora društvo najti formulo, s katero bi to kulturo našega časa, vizuelno komunikacijo, bolj dinamično posredovali pubuiki, ki ne bi bila več pasiven gledalec, a bi tudi soustvarjala. Vizuelnosl je namreč značilnost našega časa, ko človek sprejema zunanje informacije predvsem *z očmi*. Bolj gledamo, kot poslušamo, vohamo alt tipamo. Povedal je še, da bo društvo začelo objavljati bilten, s katerim bo informiralo ostala društva o svojem delovanju in bo tako lažje prišlo do sodelovanja z drugimi društvi. Bilten pa bo nudil informacije tudi o likovnem dogajanju v Sloveniji, Italiji in po svetu.
Nato je Franko Vecchiet pozdravil občni zbor v imenu Z SKD in opozoril na nekatere probleme, kot so npr. potreba po točno začrtanih smernicah takega delovanja, po koordinaciji prireditev v mestu in nazadnje še dejstvo, da ima društvo raznoliko članstvo in je ob tem potrebna diferenciacija programov.
Po Vecchtetovem posegu se je razvila diskusija o nakazanih problemih. Nato so sledile volitve v novi odbor, ki ga bodo sestavljali: Boris Zuljan, Sergij Cesar, Franko Vecchiet, Atilij Kralj, Demetrij Cej. Fabio Smotlak, Miloš Jugovič, Jasna Merku, Deziderij Švara, Cristina Baldassi, Marjan Kravos, Ljana Drašček, Zora Koren - Škrk in Barbara Gruden. Milko Bambič je bil izvoljen za častnega predsednika zaradi svojih zaslug v delovanju na likovnem področju. Novi odbor se bo prvič sestal v ponedeljek, 6. junija, ob 20.00.
(bg)
muiiHiiiiiiiNMiiiimiimiiiHiiiiiuiiiiifiiuiiiiMiiiiiuaiimiiiiiiiiiMUumiiiHiiiiiMMiimiiii

PRED 65 LETI TEŽKA LETALSKA NESREČA V ČIČARIJI
Drevesa so se lomila kot v silnem viharju nato pa je nastopila mrtvaška nočna tišina
Strmoglavil je vojaški hidroavion in tri osebe so pri tem izgubile življenje
V Mrliško matično knjigo župnije Golac v Čičariji je pred 65 leti župnik Vincenc Dolenec, po rodu iz Planine pri Rakeku za pisal sledeče besede: «Dne 15.6.
J1918 jč' bil pbšlan iz Pole zrako-' plwdaJvrže'bombeJ na vojaške* , papra,ve v Mestre na Italijanskem. Ko so to s vršili so se hoteli vrniti v Polo, toda vihar jih je zgrabil in vrgel v vrh Medviži-ce, kjer se je vse razbilo. To se je zgodilo ob 11. uri ponoči 15.6.1918. Bilo se je plat zvona in ljudje so jih vso noč iskah. ali šele zjutraj našli. Zvečer, bj-la je ravno nedelja, so jih pri peljali v kapelo na pokopališču, kje so jih po krščansko na pare postavili in potem v torek 18.6. 1918 pokopali * Nadalje je župnik vpisal v knjigo imena treh ponesrečencev.
Vsled dejstva, da je šlo za vojaško letalo, so podatki zelo sko
pi. Da bi se vsaj približno seznanili s tedanjimi razmerami v času te nesreče, sem v tržaški Mestni knjižnici pregledal vse časopise, ki so tedaj izhajali pri nks irPtb v prvi vrsti -Ecttndšf1 m Lavorštore.'" Nsbaden - od" dosegf ji- • vih -časopisov ne -omenja te nesreče daleč od Soške fronte. Razvidno pa je, da so avstroogrske čete tedaj po prodoru fronte pri Kobaridu (Italijani imenujejo za njih to vojno katastrofo »La Dl sfatta di Caporetto*) prišli do reke Piave. Tako objavlja italijansko dnevno vojno poročilo z dne 14.6.1918 (Edinost od 18.6.1918) »Sovražnik je včeraj po srditi in obsežni topovski pripravi poskušal zavzeti naše obrambne na prave . . .» Poročilo od 15.6.1918 omenja močan ogenj sovražne ar-tiljerije od doline Lagarine do morja. Nadalje poroča o prodoru Avstrijcev čez Piave pri Ner-
mnM.M.......m.,,.,.,,,,,.,mu..,..!.m.............................................................
Patronat KZ - INAC svetuje
Starostna pokojnina po konvenciji
Vpr.: »Res je, da sem sorazmerno še mlada, vendar pa bi rada pravočasno uredila svojo pokojninsko zadevo, da ne bi imela presenečenj ob upokojitvi. Kot bivša jugoslovanska državljanlca sem bila redno zaposlena v Jugoslaviji polnih 15 let, nato sem se poročila s tržaškim Slovencem in sem tako pridobila italijansko državljanstvo. Po poroki sem imela otroka in sem se v celoti posvetila družini, nekaj malega pa delam na domači kmetiji. Zanima me, kako bo z mojo pokojnino. Najprej bi rada ve-

PREJŠNJO NEDELJO
Godba «Viktor Parma» gostovala v Soligu
Trebenci so sodelovali aa proslavi 100-Iof-mIco obstoja tamkajšnjo zadružno mlekarne
V nedeljo so v kraju Pieve di Soligo pri Coneglianu gostovali godbeniki Godbenega društva »Viktor Parma* iz Trebč. Treben-ski godci so odšli na pot z vese limi občutki, saj so jih povabili zato. da bi v Soligu sodelovali na pomembni manifestaciji — na proslavi lOOletnice obstoja tamkajšnje zadružne mlekarne. Zna no je, da je Soligo pomembno kmetijsko središče, imajo pa tudi v vinogradništvu zavidljivo tradicijo.
Goste iz Trebč so domačini in predstavniki oblasti sprejeli prijazno, ta prijaznost pa se je na koncu sprevrgla v navdušenje, posebno potem, ko je godba »Viktor
Parma* odigrala svoj koncert. Kar naprej bi poslušalci sledili raznim skladbam, ki so se zvrstile na sporedu.
Vendar s tem še ni bilo konec gostovanja Trebencev. Obiskali so tudi znano vinsko klet in v veselem razpoloženju še parkrat pogledali v note, ,tako da se je dan iztekel v zares prijateljskem vzdušju. Na to kaže tudi dejstvo, da so domačini povabili člane godbe, naj si ogledajo njihove domačije. Vsi udeleženci tega prisrčnega gostovanja so se nato vračali v rojstno vas polni lepih vtisov in z željo, da bi se tj stiki in gostovanja še nada ljevali.
dela, če bom dobila pokojnino v Jugoslaviji in če nimam do volj dobe, bi rada sama doplačala razliko. Zanima me tudi, če bom imela kako pravico v Italiji z ozirom na to. da nisem bila nič zaposlena. Z radovednostjo pričakujem vaš odgovor in se vam vnaprej zahvaljujem za pozornost.* K.Z.
Zelo pametna in pravilna je vaša skrb, da preverite, kakšen je vaš zavarovalni položaj in da tako lahko pravočasno ukrepate, da si zagotovite pravico do starostne pokojnine. Žal vsi niso tako marljivi in odlašajo vse do zadnjega, kb se često znajdejo ped neprijetnimi presenečenji, ko je prepozno, da bi napolnili nastale vrzeli.
Svetujemo vam, da najprej na osnovi delovne knjižice ali kakega drugega dokumenta vložite prošnjo na Skupnost pokojninske ga zavarovanja v Ljubljani SPIZ, da vam izda odločbo z navedeno vso zavarovalno dobo, ki jo u-veljavljate v Jugoslaviji. Na o-sndvi 15-letne zavarovalne dobe bj ne pridobili pravice do samostojne pokojnine s 55. letom (potrebnih je najmanj 20 let), izjemoma pa bi starostno pokojnino lahko dobili s 60. letom, če ne bo novi zakon (stopil bo v veljavo s 1. julijem 1983) več vseboval pogoja 40 mesecev delovne dobe v zadnjem petletju.
V vašem primeru pa obstaja veliko enostavnejša rešitev: dovolj je, da se zaposlite v Italiji kot odvisna delavka, recimo za en mesec, in tako pridobite pravico, da se ob dopolnitvi 55. leta starosti aplicira konvencija med Italijo in Jugoslavijo. Tako bi vi prejeli minimalno starostno pokojnino INPS v Italiji z enim samim zavarovalnim prispevkom pri italijanskem nosilcu zavarovanja. Zato vam predlagamo, da se nekje začasno zaposlit*.
Kar pa zadeva možnost plačevanja prostovoljnih prispevkov, ta oblika integriranja pokojninske dobe sploh ni predvidena po jugoslovanski zakonodaji. V Italiji pa bi lahko dobili avtorizacijo za plačevanje prostovoljnih prispevkov le v primeru, da se trenutno zaposlite. Vendar pa bi morebitno plačevanje prostovoljnih prispevkov sploh ne vplivalo na višino starostne pokojnine, temveč bj le izpolnjevali upravne pogoje za pridobitev invalidske pokojnine, kj pa je dandanes postala prava redkost.
vesi in ozemlju Fogara in Musile. »Naša in zavezniška letala (omenja poročilo z dne 16.6 1918) so se krepko udeleževala bitke. Sestreljenih je bilo 31 sovražnih letal*.. Poročilo dva dni pozneje sporoča, da so Italijani v zadnjih dveh dneh sestrelili 44 sovražnih (avstrijskih) letal.
