Izhaja vsak <*■•»> opoldne, ixvze*>51 nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani In po pošti: Din 20—, inozemstvo Din 80'—.
Neodvisen političen iist.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.G33.
Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 117.
Posamezna številka Din 1.-V LJUBLJANI, (©rek, dne 24. maja 1927.	  1	KT0	>x
nereelna politika
V	sled svoje maloštevilnosti, ko je či-s o izključeno, da bi mogli Slovenci sami imeli tudi le za trenotek merodajen vpiiv na potek državne politike, je bi-3 od nekdaj dolžnost Slovencev, da vo-n\° svojevrstno politiko. V tem „.Z'ru, s*a bile od vsega začetka Jugo-biavije dve poti. Ena je dejala, da se
ct°	®^ovon.ci združiti v eni sami
tranki ii^nato paktirati z vsakokratno vadno, večino ali pa s stranko, ki bo P° vsej priliki zavladala v državi. Dru-sa teorija pa je dejala, da morajo Slo-enci postati del najmočnejše stranke i državi in da torej ne smejo nastopati kot ena narodna celota.
Po prvi je šla z večjimi ali manišimi
izpremembami SLS nVn.f
zlasti SDS in nekatere a gl POt‘ ,p3 Ne hn,mn	vv	le	druge stranke.
ie bda ho. 6 SPU. 311 V t0’ katera P°‘ retičnn	J Pravilna, ker ima čisto teo-
sebe P n , POt nekaj ar6umentov za
ka t	bi.!e	to’ da >e Ml« stran-
i ki se je odločila za drugo pot, potem tudi prisiljena, da je na tej poti vztrajala in da si je tudi v resnici iz-. fala najmočnejšo stranko, s katero se Je .iazionirala. Če pa s tega stališča pre-delo politikov, ki so oblačili in
reči a PFi naši Potem moramo pač ie	so 'zbrali najslabšo pot in.da
mer 1	Poiitika bila naravnost pri-
litikenajS a ^ naib°ij nerealne po-
Takoj po preobratu so se rfdločili, da Postanejo del jugoslovanske demokratske stranke. V resnici je bila ta nova stranka tedaj najmočnejša stranka v državi in tudi po svojem nastanku in po svoji koncepciji vsem prečanskim krajem najbližja. Toda le tako dolgo, dokler je bila v resnici jugoslovanska stranka. To pa je trajalo le malo časa in že ob sprejemu vidovdanske ustave ie strank, pristala n, da
ustavo beseda »jugoslovanski«, ker je
nem n n ^ absoIutno centralističnemu duhu ustave nasprotna.
1,6 bba ludoSa prečanskih de-do 7 0!'> da lev'idirajo svoje odnosa je ne . ranke, da jo tako prisilijo, da osta-Jugoslovanska, to se pravi stranka, 11 Je dejanski za enakopravnost vseh ,Jugoslovanov. Prečanski demokrati pa te8a niso storili in le naravno je bilo, da je demokratska stranka izgubila na-to tudi svoj predikat »jugoslovanske stranke. Pa niti ta napaka še ni bila Ua j večja, temveč najusodnejša napaka J® bila storjena, ko je Pribičevič razbil cmokratsko stranko. Tedaj so se slo-strnsl“. demokrati odločili proti matici-de&T in šli za ceno ministrskega se-
s"'a,,li0 -
talna nanal^ V'1'1 storjena najbolj kaP'‘
Ptfflrivli	7 i Je dailes P°stala že ne'
v !	Zakaj ni v državi stranke,
ce izvzamemo one čisto majhne in brezpomembne, ki bi imela tako brezupno stališče ko SDS. In naravno. Moč te stranke je bila v tem, da je poudarjala svojo važnost kot čuvarica nad slovenskim in hrvatskim separatizmom. Ko Pu je Pavle Radič s svojim historičnim govorom v skupščini pokopat fabulo o teih separatizmu, je bilo tudi konec obojne upravičenosti SDS in zato dejau-stranka po tem govoru ni niti ^rat prišla v poštev kot stranka, ki .1 bila v katerikoli kombinaciji. Vse se vršilo mimo nje, če ne sploh proti in na SDS se je uresničilo isto,-ko ekoč nad Nemčijo, ko je iz »Deutsch-ahd, Deutschland iiber alles«, nastalo *AHes, alles uber Deutschland!« Nujno >e Je moralo zgoditi tako, ker ni bilo za Rudarsko opravilo SDS nobene potrebe
PaSičevci proti volitvam.
Beograd, 24. maja. V parlamentarnih krogih, zlasti pri radikalih se je opažala včeraj živahnost v onih vrstah, ki so nezadovoljne z današnjo vladno kombinacijo in ki smatrajo, da je treba zastaviti vso energijo za to, da se narodna skupščina povrne na delo in da izvrši vsa ona dela, ki se nahajajo na dnevnem redu pred Narodno skupščino. Nezadovoljni radikali in vobče opozicionalna skupine v Narodni skupščini trde, da je položaj današnje vlade težak in dvomijo v uspeh Voje Marinkoviča in Vel je Vuki-čeviča o priliki avdienc, ki sta jih imela te dni. Oni povdarjajo v prvi vrsti, da današnja vlada Vukičeviča in Marinkoviča nima nikakih volilnih idej, na katerih osnovi bi mogla zahtevati razpust Narodne skupščine in razpis volitev. Oni ne dvomijo v to, da je imel Vukičevič obljubo za volilni mandat, a pravijo, da Vukičevič in Marinkovič nista znala pripraviti volilne parole, ki so potrebne za nove volitve. Iz teh razlogov navajajo, da je to velika slabost današnje vlade, ki se občuti na vsakem polju.
Taka volilna vlada, kakor je Vukičevi-čeva in Marinkovičeva, bi se mogla opravičiti, ko bi Narodna skupščina završila svoje zasedanje, ker bi se takrat izpol-J nil zakonski predpis, medtem ko današnja Narodna skupščina še ni prišla do tega momenta. Nova vlada ni nič napravila, s čimer bi mogla opravičiti svojo zahtevo za volitve. Iz teh razlogov opozi-cionalne skupine smatrajo, da je zahteva. ki j0 stavita Vukičevič in Marinkova, na zelo Blabih nogah. Edino, kar ji .a je ostalo kot argument za volitve, je to, da je potrebna razčisUtev politične situacije med radikali. Toda to ui dovolj za razpust parlamenta, posebno ako je vprašanje, ali se bo mogla ta razčistitev sploh izvršiti. Opozicionalni krogi zato mislijo, da je položaj zelo težak in smatrajo, da se mora ta Narodna skupščina zopet sestati na delo, ker je bilo po njihovem mnenju politično delo Vukičeviča brez stvarnih rezultatov. Oni naglaša-jo, da je Vukičevič dosedaj odlagal z vprašanjem ukazov v političnem aparatu samo zato, ker ui bil gotov svojega končnega uspeha in zato so oni mišljenja, da obstoja tudi zastoj v delu vlade in so prepričani, da se bo Vukičevič povrnil s svoje avdience praznih rok kakor je bilo to že prej.
Medtem ko se tako v opozicionalnili vrstah pojavlja prepričanje, da bo morala današnja vlada v kratkem odstopiti in prepustiti mesto drugi kombinaciji, pa se v vladnih vrstah še nadalje vzdržujejo verzije, da je vprašanje volitev v načelu že rešeno in da gre samo za to, kdaj se bodo mogle volitve izvesti. Po njihovem zatrjevanju je vprašanje volitev popolnoma razčiščeno, samo dan razpusta skupščine še ni določen. Ostalo je pri tem, da se določi dan razpisa volitev med 28. t. m. in 18. junijem. Med tema dvema datumoma, naj bi se po zatrjevanju vlade odredil rok za volitve, ker so do 18. junija štirje tedni in to 28. t. m. 4., 11. in 18. junija. Oni so mnenja, da bodo na eno izmed teh nedelj razpisane volitve tako, da bodo izvedene tri mese-
ce kasneje. Poleg tega se bavi vlada z vprašanjem popolnitve vlade.
Interesantno je, da se je včeraj v političnih krogih trdilo, da je minister za promet pristal na to, da zaprosi za pen-zijo na generalski položaj in bi tako ostal v vladi še nadalje kot minister za promet, a to kot civilna oseba. O priliki prihodnjih volitev bi general Milosavljevič kandidiral, tako da bi prišel v Narodno skupščino kot narodni poslanec in bi lahko ostal na svojem mestu kot minister za promet. V dobro informiranih krogih se trdi, da je bil te dni poslan po kurirju ukaz o penzijoniranju generala Milosavljeviča kralju v podpis. Nadalje se zagotavlja, da bo prispel ta ukaz za kaka dva dni nazaj, tako da bi bil general Milosavljevič že te dni vpokojen.
Vladni krogi so mnogo razpravljali o izjavi Stjepana Radiča, ki jo je dal v Zagrebu, pa so povdarjali, da ni imel nobeden predsednik vlade razen Davido-viča in Vukičeviča resnega namena urediti v državi zakonitost in pravni red. To dokazuje najbolj okrožnica Vukičeviča velikim županom, ki je imela \elik odmev v vsej javnosti. Vladni krogi na-glašajo, da se Radič ne more niti najmanj pritoževati čez Vukičevičevo vlado, ker ni Vukičevič z nobenim aktom storil kaj takega, s čemur bi bil kršil zakonitost v državi, in posebej še v Hrvatski in Slavoniji. Vlada je pozorna na občutljivost HSS in zlasti še na občutljivost Stjepana Radiča, za to vladni krogi smatrajo, da so neosnovane vse pritožbe Stjepana-na Radiča proti Vukičeviču.
Kar se tiče stališča Stjepana Radiča napram Voji Marinkoviču se v vladnih krogih omenja, da je Marinkovič s svoje strani storil vse, kar je potrebno, da se očuva ravnotežje države v mednarodnem svetu. Pa čeprav sporazum z Italijo še ni rešen, vendar smatrajo, da je Marinkovič s svoje strani izpolnil svojo nalogo toliko, kolikor je on privedel ta nesporazum na pravo mero. Nadalje se v vladnih vrstah podčrtava, da je Marinkovič učvrstil Malo antanto tako, kakor ni bila dosedaj še nikdar. On je dvignil ugled Male antante v mednarodnem svetu in s tem tudi ugled naše države. Vladni krogi smatrajo, da je tudi kritika o Marinkoviču pretirana kakor ona o Vukičeviču in mislijo, da je Radič s tem napovedal novo nastopanje proti današnji vladi. Oni so mnenja, da hoče Radič s tem, ako energičneje nastopi proti današnji vladi, delovati in vplivati v gotovi meri na njen položaj,’pa se zdi, da ustvari neko ravnotežje s HSS.
