18 Didakta | februar 2013 Fokus: Vzgoja za trajnostni razvoj Razvojne pobude in ocenjevanje njihovega vpliva na okolje dr. Branko Kontić Inštitut Jožef Stefan Ocenjevanje vplivov na okolje je dejavnost v okviru varstvu okolja. Ima dolgo zgodovino, saj ga zasledimo že v starodavnih civiliza- cijah, formalizirane oblike so se pojavile v 19. stoletju, najpogosteje kot zavarovana območja – parki, na primer ustanovitev nacionalnih parkov Yosemite in Sequoia v Kaliforniji. Uvodni poudarki Ocenjevanje vplivov na okolje je načelo- ma možno za obstoječa in prihodnja sta- nja. Pri prvih je ocenjevanje v kontekstu varstva okolja namenjeno popravljanju razvrednotenj ali odpravi škod v okolju (kurativi), pri drugih pa preprečevanju (preventivi). Ko govorimo o razvojnih po- budah, želimo z ocenjevanjem vplivov na okolje delovati preventivno, to je pri- spevati k pripravi takšnih načrtov, da bo njihova izvedba v čim manjši meri vpli- vala na okolje. Današnje razumevanje in delovanje na tem področju je prisotno praktično povsod. Sestavljajo ga številne komponente, največkrat se poudarjajo štiri: znanje, vrednotenje (določanje po- mena sprememb v okolju), participacija (pravica do udeležbe zainteresiranih, de- mokratičnost) in predpisi (pravni red). V tem kratkem prispevku se dotikam vseh štirih. Izhodišča varstva okolja in usmeritve za ocenjevanje vplivov Okoljevarstveno delovanje je civilizacijska pridobitev. Varujemo kakovosti okolja in ne okoljskih sestavin samih po sebi, kot je to na prvi pogled videti. Če je reka čista in ima še druge edinstvene značilnosti (slapove, okljuke, bregove z avtohtonim rastjem, redko vodno in obvodno favno), ji pripišemo visoko kakovost ter jo želimo zavarovati v stanju, kakršna je. Če pa je reka umazana, s tehnično urejenimi bre- govi, nedostopna zaradi zaraščenosti in celo odlagališč odpadkov, ji pripišemo zna- čilnosti degradiranosti, vendar ji želimo povrniti/zvišati kakovost. V obeh primerih torej delujemo za varstvo kakovosti, ne pa varstvo entitete kot take. Podobno je pri drugih sestavinah okolja, na primer ru- dninah, premogu, krajini. Ko prepoznamo kakovosti določene okoljske sestavine, še posebej če ima tudi uporabno vrednost (na primer določeno vsebnost–koncentracijo zaželenega elementa, toplotno vrednost ali rekreacijski potencial), se kot družba organiziramo, da te kakovosti in naše in- terese do njihove rabe zavarujemo. Pri tem gre lahko za primarno rabo v kon- tekstu samoohranitve ali samoobrambe (prehrana, pitje in umivanje, obleka, biva- nje, ogrevanje, zdravje, varnost) ali pa za sekundarno z elementi udobja (pridelava, transport-komunikacija, druženje, igra, izobraževanje). Vrste in pomen človeko- vih potreb nazorno ponazarja hierarhija potreb po Maslowu [1,2] – slika 1. Človekove potrebe Fiziološke potrebe so temeljne, primarne, pomenijo pa dostop do čistega zraka, ne- oporečne pitne vode, do varne in zdrave hrane, oblačil, bivališč in možnosti spanja, počitka in reprodukcije. Sledijo potrebe po miru in varnosti življenja in premoženja, ki jih zadovoljujemo v družini, vrtcu, šoli, na delovnem mestu in v družbi nasploh. Tudi te spadajo med temeljne eksistenčne potrebe in njihova zadovoljitev je nujna za preživetje. Ljudje pa imamo tudi druge potrebe. Potrebujemo občutek ljubezni in pripa- dnosti, sodelovanje pri skupnih odloči- tvah, sklepanje partnerstev, prijateljstev in družine ter vključenost v družbene skupnosti. Potrebujemo sprejetost s strani drugih ljudi in izkazovanje medsebojnega spoštovanja. Vse to oblikuje našo pozi- tivno samopodobo in družbeno podobo; oboje je nujno za uspešno delovanje in obvladovanje življenja. Med najvišje člo- vekove potrebe Maslow šteje potrebe po osebnostni rasti, etični drži, ustvarjalnosti, dobrodelnosti. Na osnovi teh potreb in njihovega uve- ljavljanja so se z vidika varstva okolja iz- oblikovala tri osnovna razmerja (okolje tukaj pojmujemo v najširšem, holističnem 19 Didakta | februar 2013 Fokus: Vzgoja za trajnostni razvoj pomenu, ker poleg fizičnih vključuje tudi družbene in gospodarske danosti): • Razmerje človek – človek, kjer