NARODNI GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE.
CUni .Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno.— Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone mi leto. — Posamezne številke 20 vin.
Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste,
za večkratno insercijo po dogovoru.
Telefon štev. 216.
V Ljubljani, 10. junija 1911.
C. kr. poštne hran, št. 64.846 Kr. oorske „ „ „ 16.648
ViKcblna :	iz zadružnega prava. Živinorejska zadruga za kamniški politični okraj. Perutnina in njeno meso. Zadružni
pregled. Gospodarske drobtine. Občni zbori. Bilance.
Iz zadružnega prava.
Dne 10. februarja je bila pri deželni kot trgovski sodniji v Ljubljani vložena prošnja za vpis neke hranilnice in posojilnice po Rajfajznovem sestavu. Po dobrih treh mesecih so šele dobili predlagatelji sodnijski sklep, da se predlogu za vpis zadruge ne more ugoditi iz več razlogov. Ravno zaradi zanimivosti teh razlogov priobčujemo v naslednjem dotični sodni sklep doslovno, iz-pustivši v njem samo imena oseb in krajev. Glasi se pa ta odlok sledeče:
Firm. 529.
159./11.
Sklep.
Pi ijava N. N. in tovarišev za vpis „Hranilnice in posojilnice v I. r. z. z n. z.‘‘ v zadr. register se odklanja iz naslednik razlogov:
Zadružna pravila določajo v § 6, da znaša zadružni delež 2 K. Proti tej določbi ima sodišče kot registrska oblast resne pomisleke in odreka vsled istih pravilom vpis v register z ozirom na § 3. min. nar. od 14. maja 1873 drž. št. 71.
Sicer nikakor ne določa § 5 zadr. zak. najnižega zneska zadr. deležev; da pa vendar
s tem zakonodajalec ni hotel izreči, da je dopusten vsak poljuben nerazmerno še tako neznaten znesek, sledi z ozirom na § 76 zadr. zak., kateri določa pri zadrugah z omej. zavezo dvojni znesek deleža redoma kot najniže jamčevanje zadružnika.
Isto je sklepati tudi iz določil §§ 5 št. 5; 48 št. 2, 3; 49; 55 odst. 2; 79; osobito pa iz § 84-1, katera določila bi bila več ali manj brez smisla, ako bi bili deleži tako neznatni kakor delež po 2 K.
Vže izraz „opravilni delež“ kaže jasno, da ne gre samo za dajatev v svrbo priznanja članstva in njega dolžnosti, nego za prispevek, kateri naj bode po svoji visokosti v razmerji z obratno zalogo, z dobičkom podjetja in njega izgubo, kateri ima resuično vrednost za poslovanje zadruge.
Avstrijski zadružni zakon odklanja načeloma (§ 5-5) neomejeno zavezo brez posebne določbe gotovih opravilnih deležev, njemu toraj ne zadostuje osnova zadruge samo na podstavi kredita zadružnikov in njih jamstva.
Iz tega je pa lahko sklepati, da morajo opravilni deleži v skupnosti doseči svoto,
katera zagotavja pravilno poslovanje in delovanje zadruge.
Brez vsacega ugovora sledi to iz določila § 49 zadr. zak., po katerem je dan „status cridae“, kadar aktiva, zadružni deleži in rezervni zaklad ne zadostujejo za pokritje vseh obveznosti, toraj za slučaj, ko pride na vrsto vprašanje osebnega jamstva zadružnikov, ukreniti, da se otvori konkurz.
Vsa ta uvaževanja in zahtevanja utemeljena so zadostno vže v § 1 zadr. zak. Podjetje, katero naj pospešuje pridobitev in gospodarstvo, mora biti vže s početka osnovano na zdravi in pošteni gospodarski podlagi, t. j. imeti mora primerno obratno zalogo; podjetje pa, katero je brez glavnice vezano samo na prebitek poslovanja, bi bilo v vedni nevarnosti, da tudi pri neznatnih prilikah zaide v zadrege in nezmožnost plačevanja. To bi pa nastopilo pri predmetni zadrugi, ako se obdrži § 6 zadr. pravil.
Opravilni deleži bi komaj zadostovali za uvedbo zadružniškega uradovanja in pokritja stroškov potrebnih naprav, obratne zaloge bi sploh ne bilo in mesto zdravega podjetja, katero bi bilo v podporo delovanja posameznih zadružnikov, bi se vedno bilo bati, da pride v nevarnost zadružnikovo premoženje.
Uvaževati je dalje pri predmetni zadrugi tudi dejstvo, da poslujeta v X ... . skem okraju vže dve zadrugi, namreč: „Hranilnica in posojilnica v X, r. z. z n. z.“ in „Mestna hranilnica v X“, ki gotovo vsem gospodarskim potrebščinam v X in okolici obilno vztrezajo, tako da zadostujete tudi za prebivalce v istem okrožju ležečih župnij.
In ker imenovani dve zadrugi v istem kraju že več let poslujete, je brž ko ne večina tamošnih posestnikov, vlagateljev in izposojevalcev že z starima dvema zadrugama v zvezi, katero opustiti deloma ne bodo mogli, deloma ne marali, tako da tudi vsled teh osebnih razmer
ni upati, da bi se zanimalci za novo zadrugo v mnogem številu zglasili. Ce bi se vzlic temu več interesentov zglasilo, bi se to zgodilo očividno le radi vabila, ki bi ga imel malenkosten prispevek po 2 K in bi se na ta način v tej zadrugi zbrali kot člani večinoma ravno v gmotnem oziru slabi imetniki, ki bi sicer prav pogumno ustopali, a na ta način radi strogega polnega jamče-vanja za vse zadružne dolgove celo njih premoženje v nevarnost spravili.
Ne more se torej pričakovati, da bi zadružniki s svojimi deleži zložili tako denarno zalogo, da bo le količkaj v razmerju z denarjem, ki bi ga morali na posodo vzeti takoj, kadar bi začeli poslovati.
Zadruga namerava vrh temu še hranilne vloge sprejemati. Po tem pa, kar se je vže zgorej reklo, ne vidi sodišče pri zadrugi zadostne sigurnosti za denarne vložke, zlasti z ozirom na to, da bi se morala zadruga od vsega začetka naprej obremeniti z velikimi dolgovi.
C. kr. dež. kot trg. sodišče Ljubljana, oddelek III. dne 17. maja 1911.“
Ne zanima nas tu toliko pravna stran tega sodnijskega sklepa. O tem bode imela priliko razsojati višja sodnijska instanca, na katero se je vložil rekurz.
Omenimo tukaj le na kratko, da predpisuje zadružni zakon, da mora zadružna pogodba obsegati znesek deležev posameznih zadružnikov in način, kako se deleži tvorijo. Prav nikjer pa ni v zakonu določeno, kolik sme biti najnižji, oziroma najvišji iznos deležev. Določitev deležev se po zakonu prepušča torej zadrugam samim.
Da v predmetnem slučaju delež ni zadosti velik, se skuša v označenem sklepu c. kr. deželne kot trgovske sodnije v Ljubljani dokazati tudi z gospodarskega stališča, češ da morajo deleži biti po svoji visokosti v razmerju z obratno glavnico, z dobičkom podjetja in njega izgubo, da morajo deleži v svoji skupnosti doseči vsoto, katera za-
159 —
gotavlja pravilno poslovanje in delovanje zadruge.
To stališče je samo na sebi kolikor toliko pravilno in gotovo upoštevanja vredno za banke ali kake druge denarne zavode; z ozirom na bistvo in ustroj rajfajznovskib posojilnic je pa gotovo dokaj pretirano.
Toda o tem se prerekati bi bilo popolnoma odveč.
Nekaj drugega je, proti čemur moramo iz praktičnega stališča imeti resne pomisleke.