RUSIJA ZAHTEVA OD ITALIJE POSOJILO.
Moskva, 24. maja. Italijanski poslanik v Moskvi je posetil ljudskega komisarja za trgovino in industrijo, radi nabav, ki bi naj jih storila ruska vlada v Italiji. Komisar trgovine in industrije je izjavil, da je ruska vlada pripravljena naročiti material, vendar pa to le v slučaju, da se ji nakaže večje posojilo za daljšo dobo.
Dr. Korošec in Aca Stanojevič’
j -	.	.t":
Beograd, 24. maja. Včeraj je dopotoval v Beograd dr. Korošec in bo nadaljeval delo o proučavanju situacije, ki ga je prekinil o priliki poslednjega bivanja v Beogradu, ker je imel medtem sestanek glavni odbor in poslanski klub SLS v Ljubljani. Zdi se, da je prišel dr. Korošec na poziv opozicionalnih skupin, zlasti nezadovoljnih radikalov in da bo delal na to, da se, če bo le mogoče, današnja politična situacija izpremeni.
Istotako je dopotoval v Beograd tudi Aca Stanojevič, ki je takoj stopil v stik z uglednimi osebami iz radikalnega kluba, in sicer z onimi iz pašičevškega krila. Naloga Ace Stanojeviča je, da dela na to, da se sestane glavni odbor radi-aklne stranke in se razčistijo vsa strankarska vprašanja in pride do sporazuma med radikalnimi skupinami zaradi strankine reorganizacije, popolnitve glavnega odbora stranke in izvolitve predsednika stranke, ker je to mesto ostalo izpraznjeno s smrtjo Nikole Pa-šiča. Aca Stanojevič se bo potrudil, da pride v stik tudi z Vel jo Vukičevičem in da se z njim razgovori o aktuelnih strankarskih vprašanjih.
SPALAJKOVIČ OSTANE.
Beograd, 24. maja. Predsinočnjim se je v dobro poučenih demokratskih krogih trdilo, da je Marinkovič sklenil, da predloži kralju v podpis velik diplomatski ukaz, po katerem naj bi bil med drugimi penzioniran tudi dr. Spalajko-vič. Toda včeraj se je v demokratskih vrstah samih navajalo, da bi bila vpo-kojitev Spalajkoviča v tem času pretežka odredba in da ni izgleda, da bi se Marinkovič mogel za to odločiti.
Zanimivo je, da so sedanji pogledi demokratov popolnoma v nasprotju s predvčerajšnjimi in zdi se, da je Marinkovič o tem obvestil svoje tovariše, tako da so po avdienci izpremenili mišljenje, ki so ga imeli v tem- pogledu prej.
Posledica tega pa je, da ne more biti Slovenec bolj brez upliva, kakor če je za SDS, ker mora članstvo SDS nujno roditi odpor pri vladajoči stranki. Ni danes slabše legitimacije kakor je članstvo pri Samostojni demokratski stranki in v političnem življenju favno toliko vredno, kolikor velja v gospodarskem članstvo pri Slavenski banki.
Če hoče torej Slovenec voditi najbolj nerealno politiko, potem gre v SDS. IJaj
pa naj po vsem tem rečemo o »naprednjakih«, ki hočejo »napredno fronto« pod okriljem SDS.
Ali res niso mogli najti v vsej državi bolj izolirane stranke, kakor je SDS? Ali res hočejo, da bo napredna fronta v lepi slogi s SDS marširala rakovo pot?
Menda ti ljudje vendar ne vidijo naprednosti v tem, da najdejo najbolj napačno pot in da se ogrevajo za najbolj napačno politiko!
ANGLEŠKA VLADA ODOBRILA CHAMBERLAIN 0 V O POLITIKO PROTI SOVJETOM.
London, 24. maja. Včeraj ob 3. uri popoldne se je vršila seja vlade, na kateri je bil objavljen tekst izjave, katerega bo Chamberlain, minister za notranje zadeve, iznesel na današnji seji spodnje zbornice. Tekst se nanaša na zadnjo hišno preiskavo v sovjetski trgovski agenciji.
ČIČERIN V PARIZU.
Pariz, 24. maja. Podtajnik v ministrstvu zunailjih zadev je sprejel sovjetskega komisarja čičerina, ker je Briand te dBi odsoten iz Pariza.
PROSLAVA SPOMINA SV. CIRILA IN METODA.
Beograd, 24. maja. Povodom proslave Cirila in Metoda je ministrstvo prosvete odredilo, da se na vseh šolah privede predavanja o Cirilu in Metodu.
20. JUNIJA BO KONEC ŠOLSKEGA LETA.
Beograd, 24. maja. Ministrstvo prosvete je odredilo, da se pouk na srednjih šolah konča z 20. junijem. V zadnjih razredih, kjer se vršijo tudi zrelostni izpiti, pa se konča pouk že 10 dni preje.
FAŠISTOVSKE PROVOKACIJE NA" REKI.
Reka, 24. maja. Ponoči ob 24. uri so prišli na Reko posebni vlaki legionarjev narodne milice. Ob 3. uri zjutraj pa je prispel v Trst drugi vlak članov raznih fašističnih udruženj iz Reke in okolice.
Stare fraze, a vedno isto ozadje.
(Iz Celja.)
Samostojno demokratsko časopisje se je e veliko vnemo lotilo ustvarjanja napredne fronte v Sloveniji. Je to Cisto lepa ideja, ki jo pa morajo propagirati popolnoma drugi ljudje. Sedaj jo propagirajo ljudje brez vsakega političnega kapitala, kakor je že ugotovil Narodni Dnevnik. So to ljudje, ki so v svojih političnih metodah najbolj reakcionarni in ki so Slovencem napravili že nepopravljivo politično in gospodarsko škodo. Samo da pridejo do oblasti, so začeli pogrevati takozvano napredno fronto. SDS misli, da bo to geslo dovolj blesteče in mamljivo, da ji podaljša njeno žalostno života-renje. Toda ljudstvo je spregledalo in spoznalo, da je to geslo samo fraza, krinka, pod katero se skrivajo razni voditelji SDS.
V	silni zagati, v kateri se nahajajo, so začeti koketirati celo z Davidovičem, katerega so svojčas tako grdo zatajili, samo da so potem mogli zlezti v vlado. Zaman ves trud, ker g. Davidovič le predobro pozna te ljudi •in jim gotovo ue bo nudil rešitve, ker ve kakšni nagibi jih vodijo.
V	Celju imamo dne 19. junija občinske volitve. Pri volitvah bode nastopila SDS, dotirana z narodnima socialistoma bivšim podžupanom Gobcem in Berantom. Kot druga skupina nastopijo Združene stranke, ki bodo imele drugo skrinjico, tretja in zadnja skrinjica pa je socialistična.
Združene stranke z nosilcem g. dr. Goričanom združujejo radikale, SLS in pa gospodarsko stranko, katero tv<orijo Nemci. Ta združitev je nujna posledica političnih in gospodarskih metod samostojnih demokratov. Samostojni demokrati so nam tudi v Celju, kakor v celi Sloveniji .popolnoma zavozili gospodarstvo. Gospodarski zavodi bolehajo vsled slabega gospodarstva samostojnih demokratov, popolnoma nedolžni ljudje pa trpe. Treba je enkrat za vselej povedati, da taki ljudje, ki so dirigirali naložbe slovenskih denarnih zavodov v skra-hirano .banko, ne smejo več imeti odločilne besede niti v politiki niti pri upravi gospodarskih zavodov, kakor tudi ne v občinskem gospodarstvu.
»Jutro« sicer prinaša tu pa tam razne no-tičice iz Celja, kjer hvali zmožnosti samostojnih demokratov in »duševno revščino« nasprotnikov. Kakšna je ta toliko hvalisana
sposobnost, pa ve vse Celje, ker ti ljudje so bili, ki so krivi, da so imeli gospodarski zavodi, ki so bili v njih rokah, prekomerne naložbe pri Slavensfei banki. V praktični gospodarski politiki so se pokazali torej kot silni kratkovidneži in kako težke posledice je imela ta kratkovidnost (Jutrov dopisnik ima menda to za zmožnost), ve vse Celje. Mogli bi v tem pogledu servirati iz gospodarskega dela celjskih samostojnih demokratov silne cvetke, ki bi zadišale po celi Jugoslaviji in sicer prav neprijetno. Zaenkrat pa naj zadostuje ta konstatacija.
Predvsem gospodarski momenti so bili torej merodajni, da so se združile stranke, ki odkrito in pošteno mislijo in hočejo delati na to, da bo enkrat konec takim poskusnim gospodarskim metodam, ki jih »Jutro« kvalificira kot stvar demokratske zmožnosti. Sicer pa celjski samostojni demokrati sami čutijo, da jim je že odklenkalo. Obupno stikajo glave in skušajo vterpsti svojim ljudem v glavo, da gre za napredek in narodnost. Radi bi poznali tistega, ki jim 5e to verjame. Mislimo, da si je že sleherni Celjan ustvaril pravilno sodbo o vseh sam. demokratskih frazah in da danes ve, da apelirajo na narodnost in naprednost samo zato, da bi prišli zopet do Oblasti. Gospodje od Slavenske banke silijo v vlado. V tem je stvar.
Sobotna »Nova Doba« je prinesla solzav članek o napredni fronti. Piše o velilkih idejah, o hiranju nacionalnih in kulturnih organizacij, o ciničnih idejnih pritlikavcih itd. Ves članek je eno zmašilo užaljenega samoljubja in notranje skrahirano, kakor da bi bili veliki napredni ljudje samo tisti, ki so j za esdeesarsko negativno napredno frionto. j Za poč’t, bi dejal Ribničan. Ker mnogo bolj res je, da kličejo velike gospodarske polomije samostojnih demokratov te gospode v pokoj, da ne bodo delali več zgage v slovenski politiki.
Zadosti je že trpel slovenski narod vsled te njihove »zmožnosti«, zadosti je trpelo Celje samo in čas je, da je tega trpljenja že enkrat konec.
Zlasti sedaj, ko poje boben v zavodu, kjer so gospodarili samostojni demokrati.
Celjan.
Pred volitvami v bolgarsko sobranje.
V nedeljo, dne 20. maja se vrše na Bolgarskem volitve v sobranje, ker je zakonodajna doba sedanjega, pred štirimi leti izvoljenega parlamenta potekla. Zadnje volitve na Bolgarskem je izvedla vlada Cankova in so vršile 18. novembra 1923. Kakor je bilo pričakovati so končale s popolno zmago vlade, ki je dobila od 247 'poslancev 141. Od opozicije je bilo izvoljenih 18 demokratov, 13 radikalov, 29 soc. demokratov, 30 zemljoradnikov raznih skupin, 8 .komunistov, 6 narodnih liberalcev in 2 od »Narodnega jedinstva«.