Dunajsko vojno poročilo (II La-voratore od 16.6.1918) omenja, da so avstrijske čete pod poveljstvom maršala Borojevica, komandanta Soške fronte, sprožile ofenzivo ob delti Piave in prišle do roba Beneške lagune. Vsi ti dogodki so povezani s katastrofo vodnega letala (hidroaviona), V skalovju Rašušice (kota 1984). Letalo se je dejansko vračalo od enega od svojih poletov iz Puljskega morskega vzletišča (See-flugstation) na bombardiranje vojnih objektov in italijanskih mest.
Osebno se spominjam omenjene noči, ko nas je prebudilo iz trdega nočnega sna močno nizko brnenje letala, ki je baje izgubilo smer vrnitve v svojo bazo. To grmenje so slišali ljudje ne samo Golca in zaselkov Brda, Gojaki in Zagrada, temveč še dlje v Skadanščini in Gradišču. Sledilo je močno lomljenje dreves podobno silnemu viharju in končno tresk. Sledila je mrtvaška nočna tišina. Vaščani Golca in zaselkov so, kakor omenja župnik Dolenec, bili plat zvona in zbegani vso noč tavali okoli in s petrolejkami in oljnatimi leščerbami (farali) iskali ostanke letala in ponesrečence. Komaj ob zori so zagledali pod vrhom Rašušice (najvišje kote Medvižice) trup letala, ki je štrlel iz vejevja in izkoreninjenih dreves bukovega gozda. Ni potrebno niti omenjati s kakšno hitrostjo in radovednostjo je vse staro in mlado hitelo do mesta nesreče. Prizorišče letalske nezgode je bilo srhljivo. V krogu sto in mogoče več metrov okolj so bile raztresene razbitine letala in najrazličnejših
predmetov (motorja, orientacijskih naprav, strojnice z izpraznje nimi naboji). Prazen rezervoar bencina je ppmefljk, Ha so bili tudi v stiski gSfFivcpi. Našli smo tudi .signalne pištole brez signal i nih raket. Trupla treh članov posadke so bila ob tfflarcu v stene odvržena iz letala in ležala spokojno nedaleč eno od drugega Istega dne so jih vaščani pripe ljali na lojtrah v kapelo na gol canskem pokopališču. V torek 18.6.1918. so jih ob veliki ude leibi vaščanov in ljudi iz sosed njih vasic pokopali. Delegacija mornarjev iz Pulja jim je prinesla poleg vencev še velike lesene križe z imeni posameznikov. Križi so trohneli več desetletij dokler jih niso zamenjali nagrobni kamni in križi domačinov.
dr. FRAN JURIŠEVIČ
Prvi vzpon na Evcrest
V nedeljo je minilo natanko trideset let od prvega vzpona na Mount Everest, najvišji vrh na svetu. 8848 metrov višine te gore ostaja še danes krona kariere vsakega alpinista. Zato je »streha sveta* skoraj hipnotično privlačna, številni alpinisti pa so pripravljeni tvegati življenje, da bi jo premagali.
Devetindvajsetega maja 1953 sta prilezla na najvišji vrh sveta 33-letnj čebelar Edmund Hilary iz Nove Zelandije in njegov nepalski vodnik 38-letni Tenzing Norgay.
ŠIBENIK — Na področju okrog Šibenika že sedaj letuje kakih pet tisoč turistov, večinoma tuj cev, ki so se namestili pretežno v hotelih. Vendar se tudi v avtokampih začenja «turistično» življenje. saj so tudi tja prispeli prvi gostje. Skratka, hotelirji so optimistično razpoloženi in pričaku jejo, da bodo v drugi polovici tega meseca vse zmogljivosti za sedene.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šola in vzgoja
13.00	Italijanska kronika
13.25	Vremenske razmere
14.00	Dnevnik 1
14.00	Zgodovina Italije:
Marčne ide
15.15	Evrovizija
«66° Giro dTtalia*
19. etapa Vicenza - Selva di Val Gardena
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05	Risanka
17.20	«Happy magic*
vmes TV film iz serije «Happy days»
18.20	Dnevnik 1 - Kronike Sever kliče Jug
Jug kliče Sever
18.50	Stanlio in Ollio — komični film
19.00	Dogodki, osebe in osebnosti Vodita Enrica Buonaccorti in Mino Damato
19.45 Almanah in Vremeifska slika
20.00	Dnevnik 1
20.30	Test — nagradno tekmovanje, vodi Emilio Fede
21.50	Dnevnik 1
22.00	«Benedetta. & Company* — TV nadaljevanja, 5. del
22.55	Krysztof Zanussi:	režiser
popolnosti
23.20	Dnevnik 1 — Zadnje vesti in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Opoldanski spored
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri
13.30	Šola in vzgoja
14.00	Tandem oddaja vsebuje:
14.05	in 14.25 Videogames
14.15	Risanka 1135 V studiu
14.55	»Blondie* - TV filip
15.20	Dan v ,. — otroška oddaja
15.40	Po mojem mnenju______
15.50	Risanka '
15.50	Otroška oddaja
16.20	V studiu
16.30	Šola in vzgoja
17.00	Boomer, pametni pes — TV film
17.30	Dnevnik 2 — Flash
17.55	Risanka
18.50	Eddie Shoestring — zasebni detektiv — TV film Vremenska slika
21.20	«Due di tutto* - «Samo dva* četrtkov variete
22.20	Dnevnik 2
22.30	Dnevnik 2 - športne vesti
23.40	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
17.50	Zvoki — Italijanska ljudska glasba
18.25	Glasbena oddaja, vodi Daniela Goggi
19.00	Dnevnik 3
19.30	Dnevnik 3 - Deželne vesti
2j).0aršftla jn vzgoja 20.3*1 -Brigiue Bardot, portret veliki ijgfžOKe, ki ga je "pri-'] pravil Allain Bougrain -a/Oeobourg,—zfcdnje nedtdije--' vanje
21.30	Dnevnik 3
22.05	«Mare matto* — film
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.35	TV v šoli 17.50 Poročila
17.55 živali v gibanju — poljudnoznanstvena serija 18.25 Ljubljanski obzornik 18.40 Na semdi stezi
Večji del oddaje bomo po svetili telesni kulturi na Visokih in Srednjih šolah. U-gotavljamo namreč, da je tovrstna dejavnost velikokrat zapostavljena in da nas na tem področju čaka še veliko dela. O problematiki se bo z gosti pogovarjal Marjan Lah.
Rok Kopitar je bil pred tremi leti naš najboljši atlet. Po poškodbi je skušal ujeti svoje dosežke, boj s štoparico pa še vedno traja. Kakšen je (in bo) njegov povratek, bo povedal sam, svoja razmišljanja o tem bo dodal tudi njegov trener Mitu Kocuvan. Prispevek pri pravi ja Marko Rožman.
V mesecu maju so nas nekateri športniki spet razveselili z dobrimi dosežki doma in na tujem, najboljši bodo seveda dobili zaslužni na mesta v naši razvrstitvi: »najboljši športniki meseca*. 19.10 Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.30	TV dnevnik
20.00	Tednik
21.05 Francoski šanson s Cathe-rine Sauvage
21.30	Dolgo iskanje: Zulujski Sion — dokumentarna'serija
22.20 V znamenju
Koper
14.00	Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednje vesti:
GORICA — Bregovi Soče preplavili dva hektarja terena;
TRST — Zapadel rok za predstavitev kandidatnih list.
17.00	Odprta meja
17.30	TVD - Novice
17.35	TV šola
18.00	Obiskovalci — serijski film
19.00	Lignano International Shovv
19.45	Z nami pred kamero — oddaja v živo
20.30	Visoki pritisk — glasbena oddaja
21.30	Obzorja
22.00	Turistični vodič
22.15	TVD — Danes
22.30	Nori malar — TV drama
-i.i. Zagreb
17.45	Modro kot pisano
18.15	'TV koledar
18.25	Kronika občine Split sfsdn 18.45' Zabavno - glasbena oddaja
19.30	TV dnevnik
20.00	Monitor — politični magazin 21.05 Kvizkoteka

Pridne in marljive mlade roke
* mm** v
Bliža se konec žalskega leta in s tem se sačenjaje vsakovrstne zaključne prireditve. Tako so prosežki osnovnošolski otroci pripravili s učitelji razstavo ročnih del, ki kaže na njihovo pridnost in marljivost.
TRST A
7.00,	8.00, 10.00,	13.00, 14.00,
17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva; 8.45 Glasbena matineja; 10.10- S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Na goriškem valu; 12.30 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje*; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: E. Jurič: «Leva dlaka je jaka*; 14.30 Otroški kotiček: »Sem in tja skozi čas*; 15.00 Diskoteka*: 16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba: Simfonični orkester RTV Ljubljana, Mladinski zbor Glasbene matice v Trstu, sopranistka O. Gracelj, mezzosopranistka E. Novšak Hou-ška, dirigent S. Kuret: 18.00 četrtkova srečanja; 18.30 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved: Cestne razmere; Objave; 6.45 Prometni servis; Napoved sporedov; 13.00 Prisluhnite med glasbo: 13.10 Predstavitev popoldanskega programa: 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Narodne ponarodele: 14.20 Iz glasbene ustvarjalnosti; 14.45 Glasbene želje poslušalcev po telefonu;
15.30	Vaša prijatelja . Ljubljanski
Srednji val 546,4 metra ali 549 kUohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW - Nanos 88,6 MHz
in Nedeljski dnevnik; 15.50 Pojdimo v kino; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Pogovor o...
KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30. 14.30, 16.30, 17.30. 19.30 Poročila; 7.15,
11.00,	12.30, 15.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro;
7.00	Horoskop; 7.30 Glasba: 8.45 Radijska priredba; 9.15 Poje in igra skupina Casadei; 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Glasba in pošta; 10.10 Leteči zmaj . otroška oddaja; 10.35 Glasba; 11.00 Svet mladih; 11.30 S prve strani; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah: 14.32 Pesem tedna; 15.00 Leteči zmaj - otroška oddaja; 15.20 Glas ba; 16.15 Edig GaUetti; 16.32 Glasba; 20.00 Zaključek programa.