Ako bi se hotelo namreč v praksi uveljaviti tu izražena načela, potem bi se moralo tudi že vnaprej vedeti, koliko denarnih sredstev bo zadruga potrebovala za dosego svojega namena, kolika naj bi bila obratna glavnica i. t. d., kar je posebno pri kreditnih zadrugah povsem nemogoče. Dosledno izvajajoč to načelo, bi se moralo od snovateljev kake zadruge zahtevati, da dokažejo, da bodo nameravani deleži v pravem razmerju z obratno glavnico zadruge. Skratka, tolmačenje zakona o visokosti deležev s tega stališča bi v praksi privedlo ad absurdum, ker manjka vsak kriterij, da bi se moglo natanko določiti, kedaj so deleži pri kaki zadrugi v pravilnem razmerju z njeno obratno glavnico. Tudi narodno-gospodarska veda v tem oziru ne ugotavlja, dasi bi bila v prvi vrsti v to poklicana, povsem enotnih in trdnih principov.
Ako bi se registracijskim sodnijam priznala pravica presojati ali so deleži kake snujoče se zadruge zadosti visoki ali ne, pomenjalo bi to veliko nevarnost za vse zadružno gibanje. Snovanje zadrug bi bilo odvisno od milosti ali nemilosti registracijskih sodnij, oziroma od na-ziranja prisednikov trgovskega senata.
Tendenca zadružnega zakona je v tem pogledu ravno nasprotna zgoraj navedenemu stališču c. kr. deželne sodnije v Ljubljani. Zakonodajec je, imajoč pred (»črni gospodarsko avtonomijo zadrug, iz tehtnih razlogov opra-
vičeno prepustil zadrugam, da si sami izbirajo sredstva, ki se jim zde primerna za dosego stavljenega si smotra. Ce bi se pa uveljavilo naziranje, kakršno se zastopa v omenjenem sodnem sklepu, bi bil zadan krut udarec notranji avtonomiji zadrug, ki je ena izmed najvažnejših podlag vsega zadružnega dela.
Kako nevarno bi bilo, registracijskim sodnijam priznati kako uplivanje na zadruge v gospodarskem oziru, kaže označeni sodni sklep tako dobro, da bo.je skoro ne more.
V središču dotičnega okraja, v mestecu X., deluje namreč že neka hranilnica, ki je urejena po hranilničnem regulativu iz 1. 1844 kot pupilarnovaren zavod. To dejstvo daje registracijski sodniji povod za naravnost neverjetne trditve.
Najprej moramo pribiti, da mestnih hranilnic, urejenih po hranilničnem regulativu, nihče ne bo štel za zadruge iz enostavnega vzroka, ker ravno niso zadruge. Pri ljubljanski deželni sodniji so pa drugačnega mnenja; mestna hranilnica se ondi kar meni nič tebi nič označi za kreditno zadrugo, oziroma za podjetje, ki se bavi z denarnimi posli. Ce so nameni hranilnic in njihove narodno gospodarske naloge različne od namenov in nalog, ki jih imajo kreditne zadruge, zlasti še rajfajnovke, za to se ondi bore malo brigajo. Roma locuta, causa tinita!
Na prvi pogled se zdi, da se je pripetila le kaka slučajna pomota. Da se pa vsak dvom odstrani, se v navedenem sklepu takoj v naslednjem odstavku kar dvakrat zopet zatrjuje, da je mestna hranilnica res zadruga, češ da „imenovani zadrugi“ v istem okraju že več let poslujeti in je bržkone večina tamošnjih posestnikov že s „starima zadrugama“ v zvezi.
Ali ni taka trditev naravnost značilna? De tako odlična oblast, kakor je registracijska sodnija ne zna razločevati hranilnic od zadrug, ali ne spričuje to jasno kot beli dan, kako nevarno bi bilo, če bi imele sod-
nije kako ingerenco na zadruge v gospodarskih zadevah?
Drugo, na kar moramo posebej opozoriti, je pa to, da smatra deželna sodnija ustanovitev zadruge za nepotrebno, čes da že obstoječi „zadrugi“ v X. gotovo obilno ustrezati vsem gospodarskim potrebščinam v mestecu X. in okolici.
Kako se povzpne registracijska sodnija do take trditve, ne vemo. Lahko pa rečemo, da se more smatrati tako zagotavljanje kvečjemu kot domnevanje, in sicer nedokazano domnevanje.
S tem seje deželna sodnija postavila na stališče, da ji pristoja pravica presojati, kje je kaka zadruga potrebna in kje ne. Ako bi to načelo prodrlo, prišlo bi do tega, kar smo že prej omenili, da bi bilo namreč snovanje zadrug odvisno od milosti ali nemilosti sodnij.
V boljše umevanje stvari bodi pripomnjeno, da se je nova rajfajznovka nameravala ustanoviti za tri župnije, ki štejejo skupaj okoli 3.000 duš. V nobeni teh župnij doslej še ne deluje kaka kmečka hranilnica in posojilnica. V mestecu X. delujoča šulcejevka ima neomejen okoliš.
Nič drugega nego nedokazano domnevanje tudi ni trditev, da vsled obstoja „starih dveh zadrug“ ni upati, da bi se zanimalci za novo zadrugo v mnogem številu zglasili; če bi se pa vzlic temu več interesentov zglasilo bili bi to večinoma ravno v gmotnem oziru slabi posestniki, ki bi sicer pogumno vstopali, a na ta način radi strogega polnega jamčenja za vse zadružne dolgove celo njih premoženje v nevarnost spravili.
Iz vseh teh odstavkov odseva veliko nepoznavanje temeljnih idej o ustroju in delovanju kreditnih zadrug v obče in rajfajz-novk še posebej.
Sicer je res, da je z vstopom v kako zadrugo z neomejeno zavezo združena večja ali manjša gospodarska nevarnost. Toda
taka nevarnost obstoji na vse zadnje pri vsaki gospodarski družbi in potem bi se zlasti družb z bolj riskantnimi posli sploh ne moglo snovati.
Rekli bi lahko tudi še kakšno o varnosti hranilnih vlog v rajfajzenskih posojilnicah. Ker bi pa bilo to preobširno, raje to opustimo, zlasti nam ne gre za to, da bi v podrobno dokazovali nevzdržljivost razlogov, na katere se opira ta zanimivi sod-nijski sklep.
Hoteli smo le našo javnost, ki se zanima za razvoj zadružništva, opozoriti, kako nevarne posledice bi imelo, če bi se uveljavila načela, ki jih zastopa v prej objavljenem svojem sklepu c. kr. deželna kot trgovska sodnija v Ljubljani.
Živinorejska zadruga za kamniški politični okraj.
Dne 28. maja t. 1. je imela živinorejska zadruga za kamniški politični okraj svoj občni zbor v Kamniku v Kamniškem domu.
G. urednik, nekoč ste v „Narodnem Gospodarju“ pozvali zadruge, da bi poročale o svojem delovanju. Zato sporočamo v „Narodni Gospodar“ o delih, ki jih je izvršila naša zadruga v 1. 1910.
Dne 3. novembra 1908 se je ustanovila v Kamniku živinorejska zadruga za celi kamniški politični okraj z namenom, da pospešuje živinorejo v tem okraju. Prvo leto je zadruga nakupila 4 bike in priredila dne 5. novembra 1909 premovanje goveje živine v Mengšu. V letu 1910 je pa zadruga jako marljivo delovala. Smisel za živinorejo se je zelo povzdignila, to je pokazal občni zbor dne 28. maja t. 1., katerega se je udeležilo nad 200 živinorejcev iz celega političnega kamniškega okraja. Tega občnega zbora so se udeležili tudi gg. deželni poslanec Lavrenčič, c. kr. okrajni glavar Kresse, c. kr. nadživinozdravnik Sadnikar ter živinorejski instruktor Zadružne zveze Krištof.
161
Živinoreja je ona panoga kmetijstva, ki donasa našemu kmetu še največ dobička. Tam, kjer je prašičereja in govedoreja zelo razvita, tam so trdni in bogati kmetje, do-čim vlada uboštvo v krajih, kjer je živinoreja na nizki stopinji. Živinorejska zadruga za kamniški politični okraj je 1. 1910 na ta-le način pospeševala živinorejo.