V nedeljo pa voli bolgarski narod 27 poslancev več, ker se je v štirih letih prebivalstvo Bolgarije pomnožilo Tin pride na vsakih 20.000 prebivalcev en poslanec. Aktivno volilno pravico imajo vsi moški, ki so dovršili 21. leto, pasivno pa le oni, ki so stari 30 let. Volilna pravica je splošna, enaka in direktna, dočim je proporcionalno volitev odpravil 1. 1922 StanVbolijski. Po njegovem volilnem redu dobi stranka, ki je dosegla relativno večino glasov, tudi absolutno večino mandatov. Stambolijskijev volilni red tudi sicer silno favorizira velike stranke in male stranke skoraj ne morejo dobiti mandata. Količnik je namreč precej “visok, ker se šteje več volilnih okrajev skupaj.	,
Proti Stambolijskijevemu volilnemu redu Je vsa tedanja opozicija vehemetno in složno nastopila in zato so nekateri optimisti -mislili, da bo vlada Cankova tudi to Stani-■bolijskijevo delo likvidirala. Pa so se zmotili, ker vlada Cankova je sicer dosledno uničevala vse delo Stambolijskija, le njegovo volilno reformo je skrbno čuvala, iker ji je ■samo na ta način zasigurana večina.
Vsled volilnega reda je zmaga vlade na
nedeljskih volitvah zasigurana in edina možnost, da bi prišla opozicija do večine bi bila
v	tem, če bi se vsa opozicija koalirala. Toda vsi tozadevni poizkusi so se žalostno končali in na nedeljskih volitvah se bo potegovalo za zaupanje bolgarskega naroda več strank ko preje. Tako bodo zemljoradniki nastopili kar v treh frakcijah, enako raz- ; kropljeni so socialisti in komunisti in tudi ^ meščanska opozicija ne nastopi enotno. Največ glasov med meščansko opozicijo bo zbral še Malinov, dočim bodo od ostale opozicije največ dobili zemljoradniki, ki jih vodi Tomov. Ti so čisti zemljoradniki, v nas- < protju z »družbaši«, ki so precej pod ko- j munističnim vplivom.
Vladne skupine pa nastopijo enotno in je že vsled tega njih zmaga zasigurana. Če bi se pa kje pokazalo, da privilegiji volilnega reda ne zadostujejo, potem bo že po-skilbel policijski pritisk, da bo vladna zmaga tem sigurnejša. Sicer pa treba pripomniti, da more sedanja bolgarska vlada pokazati na precejšnje uspehe. Tako je stabilizirala bolgarsko valuto, dobila ugodno begunsko posojilo od Zveze narodov, dosegla odpravo mednarodne vojne kontrole in iz-bolišala svoje odnoSaje z drugimi državami.
Zemljoradniški emigranti računajo, da bodo dobili zemljoradniki 60 mandatov, torej še enkrat toliko, kakor so jih imeli preje. Z ozirom na njih napredovanje pri zadnjih občinskih volitvah je to mnenje tudi precej upravičeno.
Nedeljske volitve torej ne bodo prinesle nobene izpremembe in treba bo izvršiti na Bolgarskem še mnogo prosvetnega dela, predno bo končana sedanja velika in škodljiva strankarska razbitost bolgarskega naroda.
K volitvi predsednika čeSkoslovaike repnblike.
Odnošaji strank češkoslovaškega parlamenta do volitve predsednika republike so jasni v toliko, da je že povsem gotovo, da bo dosedanji predsednik republike T. G. Masaryk izvoljen.
Število vseth volilcev, ki volijo predsednika, znaša 450 poslancev in senatorjev. Brez-dvomno bodo glasovali za dr. T. G. iMasa-Ty,ka že pri prvih volitvah tudi nemški poljedelci, češkoslovaški in nemški obrtniki ter socialisti vseh barv razen komunistov in nemških narodnih socialistov. Za Masaryka je zasiguranih 258 glasov. Absolutna večina za ožjo volitev je torej zagotovljena. Za kvalificirano večino 'treh petin manjka samo Se 12 glasov. Pri tem seveda ne računamo s 47 glasovi čsl. ljudske stranke, ki dosedaj še ni določila svojega stališča, toda iz pisave njihovega časopisja je sklepati, da bo tiidi njihova stranka volila dr. Masaryka. V tem slučaju bi bil Masaryk izvoljen že pri prvih volitvah, kajti potrebna večina treh petin glasov (270) bi bila tako znatno prekoračena.
V	ostalem, če se volitev predsednika republike vrši že prihodnjo nedeljo, nima dr. Masaryk niti enega resnega protikandidata. Kandidaturi komunista senatorja Šturze in narodnega demokrata dr. Kramara ne prideta resno v poštev.
Slovaška ljudska stranka se je odkrito izjavila proti kandidaturi Masaryka ter motivirala to s tem, da je Masaryk delal krivice slovaškemu narodu, čeprav Hlinka do-
bro ve, da je za to odgovorna vlada, v kateri je tudi njegova stranka,.,nikakor pa ne Masaryik.
Narodno demokratska stranka očita Ma-saryku, da je socialist in da je pri volitvah pravzaprav kandidat opozicije. Masaryk pa ni socialist v navadnem smislu besede — napisal je svoječasno knjigo »Socialno vprašanje«, v katerem pobija Marxove nauke — temveč je človek globoke socialne misli ter ima mnogo zaslug, da je v prvih letih ublažil velika nasprotja med socialnimi zahtevami političnih strank.
Še neka skupina je, to so češkoslovaški fašisti, ki pa nima nobenega vpliva v parlamentu in ki jo veže le osebno sovraštvo do ‘Beneša in Masaryka. Ta skupina izdaja majhen tednik ter odreka Masaryku vSfc sposobnosti in zasluge za Osvoboditev in konsolidacijo češkoslovaške.
Če bi volil predsednika republike češkoslovaški narod, bi ta že odgovoril na te napade na iMasaryka, enako, kakor je odgovoril na volilnih zborovanjih. Toda tudi češkoslovaško Narodno Shromaždenje 'bo odgovorilo na te napade, ko bo ta teden izvolilo dr. T. G. Masaryka za predsednika republike, ki jo je osnoval on sam.
Uravnajte namfnino!
Politične vesti.
= HSS izpremenila svoje ime. Nedeljska seja načelstva HSS je bila važna tudi vsled tega, ker je bilo na njej sklenjeno, da se Hrvatska seljačka stranka preimenuje v Narodno seljačko stranko. Mnogi delegati, zlasti oni iz Dalmacije, so sicer temu silno ugovarjali, češ da bodo ljudje potem govorili, daje stranka izdala hrvatstvo, toda St. Radič ni hotel o teh ugovorih niti slišati in je bila sprememba imena nato odobrena. — Na seji je prišlo do več incidentov, ker je St. Radič vsakogar, ki si je upal imeti drugo mnenje, zapodil s seje. — Mnogo pozornosti je vzbudilo tudi dejstvo, da nista bila več izvoljena v vodstvo stranke dr. Kežman in dr. Koš utic, — Sicer pa se je splošno opazilo, da ni HSS več tako enotna, kakor je bila in da se v vseh organizacijah pojavljajo disidenti. Tako je osješka organizacija izključila prof. Milana Cepuliča, člana oblastnega odbora in oblastnega referenta za šolstvo dr. Hatingujia. — Po referatu St. Radiča je bilo sklenjeno, da se prične stranka z vso vnemo pripravljati na volitve. Bilo je celo določenih že nekaj kandidatur.
= Poljski tisk piše o triumfu Male antante. »Rzeoz pospolita« objavlja pod naslovom »Mala antanta triumfira« dopis svojega dopisnika z jachimovske konference. Dopisnik sporoča, da so se po informacijah od vplivnega diplomata ponesrečili vsi poizkusi nasprotnikov Male antante, da bi jo razbili. Nasprotno se je končala konferenca Male antante s popolno harmonijo vseh udeležencev. Zlasti glede načela »Balkan balkanskim narodom« je bil dosežen popolen sporazum. Tudi v madjarskem vprašanju je bila konstatirana popolna soglasnost. V Bukarešti so čisto jasno spoznali, da se interesi Rumunske popolnoma krijejo z interesi Male antante. V zgodovini Male antante bo temeljni kamen oni sobotni sestanek v sobi št. 126 Radio-Palast-Hotela v Jachymo-vu, ko je rumunski zunanji minister kategorično izjavil, da smatra Rumunija sebe kot neločljivo zvezano z Malo antanto. Har-moničen ipotek konference in popolna so-glasnost vseh treh držav je po mnenju »Rzeczpospolite« tudi v skladu s poljskimi interesi ter jo je treba zato pozdraviti s popolnim zadoščenjem.
= Vloga Avstrije v italijansko-jugoslo-vanski vojni. Svoječasno je napisal beograjski dopisnik »Vossischer Zeitung« obširen članek, v katerem je med drugim zabeležil tudi bojazen jugoslovanskih štabnih častnikov, da bi v slučaju italijansko-jugoslovan-ske vojne italijanska vojska napadla Jugoslavijo tudi preko avstrijske meje ter bi po dolini reke Drave preko Maribora navalila na Jugoslavijo. Ta članek je vznemiril avstrijsko javno mnenje in so bili ob tej priliki objavljeni v časopisju mnogi komentarji, ki so soglašali v tem, da razorožena Avstrija ni v stanu, da bi to preprečila in da hi se morala pa£ sprijazniti .z uničenjenj svoje nevtralnosti s strani Italije. Sedaj je izšel v velenemškem glasilu »W. N. Nach-richten« pomemben članek izpod peresa vojaškega strokovnjaka, ki prihaja na dan ravno z obratnimi zaključki. Po njegovem mnenju bi jugoslovanski poveljniki, tudi če bi italijanska vojska napadla Jugoslavijo preko Maribora, ne bili prisiljeni, da izpraznijo vso Slovenijo, kajti jugoslovanske' železnice so na tem ozemlju mnogo bolj sposobne kot paralelne italijanske in avstrijske podravske železnice. Dalje ima Jugoslavija na tein ozemlju mnogo bolj povoljen teren J za grupiranje in .premikanje vojske, tako, da je računati s tem, da bi bilo pravo bojišče avstrijsko obmejno ozemlje. Avtor h kcmcu omenja, da bi bila naza<inje tudi Avstrija,
^ljub svojim omejenim vojnim silam, radi svojih primernih strategičnih mej v stanu, na ubrani svojo nevtralnost in omeji napad italijanske vojske na avstrijsko ozemlje, enako, kakor si je znala ohraniti svojo nevtralnost Švica. Varovanje nevtralnosti za vsako ceno s strani Avstrije bi bilo po avtorjevemu mnenju velikega pomena za ohranitev miru v Evropi.