gre za varstvo kakovosti bivalnega okolja (pred pretiranim onesnaženjem) in izhaja iz odnosa med različnimi upo- rabniki prostora. Pri varstvu se skuša preprečiti ali vsaj omejiti vplive, ki jih nek uporabnik prostora (lahko) pov- zroča drugemu; • Razmerje današnji – prihodnji človek, kjer gre za varstvo virov (pred pretira- nim izkoriščanjem) in izhaja iz odnosa sedanja-prihodnje generacije; • Razmerje človek – narava, kjer gre za varstvo narave (pred spreminjanjem naravnih procesov) ter varstvo člove- kovih dejavnosti in pridobitev pred naravo (naravnimi nesrečami). Na osnovi teh razmerij iščemo usmeritve za učinkovite načine varstvenega delova- nja in ocenjevanja vplivov. Najpogostejši in uveljavljeni načini so: • preprečevanje ali strogo varstvo (var- stvo s predpisi); lahko gre za ukinitev obstoječih škodljivih dejavnosti ali za zavrnitev izdaje dovoljenja za predla- gano novo dejavnost; • umestitev nove dejavnosti na takem mestu, da bodo vplivi čim manjši (na- črtovanje, varstvo z lokacijo); • izvajanje nove/obstoječe dejavnosti tako, da bodo vplivi čim manjši (upra- vljanje, varstvo s tehnologijo, varstvo s predpisi). Ocenjevanja vplivov Dolgoletna praksa na področju ocenjeva- nja vplivov na okolje je prinesla številna orodja in prilagoditve za specifična in konkretna ocenjevanja. Za ocenjevanje prihodnjih stanj/dejavnosti v splošnem razlikujemo dve osnovni oceni, strateško in projektno, prilagojeno hierarhični ravni načrtovanja. Strateška je namenjena oce- njevanju načrtov in programov na višjih načrtovalskih ravneh, projektna pa na nižjih. Primeri strateškega ocenjevanja so ocene državnih strategij, planov in pro- gramov (na primer strategija ravnanja z odpadki, nacionalni program varstva oko- lja, kmetijska politika, program gradnje avtocest, nacionalni energetski program, plan razvoja turizma ipd.), občinski pro- storski načrti, prometne ureditve večjih urbanih aglomeracij, infrastruktura za več občin itd. Primeri projektnih ocen so ocene za konkretne industrijske obrate, hotele, ureditev postajališč, parkov, graje- nje bolnišnic, predelovalnic in odlagališč odpadkov. V nadaljevanju za ilustracijo povedanega predstavljam povzetek strateške ocene vplivov na okolje (SOVO) za regionalni prostorski načrt (RPN) Ljubljanske urbane regije (LUR). Izdelali smo jo sodelavci Insti- tuta Jožef Stefan. Strateška ocena vplivov na okolje je bila izvedena po integriranem modelu [4,5,6]. Integracija je shematično prikazana na sliki 2. Matrika interakcij – metodološko orodje SOVO Razvoj metod, postopkov in orodij SOVO je intenziven in stalen. Načrtovalci in uprav- na administracija se soočajo s številnimi izzivi in razvojnimi pobudami, ki jih en sam pristop nikakor ne more zaobjeti. Pojavljajo se tudi novi prijemi, imenova- nja/tipi ocen – npr. ocenjevanje z vidika trajnostnega/vzdržnega razvoja, ocenje- vanje vzdržnosti, različne kombinacije [7,8,9]. Kako ob tem ravnati učinkovito in racionalno najbolje kaže kanadsko navodilo glede procesa za izvedbo stra- teškega ocenjevanja [10], ki pravi, da ni ene same »najboljše« metode. Oddelki, agencije in drugi naj uporabljajo ustrezne okvirje in tehnike ter razvijajo pristope, ki so prilagojeni konkretnim potrebam in okoliščinam/značilnostim. Glavno orodje Proces nastajanja RPN LUR Prispevki strateške ocene k SPRN 20 Didakta | februar 2013 Fokus: Vzgoja za trajnostni razvoj za ugotavljanje vplivov določenega plana, programa, projekta je matrika interakcij (v obliki pregledne tabele), kjer po vrsticah in stolpcih »soočimo« značilnosti ocenjeva- nega plana, programa, projekta oziroma načrtovane dejavnosti s cilji, ki naj bi jih z njimi dosegli. Z njihovo pomočjo lahko ugotavljamo, kako in koliko posamezne strategije, prioritete in ukrepi v okviru razvojnih scenarijev RPN LUR prispevajo k izpolnjevanju strateških okoljskih ciljev iz preglednice 1. Preglednica 1: Povzetek strateških okolj- skih ciljev za potrebe SOVO Cilj 1 Zagotoviti skladnost pozidave v regiji s potrebami gospodarstva, družbene infrastrukture, bivanja, prostočasnih dejavnosti 2 Izboljšati zdravje