I.	Po vseli večjih krajih kamniškega okraja je priredila predavanja o živinoreji. Vseh predavanj je bilo nad 60, predavali so gg. Pirc, Rataj, Legvart, Krištof, Ravnikar, Mrkun, Rode. Taka predavanja so zelo važna, ker se ljudem živo pred oči stavi, kako naj skrbe za napredek živinoreje.
II.	Vsaka živinorejska zadruga mora imeti čistokrvne bike iste pasme, ki je za dotični okraj določena. Za kamniški okraj je določena pinegavska pasma. Zadruga je oskrbela do sedaj 44 bikov pinegavske pasme. Brez dobrih bikov se pleme ne more zboljšati. Zato se je zadruga pred vsem trudila za dobre bike, seveda je s tem občinam odvzela skrb za plemensko živino. Veliko konkurenco so delali zadružnim bikom neiiceneovani biki, kar je v veliko škodo živinoreji. Potrebni koraki so se storili, da se zakotnim bikorejcem njih protipostavno delo onemogoči. Velike težave so bile z vzdrževanjem bikov. V začetku 1. 1910 smo plačevali od bikov dnevno 1 K 20 do 1 K 60 h, junčevina je pripadala zadrugi. Ako bi ostal ta način vzdrževanja bikov, bi zadruga zašla v silne dolgove. Iver je bikov veliko, bi napravili v enem letu več tisoč kron dolga. Vsled teh dolgov bi zaupanje živinorejcev izgubili in zadruga bi gotovo propala. Zato je odbor poskrbel za drugačne pogodbe z bikorejci, prepustil je bike biko-rejeem za priredek in junčevino, dočim so bili biki ostali last zadruge. Ta način vzdrževanja je bil veliko bolji, vendar ne popolnoma zadovoljiv. Nekateri bikorejci so bike odebelili in potem odbor nadlegovali, da bi se biki prodali. Tudi deželni odbor
ni dovolil prodaje bikov. Zato je zadružni odbor poskrbel za. nove pogodbe z bikorejci. Po teh pogodbah prevzamejo bikorejci bike za polovično ceno in postanejo biki njih last, a bikorejci morajo imeti bike vsaj dve leti in se ravnati po navodilih, katere jim da zadružni odbor. Skoro vsi bikorejci so podpisali nove pogodbe in bike plačali, le par jih hoče ostati pri stari pogodbi.
III.	Zadruga je posredovala svojim članom pri nakupu plemenskih krav in telic. Posredovala je pri deželnem odboru, da je prispeval pri nakupu plemenskih krav eno tretjino nakupne cene. Živinorejci so s kravami, ki jih je nakupil deželni odbor na Pinegavskem, večinoma zadovoljni in deželnemu odboru hvaležni.
IV.	Velike važnosti je pri vsaki živinorejski zadrugi rodovnik, to je temeljna knjiga za - zboljšanje zadružne živine. Zadruga je poskrbela za rodovnike, v katere se je popisala pinegavska živina. Naroča se vsem bikorejcem, da natančno vodijo spu-ščalne zapisnike, živinorejcem pa, da vsako izpremembo naznanijo voditelju rodovnika in da skrbno vodijo zapisnik o molži.
V.	Prav tako velikega pomena kakor govedoreja je v kamniškem okraju prašičereja. Zadruga pospešuje prašičerejo s tem, da skrbi za dobre plemenske mrjasce in svinjiee. Skrbi tudi za to, da se odpravijo razne velike napake, ki se vrše pri oskrbi in izrejevanju prašičev.
VI.	Velike važnosti za napredek živinoreje je tudi stavba hlevov in svinjakov. Ti morajo biti snažni, svetli in zračni, da bo živina v njih dobro uspevala. Zadruga je članom dajala vsa potrebna navodila glede naprave novih, oziroma poprave starih hlevov in svinjakov. Zadruga je mnogim članom posredovala pri deželnem odboru, da so dobili podporo ali brezobrestno posojilo v ta namen. Veliko hlevov in svinjakov se je na ta način moglo moderno sezidati, ozir. popraviti.
VII.	Da bi živinorejci dobili večje veselje in vzpodbudo za rejo živine, bo zadruga letos na jesen, ko pride živina s planine, priredila razstavo in premovanje goveje živine v Kamniku. Zadruga bo vsako leto priredila po eno premovanje sedaj v tem, sedaj zopet v drugem kraju kamniškega političnega okraja.
VIII.	Gotovo je, da so za napredek živinoreje potrebni pašniki. Na paši se živina utrdi, dobi močne kosti in zdrave ude, živina lepše raste. Živinorejska zadruga je vzela v najem Križko planino za dobo 20 let.
Tudi z meščansko korporacijo v Kamniku se je zadruga pogajala radi planin, pa zaenkrat ni prišlo do zaključka. Živina bo šla o kresu na planino.
IX.	Mnogi člani so želeli, da bi imela živinorejska zadruga zalogo umetnih gnojil, krmil in travniških semen. Odbor se je o tem posvetoval in prišel do zaključka, da v lastni režiji ni mogoče imeti imenovane zaloge. Odbor je skušal ustreči tej želji s tem, da je izročil zalogo gnojil, krmil in semen Kmetijskemu društvu v Smarci. Društvo je članom živinorejske zadruge prodalo 2 vagona gnojil, 1 vagon otrobov, 5000 kg orehovih tropin ter mnogo živinske soli.
X.	Zadruga vpliva na to, da si člani
v
nabavljajo po Kmetijskem društvu v Smarci razne živinorejske priprave in stroje, kakor n. pr. napajalnike, požiralnikove cevi, gnojne vozove, belilne stroje itd.
Sploh je zadruga v 1. 1010 podpirala vse, kar je v prid in napredek živinoreje; vzpodbuja svoje člane, da praktično urede gnojnične jame, da gnoj in gnojnico pravilno in skrbno uporabljajo itd.
Iz naštetega je razvidno, da se je odbor veliko trudil za povzdigo živinoreje v okraju. Kmetovalci čedalje bolj uvide vajo pomen zadruge, zato vedno nanovo pristopajo. Odbor je imel v 1. 1910 8 sej, ki se bile vselej sklepčne. Te seje so bile vedno živahne, pri
vsaki seji se je rešilo 20 do 30 točk ali tudi več.
Tajniškega opravila je bilo veliko, rešilo se je mnogo prošenj ter pisalo 446 pisem. Prihajale so na zadrugo različne prošnje in pritožbe, n. pr. da c. kr. gozdarske oblasti ovirajo pašo. Zadruga je storila pri c. kr. deželni vladi vse potrebne korake, da je ista potem naročila c. kr. gozdarskim oblastem, da ne ovirajo paše. — Ko je izbruhnila kuga na gobcih in parkljih in so bili semnji prepovedani, je zadruga razvila z okrožnicami živahno kupčijo po domeh, privabila je mnogo kupcev v kamniški okraj, ki so zelo veliko prašičev in brejih svinj pokupili. Na ta način je zadruga mnoge prašičerejce rešila iz velikih zadreg. — Zadruga je tudi s sodelovanjem poslancev izposlovala državne podpore 10.000 kron onim prašičerejcem, ki so vsled zapi tih semnjev prišli v stiske.
Delokrog sedanje živinorejske zadruge je bil na vsak način prevelik. Že lani se je na občnem zboru predlagalo, da bi se osnovale podružnice v posameznih krajih. Na živinorejskem shodu dne 29. junija 1910 so pa gg. dr. Krek, Traven in Rataj predlagali samostojne živinorejske zadruge namesto podružnic. Sprožila se je tedaj tudi misel, da se napravi zveza potem, ko bodo zadruge osnovane. Tudi deželni odbor je pritiskal na to, da se ustanove samostojne živinorejske zadruge, ki se naj potem združijo v zvezo. — Radi tega je zadružni odbor začel snovati po posameznih krajih samostojne živinorejske zadruge. Dosedaj so ustanovljene te-le zadruge: Trzin, Vodice, Komenda, Kamnik, Mekinje, Stahovica, Šmartno v Tuhinju, Motnik, Homec, Rova, Paloviče, Brdo, Ihan, Moravče, Trojane, skupaj 15 zadrug. — Ker je nastala potreba, da te zadruge pristopijo h glavni zadrugi, so se
v
danes pravila izpremenila. Živinorejska zadruga za kamniški politični okraj bo odslej zveza vseh živinorejcev v tem okraju, ('lani
163 —
bodo posamezniki v krajih, kjer še ni zadrug, in juridične osebe t. j. živinorejske zadruge.