= Pogajanja Mitilenu-a v Parizu. Pariško časopisju označuje obisk rumunskega zunanjega ministra Mitilinua v Parizu kot politično pomemben dogodek prve vnste, kajti ta obisk se vrši takoj po zaključku konference Male antante in v času, ko se je ravno Briand vrnil iz Londona, kjer so obravnavali tudi balkansko vprašanje. Po mnenju pariškega časopisja bodo pogajanja med Bri-andom in Militinuom le pospešila razjasnitev političnih razmer. »Petit Parisien*: opozarja na izjave, ki jih je dal Militineu svojemu korespondentu pred konferenco Male antante in v katerih je med drugim dejal, da bo pri svojem obisku v Parizu pričel z Bri-andorn pogajanja tam, kjer so bila v Ženevi prekinjena. Časopisi opozarjajo na simpatije, ki jih je Militilneu vedno kazal do Francije in na to, da je ta rumunski državnik končal svoje študije v Parizu, kjer ima prav mnogo osebnih prijateljev. — Kakor poročajo, je Militineu konferiral v petek z zunanjim ministrom Briandom in s tajnikom zunanjega ministrstva Filipom Berthelotom. Razen problema odnošajev do sovjetske Rusije, ki najbolj zanima Rumunijo, bo Miti-lineu izrabil to priliko še, da pove svoje mnenje o italijansko-jugoslovanskem vprašanju. Diplomatski urednik »Juraala« pripominja, da je Rumunija kot zaveznica Jugoslavije in intimna prijateljica Italije predvsem poklicana za to, da posreduje ,med Beogradom in Rimom.
—	Avarescu pripravlja diktaturo. Med Avarescom in voditeljem liberalne stranke Bratianu-om je prišlo do ostrega nasprotja. Bratianu, vajen vedno gospodovati, hoče da se mu Avarescu pokorava, kar pa je ta odločno odklonil. Da utrdi svoj položaj, je predložil Avarescu parlamentu zakonski načrt, po katerem se imenuje on za dosmrtnega poveljnika rumunske vojske. Bratianu je "nato zahteval, da Avarescu ta načrt umakne. Ker ni hotel Avarescu tega storiti, je
sklical Bratianu sejo liberalne stranke, da prične ta najostrejšo borbo proti Avarescu.
—	Nemčija zahteva, da se ji dovoli gradnja podmornic. »Daily Ne\vs« poroča, da pripravlja Nemčija na Zvezo narodov poseben memorandum, v katerem opozarja na veliko pomorsko oboroževanje malih držav. Tako je poljska vlada naročila v Franciji tri podmornice in več minonoscev ter se pogaja sedaj za izgradnjo ostalih podmornic. Finska in Latiška hočeta naročiti tudi vsaka pa dve »podmornici. Rumunska namerava naročiti kar 24 podmornic in za Jugoslavijo se izdelujeta dve v angleških ladjedelnicah-Vsled tega zahteva Nemčija, da se tudi njej dovoli izgradnja podmornic, kolikor jih ona rabi za svojo obrambo in da se v tem zmislu revidira tudi Versajski dogovor.
= Poljski poslanci povabljeni na obisk * Berlin. Privatnim potem je bilo poslano polj* skim poslancem iz Berlina povabilo, da ob-iščejo nemško prestolioo. Da je prišlo povabila, so se zlasti trudili predsednik nemškega parlamenta Loebe ter posl*«« Haas, Breitscheid in podpredsednik pru^e* ga deželnega zbora Portek. Zelo se ia' vzel za povabilo tudi nemški pisatelj Tho®5® Mann, ki je bil pred kratkim v Varšavi najsijajnejše aprejet. Obisk poljskih poslancev bi se vršil v prvi polovici junija. Ob tej pri-liki bi se med nemškimi in poljskimi poslanci razpravljalo o raznih gospodarskih in kulturnih vprašanjih ter bi se seveda govorilo tudi o nekaterih političnih. Zato bi pomenil otbisk poljskih poslancev nad vse pomemben začetek poljsko-nemškega zbli-žanja. V poljsikem parlamentu se je vrSiJo tajno posvetovanje o nemškem po vabil0 je bilo sklenjeno, da se poljski posIanCJ nemškemu povabilu odzovejo.
= Kitajski dogodki. Hankov padel. KaJ-tonce je zapustila vojna sreča in od pohod® na Peking so ostale samo še sanje. Severne fete so zasedle Hankov, ki so ga Kanton# zapustili brez odpora. Mesto je v plamen11 in najbolj vidni predstavitelji komunist?’ so še pravočasno pobegnili na aeroplan®-—- Borbe okoli Šangaja. Severno brodovi® je napadlo utrdbe pri šangaju. Razvil se J® nato boj, ki pa je končal neodločeno. » san gaju samem so razmere vedno težje. Vse gospodarsko življenje je zamrlo in vse ban~ ke so zaprte. Finančna kriza je neo0°&l“'	'
Pred Šangajem se zbirajo komunistične c : « ki se pripravljajo, da osvoje mesto. Sovjets delegat Borodin je na aer-oplanu pobeg iz Kitajske.
FAŠISTI PRIPRAVLJAJO NOVA NASILJA.
Dunajska »Arbeiter Zeitung-; priobčuje sledeči dopis iz Italije:
»Simptomi gotovega prebujenja se prično že kazati. V številnih tovarnah v Turinu,
v	Milanu in drugod še vedno krožijo tiskan* ali skrivaj razmnoženi letaki, ki ne izviraj0 samo od komunistov. Univerzitetna sodeluje pri tem. Dne 1. maja je policija *»• man lovila študente, ki so plakatirali male manifeste in alegorične znamke, iln celo očetje teh študentov so pričeli godrnjati-Množe se intervencije, da se odpusti finančni minister, ki je premalo energičen napram Mussoliniju.
Fašistovski voditelji so si menda ze
dol-
go na jasnem o tem, kajti krvavi teror * je zopet pričel. Deportacije stoterih ,PL°a;e tarskih voditeljev »na otoke« ne ®a^,nih več. Pričela se je cela vrsta inistevil01 . umorov. Celo milansko fašistovsko časOp je je moralo zaznamovati Štirinajst taKw; umorov, o katerih policija ni mogla ali Dl hotela dognati vzroka smrti. Gre vedno za ljudi, ki so bili umorjeni z revolverskimi krogljami ali z bodali. Vsi tajinstveni umori imajo fašistovski pečat. V Savani je bila v pristanišču utopljena neka oseba z na hrbtu zvezanimi rokami. V Parmi je bil neki nesrečnež na isti način kot Matteoti pred smrtjo slečen, bičan in nato na javnem trg« kopan. Ko so prenesli truplo v mrtvašnic0' je prišlo do izgredov in do protestov. V Nosati pri Milanu je bil umorjen neki človekt ki so ga našli kasneje v grmovju preluknjanega od revolverskih strelov in bodal-Strokovnjaki so izjavili, da je 'bil kalibe* revolverjev, s katerim je bil umorjen, kakor predpisanih revolverjev milice. Bli*11 Novarre je bil neki Morelli tako pretepen 3 palicami, da je drug dan poškodbam po<*- • legel.
'Vlada je zaukazala, da se morajo vsi koH' finiranci, katerim so sledile v pregnanstvo tudi njihove žene, z njimi cerkveno poro; čiti. (V Italiji je predpisan namreč civiln1 zakon.) Vsekakor so vsa omenjena dejstv* značilna, da se fašizem v notranjosti Italije le ne čuti tako sigurnega, kakor pa prip^ veduje o tem fašistovsko časopisje.
Kratke vesti.
Pogajanja *a sklenitev trgovinske be med Francijo in Nemčijo bodo v kratke obnovljena. Pogajanja se bodo vršila v &ei linii.
Kongresa nemških vojakov iz 8Voto?la vojne v Hamburgu se udeleži tudi posebfl deputacija francoskih vojakov.
Angleški parlament je z 275 proti 120 g>» sovom sprejel določbo, po kateri bodo ščiteni vsi, ki se ne bi hoteli udeležiti ne zakonitih štrajkov. Z drugimi besedami s. pravi to, da bodo stavkokazi odslej uživ* na Angleškem zakonsko zaščito.	-0
Nezaupnica proti pruski vladi, ki so Jj predlagali nemški nacionalisti, je bila _
predlagan nemsKi naciuiidiisu, je pruskega deželnega zbora zavrnjena. (^ _ ) lu pruske vlade je socialni demokrat Bra ^ Socialistični poslanec Barnai je bj0ve-madjarskega parlamenta izključen od tih sej, ker je razžalil Mussolinija. a(jala Vdova Lenina, ki je dosedaj sovjetski opoziciji, je proglasila v svoj izstop iz ruske opozicije.
Stran 3.
iMBmaaBBMwaHrai
>
vne ve^!
DA NE BO PREPOZNO.
(Prva dela na progi Rogatec—Kra,pina so Be že začela in prve komisije, ki naj bi delo pregledale, so bile od načina dela talko navdušene«, da so se kar vrnile.
Tako nam je vsaj pripovedoval zanesljiv prijatelj.
Ali naj morda dobimo še eno prekmursko železnico?
Ali pa se mar hoče dokazati, da je tudi pri nas mogoč slu&aj, kakršen se je dogodil pri topčiderski želeiznici?
Vsekakor naj merodajni krogi pravočasno poskrbe za dobro gradnjo, da ne bo potem nepotrebnega zvonenja po toči.
T«hi; e'‘kovanje. Naša letalca rez. kapetan od,.iL.rderma7er in Por<>čnik Bajdak sta
  v a z redom Belega orla IV. reda.
Q„*°iTe Dov^an'ce- Te dni je prispela pre-I nn jfa	v'Beograd pošiljka novih 1000 in
15OOO(WOO01D'mOV^an*C V skuPn* vre^nos^
iaviio*^ril^a‘	z	dne m- °'5’
• J • uredbo o načinu poslovanja, pravicah fl°laiostili državnega odbora in o načinu, porabljanju in izvrševanju ukrepov, pred-agaaia za izvajanje varčevanja v državni pravi; pravila o opravljanju držav, sjro-vnega izpita za prestop uradnikov držav-muzeiev iz pripravljalnih v pomožne sku-Pravilnik o upravljanju praktičnega iz-P1 a za otroške vrtnarice; določbo, s katero ukinja .izvozna carina na perutnino, jajca J0 Perutninsko perje in naredbo glede zavarovanja pri inozemskih zavarovalnicah.