RADIO 1
7.00,	8.00. 10.00,	11.00, 12.00.
13.00,	15.00. 18.00, 19.00 Poročila;
6.00	8.30 Jutranji variete:	9.00
Glasbeno-govomi program; 10.03 Reportaža o «66. giru d’lt«lia»;
10.33	Pesem v času; 1U0 Glasba;
11.33	Radijska nadaljevanka; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master - glasba za vse okuse; 15.03 Ali me slišiš; 16.30 Kulturne aktualnosti; 17.30 Globe-trotter - nove plošče; 18.05 Igra II guardiano del faro; 18.30 Glasbena knjižnica RAI; 19.30 Jazz glasba Radiouno; 20.00 Zgodbe nekega prijatelja: ubogi BlitZ; 20.28 Radijski variete; 21.52 Objektiv Evropa; 22.27 Misli King-Konga: 22.50 Glasbeni odmor; 23.05 Telefonski klic.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30,13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00-7.20 Dnevi - glasba za dobro jutro; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Spored Radiodue; 8.45 Radijska nadaljevanka; 9 32 Glasbeno-govorni program; 10.30 in 11.32 Radiodue 3131; 12.48 Izgubljeni otok - kanta vtor ji danes in jutri: 13.41 Souitd Track - glasba in kino; 15.00 Fan-fan le Tulipe . radijska drama; 15.42 Natečaj za radijske drame;
16.32	Festival; 17.32 Glasbene ure;
18.32	Pot sonca: 19.90 šola in vzgoja: 20.10 Radijska priredba: 21.00 Nihče naj ne spi...; 21.30 Potovanje skozi noč - proza in poezija; 22.50 Radiodue 3131.
LJUBLJANA
6.00. 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.0(1 Po ročila: 6.10, 645 in 7.35 Prometne informacije; (i.20 Rekreacija; 6-35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan: 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za.-.;
11.05	Ali poznate?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13. ure: Iz naših krajev, iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obve stila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Mehurčki: 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Jezikovni pogovori; 15.05 Radio danes, radio ju tri; 15.15 Vrtiljak; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba: 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Z ansamblom M. Dovžana; 18.15 Lokalne radijske po staje se vključujejo; 18.35 Minute klavirske glasbe F. Pollinija; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci; 1945 Minute z ansamblom S. Žnidaršiča; 20.00 Četrtkov ve čer domačih pesmi in napevov:
21.05	Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.25 Iz naših sporedov: 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk jug. avtorjev;
RADIO OPČINE
10.30 Moja. tvoje in naša kuhi nja; 18.00 Kvartet Sugo iz Argen tine; 19.00 V studiu z vami Robi: Glasbeni koktail.

ŠPORT ŠPORT ŠPORT
KOŠARKA
NA EVROPSKEM PRVENSTVU V FRANCIJI
Španci presenetljivo premagali Sovjete Jugoslavija izgubila tudi proti Izraelu
■V
Španija je tako poskrbela za najvecje presenečenje prvenstva ■ «Plavi» razočarali - Italijani favoriti v drevišnjem polfinalu proti Nizozemski
IZRAEL — JUGOSLAVIJA 99:88 (48:46)
IZRAEL: Lassof 2, Elimelach, Silver 24 (4:5), Aroesti 10 (2:3), Schlechter 2, Berkovich 25 (1:1), Slotichman 4, Zisman 2, Jamsi 20 (2:3), Vacope, Bugin, Willis 10.
JUGOSLAVIJA: Petrovič 20, Kieanovič, Grbovič, Žižič 4, Sunara 12, Poljak, Slavnič, čosič 4, Radovanovič 27 (5:8), Vilfan 10, Dalipagič 11 (1:1), Savovič.
SODNIKA: Hernandez (Španija) in Paszucha (Poljska)
PM: Izrael 9:12, Jugoslavija 6:9. GLEDALCEV: 3.500.
NANTES — Jugoslovani, razočarani po porazu proti Italiji in po nešportnih izgredih med tekmo z «azzurri», so proti Izraelu igrali povsem nezbrano in tudi zasluženo izgubili.
«Plavi», ki so celo sodili med favorite na tem EP, se bodo morali
FINALNI DEL (NANTES)
Včerajšnji polfinalni izidi Od 9. do 12. mesta"
CSSR - Grčija	88:85	(42:42)
Od 5. do 8. mesta
Izrael - Jugoslavija	99:88	(48:46)
Od 1. do 4. mesta »Panija - SZ	95:94	(54:50)
Današnji polfinalni spored Od 9. do 12. mesta »vedska - Poljska (14.30)
Od 5. do 8. mesta vrancija - ZRN (18.00)
Od 1. do 4. mesta "•lija - Nizozemska (20.30)
kateri so igrale Italija, Jugoslavija in sama Španija.
Španci so si zmago vsekakor zaslužili. Bili so vseskozi v vodstvu in so okrog štiri minute pred krajem vodili tudi z 10 točkami razlike.
Danes Italija — Nizozemska
Italija bo drevi ob 20.30 igrala polfinalno srečanje proti presenetljivi Nizozemski, ki je povsem nepričakovano osvojila drugo mesto v izločilni B skupini v Caenu.
«Azzurri» so v tem srečanju seveda favoriti. Osvojili so prvo mesto v A skupini, in to brez poraza proti gotovo kakovostnejšim reprezentancam, kot so bile v Caenu.
Zvezni trener italijanske reprezentance Gamba, ki so mu spremenili izključitev v «pogojno» in bo zato lahko danes vodil svoje varovance, je dejal, da nikakor ne gre podce-i njevati Nizozemcev.
lako boriti za sedmo mesto (proti današnjemu poražencu v srečanju Francija - ZRN), kar je seveda pra-ya katastrofa za reprezentanco, ki je v zadnjih letih osvajala kolajne na vseh mogočih prireditvah.
Na jugoslovanski klopi sta včeraj sedela tudi Kičanovič in Grbovič, jeprav sta bila dan prej izključena. Disciplinska komisija pa je spremenila začetno kazen v «pogojno izključitev« in bi lahko oba košarkarja igrala v tem srečanju. Nista pa stopila na igrišče, ker ju je verjet-no trener Gjergja skušal tako ka-®ovati za nešportne izgrede v Li-•hogesu.
Jugoslovani so že povsem vrgli Puško v koruzo, tako da je v dvomu tudi njihova uvrstitev na sedmo mesto.
Španija — SZ 95:94 (54:50)
ŠPANIJA: Artega, Creus. Sibilio 29 (4:4), Margall, Gimenez 9 (4;5), Rpmay 10 (2:5), Martin 14 (2:2), Cirbalan 9 (1:3), Solozabal 2 (0:4), De La Cruz, Lopez Iturriaga, San-Epifanio 25 (7:8).
SZ: Jeremin 8, Tarakanov 2, En-den, Sabonis 24 (4:6), Lopatov, Der-
jugin 2 (0:1), Valters, Pankraškin,
Miškin 11 (1:1), Jovajša 16, Belo-stenij 17 (3:3), Homičius.
ON: Španija 19, SZ 27. PM: Španija 21:37, SZ 8:11. PON: Corba-lan (32), Sabonis (34), Miškin (35),
Valters (37).
Španci so postavili na glavo vsa predvidevanja, čeprav je treba pomisliti tudi na to, da prave moči sovjetske reprezentance ni bilo mogoče preveriti, saj je bila njena skupina odločno slabša od tiste, v
...........................................................................mn
Uspel praznik ob napredovanju Triestine
KOŠARKA
PO PONEDELJKOVEM SESTANKU
Vsi igralci še naprej pri Jadranu
Po zelo naporni sezoni so jadranovci dokaj utrujeni - 8. junija proti Biču?
Po dolgih desetih mesecih treningov, prijateljskih in prvenstvenih tekem so se tudi za jadranovce pričele »počitnice«. Naj pri tem omenimo le, da so v tem času igrali kar 33 prvenstvenih srečanj, nastopili so na štirih mednarodnih turnirjih (Ježica, Sežana. Ilirska Bistrica in Repen), prijateljskih tekem pa je bilo na pretek (Servola-na, Inter 1904, Barcolana, Eurocar, Kvarner, Novi Vinodolski, Kraški zidar...), poleg tega so nastopili še na turnirjih Sv. Lovrenca v Skednju in pri Scogliettu. Naši fantje se torej v tem času gotovo niso «dol-gočasili», nasprotno! Utrujeni so in tudi «prenasičeni» po dolgi in naporni sezoni. Če dodamo še, da imajo vsi igralci šolske in univerzitetne obveznosti in da bo Robert Daneu konec meseca oblekel vojaško suknjo ter da je Edi Kraus potoval na delo v tujino, potem je tudi jasno, da si bodo pri Jadranu vzeli nekaj «oddiha».
Zato je moral Jadran v tem času ! odkloniti vrsto vabil za prijateljske tekme in nastope na turnirjih tako
BRZOJAVKA AMERICANINA IZ VICENZE JADRANU
Po znanih izgredih na sobotnem košarkarskem srečanju v Vi-cenzi je društvo Americanina poslalo Jadranu naslednjo brzojavko: «Ogorčeni nad necivilnim obnašanjem skupinice vandalov iz Vicenze obnavljamo Jadranu vso svojo solidarnost in športno prijateljstvo. Vašim ranjenim navijačem pa želimo čimprejšnje okrevanje.»	Amerieanino Basket Vicenza
v Italiji kot v Jugoslaviji. Jadranovci pa bodo verjetno edino prijateljsko tekmo igrali v sredo, 8. junija, v Nabrežini proti tržaškemu prvoligašu Biču. Srečanje pa bo pod pokroviteljstvom CONI, ki bi s to tekmo sklenil letošnjo prireditev Mladinskih iger.