Kakšen namen bo imela zveza? Zveza bo: 1. Imela živinorejske uradnike, ki bodo vodili male zadruge. ‘2. Zveza bo imela v oskrbi planinske pašnike. 3. Bo imela skupno zalogo gnojil, krmil in nekaterih strojev, oziroma bo vse te stvari posredovala. 4. Skrbela bo tudi, kadar bo potreba, za prestavo bikov in mrjaseev. 5. Prirejala vsako leto v okraju razstavo in premovanje živine. 6. Posredovala bo nakup in prodajo plemenske in druge živine. 7. Pospeševala sploh vse, kar je v napredek živinoreje v kamniškem političnem okraju.
Občni zbor je vzel poročilo o delovanju zadruge z zadovoljstvom naznanje. Odobrilo se je soglasno poročilo o izvršeni reviziji ter računski zaključek za 1. 1910. Vseh prejemkov je bilo 24.682 60 K, vseh izdatkov 24.639*84 K, torej je bilo prometa 49.322*44 K. Čistega dobička je bilo 199*40 K.
Nova volitev v odbor in razsodišče ter prememba pravil v zvezo se je gladko in hitro izvršila. Pri slučajnostih so se živahno oglašali posamezni živinorejci in izražali svoje želje. Napravili so se sledeči sklepi: 1. Vsi bikorejci morajo računati članom po 1 K junčevine, nečlanom pa po 2 K. 2. Plemensko živino naj deželni odbor, ozir. c. kr. kmetijska družba pokupi v prvi vrsti od domačih živinorejcev; če je ti nimajo, naj se gre ponjo v tujino. 3. Deželni odbor naj se naprosi, da bi namesto podpor v denarju za zidanje hlevov dajal cement. 4. Naprosijo se pristojne oblasti, da se plemenska živina in razne podpore pri zidanju hlevov oddajo le potom živinorejskih zadrug. 5. Naprosi se deželni odbor, da se v sporazumu s c. kr. kmetijsko družbo obrne na c. kr. vlado, da ta skliče konferenco, pri kateri se naj posvetuje, kako odpomoči ve-terinarnim nedostatkom. 6. Naprosi se naj
deželni odbor, da bi prispeval k nakupu umetnih gnojil. Naposled je živinorejski instruktor Krištof, ki je v zadnjem času obiskal naše zadruge, govoril o napredkih, ki jih je opazil pri naših živinorejcih. Govoril je med drugim tudi o paši, hlevih, vzreji telet i. t. d.
Po triurnem zborovanju je predsednik zaključil občni zbor s pozivom, da se vsi živinorejci čvrsto oklepajo svojih zadrug in se zanimajo za napredek živinoreje.
Upanje je, da bo živinorejska zveza za kamniški politični okraj tudi nadalje uspešno delovala.
Perutnina in njeno meso.
Perutnino redimo večinoma radi jajec; uporaba in potreba jajec je vsakdanja in sicer v domačem gospodinjstvu kakor tudi na trgu. Poraba jajec daleč nadkriljuje porabo mesa, dasi je v sedanjih razmerah in v draginji mesa vedno večje povpraševanje po tem mesu. Uživanje mesa pa se bode razširjalo med ljudstvom vedno bolj, čim višje bodo cene druzega mesa. Vzporedno z raztočo potrebo pa se bode dvigala cena perutnini.
Reja perutnine v srho pridobivanja jajec je resnično najenostavnejša, najpripro-stejša in ne povzročuje niti truda niti posebnega obratnega kapitala. Vkljub temu pa trdim, da nam donaša reja perutnine za meso obilo dohodkov, ki so v gospodinjstvu upoštevanja vredni.
Reja perutnine se nam dobro izplača tam, kjer so dani vsi pogoji za to. Najvažnejši pogoj je dober trg, kamor postavimo perutnino brez posebnih stroškov in kjer se dobro proda. Tako so n. pr. razmere med Belo — in Suho krajino na eni strani ter med ljubljansko okolico na drugi strani povsem različne. Okoličan brez stroškov prodaja perutnino, neposredno konsumentu,
164 —
v oddaljenih krajih pa je upoštevati prekupce in stroške prevažanja. Slabe razmere in morda še neugodne razmere so oplašile mar-sikako gospodinjo, da se ne peča več z perutnino, nego je rabi neobhodno za domačo kuhinjo.
A tudi te razmere so postale sedaj drugačne. Leta 1800 smo kupovali na Dolenjskem kg govejega mesa po 72 h, danes je 1 K 60 h do 2 K; v Sorici sem plačeval piščeta po 36—40 h, danes pa velja v Ljubljani 1 K 20—1 K 60 h.
Ta preobrat v cenah perutnine nam mora biti bodrilo, da se z rejo za meso pečamo temeljito in v večjem obsegu kakor smo se do sedaj.
Perutninarstvo in njegovo obratovanje delimo pravzaprav v tri kategorije in sicer:
1.) Reja za jajca, 2.) reja za jajca in meso in 3.) samo za meso.
Pri nas se gospodinje drže večinoma prve kategorije, ker zasledujejo le eden cilj: mnogo jajec. Za meso prodajajo navadno le to, kar jim v obratu preostaja za pleme, oziroma kar je treba radi nedostatnoga prostora ali preobilega števila odstraniti.
V bližuini mest in industrijelnih krajev pa se pečajo že bol z drugo kategorijo, ker se vse lahko in dobro proda.
Tretja kategorija pa našemu gospodinjstvu ni primerna, ker zahteva temeljitega znanja, mnogo truda, precejšnjega obratnega kapitala in tudi trgovskega znanja. Iz teh vzrokov se z to kategorijo ne bomo pečali.
Pri reji na jajca pride tudi meso kolikor toliko v poštev, dasi je zadnje le postranski dohodek. Kakor hitro pričnemo z rejo na meso, se zmanjša množina jajec. (’e gre porabljena krma na meso, ni jajec, če gre na jajca, ni mesa. Obojestranskih kokoši, ki bi nas zadovoljile na obe strani, nimamo in je tudi absolutno nemogoče. Povžito hrano porabi žival za tvorjenje jajec, mesa in tolšče, vendar pa iste množine hrane ne more porabiti v razne namene, kajti kar gre v jajca,
ne more na meso, kar gre na meso, je za jajca izgubljeno. Vendar pa ne smemo misliti, da je meso dobrih jajčaric povsem slabo. Gotovo ni tako dobro in fino, kakor druzih pleman za meso n. pr. Brahma, Dorking itd., a porabno je vsekakor. Pa tudi meso raznih jajčaric se zelo razlikuje. Tako ima minorka boljše meso od italijanke.
Glede kakovosti mesa se razlikujejo tudi živali enega in istega plemena. Kolikor boljša kokoš za jajca, toliko izgubi na finosti mesa.
Perutninar mora, kakor vsak drugi živinorejec, zasledovati oni smoter, ki si ga je stavil in v katerem išče največ dobička v danih mu razmerah. Kdor goji prvo kategorijo, more prodati za meso le petelinčke in iznesene kokoši. Ker pa rabimo za jajca zarod, ki je zgodaj spomladi izvaljen, pridejo petelinčki zgodaj na trg, zato so tudi precej visoko v ceni. Jajčarice rasto hitro in so v 8 tednih že v perju. Tudi to je prednost, da jih prej lahko prodamo. Ge preračunamo, koliko dalj časa moramo imeti piščeta večjih in težjih plemen, ki pozneje veliko pojedo, nasproti temu računu pa postavimo diferenco, kar smo manj vtržili za hitro razstoča manjša piščeta, se prepričamo, da je razlika zelo majhna. Večja plemena rabijo 2—3 tedne več, da pridejo v perje in jih je možno postaviti na trg. V par tednih pa že cena pade in tako ta diferenca izgine popolnoma.