~ Dober obisk našega Primorja. Kot podajo iz Sušaka, so vsa naša primorska kopališča in letovišča polna tujcev. Specielno Crkvenica ima letos toliko tujcev kot še K?\ ^28^eda, bodo dosegla naša primorska kopališča m letovišča (?lede tujskega prometa letos reknrrtT g	3
— Uradno	.	?rd.	Cene so zmerne.
socialno nolitii™ >7 ,ministrstvih. Minister za svetom nrpdiniT ,1™ese' Pred ministrskim se uvede v !rsoi kateren>. zahteva, da naj ni čas tal™ h ministrstvih poletni delov-ure od’7%1 ■ ? trajale povsodi uradne 1	ZJUira{ ,d.° 2. popoldne.
Drisno	t '“dustrijalci v Jugoslaviji.	Jutri
2pe v Jugoslavijo iz Varšave skupina poljskih industrijcev pod vodstvom bivšega ministra M. Šidlaskega. Glavni cilj njihove ekskurzije je, da spoznajo naše gospodarske razbere, obenem vračajo obisk, ki so jim ga na-Praviii pred dvema letoma naši industrijalci.
®d odličnimi delegati poljskih industrijskih sPugov se nahajajo med drugim: ravnatelj vinsif68^. sindikata Balzer, predsednik Trgo-na+M;% rnice v Bidgošču Kasprovič, ravnate h?nfa s,la^rnih tovarn Thiel, rav-kovčki ef f s^korne industrije Ziemiač-ne in	šef	pri	ministrstvu trgovi-
ne m industrije Landiu in več drugih.
T r ^razstave slovenskih impresinniatnv v
Jakopičevem paviljonu. Na Povabil« s^felke matice so vsi štirje razstavljale! (Jakopi«, j« ma, Sternen, Vesel) poslali po nekaj svojih del s te razstave v Novi Sad, kjer je Srbska matica ob svojem ljubileju priredila splošno (šesto) jugoslovansko razstavo. Na mesto odposlanih del so naši mojstri obesili v Jakopičevem paviljonu druge slike, ki znatno izpopolnjujejo zgodovinske vrzeli v njihovem razvoju, tako da nudi sedaj razstava v Jakopičevem paviljonu še iaonirt« ri , ca razvoin nnSii, ■ jasneJso sliko osebne-
S.r,£1i't KSa>ZvTWi' ""T1'
nicnh n ru ? VSe iukaJsniih državnih železnicah polovično vožnjo do 2. junija 1927.
kat»r* • °Yln rilnsko kiparstvo v odlivkih, narisi v erai prejela Narodna galerija iz 5’ ,isKega Louvrea, tvori prvi del na široko “osnovanega muzeja odlivkov svetovne plastike, ki bo nastal v nekaj letih v Ljubljani, “ošiljatev obsega 66 kipov v 34 velikanskih zabojih, je provizorično spravljena v Narodnem domu in bo prihodnji mesec razstavljeni*. v Jakopičevem paviljonu. Z nabavo te ®birke je Narodna galerija ponovno dokazala v°je praktično delo na polju narodne prosvete in izobrazbe naše mladine.
. — »Glas upijočega v puščavi.« V Mostarju prične, kot poročajo, v kratkem izhajati L?s» naslov°m »Glas vpijočega v puščavi«, neodvio 0(1 .vse,\ političnih strank popolnoma
— s»eL ^ bo vse ostro kritiziral.
vi	Jugosf Mati!.o*e8e1ni5keSa kolodvora posta-be- Prosimo nr>h,!iVxOmatsk0 tehtnico za ose-mačine, da s^ če ob«nstvo in tudi do-ker gre či=t; Prav P^dno poslužujejo, ~Ted«nm°i v kot'>st Jugosl. Matice, obhaiamn ) /,Ske deklaracije. 30. maja t. 1.
“f®0 desetletnico majske deklaracije. V ffndk • ln- Pro'slavo tega zgodovinskega do-5 .,a Je izdala Jugoslovenska Matica poleg ekiaracijskih diplom tudi deklaracijske raz-g ce. Pozivamo vse naše občinstvo, da vpora ja za medsebojno dopisovanje tekom razglednice, ki so napro-1 .L Dm* * J jaških knjigarnah. Cena
— Izpremembe v državni službi Pisar kmetijskega oddelka mariborske oblasti Albin Dular je imenovan za kmetijskega referenta sreza Maribor desni breg; učitelj čebelarstva pri kmetijskem oddelku ljubljanske oblasti Josip Okorn je premeščen za ^fitelja na Čebelarsko šolo v Št. Jurju pri
. — »Rdeči križ« za gladujoče v Hercegovini. Glavni odbor »Rdečega križa« v Beo-je določil na svoji zadnji seji svoto »70.000 Din za prehrano gladujočega prebivalstva v Hercegovini.
~ Razpisano mesto. Pri okrajnem sodišču Prevaljah je razpisano mesto pisarniškega uradnika. Prošnje je vložiti do dne 30. junija • *• pri okrožnem sodišču v Mariboru. s — Slovesna otvoritev »Obrtnega doma« v “eogradu. V nedeljo je bila v Beogradu slo-
vesna otvoritev »Obrtnega doma.« Otvoritvi je prisostvovalo razven predstavnikov oblasti in korporacij okoli 1000 zastopnikov obrtništva. Poslopje je veljalo okoli 3 milijone dinarjev, ki so jih zbrali obrtniki. Zemljišče je dal brezplačno na razpolago obrtnik Gjorgje Pesič.
— Specializirani« naših veterinarjev v inozemstvu. Ministrstvo poljeprivrede in voda pošlje prihodnje mesece okoli 15 absolvira-nih veterinarjev v svrho speciaiiziranja v bakteriologiji v inozemstvo.
— Zieglerjeva milijonska dedščina dodeljena. Kot znano, se je oglasilo vse polno ljudi, ki so aspirirali kot dozdevni sorodniki v Ameriki umrlega Viljema Zieglerja na njegovo milijonsko zapuščino. Da si prihranijo ljudje nepotrebne stroške, uradi pa nepotrebno delo, je objavil sedaj zagrebški izseljeniški komisarijat, ki je vodil zapuščinsko postopanje, da je to postopanje zaključeno ter je bil proglašen za generalnega dediča Zieglerjev sin Viljem, ki živi v Newyorku, razven njega je bilo priznanih še nekoliko postranskih dedičev. Prepisi testamenta se dobe pri izseljeniškem konzulatu v Zagrebu, Kamenita ul. 15.
— Oficirski kurz za avtomobilsko službo. Na odredbo ministra vojske in mornarice se otvori pri Avto-komandi v Beogradu petmesečni oficirski tečaj za strokovno izobrazbo
v	avtomobilski službi. V tečaj se sprejme 20 mladih oficirjev podporočnikov iz vseh branš vojske. Tečaj se prične dne 10. junija.
— V Bolniško podoficirsko šolo v Nišu se sprejme letos 80 novih gojencev. Pouk traja dve Jeti. Prijave se sprejemajo do 15. septembra.
— Iz finančne službe. Imenovana sta: dr. Josip Vidmar za finančnega svetnika pri fi-
| nančni prokuraturi v Ljubljani, dr. Filip Orel ! pa za tajnika delegacije ministrstva financ v ! Ljubljani.
;	— Vpokojitev. Skladiščnik carinarnice v
! Ljubljani Ivan Volcanšek je vpokojen. i — Mednarodni kongres špediterjev. Začetkom meseca avgusta se vrši v Kopenhagenu prvi mednarodni kongres špediterjev. Kongresa se udeleži 32 držav, med njimi tudi naša.
— Pametna policija in pametni 6trankarji.
Zgodilo se je v Nemčiji, ne pri nas. Magde-burški policijski predsednik je sklical te dni zastopnike vseh političnih strank, organiza-cij in tiska na konferenco glede nameravanih izprememb policijskih mer ob priliki Predsednik je imel najpre-je kratko predavanje o svobodi demonstriranja in policijski službi. Izvajal je, da napra-
vi	zelo slab utis, če se komandira ob priliki svobodnih demonstracij na cesto policija. Vprašanje pa je, če imajo organizacije svoje ljudi tako v roki, da bi se vršili javni obhodi brez nevarnosti za javni red in mir lahko tudi brez policijske straže.V slučaju, da je policijsko nadzorstvo potrebno, bi bilo treba, da bi se uvedle radi velikih stroškov pristojbine. Za policijskim šefom so govorili zastopniki vseh mogočih političnih strank in licnatizaci^ Vsi so bili mnenja, da je pohodih ° “?c,z.orstvo pri manifestacijskih obstrank in 'organizacij Za^0P“k> političnih izjave, da segv
tivnega obhoda ene ali druge (iliuInTS-ke ali organizacije ne bodo prirejale nobene protidemonstracije. Policijski predsednik dr Menzel je izjavil nato, da bo vodil odslej podnevi demonstracijske povorke samo en ali kvečjemu dva policijska stražnika na konjih. Ko se bo stemnilo, bo pač potrebna močnejša policijska straža. Demonstrantov pa odslej ne bodo vodili več varnostni stražniki temveč prometni policijski stražniki. Na ta način se bo preprečil marsikak spopad med demonstranti in policijo.
— Pobijanje oderuStva v Italiji. Genovska policija je aretirala te dni sedem oderuhov. Zaplenili s6 jim pobotnice, menice, registre, zastavljalne liste itd. Policija je ugotovila, da je izposodila dična sedmorica v zadnjem času proti oderuškim obrestim nad 2 milijona lir.
— Pretirana moralnost. V Mehiki je aretirala te dni policija neko damo, ker se je na cesti ob slovesu svojega soproga objela in poljubila. Dama je objavila v listih zoper pre-tirano policijsko moralnost protest, ter za-
va, da naj policija — če se ji zdi nemoral-no, ce. zakonska žena svojega moža na cesti poljubi prepove tudi objemanje in polju-bovanje na odru in v filmih.
Kongres proti preklinjanju. Iz Livorna poročajo: Te dni se je vršil v Livornu drugi državni kongres proti preklinjanju.
— Protižidovski izgredi v Velikem Vara-dinu. V Velikem Varadinu so gostovali te <lni člani židovskega gledališča iz Vilne. Med predstavo so udrli v gledališče dijaki ter jeli
j;?, na oder kamenje. Po ipredstavi so pri-n , i,-	protižidovske demonstracije.
Silna nevihta nad Beogradom. Nad Beo-gradom m okolico je divjala te dni silna nevihta. Mesto je bilo par ur od sveta itakore-koč popolnoma odrezano. Ob 4. popoldne se je utrgal oblak in jelo je liti kot iz škafa. Pozneje je jela padati ioča. Kanali so bili v par hipih zamašeni, vsled česar je stala na nekaterih ulicah voda do pol metra visoko. Dvakrat je udarila strela v električno cestno železnico. V predmestjih je povzročila nevihta precejšnjo škodo. V nižje ležeča stanovanja je udrla voda, tako da so morali stanovalci bežati na ulico. Tudi v garažo Avto-ko-mande je udrla voda. Vojaštvo je skušalo avtomobile zaman rešiti. Nevreme je zahtevalo tudi dve človeški žrtvi.
— Električni tok ubil otroka. Dveletni sinček trgovca Tipla v Mariboru je ležal v postelji ter se je igral z žico, ki vodi k električni svetilki na nočni omarici. Pri tem je žico izdrl iz svetilnika. Hotel je malo nerodnost popraviti in vtakniti žico v stikalo nazaj. Pri tem pa ga je električni kot ubil.
— Kdo je avtor atentata na ljudsko šolo v Bathu? Po najnovejših poročilih iz Newyor-' ka je dinamilni atentat na šolo v Bathu dejanje umobolnega. Atentator Andre Kehoe se je že dolgo časa tožaril radi previsokega obdacenja. Posebno šolske doklade so ga jezile. Kot šolski blagajnik je nagromadil nemoteno v šoli 225 kg dinamita ter zvezal posamezne depoje z električno žico. Kje je-dobil tako veliko količino dinamita, še ni pojasnjeno. Ob en četrt na 10. je spustil v zrak svojo lastno hišo, v kateri se je na. ajala njegova žena ter vsa svoja gospodarska poslopja in skednje. Nato se je peljal z avtomobilom pred šolo. ob tri četrt na 10. je sledila strašna eksplozija. Kehoe je zažgal dinamit s pomočjo elektrike. Nepoškodovan je ostal samo južni trakt, ker se 100 kg dinamita, ki je bil tam pripravljen, ni užgalo
—	najbrže vsled ozkega stika. Severni trakt je bil popolnoma uničen. 36 otrok izjx>d 12 let je bilo ubitih. Ostali so pribežali z glasnim krikom iz razvalin. Kehoe je stal pri svojem avtomobilu ter je opazoval prizor brez najmanjše razburjenosti. Tedaj je uzrl ravnatelja. Poklical ga je k sebi ter oddal na sodček dinamita, ki ga je imel v avtomobilu, revolverski strel. Dinamit je eksplodiral, Ke-hor, ravnatelj in dva pasanta so bili raztrgani na kose. Več otrok utegne še naknadno podleči dobljenim poškodbam. V Kehoevo-vem obnašanju ni opazil do atentata nihče nič abnormalnega.
— Atentat na mašujočega škofa. Predvčerajšnjim je bil izvršen v Atenah na grškega škofa Haranginizisa pobalinski atentat. Med tem ko je bral škof mašo, ga je napadel neki brivec iz Krute s škarjami ter ga obrezal po obrazu. Atentatorjevi komplici so škofa pretepli. Razjarjeni verniki so hoteli napadalce na licu mesta linčati. Intervenirati je morala policija, ki je morala atentatorje z orožjem ščititi. Škofove poškodbe so lahke.
— 1300 slučajev koz se je pripetilo, kot je poročal te dni angleški minister za narodno zdravje, tekom lanskega leta v Angliji. Iz istega poročila je razvidno, da je bilo leta 1925 na Angleškem samo 40 odstotkov novorojencev zoper koze cepljenih.
— Črnec, ki trguje s konzulati. Praški trgovec F. Sch. je grdo nasedel nekemu prebrisanemu črncu. Črnec se je predstavil trgovcu svoječasno kot upolnomočen minister Liberije. Sedaj pa mu je obljubil, da mu bo izposloval imenovanje za častnega konzula Liberije. Za svojo uslužnost je zahteval 100 tisoč čeških kron, od katerih mu je moral izplačati trgovec polovico takoj, dočim bi 'bila zapadla druga polovica v plačilo po imenovanju. Ko je dobil črnec 50.000 Kč, ga je vzela noč. Policija je ugotovila, da je identičen goljuf s črncem Jakobom Prattom, ki je ogoljufal na sličen način tekom zadnjih 14 dni že kakih 14 oseb.
— Imperij. V Cagliari zboruje te dni udru-ženje italijanskih prostovoljcev iz svetovne vojne. Predsednik udruženja je imel pompozen govor, v katerem se je iznebil med drugim sledeče: >Našo zastavo je posvetil duce na grobu Julija Cezarja, ustanovitelja rimskega imperija in ta zastava bo klonila šele tedaj, ko bo v imenu duceja in Italije imperij dovršeno dejstvo.«
— Slabi časi za budimpeštanske kavarne. Budimpešta je bila svoječasno »mesto kavarn«. Zadnja leta pa so jeli prebivalci Budimpešte kavarne zanemarjati v prilog klubov, v katerih igrajo na karte. Klubi so rasli iz tal kot gobe po dežju. Posledica tega je, da je zabredlo okoli 200 budimpeštanskih kavarn v plačilne težkoče ter so morale prenehati z obratovanjem. Vsled tega so poslali sedaj budimpeštanski kavam a rji vladi pred-stavko, v kateri zahtevajo, da naj se dovoli, da bodo smele biti kavarne zopet vso noč odprte ter da naj podvzame vlada v interesu kavurnarskega obrta zoper ustanavljanje kvartaških klubov ostre mere.
— Pustolovec pobegnil v aeroplanu. Lastnik tvrdke Bukowsky v Brunnu, a. G. {Avstrija) je zvit tiček. Izvabil je raznim osebam pod lažnjivimi pretvezami nad 300.000 šilingov (okoli 2,400.000 Din) nato pa izginil. Policija je ugotovila, da se je odpeljal z aero-planom, vendar pa mož ni imel sreče. Z aeroplanom je poleitel do Celovca, od tam pa se je peljal z železnico v Beljak, odkoder jo je nameraval popihati v inozemstvo, toda komaj si je najel v hotelu sobo, še predno je legel, je bil aretiran in moral je iti spat v zapor, kjer čaka sedaj nadaljne usode.
— Brošura o majski deklaraciji izide danes v torek in jo bo Jugoslovenska Matica vsem, ki so jo naročili, takoj odposlala.
Ljubljana.
1— Ljubljančani. V proslavo desetletnice majske deklaracije priredi v nedeljo 29. maja dopoldne naša šolska mladina slavnostni obhod po mestu. Naše občinstvo in zlasti sta-riše vabimo, da prisostvujejo in spremljajo ta obhod naše mladine. Hišne posestnike pa prosimo, da razobesijo v počast te zgodovinske desetletnice raz svojih hiš in oken državne in narodne zastave.
1— Srebrno poroko obhajata danes g. Oj-sinš, faktor tiskarne Merkur in njegova soproga. Uglednemu grafičnemu delavcu in njegovi g. soprogi naše iskrene čestitke!
»Mladinski dan«. Seja centralnega odbora za prireditev »mladinskega dne« se vrši danes v torek ob 6. uri pop. na mestnem 1'ceju, I. nadstropje, na kar opozarjamo vse šolske odbore.
»Ženski Pokret« v Ljubljani vabi svoje članice k predavanju, ki ga priredi v petek
27.	t. m. ob pol 6. popoldne v damski sobi kavarne »Emona«. Tema: Smisel in pomen feminizma. Predava gosp. Angela Vode-tova, ki jo je odbor izvolil za predsednico društva, ker je bila dosedanja predsednica, g. A. šte-bi, premeščena v Socialno-higdjenski zavod v Beograd.
1— Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo naprave nekaterih železnih in lesenih ograj na betonskem podzidku ter opornih zidov. Vse tozadevne podatke daje mestni gradbeni urad. Šolski drevored 2-II. med uradnimi urami. Istotam je treba oddati po-
| nudbe v zapečatenem zavitku do 11. ure dne
28.	maja 1927.
1— Sokol Ljubljana II. priredi mladinsko akademijo v soboto 28. maja od pol 7. zvečer na letnem telovadišču Prule. Spored obsega 13 točk. Pokažite z udeležbo, da znate ceniti tudi delo mladine.
1— Ponudbe za napravo steklarskih, (slikarskih, pleskarskih) del nove 80-staeo-vanjske hiše na Ahacljevi cesti je vložiti pri mestnem gradbenem uradu najpozneje do 28. maja 1927, do 11. ure dopoldne.
1— Občili zbor društva »Soče« se vrši dne 25. maja 1927 ob 8. uri zvečer v restavraciji Ljubljanski dvor z običajnim sporedom. Ude-ležitev za člane obvezna. — Predsedstvo.
1— Prizor za bogove se je nudil zabave-željnemu občinstvu včeraj ob četrt na eno na Poljanskem nasipu blizu Jugoslovanske tiskarne. 31-letni delavec in posestnikov sin Peršak France, doma iz št. Andraža pri Ptuju se je skregal nekaj z očetom, nakar se je totalno napil ter hotel izvršiti v pijanosti samomor s skokom v Ljubljanico. V hladni, umazani vodi pa se je premislil ter splezal na zeleni otočič, se tam mirno vlegel v gosto travo ter pokazal osle ljudem, ki so se že pričeli zbirati. Nekdo je stekel po rešilno postajo, nakar so pričeli z mučno proceduro reševanja. Pijanec je parkrat ponovno pošteno telebnil v vodo, nakar so mu vrgli vrv, ki si jo je možakar navezal na vrat in prosil, naj ga tako izvlečejo iz struge. Po dolgih pogajanjih si je vrv le navezal okoli pasu, nakar so ga rešili iz neprijetnega položaja. Na bregu ga je sprejel pod svoje okrilje stražnik. Peršak se je v zaporu do dobra streznil in posušil, izjavil pa je, da ga hladna Ljubljanica prav nič več ne mika.
1— Kravate, ovratnike, naramnice, srajce, žepne robce itd. po solidnih cenah pri Frane Pavlin-u, Gradišče 3.
Velik požar v Starem trgu ob Kolpi.