Naši košarkarji so v ponedeljek imeli sestanek s trenerjem Splicha-lom in predsednikom dr. Gantarjem, na katerem so podrobno in temeljito ocenili pravkar končano sezono. Vsi po vrsti pa so potrdili,
V PONEDELJEK OB 18.30
Jadranovi košarkarji na Radiu Opčine
Jadranovi košarkarji bodo v ponedeljek, 6. junija, od 18.30 dalje gostje Radia Opčine.
Oddajo bo vodil znani kronist Sergij Tavčar.
se bosta srečala Francoza Vasselin in Noah.
V ženskem polfinalu bo tudi Mariborčanka Mirna Jaušovec, katero čaka Durie (Velika Britanija), drugi polfinale pa bo med Američankama Jaegerjevo in Evert Lloydovo.
Umrl Jack Dempsey
NEW YORK — Pri starosti 87 let je včeraj umrl znani ameriški boksar Jack Dempsey, ki je bil od leta 1919 do 1926 svetovni prvak v težki kategoriji.
Menijo, da je Dempsey v svoji boksarski karieri (od leta 1914 do 1940) zaslužil več kot 10 milijard lir.
Otroška telovadba je v zadnjih letih dobila precej pristašev tudi med našimi najmlajšimi na Goriškem, čeprav smo prav v zadnji sezoni s strani nekaterih društev opazili rahel padec zanimanja za tc zvrst. Vsekakor pa bo treba odslej posvetiti otroški telovadbi še večjo pozornost in to velja v prvi vrsti za društvene odbornike in za starše same, ki so večkrat pasivno sledili telesnokulturnemu udejstvovanju svojega otroka. (Na sliki: trenutek zadnjega srečanja otrok v Sovodnjah na prireditvi »Pozdrav pomladi*)
«iiinilliiiiiliiiiiiiiuiiiiMlllliiliiiminiiiiiiiiiiililimiinililliililniMin,i,ii»“*lni'in,|niiiii||i|inillH,|||,mliiin,,i|,l,l,|l,,|l,|,,,,,,H,,,,,|||,,,,ii,,,,,,,,,,|,l,H"H,l,»
ODBOJKA
V SOBOTO V ODLOČILNI TEKMI
tV^tonek. se je končal. »Praznik napredovanja«, ki ga je koordinacijski center tržaških navijačev priredil v prostorih tržaškega velesejma. Organizatorji so ob tej priliki nagradili igralce, trenerja in spremljevalce Triestine; navijači pa so imeli priložnost od blizu spoznati svoje miljenčke. (Na sliki: De Falco med
podpisovanjem avtogramov)
da bodo tudi v prihodnjem prvenstvu igrali pri naši združeni ekipi.
Zato so vse govorice, ki so se te dni širile, da bi baje nekateri naši košarkarji (Ban, Vitez...) prestopili h kakemu drugemu društvu, povsem neutemeljene. Naši fantje so tako zopet dokazali veliko navezanost na svojo ekipo.
Naj omenimo še, da bo Jadranov trener Jože Splichal sodeloval na tečaju za mlade košarkarje, ki bo na stadionu «Prvi maj» ob koncu meseca v organizaciji ZSŠDI in ki ga bo 1 odil Peter Brumen.
TENIS
Mednarodno prvenstvo Francije
McEnroe izločen
PARIZ — Zaradi dežja so morali včeraj prekiniti zadnje četrtfinalno srečanje mednarodnega teniškega prvenstva Francije med Higuerasom in Vilasom. Ob prekinitvi je vodil Higueras s 6:2. 6:7,. 6:1, 4:6, 2:1 (15:0).- Zmagovalec-tega- srečanja se bo pomeril s Švedom Wilanderjem, lanskim zmagovalcem, ki je včeraj z 1:6, 6:2, 6:4, 6:0 odpravil Američana McEnroea. V drugem polfinalu
Juventina Belca za obstanek v ligi
Štundrežci bodo domu igrali proti moštvu PAV Bordignon iz Remunzacca
V soboto, 4. junija, bo dokončno padel zastor nad odbojkarskim prvenstvom moške C-2 lige. Obenem pa bo tudi padla odločitev, kdo bo ostal v ligi oziroma nazadoval v D ligo. Bo to štandreška Juventina Belca ali PAV Bordignon Reman-zacco?
Moramo pa reči, da so naši fantje glavni favoriti v tem povratnem srečanju in to iz dveh razlogov. Prvič: že v prvem srečanju, na gostovanju v Remanzacco, so zmagali z izidom 3:1 in dokazali, da so boljši od nasprotnika. Drugič: igrali bodo doma, kjer so se doslej vedno dobro izkazali. Zato lahko predvidevamo, da bodo naši fantje tudi v naslednji sezoni tretjeligaši. saj so v vsem letošnjem prvenstvu dokazali, da sodijo v C-2 ligo, oziroma z večjo mero sreče bi se lahko potegovali celo za prestop v višjo ligo. V sobotnem odločilnem sre--
rdeči« zmagati: dovolj pa je, da osvojijo dva seta, ali točneje 1 set in 44 točk.
Prepričani smo, da bo posled-
njemu odločilnemu srečanju Juven-tine Belce v C-2 ligi prisostvovalo veliko število navijačev in ljubiteljev te športne panoge na Goriškem. Tekma bo v soboto, 4. junija, v telovadnici Kulturnega doma v Gorici (Ulica Brass) s pričetkom ob 20.30.
TURIN — V Turinu bo v soboto in nedeljo atletski troboj med Italijo. Zahodno Nemčijo in Poljsko. «Az-zurri» so trdno odločeni, da premagajo Poljake in da le za nekaj točk zgubijo proti ZRN.
MLADINSKE IGRE
Tudi V. Pečar dosegel normo
Kot smo že poročali, se je v torek na Grezarju odvijal pokrajinski Čanju.,„.bi morali.. verjetno..,.«bel0r.	M! za višje srednje šole. Pre-
jeli ..smo tu#,, končne, r^ultato, kt so za nase barve še toliko bolj razveseljivi, saj je dijak zavoda «Ž. Zois« Vasilij Pečar osvojil v tro-
•.....................................................................................................................
NOGOMET
V prijateljskem srečanju
Kljub zmagi nad Romunijo «plavi> niso zadovoljili
Poprečna igra obeh reprezentanc - Odločitev po avtogolu
Jugoslavija — Romunija 1:0
(0:0)
STRELEC- v 75. min. Munteanu (avtogol).
JUGOSLAVIJA: Svilar (od 34. *6n. Ivkovič), Ješič (od 46. min ”°šnjak), Kapetanovič, Peiuzovic,
Hadžič, Bogdan (od 46. min. Mi-Jianovič), šestič (od 32. min B. (-vetkovič), Sliškovič (od 32. min Kranjčar), Sušič, Mlinarič (od 46.
Mance). Halilovič (od 77. mi llute Z. Cvetkovič).
ROMUNIJA: Moraru. Rodnic, An-*j°ne, Munteanu (od 72. min. Bog-“an), Augustin, Iorgulescu, Munte-*Cu> Klein, Coras, Boloni, Vaetus. SODNIK: Kirchen (NDR) GLEDALCEV: 15.000 . SARAJEVO - V včerajšnji prija-:®!jski tekmi je Jugoslavija tesno z Premagala reprezentanco Romunije.
. Srečanje je bilo na izredno nizki ^hnični ravni, saj sta obe reprezen-anci igrali dokaj nezbrano in sta aa8rešili tudi več napak.
Edini zadetek je padel v drugem ?°Jeasu in še to po avtogolu, ki ga '•skrivil romunski branilec Muntea-.ki jc nespretno poslal žogo v : v°jo mrežo, potem ko je Sušič pre-Sral dva romunska branilca in u-^®ril žogo proti romunskim vra-
Tudi po tem srečanju in po ponov-'b menjavah v reprezentanci, jugo-' °vanski zvezni trener Veselinovič la°M 0 n' dobil postave, ki bi se ahko enakovredno borila na med-at'odni sceni, (nb)
ITALIJANSKI POKAL
Težak poraz Rome proti Juventusu
. V včerajšnjem prvem srečanju če-rjVinala italijanskega nogometnega *J°kala jc turinski Juventus kar ? premagal Romo. ki pa je kaj Jhalu zgubila Pruzza in Maldero. *° je bil že tretji letošnji zaporedni Poraz Rome proti Turinčanom, pri "ateril, ,>o več kot desetih letih prvič bilo v vratih Zoffa. Juventus si * zmago vsekakor zaslužil, saj si je i"aPravil še številne druge priložiti. zlasti z Rossijem. Zadetke so ''“segli Cabrini (41. min.). Platini min.) in Boniek (88. min.). Postno srečanje bo. v soboto, ko bo-igrala tudi Piša in Inter (v pr-
vi tekmi je s 3:2 zmagal Inter).
Včeraj so odigrali še dve povratni srečanji četrtfinala. Napoli je izenačil 0:0 proti Turinu, ki se je uvrstil v polfinale (zmagal je v prvi tekmi z 2:0). V polfinalu bo tudi Verona. ki je izenačila 3:3 (1:1) proti Milanu. Prva tekma v Veroni se je tako končala neodločeno (2:2). Zadetke so sinoči dosegli: Baresi (12. min. 11-metrovka), Tricella (40. min.), Jordan (55. min.), Dirceu (63. min.), Damjani (79. min.) in Penzo (89. min.).