S prvimi piščanci je tisto, kar z prvim sadjem in prvo zelenjadjo. Razvidno je, da tudi perutninar, goječ prvo kategorijo, lahko dobro onovči zgodnja piščeta manjših plemen, ker jih prej lahko proda, dokler je še cena visoka.
Kaj pa s starimi iznešenimi kokošmi? Dobro jajčarico imamo tri leta. Ko je nesla tri leta, pada rodovitost zelo hitro in pride čas, da se ne izplačuje več. Kdaj naj jih prodamo? Spomladi gotovo ne, ker še neso in bi vrgle mnogo jajec proč. Najboljši čas
- 165 —
pa je vsekakor pred goljenjem, dasiravno niso cene perutnini visoke vsled divjačine, ki pride v tem času na trg in zniža vrednost perutnini. Marsikatera gospodinja čaka Božiča, da bo žival draga. Odsvetujem naravnost vnovčevanje o tem času. Jesensko goljenje traja 8 -10 tednov. V tem času gre večinoma zavžite hrane v tvorbo perja. Predno se pa žival okrepi in zredi, mine zopet 2—3 tedne. Za časa guljenja in opitanja se je žival zajedla več, kolikor višjo ceno dosežemo o Božiču za njo. Boljše je, da jih prodamo za 50—70 h ceneje pred goljenjem in dobiček je večji.
Tedaj pa pridemo do najvažnejše strani kokošje reje za meso. Da naše gospodinje premalo skrbe za domačo kuhinjo, sem pov-darjal v člankih in pri raznih predavanjih. Poleg jajec v domači uporabi mora tudi kokošje meso dobiti večjo veljavo, kot ljudska hrana. Ne razumem, kako more gospodinja prodajati jajca po 4 h, kakor se je letos godilo po deželi meseca marca in aprila, meso pa plačevati po 1 K 60 h in še to tako slabo. Boljše vrste meso stane pa že 2 K. Tedaj 40—50 jajec za kg mesa! Pa še ne privošči družini jajec, zlasti otrokom. Oe je juha tečna, je jajce še bolj in ugaja posebno otroškemu organizmu. No, pa tudi odrasli se jih ne branimo. Ta skopost naših gospodinj ob takem času ni na pravem mestu.
Kaj pa s kokošjim mesom? Dobra in tečna je kurja juha in kdo ne pozna obare (ajmohta) iz kokošjega mesa De je kokoš stara, se dalj časa kuha in obara je naravnost izborna in tečna jed. Količkaj kokoš ima do 2 kg mesa, gospodinja pa jo proda, ker je že stara za 2 K—2 K 50 h, pri mesarju pa da za slabo meso 3—4 K za ravno tisto množino. Tako gospodarstvo ni pravo.
Drugače je, ako je v gospodinjstvu ta panoga živinoreje močno zastopana in smo prisiljeni prodati nekaj živali. Tukaj nam je izgled francosko in nemško perutninarstvo
ter njih zadružništvo, ki skrbi za vnovčevanje vsega, kar spada semkaj. Tam pošljejo mlada neopitana piščeta, kakor tudi vsakovrstne kokoši v zadružno pitališče in dobe vse po teži plačano. Zadruga pa prodaja opitane pularde (3—G mesecev stare jarice) in pulete (2—3 mesece stara piščeta obojega spola) za visoko ceno. Stare kokoši hitro opitajo in jih prodajo kot kokoši za juho (Suppenhühner). Iz tega vidimo, za koliko smo na Kranjskem še zadaj za drugimi pe-rutninarji.
Na vsak način mora kokošje meso in jajca postati ljudska hrana v večjem obsegu. Naj postane ljudska hrana in ne samo za boljše kroge.
Kdor pa se loti druge kategorije, namreč reje na jajca in meso, mora pa o perutninarstvu precej razumeti. Spoznati mora razmere, preštudirati mu je trg, posesti ne sme obremeniti takoj v začetku s preobilnim številom kokoši. Da bi se kdo živil samo s perutninarstvom, na Kranjskem niso še dani pogoji. Biti bi moral tudi poseben veščak o tej stroki. Perutninarstvo si mislim vedno le kot del našega kmetijstva, zato pa je potrebno, da se to znanje zanese v širše sloje. Rešitev našemu kmetu zasije le iz živinoreje, kamor spada tudi perutninarstvo in sicer ne na zadnje mesto.
Kdor se peča s perutninarstvom v drugi kategoriji, si nabavi jedno pleme jajčarice, drugo pa za meso. Ker pa si gotovo nihče ne bo obojih plemen ogradil, sme imeti petelina samo težje vrste, da ima piščeta težka in velika, jajčarice pa si mora vsako tretje leto drugje preskrbeti, sicer si zmeša obe plemeni. Lahko si pa nabavi pleme, ki je za meso in jajca. Povdarjam pa, da tako pleme ne doseže popolnosti na nobeno stran; posebno glede jajec bodo gospodinje razočarane.
Izmed teh plemen morem priporočati sulmtalsko pleme, ki je na Grmu goje z prav povoljnim vspehom, ter ona plemena,
— 166
ki jih goji „Prvi perutninarski zavod“ v Sp. Šiški in sicer: viandotke, Plymouth-Rocks, Mechelner, Brahma in Orping ton. Mechelner namerava zavod opustiti, druga plemena pa se obnašajo povoljno.
Skoda je, da na Kranjskem nimamo zavoda za perutninarstvo, kjer bi se preizkušala plemena in gojila kot čistokrvna. Po Nemčiji se ne moremo ravnati, ker je tam podnebje trše, po Francoski tudi ne, ker je ondotno podnebje milejše od našega. Vsekakor boljše po Nemčiji kot Francoski z ozirom na podnebje. Prepotreben bi bil tak zavod na Kranjskem za prospeh perutninarstva.
Pri reji na meso moramo kalkulirati z sezono, da izbijemo višje dohodke. Najboljši čas je gotovo spomladanski in po božiču, ko zmanjka divjačine. Najslabejši pa je takrat, ko so zajci in prešiči „zreli“. Gospoda si želi izpremembe v hrani; zato takrat ne išče perutnine, kateri cena pade vsled tega.
O tretji kategoriji ne bom razpravljal, ker našim razmeram ne prija.
Pametna gospodinja si tedaj zgodaj spomladi izredi piščeta, ter jih proda takrat, ko so najdražja. Fe pa ima priliko, da izredi še jesenska, ki pred zimo pridejo v perje, ter jih po božiču zopet proda za lepo ceno. Pri tem ravnanju zasluži precej kronic.
Kar se pa tiče opitanja, je stvar te-žavneja. Treba je spretne roke, precej truda, zanesljivega trga.
O opitanju v prihodnjem članku.
Zupan.
Zadružni pregled.
Zadružna Zveza v Celju je štela glasom poročila, ki je bilo podano na njenem občnem zboru dne 18. maja, koncem lanskega leta 135 zadrug. Tekom leta je iz zveze odpadlo deloma vsled izstopa ali likvidacij, deloma vsled izklju-čenja 16 zadrug, 12 pa jih je bilo na novo vsprejetih. Stanje deležev se je povišalo za
1609 v znesku K 16.090, tako da znaša končno stanje koncem leta 12.945 deležev v znesku 129.450 K. Glede deležev je še pripomniti, da so se vsled sklepa občnega zbora vpeljali enotni deleži po 10 K. Rezervni zaklad znaša koncem 1. 1910 K 51.786 75. Čistega dobička se je doseglo lansko leto K 2729'40. Na občnem zboru se je sklenilo, da se deleži za leto 1910 ne obrestujejo, temveč da se celi čisti dobiček priklopi rezervnemu zakladu. — G. dr. Jurtela je povdarjal veliko škodo, ki jo je imelo zadružništvo, ker so se posamezne zadruge po časopisih vlačile v nepotrebne afere in javne debate. Stanje slovenskega zadružništva ni obupno, ali za bodoči njegov raz\ itek bi bilo medsebojno nasprotovanje gotovo škodljivo. V odgovor na ta izvajanja je tudi g. nadrevizor Pušenjak apeliral na slovensko časopisje, da naj se ničesar več ne piše o stanju kake posojilnice, ki ni včlanjena pri eni ali drugi zvezi in naj bi tako postopalo ne samo časopisje po Južnem Štajerskem, ampak v obče povsod po Slovenskem. Predsednik dr. Kukovec je vzel to izjavo z veseljem na znanje in dal zagotovilo, da se bo tudi na napredni strani ustavilo vsako napadanje in kritiziranje zadrug, v katerih gospodarijo pristaši nasprotnih slovenskih strank. Občni zbor je obe izjavi z velikim zadovoljstvom vzel na znanje.