V	sabto okli 15. ure je izbruhnil v hiši trgovca, gostilničarja in posestnika Ivana Butala v Starem trgu ob Kolpi požar, ki se je bliskoma razširil ter uničil 16 poslopij, med tem 9 hiš. Devetim gospodarjem je pogorelo vse. Ogenj jim je uničil hiše, gospodarska poslopja, skednje, hleve, orodje, krmo, nekaj živine, vina, velike zaloge raznega blaga po trgovinah itd. Zgorel je tudi poštni urad. Poštne listine! in denar je rešila poštarica z življensko nevarnostjo. Na lice mesta so prihitele štiri požarne brambe, vendar je bilo pa gašenje zelo težko, ker ni bilo vode.
škoda, ki jo je povzročil požar, se ceni na 3 milijone dinarjev. Nekateri posestniki so bili premalo, drugi pa sploh ne zavarovani. Sedaj apelirajo na tujo pomoč.
ma
Proslava majniške deklaracije na Jesenicah.
Podružnica Jugoslovanske Matice na Jesenicah proslavi ob sodelovanju vseh kulturnih društev deseto obletnico majniške deklaracije v kar največjem obsedu in najsvečanej-še. V soboto dne 28. V. 1927 gre manifesta-cijski obhod z baklami izpred kolodvora skozi Jesenice do občinske hiše, kjer ga pozdra-
vi	župan trga Jesenice, potem pa skozi Savo zopet nazaj na kolodvor. V sprevodu bosta dve godbi in združeni pevski zbori jeseniški, nadalje telovadna društva in gasilci v kroju itd. Začetek ob pol 9. zvečer.
V	nedeljo 29. V. 1927 dopoldne bo cvetlični dan v prid Jugosl. Matici; prodajale se bodo tudi deklaracijske diplome in razglednice; ob 11. uri pred kolodvorom promenadni koncert, nato nastop združenih pevskih (društev) zborov in slavnostni govori.
Odbor podružnice J. M. prosi hišne posestnike, da izobesijo že na predvečer zastave, vse sodelujoče pa, da se v vsem pokoravajo navodilom rediteljev.
Odbor.
LINDBERGHOV USPEH.
Orjaška etapa v razvoju tehnike je prekoračena. Razdalja Amerike od Evrope je skrajšana na poldrugi dan. Dočim je trajala doslej vožnja z najhitrejšim prekooceanskim parnikom cel teden dni, je preletel to distanco Lindbergh v dobrih 33 urah. V 33 urah. Pri tem je držal ves čas volant v rokah. Z epoho Charlesa Lindbergha se pričenja najnovejši vek.
Sprejem v Parizu je bil, kot smo že poročali nad vse navdušen. Lindbergha je pričakovalo okoli 150.000 ljudi. Ko se je spustil aeroplan na zemljo, je predrla množica policijski kordon, raztrgala bodeče žice ter hitela k aeroplanu. Ko je iz-pregovoril ameriški poslanik prve pozdravne besede, so dvignili ljudje Lindbergha na ramena ter ga nesli cel kilometer daleč. Aeroplan so ljudje v divjem veselju raztrgali, vsakdo je hotel imeti košček za spomin, tako da je ostal sam motor.
Veselje v Newyorku.
V	Newyorku vlada radi Lindberghovega uspeha nepopisna radost. Vsi listi so priredili posebne izdaje. Ze ob preuranjenih vesteh o Lindberghovem srečnem prihodu v Pariz so tulile vse sirene na parnikih v pristaniščih. Vse ulice so bile polne praznujočega ljudstva. Baseball in boksanje sta bila pozabljena, vse govori samo o Lindberghu.
Polet preko oceana ni zasluga tehnike in-dustrijalne dobe, temveč junaški čin posameznika. Pa ravno to navdaja Amerikance z največjim navdušenjem. Množice ljudstva so se gnetle pred podružnicami listov ter či-tale zopet in zopet poročilu o »otroku sreče«
Stran 4.
»NARODNI DNEVNIK« 24. maja 1927.
— m i-< i ii i wwi.lii~* lanma——asan****'**'****«* nnoiir
Štev. 117.
CMt«taa<a-Tg<«wwgM»
(luoky kind), ženske so od veselja jokale. Ko je prispel Lindbergh pred 8 dnevi v Ne\v-york, ga ni nihče poznal. Tekom 8 dni pa je postal pogumni letalec ljubljenec naroda. S svojo skromnostjo si je pridobil v par dnevih vsa srga. Molčečega, toda dejanj željnega moža z železno voljo smatrajo za ideal dozorevajoče generacije.
Ponudba angažniana s plačo 25.000 dolarjev na teden.
Lastnik Royi-gledališča, Ilolhafel je ponudil Lindberghu brzojavno angažman s 25.000 dolarji tedenske plače. Lindbergh bi se imel pokazati v varieteju Vsak večer samo za 10 minut.
Za to ponudbo zaostaja dosedanja rekordna gaža, ki so jo ponudili kanalskemu plava-ču Youngu za nastopanje v varieteju, daleč.
Kdo je Lindbergh?
Charles Lindbergh je rojen v Detroitu. Njegov pokojni oče je bil Šved. Njegova mati je učiteljica kemije na neki višji dekliški šoli
v	Detroitu. Lindberghu se pozna po zunanjosti, da je švedskega pokolenja. Je visoke in vitke postave, plavolas ter ima modre oči. Obiskoval je univerzo v Wisconsinu, pozneje pa vojaški letalski tečaj. Nekoliko časa je prenašal z letalen^ pošto med Chicagom in St. Luisom. Ko je imel dostaviti nekoč važno pošto ter vsled megle ni mogel pristali, je vrgel najpreje pošto na zemljo, nato se je pa spustil za njo v padobranu. Lindbergh je stotnik milice. Kot poklicni letalec je že davno zaslovel in tako se je našlo sedaj v St. Louisu nekoliko finančnikov, ki so mu omogočili polet preko Oceana.
Lindberghovo letalo.
Lindberghovo letalo je tipa »Ryan Izdelano je bilo pred kakimi 14 dnevi. Sedež za letalca je primeroma ozek. Pred seboj je imel Lindbergh desko z instrumenti, ki mu zapira pogled naprej. Lindbergh leta >na slepot, pravijo strokovnjaki. V globočino pogleda lahko samo od leve ali pa od desne strani. Predse vidi samo s pomočjo uporabe periskopa. V talci poziciji je moral zdržati Lindbergh kakih 40 ur. Nikogar ni bilo, da bi mu bil pomagal, če bi mu bil vpadel pogum.
ŠPORT.
Maratonski rekord Indijanca. Quano\vahu, Indijanec plemena Hopi, je pretekel v New-yorku maratonsko progo 26 milj 385 y (42
kilometrov) v rekordnem času 2 ur 47 min. 48 in petino sekunde. Prekosil je tedaj arne-rikanski maratonski rekord, ki ga je postavil Miclielson 1. 1923, za več ko '1 minuto. Quanowahu bo skoraj gotovo zastopal Ameriko na amsterdamski olimpijadi 1928.
Zbysko Cyganiewicz v Parizu. Kakor poroča »L, Auto« se vrši 19. junija v Parizu rokoborba med Zbysko Cyganiewiczom in francoskim olimpionikom Deglanom, ki je postal pozneje profesional. Ker pod imenom Zbj^sko nastopa Poljak Stanislav Cyganie-wicz, ni natančno razvidno iz poročila pari-šekga športnega lista, gre li v tem slučaju za Stanislava Cyganiewicza ali njegovega mlajšega brata Vladeka. Oba Cyganie\vicza sta izborna rokoborca, tako v rimsko-gr-škem kakor tudi v prostem stilu in sta dosegla tudi že svetovno prvenstvo.
Voda ohrani mladost. Avstralka Annette Kellermann je gotovo prva »velika« plavalka. Bila je že pred vojsko 'slavna plavalka in v posesti več svetovnih rekordov. Že takrat je poskusila preplavati Kanal, kar ji je sicer izpodletelo. Sedaj nastopa v berlinskih varietejih, in sicer kot plesalka, umetnica na žici in kot suverena prvakinja v svojih panogah: plavanju in potapljanju. Njena čudovita dihalna tehnika jo usposablja, da ostane po celo minuto pod vodo. S svojo krasno, veliko postavo demonstrira na odru, kako ostane z energičnim treningom mlada in zdrava. V posesti tajnosti, da zna svojo umetnost prav prodati, je prvoboriteljica modernih veleplavalk.
Gospodarstvo.
X Gozdna koncesija v sovjetski Rusiji japonskemu lesnemu sindikatu. V prvi polovici meseca aprila je bila podpisana pogodba med glavnim koncesijskim odborom sovjetskih narodnih komisarjev ter japonskim lesnim sindikatom Rorio Ringio Ku-miai. Ta koncesija se nahaja na Daljnjem Vzhodu med otokom Sahaliuom in Primorju ter obsega 1,000.000 hektarjev. Koncesionar ima pravico, da poseka gotovo količino lesa (okoli 75%) ter da ga nepredelanega izvozi. Koncesija se neha 1. julija 1933. V koncesiji bo zaposlenih okrog 2000 delavcev, koncesionar pa je dolžan, da se v socialnem vprašanju pokori pravilom sovjetskih delavskih zakonov. Od delavcev mora biti 25 odstotkov, od uradnikov pa 33 odstotkov sovjetskih državljanov.
X Italija ne bo izvažala nafte iz Romunije.
Pred nekoliko dnevi je prišlo do ostrega spopada za parlamentarnimi kulisami med bivšim finančnim ministrom Bratianuom ter sedanjim ministrom trgovine in industrije Berlescu-om, ki je hotel baje dovoliti Italiji izvoz nafte iz Runiunije. Dnevnik »Argus« priobčuje izjavo ministra Berleseu-a, ki trdi, »da se ni nikoli govorilo in ne more biti govora o tem, da bi mogel biti ukinjen zakon, ki prepoveduje izvoz nafte«.
BORZE.
Ljubljana, 23. maja. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčrjski zaključki.) Vrednote :	inve-
sticijsko 84.50 — 85.50, Vojna škoda 340.50
—	341.50, zastavni in komunalne Kranjske 20 — 22, Celjska 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 98 — ICO, (98), Praštediona 850 —: 0, Kreditni zavod 160 — 170, Strojne 0 — 80, Trbovlje 0 — 495, Vevče 130 — 0, Stavbna 55 — 05, Še-šir 104 — 0. — Blago': Tendenca za les in deželne pridelke neizpremenjena. Zaključenih 12 vagonov lesa.
Zagreb, 23. maja. Devize:	Ne\vyork
ček 56.70—50.90, London 276.10—270.90, Cu-rih 1093.50—1096.50, Praga 168.20—469, Varšava 628—632, Italija 309.92—311.92, Dunaj 800—803, Amsterdam 22.78—22.84, Berlin 1348—1351.
Curih, 23. maja. Devize:	Beograd
9.1375, Ne\vyork 519 in petnajst šestnajstink, Pariz 20.355, London 25.24375, Milan 28.43, Berlin 123.19, Praga 15.40, Bukarešta 3.10, Varšava 58.10, Sofija 3.75, Dunaj 73.15, Budimpešta 90.00.
To in ono.
ČE DIPLOMAT NE ZNA LATINSKEGA JEZIKA.
Novi poslanike neke eksotične države se pripravlja za naslednji dan, ko bo v sprejemni avdijenci izročil svoja overilna pisma papežu. V zadnjem trenutku ga opozore, da mora po starih ceremonijalnih predpisih nagovoriti svetega očeta v latinskem jeziku. Diplomat pa ni imel niti pojma o jeziku starega Kima in je bil radi tega v velikanski zadregi.
Tajnik poslaništva ga je potolažil in pre-vze nalcgo, da ga v . zadnjem hipu nauči latinskih besedi. Učitelj se postavi pred diplomata in pokaže, kako se bo ceremonija izvršila: »Ekscelenca, vi stopite v dvorano, pripognete koleno in rečete: »Sanctissime
Pater!« (Presveti Oče!), — nakar odvrne papež: »Carissime Filik (predragi sin!) Po pozdravu izročite papežu overilna pisina z besedama: »Halbeo documenta« (imam dokumente, dokaze), Sveti oče vas nato blagoslovi, nakar vzkliknete »Non sum dignus« (nisem vreden.)«
Diplomatu se je zdela stvar prav priprosta in se ves radosten odpelje k avdijenci pri papežu. V razburjenju pa je ves znešan radi tradicijonalne sijajne ceremonije v Vatikanu zamenjal na pamet naučene latinske besede in pričel: »Carissima papa!« (predraga pa-pežinja!) Papež se grenko nasmeje in odvrne: »Non sum mulier« (nisem ženska). Poslanik pa nadaljuje ločno: »Habeo documenta« (imam dokaze). Lahko si predstavljamo, kake obraze so napravili Pij XI., kardinali in drugi visoki cerkveni dostojanstveniki. Papež postane nepotrpežljiv, poslanik pa nadaljuje nervozno »Non sum dignus!« (nisem vreden), nakar odvrne namestnik božji prav ironično:	»Čredo« (verujem). Vatikanski
anali molče, kako se je ta mučni prizor odigral do konca.
: Sc o smrti generala Stefanika. Tragič®.® smrt prvega češkoslovaškega vojnega ministra in enega voditeljev borbe za češkoslovaško samostojnost v inozemstvu generala Milana Stefanika je znana. Ko se je vračal po večletni odsotnosti v svojo osvobojeno domovino, je padel z zrakoplovom blizu Bratislave ter našel v njegovih razvalinah svojo smrt. Bilo je to dne 3. maja 1919. Ta katastrofa je bila še tragičnejša, ker je padel takorekoč pred očmi svoje družine, ki ga je tako željno pričakovala. Ta dogodek je dal poyod raznim ugibanjem o pravem vzroku njegovega fatalnega padca. Da tem ugibanjem še ni konec, kaže zadnji slučaj, ko je prišel v pisarno predsednika .republike neki 27 letni Mihael Leehta iz občine Pa,psa pri Bratislavi, ki trdi, da je bil pred osmimi leti očividec te katastrofe in ki pra;
vi	sedaj, da so češkoslovaški vojaki sireijali na ta zrakoplov, misleč, da je to madjarsld vojni zrakoplov. Ta izjava je bila izročen* ministru narodne branrbe, ki je izvedlo pi®‘ iskavo. Lechtova izjava se je izkazala kol netočna in kontradiktorna s tedanjimi raz; merami in si nasprotuje v marsičem tudi sama sebi. Najbrže se je Lechta zmotil v datumu. Bilo je to v dobi boljševiškeg®JU žima na Madjarskem in v dobi bojne n P tosti med Madjarsko in Češkoslovnš«°> da še tedaj so bili napadi na sovražne koplove redki.
Marcel Prevost:	-G
Don-Juanke.
— Dobro, je dejal, obdržite srečo. Prav imate, toda ta sreča ne zavisi samo od vas. Bojim se, da ne boste doživeli razočaranja.
Po navadi je govoril ironično, a to pot je bila trpkost njegovih besed iskrena. S preverznim veseljem je videl, kako je Jeanne obledela. Tudi ona se je dvignila:
— Kaj hočete s tem reči?
— Nič . . . Ce vam je zakonska sreča tako zelo pri srcu, morate biti oprezni.
Svojega pogovora nista mogla nadaljevati, ker je bila godba prenehala in so se gostje vračali v salone. Ločila sta se in Guillouxa je poklicala Lady Destone, ko je ljubimec je bil v Londonu. Jeanne, opozorjena od zadnjih besed diplomata, je opazila sledeče: Berta Lo-rande se je pogovarjala na vrtu z njenim soprogom, a se nenadno obrnila od njega proč in se kot vitka kača prerila skozi skupine gostov do dveh novih prišlecev. Bila sta to Roger Vaugrenier in Jean de Tre-voux. Berta je odvedla mladega oficirja, medtem ko je Roger ostal na mestu in z očmi iskal nekoga v družbi.
Ali so Guillouxove besede že vplivale na Jeanne? Kar prestrašila jo je skrb, ki jo je čitala na obrazu svojega soproga. Profesor Saulnois kar ni mogel odtrgati svojih oči od Berte Lorande. Pisateljica je bila zavle-
kla Trevouxa na klop pod drevesi in sedla tik poleg njega. Božala ga je s pogledom in glasom in tako javno kazala svojo ljubezen kot to rade delajo zaljubljene ženske. Saulnois je vse to videl in ni mogel obvladati svojega razburjenja ...
>Talco?« si je mislila Jeanne Saulnois, »Guilloux je torej imel prav? Berta misli potegniti mojega moža
v svoje mreže? Imela bo opravit z obema!«
Odhitela je na vrt, medtem ko so pripravljali služabniki plesišče. Gostje so jih gledali in nikomur ni padlo v glavo, da bi se zanimal za Saulnoisa in njegovo soprogo. Naravno smehljaje se, kakor bi bila najboljše volje, je stopila k svojemu soprogu. Možak se je takoj pomiril. Čutil se je olajšanega v prisotnost^ soproge, ki mu je bila vedno v podporo, objel je z obema rokama gole Jeannine lakti, kakor boječ otrok. Kajti Albert Saulnois je bil bolj pokoren kot zvest soprog, eden tistih, ki radi izvenzakonskih skokov za nobeno ceno ne bi hoteli svoje soproge manj ljubiti, eden tistih, ki trpijo, da ji ne morejo zaupati tudi teh skrbi, kakor ji zaupajo vse druge in ki so podobni onim pobožnim lopovom, ki prižgejo pred svetnikovim oltarjem svečo,
da bi jim pomagali pri njih lopovščinah.
Gostje so gledali, kako so sluge pripravljali plesišče in tako tudi niso opazili prihoda Vaugreniera, ki je ves razburjen iskal po vrtu in pregledoval salone. Med gosti ga je itak malokdo poznal: Jean de Trevoux in nekateri njegovih prijateljev. Z Jeanom sta si bila postala dobra prijatelja po prvem srečanju pri Albini.
Ravno to, da sta bila tako različnih narav in misije K ju je privlačevalo. Jean je Rogeru neprestano g°v0 o svoji zaročenki Berti. Roger nasprotno ni nikoli oi -nil Albine, toda vse, kar je Jean pravil o Berti, je Roge, instinktivno nanašal na Albino. Ko je Roger vaugrenier odpotoval v Anglijo, ga je samo Jean spremi na kolodvor, in'ko se je spet vrnil, je nemudoma odhite k Jeanu.
To pot mu je bilo tako težko pri srcu, da je zaupal prijatelju svojo skrivnost: pravi vzrok svojega potovanja, pismo Albini, ultimatuiu, ki ga je vsebovalo ... in predvsem strašno negotovost, v kateri je že živel ves teden, odkar je bil poslal to pismo, ker mu komtesa nanj ni odgovorila. To je smatral za odgovor, da noce o njem ničesar več vedeti.
Trčvoux mu je svetoval, naj gre k ujej, ker ga lovo čaka, toda Roger je dejal, da ni padel tako boko, da bi jo šel prosit odpuščanja, češ, da j®
samo nesporazumljenje.
  Ali hočeš, da povem Berti? Sestal se bos po
pri njej z Albino.	š, , ,
— To je isto, kot če bi sam sel k njej.
— Poslušaj! Danes popoldan je velika slavnost pri Ramonu Genazu v Passyju. Prosto mi je, da pri-
vedem svoje prijatelje seboj. Komtesa bo gotovo med gosti. Srečaš se slučajno z njo in v petih minutah je nesporazumljenje med vama poravnano.
(Dalje prih.)
|A TINKOVEC““KrOJJ
mm
MALI OGLASI
Za vsako besedo se plala 56 par. Za debelo tiskan« pa Din 1.—.
Premog - Čebin
Wolfova PII. - Telef. 69
Is*
Mm;
%wi\i
J'RA1CE.-KRAV ATE- KI.OAUK1 MODNE TOTREBJCINC
Sirite »Narodni Dnevnik"!
Mal« soba
> električno razsvetljavo v sredini mesta se odda takoj. Naslov pove uprava
lista.
V najem.
Gostilna (hotel) v Mariboru, Kralja Petra trg; vselitev takoj. Pojasnila daje Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani ali g. dr. Povalej, Maribor, Slomškov trg.
Najboljla « matarijalu in konstrukciji sot
Josip Petelivica
kolesa in Šivalni stroji
snamke
Gritzner, Adler •« Phdnix.
j Najiepie opreme, pesamasni deli, pneu* matika, igle sa vse slstama - samo v
N« prod«]
sta veliki mahalasli pa!
mi š Din 360.—. Nagim pove uprav* lista.
Uradnica
samostojna moč z večletno prakso, vešča knjigovodstva, strojepisja in teaso-pisja, išče službo za takoj ali pozneje. C en j ponudbe prosi na upravo liata pon značko »Agilna 1000«
Carinsko posredniški in ipedicijski bureau
»GROM«
UUBUANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brsejavkamt „OROM“.	Telelon 2454.
Podruinlce: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vse v to stroko spadajote posla najhitreje In pod kulantnknl pogoji. Zastopniki drtilbe spalnih vos I. O. S. so ekspresne pollljke.
Izdajatelj: Akksaider želeanikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskamo »Merkur« odgovoren: Aadrej Sever. Vsi v Ljubljani.