Visok poraz Sao Paula
SEATTLE (ZDA) — Ameriška e-najsterica Sounders iz Seattla je kar s 4:2 odpravila brazilsko ekipo Sao Paula na nogometnem tunirju, na katerem nastopata še Cosmos in Fiorentina.
■IIIBllllll8>>>>*al,l,*ia,al>l>aaa,al,t,>lt,la>l,>,l,,a*aa>ll>l|tlBt,ai,,a>IB>llf>llll,t,lllllta,,l>aa>f,lla>atMlaai1
KOLESARSTVO
DIRKA PO ITALIJI
Po včerajšnjem počitku danes do Val Gardene
VICENZA — Do konca «gira» manjkajo le še štiri etape, vendar kaže, da je že vse odločeno. Marsikdo sicer pravi, da je bilo odločeno že tedaj, ko so začrtali progo, ki je bila kot nalašč za Saronnija. Poleg tega so mu dali na razpolago« še odbitke, Saronni je vse te okoliščine pridno izkoristil, vendar treba tudi povedati, da je pokazal odlično formo, do katere je prišel na «vuelti» in sedaj trdno drži v rokah prvo mesto.
Najmanjši zaostanek ima Visenti-ni in je verjetno še edini, ki ima nekaj upanja. Gorski vozači precej zaostajajo. Na razpolago imajo še dve gorski etapi, vendar je takoj zatem ravninska etapa do Gorice in zadnji dan še etapa na kronometer do Vidma, kjer Saronni lahko nadoknadi morebitni zaostanek. Vendar se je Saronni dobro odrezal tudi na vzpetinah in tako da je težko verjeti, da bi se mu končna zmaga lahko izmuznila.
Včeraj so tekmovalci imeli počitek, današnja etapa pa se bo vila od Vicenze do Sel ve di Val Gardena za skupnih 224 km.
.......................................................
Že sedmič zaporedoma ena izmed naših ekip zapušča 2. AL
Statistični pregled nogometnih prvenstev nadaljujemo danes z 2. a-matersko ligo. V tem prvenstvu, ki se je začelo 19. septembra lani in končalo 22. maia, so nastanile štiri naše enajsterice (Gaja, Kras, Primorje in Zarja). Kot običajno smo dobrih osem mesecev pozorno sledili prvenstvu in o tem tudi precej poročali, saj za amaterski nogomet vlada še vedno veliko zanimanje. Mislimo pa, da ne bi izpolnili naše dolžnosti, če ne bi s statističnimi podatki podali končne slike.
Ekipe, ki so letos igrale v prvenstvu 2. AL skupine F, bi lahko razdelili v tri kvalitetne skupine. V prvo bi sodile Muggesana, Opi-cina in CGS, ki so zasedle prva tri mesta in bile doleč močnejše od ostalih. V to skupino bi morda lahko vključili še Libertas zaradi izredno dobrih izidov v drugem delu prvenstva. V drugo skupino spadajo Gaja, Campanelle, S. Marco in Domio. ki so skozi vse prvenstvo tičale na spodnjem delu lestvice; Dcmio se je sicer (tretje leto zaporedoma) prav v poslednjem kolu z remijem proti S. Marcu rešil izpada. Ostalih osem ekip bi lahko uvrstili v tretjo skupino, saj je na končni lestvici porazdeljena od 5.
do 12. mesta v razmahu petih točk.
MUGGESANA V 1. AL
Končno zmago si je zagotovila Muggesana (v zadnjih štirih nastopih je sicer osvojila samo dve točki) in s tem napredovala v višjo ligo. Muggesana je v 30 tekmah zbrala le 39 točk (lani Stock 44). S točko zaostanka ji sledi Opicina.
GAJA SPET V 3. AL
Iz lige izpadejo S. Marco, Campanelle in Gaja. Sedmo leto zaporedoma torej izpade ena od naših ekip.
V 240 tekmah je padlo 516 golov (lanj 571), poprečno smo torej letos videli 2,15 gola na tekmo (lani 2,37). V prvem delu je padlo 257 (lani 298), v povratnem pa 259 (lani 273). Rekordno bero zadetkov (24) smo zabeležili v 13. kolu, najmanj (10) pa smo jih videli v 2. oziroma 16. kolu. V 120 tekmah povratnega dela prvenstva se je 44 tekem končalo pri neodločenem izidu (enako število smo zabeležili lani), v prvem delu pa 53 (lani 40). Skupno se je torej kar 97 od 240 tekem končalo brez zmagovalca (lani 84), to je kar 40,41 odst. (lani 35 odst.).
»REKORDI«
Poleg tega, da si je Muggesana zagotovila prestop v višjo ligo, je dosegla tudi največ «rekordov». Miljska enajsterica je namreč zabeležila največ zmag (14). dosegla največ golov (43) ter obenem imela tudi najboljšo razliko v golih (+ 17). Skupaj z Opicino, CGS in Čampi Elisj si Muggesana deli še en »rekord«; utrpela je najmanj porazov (5). Najboljšo obrambo je imel Isonzo (prejel je 20 golov), čeprav je zasedel šele 6. mesto na končni lestvici.
Vrsta negativnih «rekordov« pripada padriško - gropajski Gaji, ki je doživela največ porazov (19), dosegla najmanj zmag (1), prejela največ golov (65), jih najmanj dala (19), ter obenem imela najslabšo razliko v golih (—16). Naslov »kraljice remijev« (18) pripada Čampi Elisi, najmanj remijev (9), pa so dosegle Campanelle.
POSAMEZNIKI
Med posamezniki velja omeniti, da je letos naslov najboljšega strelca (15 golov) osvojil mladi To-nellj (Čampi Elisi). Z zadetkom razlike mu sledi dvojica Abrami (CGS) in Caniglia (Čampi Elisi), 13 golov je dal Grbec (Zaule). 12 Clementin (S. Marco), 10 pa Bot-
skoku prvo mesto, poleg tega pa j« z razdaljo 13,66 m dosegel tudi normo za nastop na državnem prvenstvu, poleg seveda osebnega ter društvenega rekorda Adrie. Omenimo naj še, da je atlet v skoku z malenkostnim prestopom dosegel razdaljo celo 14,13 m. kar bi predstavljalo tudi nov deželni rekord.
OBVESTILA
m
Jadralni klub Čupa iz Sesljana
vabi člane in prijatelje ob priliki proslave desetletnice ustanovitve kluba in uradne otvoritve novih pomolov na družabni večer v soboto, 4. junija, ob 19. uri na sedežu v Sesljann ter na nedeljsko regato.
ZSŠDI, V	b
obvešča, da bo seja košarkarske, komisije danes, 2. junija 1983, ob
teri in Lenarduzzi (oba Opicina). Od naših je bil ponovno najuspešnejši Ferfoglia z 8 zadetki (lani 12).
Omeniti bi morda veljalo, da se tudi v povratnem delu, nekateri igralci niso najbolje izkazali, zabeležili smo namreč 37 izključitev (v prvem delu 49), skupno torej 86 (lani, 95). Največ izključenih (12) je imela ekipa Giarizzol, najmanj (1) pa Op. Supercaffe in Gaja (1). V drugem delu prvenstva so nogometaši imeli na razpolago 23 enajstmetrovk (lani 36). vendar so jih kar 10 zastreljali (lani 11). V prvem delu so jih od 31 zastreljali le tri. Obenem so nogometaši v povratnem delu zakrivili devet avtogolov (lanj 8), v prvem delu 8 (lani kar 13).
ODLOŽITVE
Vreme je seveda precej nagajalo tudi v povratnem delu prvenstva. Medtem ko so v prvem delu odložili le štiri tekme, so jih v povratnem delu preložili na poznejši datum kar 11. Zaradi teh odložitev in treh prekinitev (28. 3., 2. 4. in 1. 5.) se je prvenstvo sicer nekoliko zavleklo, vendar se je le končalo prav ko je prva vročina začela nagajati nogometašem.
Bruno Rupel
V nedeljo v Nabrežini
ŠD Sokol prireja turnir v minibasketu
ŠD Sokol bo v nedeljo, 5. junija, priredil turnir v minibasketu, na katerem bodo poleg Sokola nastopili še Bor, Konto-vel in skoraj gotovo Grandi Motori.
Zbor moštev bo v nedeljo ob 8.45 na igrišču v Nabrežini kjer bo tudi žreb sporeda.
Prva tekma bo ob 9. uri.
26.30 na sedežu ŠD Konlovel na Kontoveln. Dnevni red: 1. analiza sedanjega stanja v zamejski košarki; 2. odnosi med društvi; 3. bodoče smernice sodelovanja na košarkarskem področju.
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri... 3. junija, ob 20. uri na sedežu ZSŠDI seja teritorialnega odbora za Trst.
Odbor TPK Sirena
poziva vse člane, ki imajo svoja plovila, jadra in razno drugo opremo na društvenem zemljišču, naj jo odstranijo. Na prostoru kluba bodo začeli z deli, ki bodo trajala od 10 do 20 dni, zato je pospravljanje potrebno, da ne bo oprema o-stala na prostem.
Odbor odklanja vsako odgovornost v primeru povzročitve škode ali kraje.
...............................................................................„1,Hilli,............m,iiimiiiiiin.ini,iiiiiiiimiiiiiiHi,,,iihhiiiii,im,........................................„„„„„.......................................................
SLOVENSKE ODBOJKARSKE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH
NA GORIŠKEM
1. MOŠKA DIVIZIJA
SKUPINA
ZA NAPREDOVANJE V sobotno zaostalo tekmo med Mobilcaso in Juventino se je zaključilo letošnje prvenstvo 1. moške di vizije. S to zmago je Mobilcasa prevzela vrh skupne lestvice in si tako zagotovila prestop v D ligo. Drugouvrščeni Italcantieri pa ima že moštvo, ki nastopa v višji ligi, zato ne more napredovati. Govori se, da bo odbojkarska zveza ponudila Našemu praporu to možnost.