K temu važnemu sklepu, ki velja za spodnještajersko časopisje in zadružništvo, nimamo drugega pripomniti, kakor daje bil zelo umesten. Bil bi že skrajni čas, da bi do sličnega premirja prišlo tudi drugod in da bi tudi drugod prenehali v političnih listih taki medsebojni napadi, ki so se v obilici ponavljali osobito v zadnjem času.
Evropsko zadružnišvo. Nek zadružni list poroča, da je bilo koncem 1. 1909 v evropskih državah nad 90.000 zadrug. V Rusiji jih je bilo nad 11000, v Srbiji 1252, na Bolgarskem 705, v Avstriji in Ogrski preke 15.000, na Nemškem okoli 24.000, na Francoskem 6000, v Italiji 8000, v Belgiji preko 3000, na Danskem 3600, v Švici nad 5000, na Nizozemskem in Švedskem nad 2000 i. t. d.
Zadružni Savez u Splitu je koncem leta 1910 štel skupno 180 zadrug; na novo mu je pristopilo med lanskim letom 29 članic. Največ zadrug je bilo hranilnic in posojilnic, namreč 99; dalje 10 ljudskih hranilnic, 30 konsumnih, 10 ribarskih, 30 oljarskih, 4 vinarske, 2 rožma-
rinske zadruge i. t. d. Vse članice so štele 30.102 zadružnika; število zadružnikov se je v njih povečalo za 4393. Povprečno odpade na vsako zadrugo po 167 članov. Vplačanih deležev je bilo pri vseh zadrugah K 1,010.579; od te svote odpade na rajfajznovke K 154.275, na one po sestavu Šulce-Deličevem pa K 546.654. Denarne zadruge so imele hranilnih vlog K 8,572.144, posojil pa K 9,119.162; vlagateljev je bilo 8637, dolžnikov pa 15.735. Od hranilnih vlog odpade na rajfajznovke K 6,777.638, na šulcejevke kron 1,794.505; od posojil na rajfajznovke K 6,025.176, na šulcejevke K 3,093.985.
Zveza sama je imela za K 50.000 vplačanih deležev. Stanje vlog pri zvezi je znašalo koncem leta K 2,226.786, stanje danih posojil K 3,440.596 menic v reskomplu za K 1,665.267, rezervni zaklad pa K 30.000. Skupnega prometa je imela zveza K 85,550.045 pri čemer je dosegla kron 22.646 čistega dobička.
Zadružništvo v Ameriki. Zadružna misel se je pojavila tudi v Ameriki. O pravih zadrugah v našem smislu še ne moremo govoriti, toda išče se način, kako organizirati društva, ki so nekoliko podobna zadrugam. Kakor drugod, tako še v večji meri zavira zadružništvo v Ameriki individualna dobičkaželjnost. Toda misel za družništva je tu in gotovo je, da bo prodrla, kajti proti trustom se ne da drugače pomagati kakor zadružnim potom.
Največ zadrug je mlekarskih, katerih je že več tisoč. Te so posebno v Minesoti, Jovi in Viskonsi. Urejene so po vzgledu danskih mlekarn.
Potem imamo celo vrsto skladiščnih zadrug, ki so pa urejene kaj malo v zadružnem duhu, ker se čisti dobiček ne razdeli po jmnožini, koliko je kdo žita dal nego proti vloženi glavnici.
Tudi konsumov je mnogo, ki pa v zadružnem smislu niso nikake zadruge.
Zadruge za prodajo sadja v Floridi in Luiziani so tudi urejene po danskem vzorcu in ga prodajo na leto za 10 do 12 milijonov dolarjev.
Kreditno zadružništvo je najbolj razvito v Kanadi. Tu imajo dozdaj šele v provinci Quebec zakon, ki ščiti te vrste zadružništva, toda tak zakon dobi v kratkem cela Kanada.
Kakor je že omenjeno ima zadružništvo v Ameriki različne smeri. V rajfajznovem smislu je pričel širiti zadružništvo neki Fiske Warren,
ki se posebno zanima za »ljudske banke“ ali z drugo besedo za naše „rajfajznovke“.
Gospodarske drobtine.
Napake pri obdelovanju polja. Napake, ki se dogajajo pri obdelovanju polja, zmanjšujejo dohodke v našem gospodarstvu v tako obilni meri, da na prvi pogled nimamo pravega pojma o tej stvari. Velika napaka je n. pr. da se pusti strnišča tedne, da, večkrat celo mesece neraz-orane ležati. Pri tem nimamo škode samo vsled tega. ker njiva leži prazna in nič ne rodi, nego tudi vsled plevela, ki požene na strnišču. S tem, da zemljo s pomočjo pluga razrijemo, se zrahljana zemlja nasiti s svežim zrakom, dalje vsrka tudi veliko več deževnice in ostane na ta način več časa vlažna kakor pa zemlja, ki ni razorana. Ako se strnišče prvič plitvo podorje, tedaj pride plevelno seme, ki obdrži svojo kaljivost leta in leta, v plitve plasti in prične bujno poganjati. Pri drugem oranju se pa ta plevel globoko podorje in tako uniči. Na ta način najlažje preženemo goršico kakor tudi nadležni plevel drugih vrst.
Druga napaka pri obdelovanju polja bi bila, oddaljena zemljišča ali njive v hribih gnojiti s hlevnim gnojem. Prvič pride za tako polje hlevni gnoj predrag radi velikih prevoznih stroškov, dalje se mora upoštevati tudi velika izguba časa, mučenje živine in obraba vozovja. Tako polje naj bi se gnojilo samo vsaka tri leta s hlevskim gnojem, med tem časom pa z rudninskimi gnojili, kakor s tomaževo žlindro i. t. d. Par vreč tomaževe žlindre se spravi s primeroma malimi stroški v hribe ali na oddaljena zemljišča, uspeh bo pa isti, kakor če bi se gnojilo s samim hlevskim gnojem. Pri uporabi rudninskih gnojil so stroški za trošenje nekoliko manjši kakor če se trosi hlevski gnoj po njivi. Mnogo nedostatkov je še, ki slabe naša polja, n. pr. nepravilno ravnanje s hlevskim gnojem i. t. d. Milijoni se izgube vsako leto pri gospodarstvu, ker niso'gnojišča prav urejena in ker se gnoj, oziroma gnojnica dobro ne uporabi.
Nove davčne predloge. Zvišani izdatki za armado in mornarico zahtevajo sami po sebi nove državne dohodke in skoro tri leta se že študira na tem vprašanju, ne da bi prišlo do kakega zrelega predloga. Prejšnji finančni mi-
nister Bilinski j« imel pripravljenih celo vrsto davkov, ne da bi imel upanje na kak uspeh. Njegov naslednik Mayer mora misliti na vsak način na povišanje državnih dohodkov in je tudi že nastopil s tremi predlogi, pri katerih je pa od načrtov svojega prednika marsikaj črtal.
Finančni minister Mayer namerava povišati samo osebni dohodninski davek in davek na žganje ter uvesti monopol na vžigalice. Upe-Ijava davka na pivo, uravnava dedinskega in davka na vino, kakor upeljava davka na avtomobile so istotako v reformnem programu vlade.
Predložen pa bode zbornici najprej samo načrt davka na žganje in osebno-dohodninskega davka, katera dva predloga je označil finančni minister kot tista, za katerih naglo rešitev prosi zbornico.