prebivalcev in odpraviti zdravstvene neenakosti v regiji po ogroženih skupinah 3 Zagotoviti boljše možnosti za doživljanje in vrednotenje prostora regije (narava, dediščina, delo, šport, zabava) ter udeležbo v kulturnih in rekreativnih aktivnostih 4 Izboljšati splošno varnost v regiji in zmanjšati število in resnost kriminalnih dejanj 5 Povečati družbeni kapital v regiji 6 Povečati/ohranjati biološko raznovrstnost v regiji 7 Varovati in promovirati okoljski kapital 8 Skrbno upravljati vire 9 Zmanjševati nastajanje odpadkov in povečevati njihovo ponovno uporabo 10 Zmanjševati rabo energije, povečevati rabo obnovljivih virov energije (OVE) in zmanjševati odvisnost od neobnovljivih virov 11 Učinkovit promet - učinkovito izrabljati obstoječo prometno infrastrukturo, zmanjševati potrebo po potovanju z avtomobilom, zmanjševati število voženj z motornimi vozili nasploh, izboljšati dostopnost do delovnih mest in servisov za vse, in sicer tako, da se uporabljajo okoljsko prijazni načini prevoza oziroma gibanja (javni transport, deljena in/ ali skupna raba osebnih vozil, kolesarjenje, hoja) 12 Zagotavljati možnosti za kakovostno zaposlitev, vključujoč zmanjšanje potreb po potovanjih 13 Razvijati kulturo podjetništva in inovacij 14 Zagotavljati fizične pogoje za majhno in srednje veliko uspešno gospodarstvo, vključujoč infrastrukturo, ki podpira napredne proizvodne, predelovalne in informacijske tehnologije Zaključni poudarki Čeprav kratek in površen prikaz zgornjega primera ne omogoča zadovoljivega vpo- gleda v vsebino in rezultate analiz SOVO – tega je mogoče pridobiti s pregledom poročil na spletni strani Regionalne ra- zvojne agencije LUR [3] – pa je vendar mogoče poudariti naslednje: • da je strateško ocenjevanje strokov- no interdisciplinarno, kompleksno in zahtevno delo; • da ga ni mogoče opraviti zgolj ali pred- vsem z ugotavljanjem skladnosti načrtov s pravnim redom na področju okolja; • da pri varstvu okolja in povezanem ocenjevanju vplivov nikakor ne gre samo za biotske sestavine ter procese, povezane z njimi ali pomembne zanje (ekologijo), ampak za preplet fizičnih, družbenih in gospodarskih sestavin ter človekovih (družbenih) interesov, pri čemer so vsi legitimni in zaslužijo obravnavo v smislu vrednotenja in do- govarjanja med udeleženimi; • da je treba ocenjevanje vplivov na okolje uveljavljati kot načrtovalsko- optimizacijsko orodje in opuščati kot orodje upravnega dovoljevanja, ki se ga lahko zlorablja za zadovoljevanje vulgarnih ekonomskih interesov. Literatura [1] A.H. Maslow (1943) A Theory of Human Motivation, Psychological Review 50(4) (1943):370-96. [2] CRP (2012) Uporaba in učinkovitost celovite presoje vplivov na okolje ter presoja vplivov na človekovo zdravje, V1-1086, 2010-2012 [3] Strokovne podlage za pripravo regional- nega prostorskega načrta, Zaključno po- ročilo Priloga 5, Zaključno poročilo za ključno aktivnost št. 5, november 2009, http://www.rralur.si/koncani-projekti/stu- dija-prostor/dokumenti/, pregledano 22. januarja 2013 [4] Kontić B. in sodelavci (2000) Trajnostno regionalno razvojno načrtovanje: zbornik rezultatov projekta, ISBN 961-90150-2-9, Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, Ljubljana [5] Chaker A., El-Fadl K., Chamas L., Hatjian B. (2006) A review of strategic environmental assessment in 12 selected countries, En- vironmental Impact Assessment Review 26, 15-56 [6] Therivel R. (2004) Strategic Environmental Assessment in Action, Earthscan, London [7] Australian EIA Network – UNEP EIA Train- ing Resource Manual. EIA: Issues, Trends, and Practice (R Bisset), Chapter 6: Strategic Environmental Assessment, p.1-19 [8] Office of the Deputy Prime Minister (2003) The Strategic Environmental Assessment Directive: Guidance for Planning Autho- rities, London [9] Arbter K. (2003) SEA and SIA – Two Partici- pative Assessment Tools for Sustainability; Evaluation of Sistainability, European Con- ference, May 15-17, Vienna [10] Canadian Environmental Assessment Agen- cy: The 1999 Cabinet Directive on the Envi- ronmental Assessment of Policy, Plan and Program Proposals, p.1-9