IZIDI zadnjega (10.) kola in zaostale tekme: Mobilcasa - Juventina 3:0: Naš prapor - Tomana 3:0; Libertas Capriva - Juventina 3:1; Mobilcasa Italcantieri 3:0 KONČNA LESTVICA: Mobilcasa, Italcantieri (Tržič) 18 Mobilcasa ima boljšo razliko v *etl^j Nas prapor 10; Tomana (Gradišče) 6. Libertas Capriva 4; Juventina (Štan-drež) 2.
TOLAŽILNA SKUPINA Soča in 01ympia sta se s slovenskim derbijem poslovila od letos-njih prvenstvenih nastopov. 01ympia je, čeprav do kraja manjka še ena tekma, že dokončno na prvem me-
stu skupne lestvice pred Arci Pie-ris. Soča je na četrtem mestu. Prav gotovo lahko trdimo, da je končni obračun naših dveh predstavnikov v tej ligi pozitiven.
IZID zadnjega (10.) kola: Soča -01ympia 1:3 (počival CP Pieris).
LESTVICA: 01ympia 14; Arci Pieris 10; Mossa 8; Soča 4; CP Pieris 2. Arci Pieris in Mossa imata tekmo manj.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Značilnost zadnjega kola je bil prav gotovo slovenski derbi med So-vodnjami in Sočo. Sovodenjke so zmagale s tesnim izidom in tako dohitele na skupni lestvici ekipo iz Tržiča. Bistvenih sprememb na vrhu v teh-kolih ni bilo: povedati pa moramo, da je potek prvenstva skrajno zmeden, saj so vrsto tekem preložili, obenem pa nekatera srečanja zadnjih kol anticipirali.
IZIDI zadnjih tekem: Torriana -Sovodnje 3:1; Mariano . Mossa 0:3: Volley Club Tržič - Torriana 1:3: Mariano - Corridoni 2:3; Sovodnje -Soča 3:2.
LESTVICA: Mossa 24; Torriana 22; Corridoni in Mariano 18; Volley Club Tržič 14; Libertas Krmin 12; Sovodnje in Italcantieri Tržič 6; Soča 2.
PRIHODNJE KOLO: Mossa - Torriana: Corridoni - Libertas Krmin; Sovodnje - Volley Club Tržič (v ponedeljek, 6.6., ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici); Corridoni -Torriana: Mossa - Italcantieri; Libertas - Mariano. Počiva: Soča.
NA TRŽAŠKEM
1. MOŠKA DIVIZIJA
Do konca dodatnega prvenstva četverice za napredovanje v D ligo manjkata samo še dve koli. Na vrhu lestvice je VIS in obenem še nepremagan. Najprej je vodilna še-sterka premagala v zaostali tekmi 1. kola CGSS s 3:1 in potem v 4. kolu istega nasprotnika s 3:2. Z enakim izidom se je končal četrti letošnji obračun med Interjem 1904 in Krasom. Slovenski odbojkarji imajo kar 4 točke prednosti pred Interjem 1904 in so po vsej verjetnosti že v D ligi pa ne glede na izid včerajšnjega srečanja s CGSS. Res, da igra ta nasprotnik zadnje čase vse bolje, a Krasa ne bi smel spraviti na kolena. Poleg tega pa so odbojkarji od Sv. Sergija na zadnjem mestu lestvice brez točk.
IZIDA 4. KOLA
Inter 1904 Kras 2:3. CGSS - VIS 2:3; zaostala tekma 1. kola: VIS -CGSS 3:2.
LESTVICA
VIS 8 točk, Kras 6, Inter 1904 2, CGSS 0. (G. F.)
Na turnirju Mladinskega centra
Odbojkarska ekipa Sovodenj v polfinalu
V	torek zvečer se je pričel že tradicionalni turnir Mladinskega centra. V dveh tednih se bodo odvijale na odprtem igrišču dijaškega doma tekme v moški in ženski odbojki ter v moški košarki.
V	otvoritvenem večeru so bile na sporedu kvalifikacijske tekme v 1. skupini moške odbojke. Vstop v polfinale so si zagotovili odbojkarji iz Sovodenj,
Mladinski krožek Rockets —
Mladinski odsek O. Župančič
2:0 (15:8, 15:6)
MK ROCKETS: I. in M. Komel, Košuta, Baranja, Šuligoj, A. in J. Cej, Bavcon.
MO O. ŽUPANČIČ: Mučič, Bensa, D. in P. Braini, Grendene, Lutman, Bon, Zavadlav, Pavlin.
Mladinski krožek je brez večjih težav premagal ekipo iz Štandreža, ki so jo sestavljali izključno mlajši i igralci.
Sovodnje — MK Rockets 2:1 (12:15, 16:14, 15:7)
SOVODNJE: Petejan, Malič, Lavrenčič, Čeudek, Butkovič, Marson.
MK ROCKETS: M. in I. Komel, Košuta, Baranja, Šuligoj, A. in J. Cej, Bavcon.
To je bila najbolj izenačena tekma večera. Sovodenjci so začeli izredno slabo in kljub temu, da so v nadaljevanju odločneje zaigrali, je prvi set šel po vodi. Skoraj isto se je ponovilo v drugem setu, v ključnih trenutkih pa so Goričani nekoliko popustili in v izredno razburljivem koncu prepustili zmago nasprotniku.
Sovodnje — MO O. Župančič 2:0 (15:3, 15:7)
SOVODNJE: Petejan, Malič, Lavrenčič, Čeudek, Butkovič, Marson.
MO O. ŽUPANČIČ: Mučič, Bensa, D. in P. Braini, Grendene, Lutman, Bon. Zavadlav, Pavlin.
Zmaga Šovodenjcev je bila le gola formalnost. Mladi štandrežci so se požrtvovalno borili in so vsi vredni sprotnikom
KONČNA LESTVICA: Sovodnje 4 točke; MK Rockets 2; O. Župančič 0.
V polfinale se je uvrstila ekipa i Sovodenj.	MAL
Izlet na Mali Golak
V nedeljo, 29. maja, je SPDT priredilo izlet na Mali Golak z osebnimi avtomobili. Po društvenem programu bi moral biti to avtobusni izlet, vendar se je za tega prijavilo premalo planincev, tako da je bilo društvo primorano odpovedati avtobus. To seveda škodi največ tistim našim članom in prijateljem, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva in se morajo zato odpovedati takim izletom.
Izleta se je udeležilo kakih 20 pla nincev, ki so se podali s šestimi avtomobili preko Krasa in Vipavske doline do Predmeje in nato še nekoliko po gozdnih cestah približno uro hoda od Iztokove koče pod Malim Golakom. Skoraj dve uri smo hodili do vrha. Ker je pretil dež, smo se umaknili z vrha in nekoliko dlje postali v Iztokovi koči. Vreme se je kmalu izboljšalo, tako da smo sklenili povzpeti se še na Polda-novec, v bližino katerega smo se pripeljali preko Lokev. Poldanovec velja za zelo razgleden vrh, posebno proti severu, ko se pod teboj odpira pogled na Trebušo in na Idrijsko hribovje, ki je vredno, da ga kdaj drugič obiščemo.
‘ (F. A.)
Bližnje delovanje SPDT
SPDT prireja v nedeljo v okviru delovanja športne šole - Trst celodnevni izlet v Kanalsko dolino za slovenske otroke naših osnovnih šol. Zbirališče otrok in njihovih vodičev bo ob 5.30 pri glavnem vhodu tržaške železniške postaje, odhod vlaka pa bo ob 6. uri. Hrana iz nahrbtnika, povratek vlaka pa bo ob 19.45 spet na glavno tržaško železniško postajo. Na sporedu je vzpon na planšarijo pod Višarjami, nekateri pa se bodo povzpeli prav do Višarij. Vpisovanje otrok je na posameznih šolah še danes.
Alpinistični odsek SPDT je pred kratkim priredil predvajanje filma znanega zamejskega kinoamaterja Aljoše Žerjala z naslovom «Triglav». Filmu je sledila polna Gregorčičeva dvorana,
Alpinistična šola
Alpinistični odsek SPDT prireja v nedeljo, 5. junija, za tečajnike alpinistične šole plezalni izlet v dolino Bele vode (Zahodni Julijci). Predvidoma bo odhod z osebnimi avtomobili s Trga Oberdan ob S. uri zjutraj. Za prijavo je treba telefonirati do jutri zvečer Angelu na številko 44 016 ali Lucijanu na številko 229-409.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRSI Ul. Montecchi 6. PP 559	Tel. (MO) 7946 72 (4 llnl|e) TLX 460270
Podružnico Gorica, Drevored 24 magglo 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečna 9.000 ir — celoletna 108.000 lir ■
V SFRJ Številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140.00 letno 1400,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poitnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 ADIT DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viS. 43 mm)
39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije • Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
In Uskt ^Trrf ukinita, fisjVlV
2. junija 1983 Odgovorni urednik Bogo Samsa
NEOBVEŠČENOST PORAJA NEZAUPANJE V ZDRUŽENO DELO
Zadolženost Jugoslavije v ospredju zasedanja predsedstva SZDL Slovenije
V Jugoslaviji so priče velikega pritiska mednarodnega monetarnega sklada pri odobritvi posojil
LJUBLJANA — Mednarodni ekonomski odnosi ter vtkanost jugoslovanske sedanjosti vanje je bi la najpogostejša tema razpravljal cev razprave na predsedstvu republiške konference SZDL, ki je spre govorilo o nalogah Socialistične zveze delovnega ljudstva pri uresničevanju 7. vrhunske konference ne uvrščenih in pri pripravah na bližajoče se 6. zasedanje konference OZN za trgovino in razvoj.