Davek na žganje prinaša dandanes 65 milijonov kron. Kako je že žganje obremenjeno, se razvidi iz praktičnega vzgleda. Denaturiran špirit, to je neužiten, ki se da porabiti samo za tehnične namene, stane danes na Dunaju v trgovini na drobno liter 54 vin. Užiten špirit pa stane liter 2 10 K, seveda je vštetega že 20 vin. mestnega davka.
V finančnem načrtu se je nameravalo zvišati davek na žganje za 50 K, to je od 90 K na 140 K za hi. Finančni minister bo pa predlagal zopetno zvišanje za 10 K, torej od 90 K na 150 K. Državi bi nesel potemtakem davek na žganje 18 milijonov več.
Tudi radi osebnega dohodninskega davka se drži finančni minister Mayer načrta svojega prednika.
Zvišanje davka na žganje in osebno-dohodninskega davka bi prineslo državi 26 milijonov kron več.
Pododsek finančnega odbora v zbornici je svoj čas razglasil, da namerava zahtevati še večje zvišanje osebno-dohodninskega davka, kot pa zadnji finančni načrt. Zvišanje se mora zvr-šiti že od 10.000 K dohodkov naprej. Poslanec Choc je predlagal v pododseku, da naj bodo dohodki do 2000 K daCka prosti, mod teni ko so do danes samo do 1200 K. Nasprotno se pa naj davek že od 4000 K naprej zviša. Ta predlog ni dobil večine.
Kranjska čebela v prekomorskih deželah.
Med najboljše vrste čebel spada kranjska čebela, ki se goji po Gorenjskem in Koroškem. Ta čebela dobiva tudi vedno večjo vrednost v Ame-
riki in Avstraliji. Žalibog niso vsi trgovci s čebelami postopali zadostno vestno pri izvozu v tujino, vsled česar je naravno moral trpeti dobri glas naše čebele pri prekomorskih čebelarjih. Da zopet zadobi veljavo, ki ji po pravici gre, in da se poživi izvoz naše čebele preko morja in se stem pospešuje čebelarstvo na Kranjskem, odločila se je c. kr. kmetijska družba v Ljubljani, da vzame izvoz čebele v svoje roke. V dosego tega namena jo bo podpiralo c kr. poljedelsko ministerstvo. Da se postavi velika vrednost kranjske čebele pri amerikanskih in avstralskih čebelarjih v pravo luč, dala je c. kr. kmetijska družba po svojem uradniku gospodu Aleksandru Toman spisati v angleškem jeziku brošuro, ki obsega popis kranjske čebele in njeno gojitev. Gospod Aleksander Toman je namreč živel v Ameriki več let in je prišel tako mnogo v dotiko s tamošnjim! čebelarji. Mi želimo akciji kmetijske družbe najlepših uspehov v korist kranjskega čebelarstva.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Žužemberku,
reg. zadr. z neomejeno zavezo ki se vrši v nedeljo dne 25. junija 1911 ob 3 uri popoldne v dvorani novega poslopja poleg župne cerkve v Žužemberku.
Dnevni red:
1	1’oročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zakljm-ka za 1 1910.
3.	Volitev načelstva.
4-. Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti
6 Predavanje g. ravnatelja V. Rohrmana o umni prešičoreji.
Ako bi ta občni zbor radi premalo udeležbe ne bil sklepčen, vrši se isti dan v istem prostoru ob * l 2 3 4 5 6 7 8/at. uri popoldne drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo v smislu § 33. pravil sklepčen brez ozira vdeležbe.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Osrednjo perutninarsko zadruge v Ljubljani,
registr. zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 22 junija 1911 ob 10. uri popoldne v prostorih Mlekarske Zveze v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva,
3.	Poročilo nadzorstva
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1910.
5.	Volitev načelstva
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Prernemba pravil-
8.	Slučajnosti.
Vabilo na redni obi'ni zbor
Hranilnice in posojilnico v Senožečah,
reg. zadr. z neorn. zavezo
ki bo dne 26. junija ob 9. uri dopoldne v zadružni uradnici. Dnevni red:
1.	Nagovor načelnika.
2.	Sklepanje o zadružnih računih za 1 1910.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Volitev odbornika v načelstvo.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob določenem času ne bil sklepčen, vrši se eno uro kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu diug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor.
Živinorejske zadruge v J)ol. Logatcu,
registrovana zadruga z omejenim poroštvom, ki se bo vršil dne 18. junija 1911 ob 3. uri popoldne v Društvenem domu Dnevni r e d :
1.	Pol čilo načelstva.
2.	Poročilo tajnika in blagajnika.
3.	Volitev dveh izžrebanih odbornikov.
4	Volitev treh udov v redovno komisijo in dveh namestnikov za dobo enega leta.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ne b 1 občni zbor ob navedenem času sklepčen vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnico in posojilnice v Tomaju,
reg. zadr. z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 18 junija 1911 ob 4. uri popoldne v dvorani vinarskega društva.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobreje zapisnika o zadnjem rednem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3	Predložitev in potrjenje računskega zaključka za leto 1910.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji
7.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Dobrovi,
reg zadr. z neom zavezo
ki se bo vršil v nedeljo dne 18. junija 1911 ob 3 uri popoludne v župnišču na Dobrovi,
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1910.
5	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti. 1 * 3 4 5 6
Vabilo k občnemu zboru
Hranilnice in posojilnice na Robu,
reg zadr. z neomejeno zavezo ki se bo vršil v nedeljo dne 18 junija 1911 ob 3. uri popoldne v zadružnem prostoru na Hobu. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1910.
4	Volitev načelstva.
5	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Vabilo na XV. redni občni zbor
Kmetijske hranilnice in posojilnice v Starem trgu pri Ložu,
reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 25. junija 1911 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1910.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
Odbor.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Knežaku,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil dne 18 junija 1911 ob pol 4. uri popolne v posojilničem prostoru.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1910.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva
6.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Ob nesklepčnosti ob pol 4 uri, se vrši občni zbor
pol ure kasneje ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Žirch,
r. z zn. z.
ki bo 25. junija 1911 ob 3. uri popoldne pri načelniku.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1910
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev računskega pregledovalca in njega namestnika.
5.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Slamnikarske zadruge v Mengšu,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 18. junija 1911 ob 5 uri popoldne v Društvenem Domu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1910.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva, ti. Prememba pravil
7.	Poročilo o izvršeni reviziji.
8.	Haznoterosti.
Vabilo na redni občni zbor
Mlekarske zadruge v Mengšu,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki bo dne 18 junija 1911 ob 3. uri popoldne v Društvenem Domu v Mengšu Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1910.
3.	Volitev načelstva.
4 Volitev nadzorstva.
5.	Čitanje revizijskega zapisnika.
6.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Kmetijskega društva v Mengšu,
reg. zadr. z omejeno zavezo
ki se bo vršil dne 18. junija 1911 ob 4 uri popoldne v Društvenem Domu.
Dnevni red:
1.	Poročilo o delovanju v pretečenem letu.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1910.
3	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Prememba pravil.
6.	Čitanje revizijskega zapisnika.
7.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbcr
Posojilnice v Sv. Križu pri Kostanjevici,
registrovane zadruge z neom. zavezo, ki se bo vršil dne 18. junija 1911 ob 3. uri popoldne v posojilnični piša ni.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1910.
4.	Izprememba pravil.
5.	Volitev načelstva.
G. Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Vabilo na V. izvanredni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Hinjah
registrovane zadruge z neom. zavezo, ki se bo vršil dne 25. junija 1911 ob 11. uri dopoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Volitev načelstva.
2.	Volitev nadzorstva.
3 Poročilo o izvršeni reviziji
4.	Slučajnosti.
Ako bi la občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor^
Hrauiliiicc in posojilnico v Št. Vidu pri Grobclncm,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 25. junija 1911 ob 3. uri popoldne pri g županu.
Dnevn' red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3 Odobritev računskega zaključka za 1. 1910.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
G Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na izredni občni zbor
Mlekarske zadruge v Št. Vidu pri Zatičini,
reg. zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 25, junija 1911 ob 3. uri popoldne v kaplaniji. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Posvet in sklepanje o razpustu zadruge.