Danilo Turk je v uvodu opozoril na problem zunanje zadolženosti in informiranosti o reševanju le te ter pri tem med ostalim dejal: «Z zaskrbljenostjo moramo ugotoviti, da o tem razmeroma malo vemo — razen globalne številke približno 21 milijard dolarjev dolgov. Ni pa natančnih informacij o tekočem stanju zunanje zadolženosti in o podrobnostih kreditnih aranžmajev. Sedanja neobveščenost deluje negativno na samoupravne procese v združenem delu in delavcu otežuje vpogled in odločanje o pomembnih vprašanjih reprodukcije, po drugi strani pa neveden je o kreditnih aranžmajih ustvarja negotovost in nezaupanje glede usmerjanja posojil, predvsem pa glede odgovornosti za njihovo vračanje. V takšnih razmerah verjetno ni moč u-činkovito mobilizirati združenega dela pri uresničevanju politike stabilizacije, za prestrukturiranje gospodarstva in druge pomembne naloge. Vse to pa seveda veča prostor za dezinformacije in poraja nezaupanje v združeno delo in subjektivne sile, zato tudi SZDL ne more učinkovito in v polni meri uresničiti svoje mobilizacijske vloge pri uresničevanju stabilizacije.
Janez Stanovnik je ob tem opozoril, da je tudi sicer težko zbrati podatke o kratkoročnih kreditih, da pa je po drugi strani res, »da tujina ve o naših srednje- in dolgoročnih posojilih vse, naša javnost pa bore malo.» Jože Smole je k temu pristavil: «V preteklosti smo storili veliko napako in podatke o zadolženosti smo skrivali kot državno tajnost.
• Danes pa sklepamo posle s prek 500 svetovnimi komercialnimi bankami in so ti aranžmaji še vedno »državna tajnost*. Tujina torej ve o nas vse, tajnost je le še za nas. Pri tem ne vemo niti za mnoge pogoje. ki nam jih vsiljujejo dajalci kreditov. O tem. da odobravajo posojila le narodni banki, da terjajo poroštvo federacije, kar vse naj bi privedlo do centralističnega upravnega sistema in pogojevalo socializacijo dolgov, o tem v javnosti vemo le malo ali celo nič*.
»Samoupravljavci in združeno delo bi morali biti o vsem tem obveščeni,* je povzela Vida Tomšič. »Združeno delo tako ne obvlada kapitala. za delegatsko odločanje o bančnih sredstvih ni informacij. Tako nam sedaj mednarodni kapital skuša narekovati ne le gospodarske posege marveč tudi krojiti družbeno organiziranost.*
Vlado Klemenčič se je zavzel za bolj poglobljeno analizo poteka različnih pogajanj z mednarodnimi ustanovami. «Bilo je obdobje. ko tujina ni bila pripravljena refinancirati dolgov v Jugoslaviji. Temu je sledilo obdobje znatno večje pripravljenosti pomagati nam. Sedaj pa smo priče velikih pritiskov in pogojevanj mednarodnega monetarnega sklada in mednarodnega koordinacijskega komiteja komercial
nih bank, ki zahtevajo spremembo našega bančnega sistema. V okviru sporazumov, ki pa jih še nismo podpisali, terja mednarodni monetarni sklad zamrznitev osebnih dohodkov do konca leta, mi pa seveda menimo, da politiko osebnih dohodkov u-resničujemo skladno z resolucijo, zato tak pogoj odklanjamo. Mednarodni koordinacijski komite zahteva, da banki, ki ne odplačuje svojih obveznosti, ukine vsa posojila, da Jugoslavija v klirinški izmenjavi ne bi ustvarjala presežkov.. Takšni pogoji so že napad na suverenost Jugoslavije in jih zatorej nikakor ne moremo sprejeti.* (dd)
Ribičič na Kubi
HAVANA — Prvi dan uradnega in prijateljskega obiska delegacije ZKJ na Kubi (vodi jo Mitja Ribičič, predsednik predsedstva CK ZKJ), se je včeraj zjutraj začel s polo-
žitvijo venca na spomenik vizionarju kubanske revolucije Joseju Martiju. Mitja Ribičič, ki ga je ob prihodu v Havano sprejel in pozdravil prvi sekretar CK KP Kube Fidel Castro, je obiskal tudi spominski center Granmo, kot tudi nedavno zgrajeni sodobni klinični center v Havani.
Spet znižanje cen pridelkov pri kmetu
RIM — Kmetijski pridelki so maja zabeležili ponoven padec cen pri izvozu v primerjavi s prejšnjim mesecem, in sicer za 1,5 odst., po aprilskem znižanju za 1,2 odst. Izgubo so zlasti utrpeli živinorejci, saj so se njihovi proizvodi maja pocenili kar za 4,6 odst. Pri takih podatkih se potrošniki lahko upravičeno sprašujejo, od kod občutne podražitve pri prodajah na drobno.
■liiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NEZNANCI SO POMORILI VEČ DESETIN IJUDI
Množični pokol vaščanov pri glavnem mestu Ugande
Med žrtvami večje število žensk, starcev in otrok
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NAIROBI — Po osmih letih krvave Aminove vladavine izmučena Uganda še naprej preživlja dramo svojih notranjih nesoglasij. Predstavnik u-gandske vlade je včeraj potrdil, da je prišlo konec tedna v begunskem taborišču severno od Kampale do množičnega pokola vaščanov, a je označil za pretirane podatke o 100 do 200 ubitih, ki sta jih navedla dva lokalna Usta. Po njegovem je bilo mrtvih največ 60 ljudi v tem napadu, za katerega je obtožil protivladne gverilce.
Kampalska časopisa Munno (Prijatelj) in Ngabo (Iščit) sta včeraj objavila, da so neznani napadalci v civilu napadli dvakrat, najprej v četrtek zvečer in nato v petek zarana, begunsko taborišče pri vasi Kikyusa, kakih 65 kilometrov severovzhodno od Kampale. Na tem območju, Luwero, je ugandska vojska pred kratkim sprožila veliko ofenzivo proti gverilcem nekdanjega obrambnega ministra Musevenija. Napadal, ci so pol dneva z noži, mačetami, kopji, sekirami in puškami vsevprek pobijali ljudi, med njimi starce, ženske in otroke.
Časopis Ngabo navaja, da je bilo trupel vsaj 110, medtem ko drugi list, Munno, trdi, da jih je bilo blizu 200. Lista opisujeta grozljive prizore tega pokola, po izjavah prič, med drugim primer dojenčka na prsih u-bite matere. Kakih 60 - 80 ranjencev so bojda odpeljali v kampaisko bolnišnico Mulago. Do pokola v taborišču, kamor se je zaradi spopadov z gverilci zateklo kakih 10.000 ljudi, je prišlo kmalu po tistem, ko je vojska izpred njega umaknila stražo 70 vojakov.
Po izjavah prič in trditvah vlade so pokol izvedli pripadniki »nacio-
nalne odporniške vojske* pod vodstvom Musevenija, da bi preprečili razselitev beguncev. Toda predstavnik te vojske v Nairobiju je to zanikal. Do sedanjega pokola je prišlo le tri dni po tistem, ko so objavili, da so nedaleč stran, v vasi Masuliita severno od Kampale, ljudje v vojaških uniformah vrgli s tovornjaka 50 trupel, Vlada tega incidenta ni komentirala, a pred mesecem je priznala v parlamentu, da so vojaki pomotoma, po lažni ovadbi nekega vaščana, pobili v krajih vzhodno od Kampale 30 nedolžnih ljudi.
Protivladno gibanje je v Ugandi izbruhnilo po volitvah decembra 1980, na katerih je Milton Obote znova po desetih letih postal predsednik, toda opozicija mu je očitala, da je rezultate ponaredil s pomočjo vojaške komisije, ki je tedaj vladala. Eno gibanje, »odporniško vojsko*, vodi bivši obramhni minister Museveni, drugo, »osvobodilno gibanje*, pa bivši notranji minister Kayyiira. Obote je nedavno rekel, da so te gverilce praktično uničili v zadnji veliki o-peraciji čiščenja in da je ostalo le še nekaj žepov odpora.
Zdaj pa kaže, da notranja opozicija, ki preprečuje večje gospodarsko okrevanje in zavira dotok tujega kapitala, še ni docela odpravljena. Bivši predsednik Binaisa je v Londonu, kamor je pobegnil po uda ru vojaške komisije pred tremi leti, zdaj izjavil, da namerava Tanzanija z 10.000 vojaki pomagati Obotcju, da uniči gverilce. Tanzanijska vojska je pomagala strmoglaviti Amina aprila 1979, vendar se je po obo-tejevi zmagi umaknila iz Ugande. A Binaisa trdi. da se Nyerere ni odpovedal političnim ambicijam na širšem območju Vzhodne Afrike.
TIT DOBERŠEK
IZ RAZPRAVE ZA PRORAČUN 1983
Špeter Slovenov zgled občinam Nadiških dolin
Zaustavili so odseljevanje in postali gonilna sila širšega območja
ČEDAD — Občinska uprava Špe-tra Slovenov je v razpravo o proračunu za leto 1983 posredno vključila tudi prebivalstvo, saj je vsem družinam poslala izčrpno gradivo, ne samo, da bi jih seznanila z načrti za bodočnost, temveč da bi o-pozorila na težave, ki jih mora nova uprava »Občinske liste* prebroditi.
O teh težavah je v občinskem svetu spregovoril odbornik Renato Qua-lizza (neodvisen), ki je pozval vse politične sile, naj ne zavrejo dejavnosti upraviteljev zaradi finančne ozkosti proračuna. Osrednje vprašanje in cilj uprave je po njegovih besedah uresničitev vodilne vloge špetrske občine na širšem območju Nadiških dolin, ki zaradi gospodarske odmaknjenosti in odtujenosti doživljajo demografski osip. Prekiniti je treba centrifugalne sile in beg z gospodarskimi, družbenimi in kulturnimi mehanizmi. Pri tem pa si špetrska občina nalaga dolžnosti, ki presegajo meje občinskega ozemlja (šole, študijski center in dijaški center in dijaški dom). Iz tega sledi tudi zahteva, naj se preostale občine Nadiških dolin in gorska skupnost združijo, da bi poskrbele za strukture, ki koristijo širšemu območju.
Pri uresničevanju svojih ciljev pa so v špetru Slovenov do sedaj u-spešno zaustavili odseljevanje, da lahko že govorijo o priseljevanju, kar bi omogočilo občini, da bi imela nekdanjih 2.500 ljudi. V bornih treh letih je novi občinski upravi uspelo uresničiti 80 odstotkov obnove.
Kot rečeno, pa ostaja prednostni cilj uprave skrb za družbene storitve, ki se jih poslužuje prebivalstvo vseh sedmih občin območja. Pri tem igra poleg šol in zdravstvenega okraja pomembno vlogo uresničitev take industrijske dejavnosti, ki naj preprečuje odseljevanje.
Novost dveh mešanih italijansko
jugoslovanskih podjetij Veplasa in Hoblesa predstavlja model za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja na'tem območju. V sedanji hudi zaposlitveni krizi si je torej špetrska občina zagotovila nalogo, da postane gonilna sila za prerod Nadiških dolin.
To dejstvo je priznal tudi deželni odbornik in občinski svetovalec manjšine Specogna, ki je napovedal vzdržanje KD pri glasovanju za proračun. Občinski upravi pa je priznal uspehe, ki jih je dosegla tudi ob sedanji finančni suši. Župan Firmino Marinig in odbornik za industrijo Giuseppe Blasetig sta tudi odgovorila na zahteve po pojasnilih svetovalca Specogne.
Proračun za leto 1983 občine Špe-tra Slovenov znaša 5 milijard in pol lir. V glavnem bodo znesek porabili za stanovanjsko politiko, za zaposlovanje in za javne storitve. Kot tak je lahko torej špetrski model za zgled drugim občinskim u-pravam Nadiških dolin, saj je v to prepričan dobršen del prebivalstva.
Uvedba navodil EGS za živila po italijansko
RIM — Od 10. t.m. bodo morali imeti vsi prehranski artikli na nalepki označbo roka trajanja, kot predvi-
M
_______________
OB MAREŽGANSKIH RAZSTA VAH REFOŠKA IN ŽIVINOREJE
Kmetijske razstave na Obali priložnost za razpravo o nadaljnjem razvoju kmetijstva
MAREZIGE — Enajsta razstava refoška in druga živinorejska razstava, ki jo v soboto in nedeljo v Marezigah pripravljajo tozd Timav, oziroma njegova DO Agraria Koper, skladi za pospeševanje kmetijstva občin Koper, Izola in Piran, ma-režganska krajevna skupnost in seveda pridelovalci vin in hrane, naj bi bila prikaz stanja in nadaljnjih možnosti kmetijstva na slovenski o-bali.
Dovolj zgovorni sta že imeni obeh razstav, na enajsti razstavi refoška bodo ocenili lanski pridelek žlahtne kapljice. Po mnenju strokovnjakov Agrarie, je bila lanska letina tako po kakovosti kot po količini komajda poprečna. Za to je krivo predvsem neugodno vreme, pred vsem suša v času vegetacije in dozorevanja, v višjih predelih pa je trte oklestila tudi toča. To je vplivalo predvsem na kakovost rdečih vin, saj je letos refošk precej bolj trpek in grenak.
V zadnjih desetih letih je vinogradništvo na slovenski obali doživelo izjemen razmah. Po lanskih podatkih ima družbeni sektor 640 hektarov vinogradnikov — 518 ha z rdečimi sortami in 122 z belimi,
kooperanti pa obdelujejo 152 hektarov vinogradov, skoraj vsi so posajeni s trtami rdečih sort. V bodoče Agraria ne bo več v tolikšni meri povečevala vinogradov, obnavljala pa bo stare vinograde, na katerih bodo posadili predvsem trte belih sort, saj želijo razmerje med belimi in rdečimi sortami, ki je sedaj približno 15 proti 85 povečati na 40 proti 60.
Cilj Agrarie je predvsem povečati kakovost vin, s katerimi bi lažje prodrli na tuji trg. V izvozu so v dveh letih dosegli že lepe uspehe, saj so larvi s 30 vagoni izvoženega vina bili največji izvozniki slovenskih vin. Večino vina so prodali v Italijo, vendar sedaj iščejo možnosti prodaje v ZDA in na Japonsko, kajti z vstopom Španije in Portugalske v EGS, zahodna Evropa pridela že 80 odstotkov svetovne proizvodnje vin. Zatorej se obetajo tudi omejitve izvoza v dežele zahodne Evrope.
Druga živinorejska razstava naj bi predvsem povečala zanimanje kmetov, da ponovno napolnijo prazne hleve. Razvoj živinoreje je namreč eden največjih ciljev, ki si jih je zastavilo obalno kmetijstvo,
predvsem zategadelj, ker mora O-bala za redno oskrbo prebivalstva meso in mleko kupovati v drugih območjih.
Na razstavi refoška in živinorejski razstavi bodo poleg nagrad najboljšim vinogradnikom in živinorejcem podelili tudi nagrade največjim pridelovalcem povrtnin, pšenice in mleka.
Degustacijska komisija je letos o-cenila 57 vzorcev vin — 15 vzorcev malvazije, 41 refoška in vzorec merlota. Zaradi napak in bolezni vin so izločili devet vzorcev refoška in pet malvazije. Pri Agrarii ugotav-
ljajo manj napak v kletarjenju. Zaradi nestrokovnega in površnega dela v kleteh so kmetje s tega območja še pred nedavnim večkrat iz dobrega in zdravega grozdja naredili slabo vino.
V okviru obeh razstav bo tudi letos v Marezigah slikarski ex tem-pore, s katerim bi popestrili program. Najboljša dela na temo Vino - vinogradništvo - Istra, bo Agraria odkupina in z njimi okrasila svoje poslovne prostore. V dveh letih je Agraria že odkupila 15 del nagrajenih na ex temporu.
IZTOK UMER
EP^UtoLiSert Last. A. PERESSUTTI
Costrujioni Automcccanich* industnsli t.r.l
PEUGEOT
TAL60T
TR2IC
Ind. cona — Ul. Timavo — Tol. 470504 - 470505
TEHNIČNI SERVIS Skladišče originalnih nadomestnih delov — Vlečna kljuka in prikolice za vse vrste avtomobilov
deva navodilo EGS že iz leta 1979. Navedene bodo morale biti tudi sestavine in navodila za uporabo jestvin. Po stari italijanski navadi pa so dovoljene izjeme do konca leta, za živila z dolgo trajnostjo pa celo do konca leta 1985.
NEAPELJ — Za zapahi se je znašel 51-letni profesor latinščine in grščine neapeljskega klasičnega liceja »Vittorio Emanuele* Antonio Domenico Cassiano, ki je obljubil nekemu svojemu dijaku, da bo izdelal razred, če bo prejel 2 milijona Ur. Profesor je res prejel denar od dijakovega očeta, a le nekaj minut kasneje je že imel na rokah lisice, saj je bila poUcija o vsem predhodno obveščena.
RIM — Ob obletnici proglasitve republike bo obrambno ministrstvo tudi letos odpustilo vse disciplinske kazni za pripadnike oboroženih sil.
Vesoljska ladja Enterprise v Rimu
Vesoljska ladjica Enterprise je pristala včeraj popoldne na rimskem letališčn Ciampino, potem ko jo j* posebno letalo »jumbo* pripeljalo iz Pariza. Posadko »jumba* je dočakal minister za znanstveno raziskavo Romita, medtem ko je let nad Rimom spremljalo na tisoč Rimljanov	(Telefoto AP)
KUHINJE ZA RESTAVRACIJE IN SKUPNOSTI
PW1 GiorgioVetta
TRST - Ul. Moreri 9/3
m-im
last. RINO CREVATIN
MILJE (TS)
Pokrajinska cesta FARNEI 46
VABITA NA
TCoFRE expo
razstavo opreme za vse potrebe gostinstva in prehrambenega sektorja, ki bo odprta še danes in jutri od 17. do 24. ure
v novem razstavnem paviljonu pri OREHU
(desno ob izhodu iz predora pri Zavljah — slediti smerokazom)
Pustolovsko čtivo za urice počitka in oddiha
16 IZBRANIH DEL KARLA MAYA
»
Tokrat v priročnejši izdaji — v večjih trdo vezanih knjižicah formata 12x20 cm • Jemljite jih s seboj na izlete in počitnice • Sledite napetim dogodivščinam slavnih west-manov po odljudnih planjavah in gorovjih Severne in Južne Amerike • To so knjige za staro in mlado — prav tako privlačne kot pred desetletji % Letos poleti bo sonce sijalo do 21. ure in za branje ne boste potrebovali luči.
VINETOU, šest knjig, skupaj 1369 strani
OLD SUREHAND, štiri knjige, skupaj 855 strani
V KORDILJERAH, dve knjigi, skupaj 370 strani
ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU, dve knjigi, skupaj 423 strani
OB RIO DE LA PLATI, dve knjigi, skupaj 408 strani
založba mladinska knjiga
ZBIRKO KARLA MAYA lahko naročite tudi v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20, Trst ali na upravi PRIMORSKEGA DNEVNIKA v Gorici, Drevored XXIV Maggio 1.
Cena 5.100 din tudi 10 obrokov po 510 din