4.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice pri Sv. Petru na Medvedovem selu,
reg. zadr. z neom. zav.
ki bo v nedeljo dne 25. junija ob pol 8. uri zjutraj v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzjrslva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1910
3.	Poročilo o izvršeni reviziji
4.	Volitev načelstva in nadzorstva,
o.	Slučajnosti.
171
Viibilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Trati nad Škofjo Loko,
reg. zadruge z neom. zavezo, ki se bo vršil dne 18. junija 1911 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	čitanje zapisnika in odobrenje o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
i.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1910.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
9.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, vrši se na istem prostoru in z istim dnevnim redom čez eno uro drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati ne ozirajoč se na število navzočih članov.	Odbor.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice y Suhorja,
reg. zadruga z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 25. junija 1911 ob 3. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red.
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. .
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1910
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnico v Podzemlju,
registr. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 18. junija 1911 ob '/«S uri zjutraj v župnišču.
Dnevni red:
). Poročilo načelstva
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za I 1910.
4.	Izvolitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Veliki Dolini,
reg. zadruge z neomejeno zavezo ki bo v nedeljo dne 25. junija ob pol 8. uri zjutraj v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva,
3.	Odobritev računskega zaključka za I. 1910
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Bolj uncu,
reg. zadr. z neom. ?av.
ki se bo vršil dne 18. junija 1910 ob 3. uri popoldne v prostorih stare šole v Boljuncu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1910
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi la občni zbor ob tem času ne bil sklepčen se vrši pol ure pozneje ravno tu drug občni zbor z istim dnevnim redom ter bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Hrnnilnicc in posojilnice v Hrenovicah,
reg zadr. z neom. zav.
ki se bo vršil v nedeljo dne 25. junija 1911 ob 4 uri popoldne v uradnici.
Dnevni red:
1 Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru
2.	Poročilo načeistva.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji
4.	Potrjenje računa za leto 1910
5.	Volitev načelstva.
G. Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bi sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Udbor.
Vabilo na Vlil. redni občni zbor
Hranilnico in posojilnice v Colu,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 25. junija 1911 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva'
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Čitanje in odobrenje računskega zaključka za leto
1910.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
172 —
Bilanca
Hranilnice in posojilnice na Brezovici,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Bilanca
Hranilnice in posojilnice nft Borovnici,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Cerkljah pri Kranju,
reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva.	K Posojila	 68.825"— Tekoči račun z zvezo .	.	9.999'— Inventar premični .	.	.	423'22 Zaostale obresti posojil	.	165-87 Vrednost	tiskovin .	.	.	160	90 Delež pri „Zadružni zvezi“	1.000-— Tekoči račun s člani .	.	13.774 73 Gotovina 31. decembra 1910	201	35	Aktiva.	K Posojila	 464.143-27 Inventar premični ...	132 20 Inventar nepremični . .	11 804 68 Zaostale obresti posojil .	6.033-35 Delež pri „Zadružni zvezi“	1 000 — Delež pri „Ljudski posoj.“	4-— Stalna vloga	 2 000—• Gotovina 31. decemb. 1910	1.131-75
Skupaj . .	94.550 07 Pasiva.	K Deleži	 '152-— Hranilne vloge s kapitali- zovanimi obrestmi .	.	92.637.54 Predplačane obresti posojil	769-85 Rezervni zaklad ....	277.70 Čisti dobiček	 412-98	Skupaj . .	486.249-25 Pasiva.	K Deleži	 994-	— Hranilne vloge s kapitali- zovanimi obrestmi . .	382.374-39 Tekoči račun z zvezo .	.	87.600'— Predplačane obresti posojil	891-94 Rezervni zaklad	....	12.348	87 Čisli dobiček	 2.040	05
Skupaj -. .	94 550-07 Denarni promet ... K 4 49.391'53 Stanje članov začetkom 1. 1910	88 Prirastlo	25 Odpadlo	— Stanje koncem 1. 1910	....	113	Skupaj . .	486.249 25 Denarni promet ... K 803 059-07 Število članov začetkom 1. 1910 . 352 Prirastlo	36 Odpadlo .........	17 Stanje koncem 1. 1910	....	371
Bilanca Hranilnice in posojilnice na Boh. Bistrici, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910. Aktiva	K Posojila	 243 960-49 Tekoči račun z zvezo .	.	484.978-62 Inventar premični .	.	.	176-44 Zaostale obresti posojil .	1 677"91 Delež pri „Zadružni zvezi“	LOGO" — Delnica „Union“ ....	500’— Prehodni	 1.660 — Gotovina 31. decem. 1910	3.750.66	Bilanca Hranilnice in posojilnice na Češnjici, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910 Aktiva.	K Posojila	219.917-32 Inventar premični . .	.	285-25 Inventar nepremični .	.	143.693 72 Zaostale obresti posoj'1	.	2.394-96 Delež pri Zadružni zvezi .	1.000 — Posojilo pri „	„	.	3.000-— Delež „Unionu“ ....	1.000-— Delež „Gospodarski zadr. .	21-— Delež pri „Ljudski posoj.“	4 — Gotovina 31. decembra 1910	1 766-81
Skupaj	.	.	737	704-12 Pasiva.	K Deleži	 314-— Hranilne vloge s kapitali-zovanimi	obrestmi	.	.	730.178-93 Preplačane	obresti posojil	304-96 Rezervni zaklad ....	5.522 65 Čisti dobiček	 1 353 58	Skupaj .	.	373.083 06 Pasiva.	K Deleži	 438'- Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	.	268.517-18 Tekoči račun z zvezo .	.	91.836 — Rezervni zakl. K 11.219-73 Obresti .	.	„	476 84	11.696-57 Čisti dobiček	 595-31
Skupaj . .	737.704-12 Denarni promet ... K 725.902-02 Stanje članov začetkom 1. 1910 . 154 Prirastlo	18 Odpadlo	— Stanje koncem 1. 1910	....	172	Skupaj . .	373.08306 Denarni promet ... K 580.538-45 Stanje članov začetkom 1. 1910 . 212 Prirastlo	 8 Odpadlo 	 3 Stanje koncem 1. 1910	.... 217
Aktiva.	K
Posojila.........263,582 38
Tekoöi račun	z zvezo . .	628 9I1-81
Inventar premični .	. .	389-55
Zaostale obresti posojil .	914'17
Delež pri „Zadružni zvezi“	1.000-—
Delež pri „Ljudski posoj.“	4-—
Naloženi denar hran. knjiž. št. 183	.	. K 173 35
Obresti............... 9'66	183 01
Stalna vloga	pri Zadr. zv.	2.000-—
Gotovina 31	decem. 1910	4.938-53
Skupaj	.	.	901,92345
Pasiva.	K
Deleži................... 682'—
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi	.	.	894.004 80
Predplačane	obresti posojil	713-37
Rezervni zaklad ....	4.981	40
Čisti dobiček................. 1.541	88
Skupaj . .	901.923 45
Denarni promet ... K 1,170.326-89 Stanje članov začetkom 1. 1910 . 400
Prirastlo..........................30
Odpadlo............................ 8
Stanje koncem 1. 1910	.... 422
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Zgornji Besnici,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva.	K
Posojila................. 61 333 20
Tekoči račun z zvezo	.	.	30.638	33
Inventar premični .	.	.	208	25
Zaostale obresti posojil	.	328 84
Delež pri „Zadružni zvezi“ 1.000"— Delež pri „Ljudski posojil“	4	—
Delež pri „Unionu“ •	.	.	500-	—
Gotovina 3i. decembra 1910	756-49
Skupaj	.	.	94.823 11
Pasiva.	K
Deleži........................... 110	—
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi	obrestmi	.	.	89 416-39
Rezervni zaklad ....	5.282-71
čisti dobiček....................... 1401
Skupaj .	.	94.823-11
Denarni promet ...	K	103.826-81
Stanje članov začetkom 1 1910 .	54
Prirastlo........................... 1
Odpadlo.................................—
Stanje koncem 1. 1910	....	55
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze. .	Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljubljani.