w fjjwSttce Ameriška Domovina IX SLOVENIJE HORJUL: V Horjulu je pred znositi, kratkim umrl Končan Janez, po| ST. JOŠT: Gradnja zadružne-domače Mačkov Janez, star 52 ga doma se pripravlja v Kurji let. Nahajal se je dalj časa v vasi. na zemljišču Frančiške Žabotami. Po povratku iz bolnice kelj. je na hitro in brez prejema svetih zakramentov umrl. Nad njim so se tudi spolnile besede: “Ka- kršno življenje taka smrt.’ Bil iz Butanjeve 48. Bil je dober je .dolgo let občinski tajnik v Horjulu in kot tak je ljudem gotovo naredil marsikaj dobre- ZAPRLI SO Kozarjevo družino iz Smrečja, župnija št. Jošt. Umrl je Tominc Janez, čevljar krščanski mož. Komunisti bo ubili- dva sinova, dva pa se nahajata v begunstvu. Vodstvo ga. še več pa hudega, če ni bil Nabavljalne in prodajne zadru- že komunist, pa je bil vsaj eden najbolj zvestih in delavnih njihovih sodelavcev in sopotnikov. Komunističen umor pok. horjulskega župana g. Bastiča, je kot njegov tajnik z drugimi horjulskimi komunisti vzel na znanje brez razburjenja in kot nekaj samo po sebi umljivega. ZNANI HORJULSKI KOMUNISTI dr. Logar Cene, ki je prodajal svojo komunistično modrost po vsej Sloveniji* in njegovi bratje: prof. Janez, prov. Tine in posestnik France, so zaprti kot kominformisti. Zaprti so tudi bratje Troha iz Zagorice pri Horjulu iz istega razloga. Menda je zaprt tudi Ru dolf Hribernik, sedanji poslanec in podpolkovnik sedanje jugoslovanske armade. Hribernik je- bil na oficirskem kurzu v Ru- ge so “očistili" "reakcionarnih elementov.” Zadruga je samo na papirju. Bolje bi se reklo, da je neka občinska nakupoval-nica, a prodaj alnica žez davna j ne več, ker nima ničesar, razen tistih par racij oniranih predmetov za prodajo. Posluje ne po zadružnih načelih, temveč po navodilih okrajne in krajevne oblasti. Lesna zadruga, ki tudi že zdavnaj ne zasluži več imena zadruga, temveč državno lesno podjetje, dela s polnim obratom. Vse kar leze in gre, je prisiljeno sekati in voziti les na žago, gozdovi se praznijo in kmetje z žalostjo in jezo gledajo kako komunizem požira njihove deset in desetletne prihranke, ki so jih imeli ravno v gozdovih. -------o------ Vozimo počasi posebno pred Čeiki komunisti segli po nadikofu Kancler in že en duhovnik aretirana. Policija obkolila nadškofijsko palačo. Praga, češka. — češka komunistična vlada je napravila na-daljni korak nasilja proti zastopnikom katoliške Cerkve v državi. Dala je aretirati direktorja škofijske pisarne in še enega duhovnika, ki je v službi v pisarni nadškofije. Nadškof sam je še v palači, ki jo je policija obkolila. Kakor smo že poročali je praški nadškof Dr. Beran že pred tedni izjavil, da bo nastopilo strašno preganjanje Cerkve na čehoslovaškem. Opozarjal je vernike iri posebej duhovnike naj bodo na to pripravljeni. Nadškof Beran, ki so ga med vojsko nacisti zaprli v koncentracijsko taborišče kot češkega nacijonalista, je dolgo storil vse kar je mogel, da bi mogla Cerkev z državo mirno živeti-. Ko je 'bil komunistični prevrat v Pragi, je nadškof Beran sam imel slovesno službo božjo ob nastopu novega državnega poglavarja, komunističnega voditelja Gottwalda. Kasneje se je nadškof potrpežljivo pogajal z vlado za zaščito pravic in svobode vernikov in Cerkve. Vsi napori so bili brezuspešni. Država je zasegla vse cerkvene šo- NOVI GROBOVIJMIMshod ih Japonskem Tomšič ipolonia Tom- Apolonija T Umrla je Mrs. At _____ jšič. 16010 Saranac Rd^ Pogreb gvetovna pobožnost [oskrbuje pogrebni zavod August stralski kardinal Svetek. Podrobnosti bomo še' objavili. J Slovenski KalOliiki v ueveunau MNOGI SO ,ŽE t odrezke in poslali |enar ke pripravljalnega odt Katoliški dan dne j S. julija na Brea-Burn Parku, ' Euclid 250 St. Druge pa lepo’prosimo naj pohite. Vsem, ki| so se tako hitro odzvali, se * pripravljalni odbor prav lepo zahvaljuje. ’ V PETEK JE ZpPET SEJA vseh načelnikov odsekov ob osmi uri zvečer v šolski dvorani sv. Vida. Naj nihče n«? pozabi. Pripravite poročilo, ppfeebno odseki, ki imajo opravka z vabili, naj do tega dne svoje delo dokončajo, da bodo mogli že poročati. ODSEK ZA NAKODNE NO- •— ŠE, ki ga vodita Mrs. Mary Sta- i8-” Av-papežev delegat — Ameriški škofje in pridigarji — Cesarjev brat pozdravlja kongres. j Osaka, Japonska. — Na Japonskem, kjer je bito nekdaj 'krščahktvo najkru-teje prega-VRNILI njano, 'kjer so krščanski muza list-J čenči umirali v krvi in ki je odbora • za posebno dežela velikega svetnika Frančiška Ksaverija, so bile velike katoliške pobožnosti in manifestacije. Brat japonskega cesarja je sam prisostvoval svečanostim in izpregovoril sledeče besede: “Vera Svetega Frančiška Ksaverija, vera, ki jo je on prinesel na Japonsko, ni mrtva, ampak še vedno živi. Ona bo živela med nami za vedno. Zgledi žrtev prvih mučenikov' dajejo sedanji generaciji neomejenega upanja -ta: vere-Ustvariti moramo novo dobo, v kateri bomo živeli po velikih naukih sv. Frančiška Ksaveri- Komunističen škandal o praški katedrali Praga, češka. — Komunisti so v katedrali sv. Vida napravili škandalozno demonstracijo proti nadškofu Beranu, ko je hotel govoriti ob slovesnosti Presv. Rešnjega Telesa. Komaj je začel govoriti, je gruča komunistov v svečano okrašeni cerkvi vpila in razgrajala. Nadškof jih je pozval, naj bodo mirni, naj ne vprizarjajo nasilja, ker so prisotni tudi otroci in sc je odstranil. Ko je šel v svojo palačo so- množice vernikov pozdravljale. V cerkvi pa so bili ljudje v solzah. V drugih cerkvah ob isti priliki ni bilo nasilij. nonik in Mrs. Josephine Grdina, prosi žene in dekleti, da sporo-če koliko se jih bo udeležilo zborovanja v narodnih nošah. Skupina bo šla v sprevodu, ki ga bodo filmali. Zata mora pripravljalni odbor vedeti koliko nas bo, da se lahko, k' ivijo le- prišel Nad 80 tisoč ljudi raznih veroizpovedi je prisostvovalo sv. maši, ki jo je daroval škof McDonnell. Imperatorjev brat je bil na čelu slavnostnih gostov. Bila je to proslava 400 letnice odkar je sv. Frančišek Ksaverij na Japonsko. Množice Poizvedovalni količek Razne drobne novica is Clevelanda in te . okolice Nove bančne ure— North American banka naznanja, da bodo od 1. julija naprej v vseh treh bančnih uradih v petek pqpioldne drugačne poslovne ure in sicer ne bodo banke več cdprte ob petkih od 6 do 8 urejsvečer, ampak bodo poslovne ure sledeče: od 9:30 zjutraj do 2:30 popoldne ter od 4:80 do 6 zvečer. Kot rečeno, veljajo te nove poslovne u-re samo za ob petkih; druge dneve ostanejo poslovne ure kot dfisdaj. Velika razprodaje— V četrtek, petek in soboto bo velika razprodaja v modni trgovini na 6106 St. Clair Ave. To je bila bivša Stampfelnova trgovina, katero sta prevzeli stara približno 45 let, doma od istotam. V Ameriki se nahajata od leta 1921 in sicer v Milwau-:ee. Naj mu piše na gornji naslov. Svoja strica Franca in Luka Fenm, oba rojena v vasi Bukov Vrh pri Poljanah nad Škofjo Loko išče njun nečak Iv. Ferm, Vorderbeng 52, Gailtal, Kaernten, Austria. Kdor čita to poizvedovalno notico in ka, ve o Frank Primožič, D. P. Camp Treffling, Post Seeboden bel Spittal, Kaernten, Austria — bi rad zvedel za naslove Frančiške Kastelic, roj. Siter, stara FrTncelRusITn Mary"Mai^ch. okrog 48 let, doma v Podgorjah Novi la8bnici vaWta vge stare pri Braslovčah in Siter Ivanke, in nove odjemalke in odjemal- ce, da posetij o trgovino te dni. Cene na vsem blagu so izdatno »Bane in ob dnevih razprodaje bo vsak dobil lep spominček. To prodajalno prav toplo priporočamo. Peta obletnica— V sredo ob 7:16 bo darovana v cerkvi sv. Vidia maša za pok. Andy Gregorc v spomin 5. obletnice njegove smrti. Prijazen obisk— V spremstvu Mrs. Mary Zni- am, ki danes vladajo v domovini. S takim vodstvom in takimi.poslanci drugače biti ne mote. Hribernik je zaslužil kari j ero j>ri komunistih s tem, da je pridno požigal in pobijal nedolžne ljudi v Horjulu, Polhovem gradcu. Št. Joštu, Zaplani, Rovtah itd. ČRNI VRH: Zaprta je škar-jevčeva družina, ker je dajala hrano in stanovanje nekemu bivšemu domobrancu, ki se je skrival pred komunisti. Gospodar je dobil 7 let, ostali člani družine manjše kazni. ZARADI SILNEGA PRITISKA oblasti, so tudi v črnem vrhu morali začeti pripravljati za gradnjo zadružnega doma. Oblasti pa ne pustijo, da bi se dom gradil v črnem vrhu, temveč v Zalogu, ki je le par kilometrov oddaljen od Polhovega Gradca in najmanj Vfa ure od črnega vrha. Sedaj, ljudje še bolj razumejo kakšen namen ima oblast s temi domovi. Do Zaloga pelje avtomobilska cesta, od koder bodo sedanji oblastniki lahko V3e odpeljali kar bodo kmetje prisiljeni iz čmovrških hribov v, ta nameh zvoziti in Evropa mora dobiti dovolj orožja Dewey in Hoffman povdar- jata uspehe naše politike v Evropi. Willmmstown, Mass. — Na tukajšnjem Williams College sta Paul Hoffman in governer Dewey prejela naslove častnih doktorjev. Pri tej priliki sta oba govorila o mrzli vojni, ki jo vo-dijo sovjeti po celem svetu. Oba sta izrazila mnenje, da bodo Rusi mrzlo vojno nadaljevali, da v ničemer ne bodo popustili, da pa ne bodo silili v vojno z orožjem. Governer Dewey je rekel. “Nikar ne mislimo, da bodo Rusi zapustili mrzlo vojevanje. Saj ni- in za podporo komunistične .politike. Nadškof je moral nastopiti in protestirati, če tudi je vedel, da bo radi tega trpel preje ali slej. Napovedal je, da ga čaka približno ista usoda, kot je zadeta kardinala Mindszenty v Budimpešti. Sedaj so komunisti menda že tako daleč, da so začeli to neposredno preganjanje in zasledovanje nadškofa. Darovi za begunce V našem uradu so bili izročeni sledeči darovi za slovenske begunce: Mrs. Frances Baraga nam je izročila $7 in sicer so darovali : J. Luzar, 1035 E. 69. St. $5, po $1: Annie Zalar in Mary so neumni. Rusija je v sedanji Jeraj, Tri na dan češki nadškof Beran, ki je bil svoje čase zaprt od nacijev v zloglasnem taborišču Dachau, ker se ni uklonil Hitlerjevim fašistom, je zdaj preganjan od domačih komunistov. ■s • • Kakor se ni hotel nadškof ukloniti diktatorskim fašistom v rujavih srajcah, tako se noče rdečim komunistom, ki hočejo ukazovati cerkvi. Ti venomer vpijejo: cerkev proč od države, a ji hočejo gospodovati. • * • To dokazuje, kot smo mi vedno trdili, da med fašisti in komunisti ni absolutno nobene razlike. mrzli vojni dobila več kot katerikoli država ali narod v vojni z orožjem. Pograbila 200 milijonov ljudi v Evropi in sedaj 400 milijonov ljudi v Aziji. Upa, da bo s pomočjo narodnih izdajalcev še osvojila Indo-Kino, Siam, Malayo in končno vso Azijo. Zame je jasno, da moramo vse storiti, da se prepreči vojna z orožjem. *Prav tako mi je pa tudi jasno, da moramo vse storiti, da se nadaljuje preprečeva- V Newburgu so nabrali $12 in sicer so darovali: po $5: Mrs. Mary čekada, 10214 Reno i-n neimenovani iz Kalifornije; 2 je daroval Frank žefrin, 5119 E. 114. St. $30 je poslal Rev. Odilo Hajnške, $10 je darovala neimenovana in $5 neimenovan. Po -3 Mrs. Jennie Novak, Madison, O., po $2: Mrs. Ana Ku-hel, 3602 E. 82. St., Mrs. Marp Klopčič, 6612 Bonna Ave. in ne- nje širjenja komunizma in da imenovana. Po 1.50: Mrs. Jen- moramo dati zapadni Evropi pomoč v orojžju in -vojaški opremi, da bo dosti močna, da se bo mogla braniti. Paul Hoffman je naglašal, da uspeh naš zavisi v veliki meri od sodelovanja zapadne Evrope. Zapadno-evropske dežele in narodi morajo sodelovati z nami v neprestanem boju s totalitarnimi državami. Najboljia knjiga o razmerah v Sloveniji med vojno je Koledar Svobodne Slovenije, ki ga lahko naročite in kupite pri Ameriiki Domovini za tl.75, e poštnino $S. prostor na zborovališču. Prosi-|velUt8ta*i razsvetljen križ je mo vse, ki so pripravljeni dati odseval pre*o celega stadijona v ta namen kako zastavo za ti- “ veMka sIika NaSe ^P« Fa- sti čas na razpolago, da to javijo Mr. Anton-u Grdina. VETERANI bodo prišli lozbo-rovanju, Ne samo od slovenskih fara, tudi drugi bodo poslali svcP ja zastopstva. ■' DVE GODBI bosta na razpolago. Zabave bo dovolj za mlade in stare. Le pridno agitirajte za udeležbo. NOVI SLOVENCI IN SLOVENKE, ki so pravkar prišli iz starega kraja bodo kot posebna skupina markirali v sprevodu, Vodil bo to skupino g. Nande Novak, ki bo nove brate in sestre tudi predstavil in v njihovem imenu pozdravil zborovanje. timske je hita za ozadje začasnega oltarja h kateremu so prihajale množice v procesiji, v katpri so nosili relikvijo — desno roko sv. Frančiška Ksaverija. Govomil je Rev. Robert Gannon, predsednik Forthaim University._________________’ PAPEŽ JE IZKLJUČIL IZ KATOLIŠKE CERKVE VSE ČLANE SOPOTNIŠKEGA DRUŠTVA NA ČEŠKEM Vatikan, Italija. — Papež namen napraviti zmedo med Pij XII je izključil iz katoliške češkimi katoličani in jih čim cerkve vse člane takozvane ^ ^ati ? Prav,e “Katoliške Akcije,” ki so jo or- j ganizirali na zahtevo komuni- Dimitrov umira stične češke viade sopotniki ko- ganizacij o in svaril duhovnike munistov med češkimi katoliča- in vernike preid njo. Papež jo nj z nekaterimi odpadlimi du- je sedaj obsodil kot razkolniš- Prasra <5eška _______ že par dni bovniki. Katoliška akcija je ko in krivoversko. S tem je po- ° * * “ ____nnšrnlpn M/vtrn n* UaJil ninlliiXiXn -n.n pDlllrnf n « Dvn/ri nie Hiti, Barberton, O. in Mary Petelin, Braddock, Pa. krožijo vesti, da jel bivši voditelj Kominterne in posebej komunistov v Bolgariji, Georgi j Dimitrov neposredno pred smrtjo. Komunistični listi so že dobili nalog, da pripravijo njegove osmrtne članke. Dimitrov ima težko sladkorno bolezen, odpovedujejo mu ledvice in jetra. Star je ravno 69 let. Leži v sanatoriju v Moskvi. o------ Sporazum glede trgovine v Berlinu Pariz. Francija. — Zunanji ministri so se vendar zedinili na nekak sporazum glede trgovine med vzhodno in zapadno Nemčijo. Ni še izdano nikako uradno poročilo, vendar je sporazum toliko kot gotov vsaj nekaterih osnovnih vprašanjih, ki bodo olajšala položaj v Berlinu. Razpravljali so tudi še p Vstopnice— Ta teden si preskrbite vstopnice k slavnostnemu kosilu v čast godovnega dne in proslave Right Rev. Mnsgr. John J. Omana na nedeljo, dne 26. junija. Lepo prosi pripravljalni odbor proslave, da si vsak preskrbi vstopnico vsaj do četrttka zvečer, da bodo vedeli koliko pripraviti. Slavnostni banket bo v dvorani Slovenskega Narodnega avstrijski mirovni pogodbi. doma na 80. cesti. Lahko naročite vstopnice tudi po telefonu VU 3-1696. Ameriški zunanji tajnik bo navzoč še pri sejah tekom pondelj ka, potem pa odpotuje domov. rojen na Suhorju 7. januarja 1913, išče svoje sorodnike Jernej Jurčič in Janez Umek iz vasi Veliki Cerovec pri Stopičah pri Novem mestu. Kdor bi kaj mogel pomagati in dati kake podatke, naj bo tako dober, da bo sporočil naslov Štefanu Pakar v DP Camp Spittal an der Drau, Kaernten, Austria. katoliške Cerkve .pod vodstvom papeža- in škofov. Nadškof Be-ran je ponovno obsodil to or- namreč naslov nekake nove or- j trdil stališče nadškofa v Pragi, gantzacije, ki so jo na zahtevo .Taka splošna cerkvena kazen komunistične vlade skušali or-1 izključen j a iz Katoliške Cerkve ganizirati na češkem gotovi so- se uporablja le, kadar je vera potniki ta podporniki komuniz-V Cerkev v največ ji nevamo-ma. Ta organizacija je imela ’sti. Razne najoovejše svetovne vesli VATIKAN, ITALIJA. — Posebni zastopnik predsednika Trumana pri Sv. Očetu Myron C. Taylor je bil sprejet v četrti zasebni avdijenci odkar se je vrnil iz Washingtona v Rim. je Mia v Clevelandu štiri dni, danes se poda pa zopet domov. Hvala za obisk. Vse najboljše— Mr. im Mrs. Anton in Frances Pevec, 1095 Addison Rd., praznujeta danes 25-Ietnico- srečnega zakonskega življenja. Čestitkam sorodnikov, prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi ter jima kličemo: še na mnogo srečnih ta zdravih let! V poletju smo— Danes nastopimo letno dobo. Sle reče, saj je ^e več dni prav pqsja vročina v Clevelandu, toda uradno nam bc- vroče šele od danes naprej. Vaina seja— Društvo sv. Alojzija v Newburgh« ibo imelo v nedeljo ob navadnem času važno redno sejo. Članstvo je prošeno, da se te seje gotovo udeleži. Zahvala za paket— Jože Hajstager iz vasi Cres-novec pri Kostanjevici se prav lepo zahvaljuje za paket, ki mu ga je poslala Mrs. Stokar iz Clevelanda. Za paket so pa darovali sledeči: Mrs. Knaus iz 62. ceste, Mrs. Baraga, Mrs. Gorenčič, Mrs. Luzar iz 69. St., ter Matt 'Zulich. Zaroka— Mr. in Mrs. Joseph Smole iz 7250 State Rd., v Parma, O., naznanjata, da se je zaročila njiju Merka Bernice z Mr. Anthony A. Miklavčič, sinom Mrs. Terezije Miklavčič iz 524 East PITTSBURGH, PA. — 460 tisoč članov premogarske unije se je točno po'odredbi predsednika Lewisa zopet vrnilo na delo po enotedenski stavki. Lastniki premogarske industrije so odre- £47 gj." porcka bo meseca ok-dili polno produkcijo, da nadomeste izgubo, ki je nastala s stavko. Po enem tednu bodo namreč rudarji nastopili svoje desetdnevne letne počitnice. Medtem se nadaljujejo pogajanja med Unijo ta lastniki rudnikov, če ne bo nikakega sporazuma pred 30. junijein, je še vedno možno, da bomo imeli splošno premogarsko stavko. PARIZ, FRANCIJA. — Zunanji ministri štirih ‘velesil so se razili. Slovo in zaključek konference bo spremljale zdravice in tabra. Se je ponesrečila— Mrs. Anna Jalovec, 1060 E. 61 St., je bila v soboto, ko se je vračala ob 9 od maše, zadeta od biciklja, na katerem sta se vozila dva fanta, ki sta po nesreči pobegnila. Ima zlom- prijazne besede. Kaj je to konferenca dosegla, se bo šele kasneje ,jen0 roko -m druge ipoftkodbe. videle, ko se bodo sklepi izvrševali. Vsekako je bila to prva konferenca po drugi svetovni vojni, na kateri Rusi niso nastopali s klevetami in zmerjanji, niti kot vsemogočni, ampak so skušali v kolikortoliko dostojni obliki braniti svoje Btolišče. Prijateljice so prošene, da jo ob priliki obiščejo na njenem domu, kjer se nahaja v zdravniški oslabi. ZXEBISXX DOMOVINI, JUNE 21, 1940 jam Ameriška Domouima *i i j ? 11 j; ipniii f ii vi inTrsrr^ (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 , Cleveland 2, Ohio Published daily exxoept Saturdays, Sundays and Holidays JUNE MM MON VUK WED THU FRI SAT 113 4 5678 9 10 II II IJ 14 15 l6 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 NAROČNINA Za Zed. države 18.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 months. Canada and all other coun tries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 8 months. ljudem na razpolago drugei Izbire kot vzhodno tiranijo in njeno nevarnost in pa magari najslabšo demokratično vlado, bodo ljudje, ki žive neposredno pred vrati komunističnega pekla, volili vse drugo samo da odklonijo to najstrašnejšo nevarnost. Takrat pri mnogem pade narodnostni interes, pade strankarsko političen vpliv, vsak rešuje golo svobodo, ki mu je najdragocenejša. Tržaške volitve so refleks volitev v Italiji. Italijo je Amerika postavila na noge. Italijo je Amerika rešila, rešila v gospodarskem in političnem oziru. Ljudje so videli dosti srečno in svobodno življenje v Italiji, videli in slišati želje Amerike glede volitev v Trstu in po teh željah volili, da bi bili tudi oni deležni teh dobrot kot Italija. Tržaške vojitve so ponoven dokaz kako grozna nesreča, narodna nesreča je vsiljeni komunistični režim pod katerim naš narod umira doma, pa radi njega izgublja tudi postojanko za postojanko v vseh obmejnih krajih. Entered u second-class matter January 6th 1608, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1819.____________________________ a SI No. 121 Tues., June 21, 1949 njimi postopa kot z živalmi ih nemalokrat že slabše.” čega društva Trojane St. 749 v Johnstownu, Pa., ki je bilo žr- Braniti zatirana in preganja- tev Vidrovega “tovariškega” ne manjšine je hvalevredno hu- parnega valjarja. Cela zadeva . , . i »• __ „12X2 1.1.. š..i.ei!Xno A n la manitamo delo in. “Prosveta’ in njen vir (FP ali Federated Press) bi zaslužila medaljo za človekoljubnost, če bi poročila vseskozi ne preveval ton strupene pristranosti, ki skuša na pCHC juioiumvowj »* -- ---- * podlagi nekaterih izoliranih slu- je. SNPJ je v pesteh sopotniš- »♦♦**♦**♦♦>♦****♦*♦**♦♦♦»♦**»**♦**♦*♦♦*♦♦♦iste****** BESEDA IZ NARODA ilH*******! nun tt*****ts***l H t IttllHI *********** Opazke in pripombe Tržaške volitve Tržaške volitve je razglasilo svetovno časopisje kot nekak plebiscit za priključitev Trsta k.Italiji. Ne samo, da volitve! niso imele tega namena, tudi v drugih ozirih je taka razlaga volivnega izida neopravičena. Res so italijanske politične stranke med volitvami agitirale s to parolo. Res so razglašale, da naj italijanski glasovi pokažejo, da je Trst italijanski. Toda volilci so dobro vedeli, da te volitve v nikakem oziru ne bodo odločale teh UCI1, Utt Iv VU1UVV V nwvniwm —— ----------- vprašanj. Res je pa na drugi strani tudi, da jel volilni red bil vpidoAllj. l\vo jv ya u« UIU51 oubiii J*- * ** prikrojen v korist Italijanov, da je uničil veliko drugih glasov, pomnoževal italijanske glasove neopravičeno v škodo drugih, res je da so italijani imeli v svojih rokah ves volilni aparat in končno je res, da je vojaška uprava storila kar je mogla, da bi bil volilni izid za Italijane čim lepši. Ravno uplivu vseh teh okolnosti je pripisati, da se ni mogla razviti v Trstu skupina, ki bi brez ozira na narodnost zbrala prebivalstvo na program, ki bi imel samo interese Trsta pred očmi. Če bi bila na razpolago lista kandidatov vseh skupin, narodnostnih zastopnikov s tržaškim programom, bi ta ne dvomno zbrala toliko glasov, da bi bila slika razpoloženja tržaškega prebivalstva dokaj različna. Tako pa je bila vsakomur očitna volja zapadnih zaveznikov, da hočejo imeti Trst kolikor mogoče italijanski. Tej zavezniški zahtevi so neslovenski tržaški protikomunistični volilci ugodili in dali večino glasov strankam, ki jasno bra- Matjaževo gibanje v Sloveniji. Proovetino licemerstvo. Kaj pa masaker v Lanišču? Žepni diktator Vider terorizira mladino pri SNPJ. Cleveland, O. — Emigrantski list “Slovenija,” ki izhaja v Monakovem na Bavarskem, prinaša v izdaji z dne 1. maja program Matjaževega osvobodilnega pokreta v Sloveniji, ponatisnjen iz “Matjaževega glasu,” bojevitega podtalnega lista in glasila t e protikomunistične podzemske organizacije,' katera skuša združiti vse slovenske protikomuniste v enotno fronto. Program je značilen po svojih naprednih socialnih, političnih, ekonomskih in narodnih i-dejah, ki ga prevevajo in katere mirne vesti sprejme vsak demokratičen Slovenec, vključivši socialiste, ki se iskreno trudi za resničen napredek in blagostanje slovenskega ljudstva. Iz programa navajam najvažnejše temeljne točke: Ožji program Matjaževega 0- začetni vzgoji otroka tesno povezana z domom. Vpliv političnih strank na vzgojo mladine se mora izključiti. Vsakemu poedincu se mora nuditi možnost do najvišjega duhovnega in telesnega razmaha. Slabe gmotne razmere ne smejo pri tem nikogar ovirati. Gospodarsko življenje mora sloneti na socialni pravičnosti. Izkoriščanja človeka po človeku, šibkejšega po močnejšem in manjšega ijaroda po ved j e/n ne sme biti. Nihče ne sme graditi svoje osebne blaginje na škodo skupnosti. Zasebna lastnina se priznava; omejuje se le tam, kjer t(t izrečno zahtevajo kori' sti skupnosti; ne sme pa postati temelj socialne in politične premoči. Temeljna socialna dolžnost in pravica vsakega posameznika je delo. Vsakdo vrši svoj poklic v skladu s svojimi umskimi in telesnimi sposobnostmi in potrebami skupnosti! Vsako delo, ki služi skupnosti, mora biti dostojno plačano. Za enako delo — enako plačilo. Eksistenčni minimum naj omogoča tudi se sliši tako fantastična, da je v resnici težko verjeti, da bi bilo kaj takega mogoče v SNPJ, ki je bila vedno tako ponosna na svoje napredne, demokratične tradicije. Toda zgodilo se čajev prikazati Ameriko VSO Ameriko, ne samo nekaj zaostalih južnih držav! — kot najbolj nazadnjaško in nečloveško deželo na svetu in če ne bi pri tem zašla tako globoko v pretiravanje, da meji naravnost na neresnico. Resnica je namreč, da so se razmere v Ameriki — da, tudi na jugu — v zadnjih desetletjih v pogledu plemen ske nestrpnosti tako spremenile, da so danes taki primeri izjema in redkost celo v krajih, kjer je bila linčarska justica še pred enim ali dvema desetletjema vsakdanje pravilo. In če so v Ameriki kraji, kjer za zamorca ni pravice, so tu tudi kraji, kjer imajo enak« pravice kot mi drugi in kjer jih nihče ne preganja zaradi njihove polti. V Clevelandu na primer živi mnogo tisoč drncev, Id delajo z nami drugimi po tovarnah, pisarnah, trgovinah itd. pod enakimi pogoji kot mi drugi. Seveda tudi pri na3 nismo brez predsodkov in krivica se včasih zgodi črncu kakor meni ali tebi, ampak na splošno vzeto ni clevelandska slika niti od daleč podobna sliki Amerike, kakrš- v kateri “se postopa z zamorci slabše kot z živalmi.” Kot sem že rekel, je boj za plemensko enakopravnost človekoljubno in hvalevredno delo. Ampak nihče ne koristi temu vzvišenemu namenu j. brizganjem strupa po deželi, katere gostoljubnosti se imamo zahvali- ke kamarile na Lawndale Ave., ki se opira na svojih pet odstotkov aktivnega članstva — če jih ni celo manj. če se ne bo članstvo jednote kaj kmalu zbudilo iz svojega mrtvila in zaklicalo odločen “Stoj!” tej nedemokratični kliki, se utegne lepega dne znajti v moralni kva-rantini za subverzivne organizacije. Pot, po kateri drvijo Vider in tovariši, ne more privesti nikamor drugam. Johnstownsko društvo Trojans zasluži šopek rdečih nagljev za svoj odločni nastop proti so-potniški diktaturi! Upam, da so fantje medtem že vrgli skozi okno od Vidra izpiljeni “preklic,” kakortudi da društvo v bodoče ne bo več dajalo žepnim diktatorjem v glavnem uradu na izbiro, da odstopijo iz Sansa ali pa resignirajo svoje službe SNPJ, temveč brezpogojno zahtevalo, da resignirajo vsi glavni uradniki in odborniki, ki so kompromitirali sebe in jed-noto s svojim zagrizenim sopot-ništvom! Smrt fašizmu, svoboda narodu! Ohij3ka postavodaja je spre- no slikata “Prosveta” in FP in jela zakon, ki zahteva, da vsi državni, okrajni in mestni ali občinski delavci, uslužbenci in uradniki podpišejo zapriseženo izjavo lojalnosti Združenim državam, kakor tudi, da niso člani nobene subverzivne organizacije. če bo šlo tako naprej, kakor kaže johnstownski škandal, bomo javni uslužbenci kmalu Prisili sebi nisem verjel, da sem v re- -snici v Clevelandu. Ko sem se tako nulo nazijal 'ckrog sebe, sem se podal po tistih dolgih ulicah na obisk k prijateljem in znancem. Nap-prej sem se ustavil psi naših vedno prijaznih FLajšmamovih, ki so bili nekdaj moi dobri od-emalci, ko sem še štacuno imel. Od tu pa sem ipct nadaljeval ves boži dan do časa, ko so mi Anžlovarjevi zapovedal 1 kdaj ravno se moram znajti z njimi v slovenskem narodnem hramu * na St. Clair ju v spodnjih prostorih. ' Ob določenem času sem stopil v dvorano, kjer je bilo že lepo število gostov od strani nevestinih kot ženinovih prijateljev. Dvorana je bila polna, ženin je iz poznane krojaške družine Braziš, ki imajo v Clevelandu ~v)e|č Svojih trgovin z mošimi oblekami V eni teh trgovin je za poslovodj o naš dobri prijatelj Kastelčev Tone v Collinwoodu. Na svatbo so prišli tudi iz Indiane in sijcer Frank Fortuna in vsi njegovi ljudje. Zabava je bila res imenitna, mladina se je zabavala mod seboj s plesom in se veselila, starejši smo pa prijazno kramljali in se cd ča-sa do časa zatekli tja v tiste prostore, 'kjer so delili razne dobrote tega sveta. Bilo je vsega v izobilju in nebeško prijazno, to se je videlo tudi po tem, ko se nam ni prav nič mudilo domov in je noč kar nekam hitro minila. Ce bi bili imeli tam kaj putk in petelinčkov, bi nas bili ti že opomnili koliko je ura, kajti petelinje botje bi bilo lepo odmevalo po St. Clairju. Na tem mestu se prav lepo zahvaljujem vsem za tako lepo in veselo družbo in seveda za povabilo tudi. Naj lepša zahvala gre prijazni Mici, ki se je umislila kaj takega, ker brez nje bi ne bilo tega veselja m prijazne zabave. riko in Anglijo bolj kakor za Italijo. Trst je volil proti temu, da bi še kdaj nastalo vprašanje ali sme in more priti pod sfero sovjetskega vpliva ali ne. Trst je hotel izključiti vsako možnost diskusije o tem. V Trstu se je ponovila stara resnica, da komunisti ne morejo na nikak način z mirnimi, zakonitimi sredstvi zmagati nikjer v Evropi. To je osnovna poteza tržaških volitev, vse drugo je samo dodatek, ki naj ostane ali pa ne, ki se more menjati in izpremijati. Tržačani so dobro vedeli, da morajo na to točko združiti vse svoje sile in manjše interese zapostavljati, ker so se zavedali, da imajo -sami med seboj dosti močno organizirano komunistično skupino, ki bi izkoristila vsako slabotnost in vsako neenotnost v svoj prid. Res so imeli v tem oziru prav, kajti komunistična stranka je takoj druga za krščansko demokracijo po številu dobljenih glasov. Komunizem v Trstu je tako močan, da bi pri količkaj bolj ugodnih okol-nostih zanj njegova moč nevarno rastla in spravila mesto pod njegov vpliv, pod njegovo vlado. Komunizem ima v Trstu nevarno postojanko. To je druga značilnost, ki so jo volitve potrdile. Kljub temu, da so se komunistične skupine v zadnjem času v Trstu razbile, kljub temu, da so se na volilnih shodih komunistične frakcije skoro izključno le obmetavale z bla- no Slovenijo v sklopu jugoslovanske državne zveze, ki naj bi združevala Slovence, Hrvate, Srbe, Macedonce in Bolgare na podlagi popolne enakopravnosti, strenieti za ustvaritvijo Zedinjenih držav evropskih in doma uvesti pravo demokracijo. širši program: Kar je revolucija (pod komunizmom) prinesla dobrega, naj ostane; odstraniti le njene zablode in zaceliti težke rane njenega divjanja: ideološki temelji gibanja so krščanska etična in moralna načela; krik po .maščevanju mora utoniti v čutih obzirnosti in sprave. Država obstoja zaradi ljudstva in ne obratno. Dobrobiti in blaginji naroda je treba po- tom, kljub temu, da se je morala vsaka komunistična sku- svet.iti vse iavne in za3ebne ko- pina boriti ne le z javnim mnenjem ampak, da so vse okolnosti bile proti komunistom vseh vrst, da so mednarodni dogodki naravnost izbijali iz komunističnih rok karto za karto, vendar je komunistično gibanje v trstu pokazalo izredno žilavost in solidnost. Povdarimo prav posebej še to, da je komunizem nastopil kot proti-jugoslovansko in protislovensko gibanje. Volitve so namreč najodločneje zanikale, da bi komunizem v Trstu bil neka.slovanska pojava. Slovenska komunistična lista ni dobila skoro nič. Pač pa je pokazala moč mednarodna, kominformska komunistična lista, ki je zbrala presenetljivo veliko glasov za te razmere. Tako so volitve najodločneje demantirale tiste italijanske pre-napeteže in l^rivičnike, ki so s komunizmom obmetavali samo Slovence in Jugoslovane v Trstu. Volitve so ugotovile, da je moč komunizma med Italijani in vsemi drugimi ljudmi v Trstu. Slovenska narodna lista v teh razmerah ni pričakovala več kakor je dobila. Pokazati je hotela slovenski boj proti komunizmu in Italijanskemu šovinizmu in dokazati, da v Trstu slovenska skupina živi in je fašizem in vse nesrečne okolnosti po vojni niso mogle zlomiti. V Trstu smo tudi Slovenci in tam qstanemo. S tem naj računa vsakdo, ki o tem razpravlja in odloča. Trst je kozmopolitsko mesto, ki ima popolnoma slovensko zaledje. Kdor noče niti Trstu niti Slovencem delati krivice, mora s tem dejstvom računati. Mirovna rešitev, ki bi dala tržaškemu mestu razmaha.in napredka v bodočnosti ne sme biti enostransko-italijanska, mora biti mednarodna, storjena v duhu dobrega sosedstva. Seveda sedaj ni mogoče konkretno govoriti o tej raši-Dokler gre čez Trst meja med komunistično-totalitari-' risti razen onih, ki bi krnile dostojanstvo svobodnega človeka, Zedinjena Slovenija mora obsegati vse slovensko narodno 0-zemlje, vključujoč ono, ki bilo odtrgano od njenega narodnega telesa. Kot drugim narodom popolnoma enakopraven narod, zahtevamo Slovenci možnost svobodnega narodnega življenja v svoji državi, kjer hočemo imeti svojo zakonodavno, izvršilno in sodno oblast kakor tudi svojo'vojsko. Politična načela: Vladati mora resnična demokracija, politična in gospodarska, ki mora temeljiti na načelih človečnosti, svobode vesti in prepričanja ter zagotoviti varnost osebe in lastnine. Vsa oblast mora počivati na svobodno izraženi volji ljudstva. Vera in svoboden razvoj cerkvenih organizacij mora biti zaščiten, toda ne sme se izrabljati za pridobitev politične premoči. Sodstvo mora biti popolnoma neodvisno od politično - upravnih oblasti. Odločno odklanjamo privilegije tovljen obstanek v slučaju onemoglosti, bolezni in starosti. Država je dolžna skrbeti, da so vse možnosti zdravljenja, bolnišnice in okrevališča vsem bolnikom na razpolago. Matjažev osvobodilni pokret je vsenaroden. V njegove vrste hočemo za dosego naših ciljev zajeti prav vse pozitivno usmerjene politične in ideološke odtenke našega naroda. * * • Kot sem že rekel, je to program, ki ga brez sramu podpiše vsak iskren socialist, vsak resničen slovenski naprednjak pa če hodi v cerkev ali ne. Pristavim še, da ni niti ustava Zdru Ženih držav bolj demokratična kot ta politično - socialni dokument! Nekatere socialiste in svobodomislece bo sicer najbrž zbodla točka, ki govori o krščanskih etičnih in moralnih načelih gibanja. Te bi vprašal, kaj je narobe s temi načeli — z naje čeli pravičnosti in ljubezni, katera je proglasil Kristus? Prav nič! To so najboljša načela za človeško srečo, kar jih je bilo kdaj proglašenih! Kar je narobe, je to, da se svet doslej ni nikdar ravnal po teh načelih, če bi se bil, bi ne bilo toliko gorja, bi ne bilo toliko krivice, bi ne bilo toliko zatiranja, bi ne bilo sovraštva med narodi in vojnih katastrof, bi ne bilo nacističnega, ne fašističnega in ne komunističnega totalitarskega tiranstva! Amen, tovariši. To delajo samo bebci in pa zaslepljenci, ki verjamejo v ko-munisično geslo, da sta hvaležnost in poštenje kapitalistični slabosti, kateri ne sme podleči noben pošten proletarec in da je moralno, grizti roko, ki človeka hrani in varuje. tvi. stično Evropo in zapadno demokracijo, je sploh nemogoče poedincev, stanov in spola, iskati pravo in srečno rešitev. Dokler ne more volitev dati šola mora biti Predvse“> Pri Ker smo že pri tem, kdo je bolj divji in surov, bi nemara ne bilo odveč vprašati, ali je naš sopot-niški tisk s “Prosveto” vred kdaj protestiral proti divjaškemu masakru katoliških duhovnikov v Lanišču v Istri ali se zgražal nad neznatno kaznijo, ki je doletela komunistične po-divjance. Saj menda še niso pozabili tega nezaslišanega zločina, ki je pritisnil Jugoslaviji črni madež barbarstva? za krivo bodo naši ljudje potrebovali še mnogo aspirina, ker so šli na limanice sopotniškim kapitanom z njihovo komunistično propagando, ali pa spali spanje pravičnega, medtem ko so tovariši delali z jednoto kot svinja z mehom... Peter Kopriva. “Prosveta”'z dne 10. junija prinaša na prvi strani članek pod trikolonskim naslovom “V ‘TRDNJAVI’ DEMOKRACIJE SE POSTOPA Z ZAMORCI SLABČE KOT Ž ŽIVALMI,” v katerem biča nekaj raztresenih primerov plemenskega zapostavljanja v New Yorku, Alabami in Tezasu, naj podlagi katerih ugotovi, da v Ameriki “ni za zamorce pravice, pač pa se z Pri Slovenski narodni podporni jednoti vlada popolna diktatura! če se kako društvo drzne protestirati proti “ljudski demokraciji” titopotniške kamarile, ki drži jednoto za goltanec, tedaj pride glavni tajnik Fred Vider v dotično naselbino, zapove društvu, naj skliče izredno sejo, organizira udarniške trupe ali šturmarje ter jih privleče s seboj na sejo u-pornega društva, da tam z razgrajanjem terorizirajo nepokorno članstvo prizadetega društva! Posledica te invazije po fašističnem, nacijskem in komunističnem vzorcu je, da terorizirano društvi 3 24 proti 14 glasovom sprejme Vidrov diktat, s katerim “preklicuje’J svojo protestno resolucijo proti plesanju Prosvete po komunističnih žnorcah. To je “ljudska pravica” v polnem cvetu! To je na kratko vsebina dveh pročil v junijski izdaji “Svobodne besede,” enega v slovenščini, katerega je poslal John Langerholc in drugega v angleščini, ki ga je napisal John Jemey, član angleško poslujo- Hubbardske novice Madison, O. — Od velikega presenčenja, odkar sem vam zadnjič poročali, sem komaj k sebi .prišel. Doživel sem namreč v tem času nekaj tako imenitnega in častnega, česar nisem nikdar pričakoval. Jamral in tarnal 86111 vedno, kak nazarensko bi se rad še enkrat znašel tam na lepem in prijaznem St. Clairju v Clevelandu in mojo žlahto in številne prijatelje obiskal Končno so se mn te moje vroče želje izpolnite, ampak veste to se je zgodilo samo zato, ker se me je spomnila tista fletna in prijazna Mici, ki je zaposlena v Anžlovarjevi trgovini. Torej Mici se je omožila in me povabila na -chcet. Zato pa se moram v prvi vrsti njej zahvaliti, da sem se zopet po dolgem času znašel na St. Clairju. V resnici sem bil presenečen, ko sem od Anžlovarjevih dobil povabilo, da naj se udeležim svatbe naše sorodnice. Saj me je -bila Mici v spremstvu Sto-ravcovih in mojega bratranca, Franka Fortuna ter njegove prijalztne družine iz Indiana že enkrat prej obiskala. Zato sem pa sklenil da se te svatbe hočem udeležiti in sem tudi se. Ko sem stopil na clevelandska tla, sem bil ves srečen in skoro nisem vedel, kako naj bi se obnašal, ko sem po tolikih letih srečaval moje stare znance in prijatelje na levo in desno. Stiskal sem jim roke in seveda oni pa meni in kar sam kal z avtom, da me < zaj na ta naš “beautiful” Hub-hard Rd. kjer bom moral prebiti moje zadnje ure na en ali drugi način, kajti časi so precej kritični. Komaj sem po tem dogodku malo k sebi prišel, sem bil pa že 'povabljen na drugo slavnost in sicer na graduacijo našega Eiddita, ki je graduiral iz državne unverze v Columibusu, ko je častna dovršil svoje študije. Graduiraio je okrog 2,500 študentov. Bil je res veličasten pogled nanje in poleg študentov pa je bilo tisoče ljudi, ki so se udeležili teh slovesnosti. Tako sem zopet prebil par dni z doma. Seveda, spomini na take slavnosti se ipOtem drže človeka do zadnjega (zdihljaja. Iz tega vidite, da sem preti koncu mojega življenja doživel precej velike reči, katerih pač nisem pričakoval'. Sedaj menda bom pa kar mimo počival v moljem zapečku in smrti čakal. — Za danes naj zadostuje in ker so bite to zanimivosti posebne vrste, me ibom drugih novic tlačil vmes. IS« bom že kaj kmalu spet oglasil in 'povedal še kaj drugega iz našega kraja. Pozdravljeni, Frank Leskovic. Cleveland Trust Co. ima nov hranilni klub Predsednik George Gund od Cleveland Trust banke naHna-nja, da je banka začela z neko-prurejenim hranilnim liko klubom za $1000, ki ga hranilec dovrši v 1 do 4 let, kakor želi. Namesto da bi vlagalac nosil na banko vsak teden, kot je bilo to prej, prinese vsak drug te-teden in sicer v vsotah $2, $4 in $10 vsak, vseh depozitov skupaj pa je 26. Vlagalec si izbere vsote od $4.72 do $19>16 na teden, kar je odvisno «4 tega, če hoče dovršiti hranilni klub v 1, 2, 3 ali 4 iteih. 1 ? umna DOHOVDff, june 21, im KANADSKA Q12X* 7>ano ^justice... Ameriška Domovina ■/* m£Ri e/% m- h o /vie AMflUCAN IM SMMT fOMMN IN UNWAM ONLY SLOVCNIAN HOMHNO NVWZMMZ NADALJEVANJE IZ CARACASA— . . suša /. suša . . Ni čuda, d* ob rezer-varjih in raznašanju vode pride vačjcrat do pretepov. Zarožljajo pločevinaste kante ali se porabi kamen. Poleno je pa že dragocenost in se ne dobi kar tako. V tem kratkem času, kar smo tu, so bile že tri iz Evrope priseljene ženske do krvi pretepene. Njihov “zločin” je bjl, da so hotele uveljaviti svojo pravico do vode kot jo imajo domačini. Ta pravica je sicer priseljencem v teoriji priznana, praksa je pa nekaj drugega. Včasih 1 raznašanje vode nadzoruje policaj. Takrat je že in smeš upati, da boš dobil svoje .litre in jih odnesel v svoj provizorični dam. Kadar pa policaj ni zraven, ne gre brez nereda in borbe. Seveda te dragocene vode ne moreš porabljati pri gradnji hiše, za mešanje cementa in tako dalje. Za take namene je treba vodo posebej kupiti in jo spraviti v pločevinaste posode, ki jih je tudi treba kupiti. Jaz sem si dvakrat tako kupil vode in jo srečno uporabil. Ko sem jo kupil tretjič, so mi jo ukradili. PISMA kj povzročajo gnojenje in nemajhne bolečine. Slednjič pa človeka apravijo ob nego. Posledica teh parazitov je silno veliko število ivalidov brez nog. Ker dežela nima skoraj nikake industrije in tudi prometnih nesreč nj veliko, so ti invalidi Človeku1 sprva velika uganka. Ko pa sliši o tistih parazitih, hitro razume. Jaz sem se moral po navalu parazitov zateči k zdravniku. Tam so ini populili nohte, dali nekaj injekcij in in stvar se je začela obračati na bolje. Upam, da bom prihodnji teden popolnoma dober in spet mogel obuti čevlje. TAKO SEM TI TOREJ v tem “vodnem” pismu, razložil križe in težave “molčečih mesecev”. Seveda sem moral pri vsem tem prekiniti korespondenca. Saj ftisem imel kje pisati, pa tudi ne kdaj. Tudi časopisov‘nisem bral. Ves sem bil osredotočen v to, da stvar izpeljem., Danes 'imam, hvala Bogu, pisalni stroj spet kam položiti. Spet čitam “Svobodno Slovenijo”, ki jo redno dobivam iz Argentine. Seveda me zelo zanima usoda tamkajšnjih rojakov, ker sem tudi sam svoj prenočeval ob njej, da sem jo stražil. Tako je torej glede vode v našem koncu, ker nimamo ravnost povem, da ne bom pisal. Vem, da mnoge druge srhe prsti, da bi pisali, pa se bojijo, da ipojde dopis v koš, češ, profesor Dobernos ima več veljave pri urednikih kot moja Potem sem jo kupil četrtič in čas mislil na izselitev v Argen- tino. Kakor kaže, se je že velika večina naših znacev iz Avstrije zbrala tam doli. Kolikor smo tu poučeni, je pa Argentina usta- ASBESTOS je še zmerom sporna zadeva med Kanadčni, katoliškimi in nekatoliškimL Eni drže s štrajkarji, drugi so zoper bje. Spor se vleče naprej in štrajku ni videti konca. malenkost. To je sicer res, angl Stvar je zanimiva, če bi ne bila pak o čemer jaz ne pišem, bo pa prišlo v list tudi izpod peresa koga drugega. Torej pišite in poročajte, ali pa nič ne bo o romanju! KAKO KOMUNISTI LOVE po Kanadi nove naseljence, 0 tem pišejo nekateri kanadski časniki. Povsod imajo baje nastavljene svoje opazovalce, ne-nekaj komunističnih plačancev pa da celo pride sem iz Evrope pod masko brezdomcev ali beguncev!, Nov|e hitro iEjsIgdiijo in jim začno pošiljati svojo tiskano besedo v domačem jeziku. Razume se, da ne povedo odkrito, kdo so in kaj je njihov namen. Novim je pa vsaka tiskovina v domačem jeziku dobrodošla,'pa se ujamejo v komunistične Izanke, preden se, tega dejstva zavedo. To vprašanje so obravnavali tudi škofijski voditelji katoliške imigracije, kakor poroča list ENSIGN. The Catholic Imigrant Aid Society si je po teh poročilih (postavila nalogo, da bo zelo pazila na poskuse komunistov, da 'hi zajeli nove Kanadčane v svoje mreže. Razpravlja celo o tem, kako bi jih informirala o komunistični nevarnosti v Kanadi že pred njihovim prihodom sem. V ta namen išče stikov z begunskimi orga- K tako žalostna. CERKEV IN POLITIČNE STRANKE, je naslov uvodniku v listu ENSIGN. Na mestu je tak uvodnik v teh dneh radi bližinjih splošnih volitev. U vodnik začne z ugotovitvijo, da se katoliški Evropejci nekoliko 'čudijo/ žaikaj Kanada mirna katoliške politične stranke. Nato pove, da radi posebnih razmer v Kanadi taka stranka ni potrebna. Vse sedaj obstoječe politične stranke v Kanadi so namreč v svojem bistvu krščanske in hočejo pospeševati splošni blagor Kanade. Edina kijema je zadnje čase Delavska Progresivna Stranka (Labor Progresive Party), ki je prišla pod kontrolo komunistov. Voliti s to stranko se odsvetuje vsem kanadskim demokratsko čutečim volilcem, samo po sebi umevno pa je, da katoličani ne morejo in ne smejo voliti kandidatov te stranke. Vse ostale politične stranke se pa glede svojega programa ločijo v načinu, kako hočejo delati za javni blagor. Eni mislijo, da bo boljša ta pot, drugi priporočajo drugo. V bistvu samem torej med njimi ni iposebne razlike. Zato si katoličan lahko Jzbere svojo stranko sam, kakor se mu zdi, da bo bolje izvedla Ob tej priliki sem se nehote spomnil na dva druga mnogo-obetajoča talenta, ki sta omahnila v zadnji vojni. To sta Marjan Pleničar in Jože Avsec, slušatelja takratne Gorše-tove umetniške akademije v Ljubljani. Pleničarja so ubili Nemci dachauskem taborišču leta 1945, ko je bil 24 let star; Avsec pa je umrl za jetiko, katero si je nabral v Gonarsu, star 23 let. Bila sta oba zavedna Slovenca in odločna protikomunista. Malokdo pozna njihova dela, redkokdo se jih še spominja. Ob misli nanju mi zastaja pero in duša mi je polna spominov. Bili smo mladi, kasmo se spoznali. Prav takšni so bili naši upi in načrti. Pleničar (šin šolskega upravitelja v Zg. šiški) je bit eden najvirtuoz-nejših risarjev, kar jih pozna naša umetniška srenja. Bil pa je tak šaljivec, da sva z Avscem postavila stojali vsaj 100 metrov vstran, kadar smo skupno delali v naravi. Pa je prevpil razdaljo'in med slikanjem take pravil, da nas je razganjalo. Kadar sva menjavala risbe in slike, ni nikoli štel. Nametal je svoje težke kartone kar na tehtnice in odnesel še enkrat toliko, mojih ujedauk in lesorezov, ki so bili odtisnjeni na tenak japonski papir. To je bila ena njegovih muh. “Fant!” se je smejal, “ko bom kaj znal, bom tehtal svoje slike za zlato, ne za tvoje pa- ramo ob zatvomici. Bilo bi puščobno, če bi opieival to sobico. Stene obite s platni, risbami, kartoni. Pod posteljo platna, mape za omaro — pa kaj bi govoril o tem. Tisoče podobnih sobic je na tem božjem svetu, tisoč src utripa v njih. Dela, se veseli in obupuje. Bile so, so, in bodo! Avsec je bil modernist. 0-boževal je Cezaune-ja, Carra-ja, Picassa in druge. . Vsled večnega dela se mu je bolezen poslabšala. Dali so mu zrak še v drugo pljučno krilo. Kmalu za tem mi je rekel: “Zdi se mi, da gre z menoj. Bojim se smrti, ker bi rad še toliko povedal.” Ko mi je nekoč pokazal sijajno podobo krizantem, se je smejal: “Meni ne bo treba rož na grob, natrgal sem jih sam!” Jeseni 1944 ga je privezalo na posteljo. Ob nekem obisku je tožil: “Prav za prav ni napek, da sem zbolel, če bi bil zdrav bi nikoli ne slikal takih stvari. Zdaj vem, da ima vsaka še tako majhna stvar svoje poslanstvo. Vse je velika skrivnost, vse ena sama uganka.” Potem se mu je uprlo: “Sam Bog vedi, čemu je treba toliko trpljenja, borb s samim seboj, čemu toliko iskanj, da se končno prikopljemo do prvinskih spoznanj?”, Stemnilo se je, ko je povzel: “Ne vem, čemu je ta-da imajo le idijoti vsega v izobilju, če opazujem svoje sošolce: oblačijo se lepo, plešejo, žive brez problemov in lezejo s pomočjo inštruktorjev in s protekcijo višje? Če bi jaz imel ves ta čas samo pol kile kruha dnevno, ne bi nikoli zbolel. Veš, zdi se mi, da ne bo nobena socialna reforma rešila človeštva. Rešil ga ne bo noben režim, dokler bodo ljudje živali!” Nekoč me je vprašal v Tivoliju brez uvoda: “Ti, si že kdaj MALI OGLASI Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za S družine; rent donaia $78 mesečno. Vprašajte za nadaijna pojasnila na 3737 E. 91. St-spredaj. -(122), Iščejo stanovanje Zakonski par želi dobiti 4 neopremljene sobe na južni strani St. Clair Ave. Kdor ima kaj naj pokliče EX 3748 od 8 zjutraj do 6:80 popoldne. -(126) Stanovanje iščejo Miad slovenski zakonski par, oba deiata, bi rad dobil v najem 8 do 6 neopremljenih sob. Pokličite od 9 zjutraj do 6. pop. MA 4104, od 5:30 do 8 zvečer Ija UT 1-1465. —(124) Bi rada stanovanje Mlad zakonski par brez otrok želiti dobiti 2, 3 ali 4 neopremljene sobe. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče EX 8965. —(124) Hiša naprodaj Hiša 7 sob, furnez na plin in vodno paro, beneški zastori, zimska okna in mreže. Za pojasnila vprašajte na 3618 E., 78. St. Christiana Lodge and Cottages < Edwardsburg, Midi. The Lodge has SO rooms, with connecting shower and toilet. There are 11 cottages with private shower and toilet. Central dining room with Amer-ican-European cooking. All sports: goll, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and netting. Indoor games. Cater to overnight guests. Located In Christiana Lake In a grove of large trees. 100 teres of private playground on US ,111. Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOtHNIO KRAŠOVEC, Pil«. >1 Phone »125F5 i, spet nastopa Kam? VeneEuelske komiisije so spet odšle v Evropo nabirat novih naseljencev. Morda bo še marsikaterega zaneslo v Venezuelo, ki se je pripravljal Ba kam drugam. Tiskano besedo v našem jeziku dobivam tildi od drugod. Sploh je zdaj že kar veliko “slovenjenja” po svetu. Enkrat samostojno, drugič kot priloga. Zdaj izvirno, zdaj plagijat, pa vendar “slovenjenje”. Podoba je, da se veliko sil žrtvuje za domač tisk. Le skih nalivih in vode se bo dosti kdo jih bo združil v veliko si- stopom deževne dobe je pomanjkanje vode tudi tam, da iz cevi teče voda le v rahlem curku po četrt ure na dan. Takrat je ljudje natočijo v vse posode, kar jih premorejo v gospodinjstvu. Potem pa spet suša, suša . . V takih razmerah je seveda z umivanjem in pranjem velik križ. Zlasti v velikih družinah. Vročina v mestu prav zdaj najhuje pritiska. Vse željno pričakuje nastopa deževne dobe. Ko 'bo ta hasto-pila, 'bo pa vse plavalo v trop- nalovilo. Prve plohe je pričakovati prve dni maja, nato pa nov poučna tiskana beseda v njihovih lastnih jezikih, da bodo vnaprej, zavarovanj pred komunisti, ki jih bodo lovili tu Po prihodu v novo domovino. lo, ki bi bila zmožna o slovenski stvari tako na glas sprego- vsak dan redno ob isti uri, ka- voriti, da bi svet prisluhnil, kor po nekesm večnem veznem Zdaj, ko sem zlezel nekoliko na redu. Jaz seta se vsem tem težavam glede vode skušal izogniti s tem, da sem na hiši zgradil rezervar za 2J.00 litrov. To 'je tudi za veliko družino kot je maša prečejšnja posoda. Rezervar se odlično obnaša, samo dobavitelja vode si moram sam oakrbeti in plačati. Z ISKANJEM SVETA za hišo, gradbenega materij ala 'in vode, potem pa kajpada z zidanjem samim, sam imel veliko sknbi, potov in raznih opravkov. Tedni so minevali kakor po tekočem traku. Nazadnje sem dobil v noge tropske parazite, zeleno vejo, se bom Spet začel bolj zanimati za take zadeve, da vsaj kot opazovalec ostanem na tekočem. Moj naslov ostane stari, zakaj' kulturne ustanove kot je pošta, na našem hribu še ni. .. Bog s Teboj! če je bil Dobernos na romanju v Midlandu, o tem gre med novimi Kanadčani veliko popraševanje. Ne veste, ker nimate dobrega nosu. Sicer pa ne gre za to, če je bil ali pe, za to gre, kdo bo o tistem romanju pisal in poročal. Na prvo vprašanje jaz ne bom odgovarjal. Na drugo pa kar na- nastala na kanadskih tleh tudi kakšna odločno proti-katoliška stranka. To bi pa ne imelo dobrih posledic za katoličnstvo v emel v tožil: “Razbil bi vse. Uničil Vse naše delo je le iskanje, blodnja in capljanje za večno lepoto, dokaz našega nezna- ZANMIVE ŠTEVILKE gle- Kanadi. Bolje je tako kot je. nia in bednosti! Če nebi mo- NAZNAN1LO KANADSKIM SLOVENCEM! Vsem našim naročnikom po širni Kanadi naznanjamo da Je blagovolila prevzeti zastopstvo za Ameriško Domovino naša odlična Slovenka, gdč. Anica Dolenc. Kanadski naročniki, novi in stari, naj- torej pošiljajo naročnino za Ameriško Domovino na njen naslov. Dopise, premembe naslovov Pa fe nadalje na upravo AmerlSke Domovine, «11 St. Clair Ave.. Cleveland S .Oblo, TOA, Za vse Informacije In naavete, najal bo glede Usta ali tol drugega se rojaki v Kanadi lahko obrnejo na gdc. Dolenc. Njen naslov 1«: MISS ANICA DOLENC Ontario Hospital, 1007 Laktthort Road New Toronto, Ontario, Canada de kanadskega časopisja. Listu The ENSIGN čestitajo, da ima že nekaj nad 100,000 naročnikov. Neki agent, ki hodi po Kanadi za naročniki raznih listov in časopisov, trdi, da je v Kanadi samo 6 listov, 'ki imajo nad 100,000 naročnikov. Če pomislimo', da je The ENSIGN šele sredi svojega PRVEGA letnika, je res njegov napredek in njegova 'priljubljenost med Kanadčni vsega prizmzanja vredna. Celo tak časopis kot je The Montreal Gazette, ima samo poj toliko naročnikov kot Ensign. MINISTER MaoNAMARA V ZADREGI. — Mora se opravičevati raznim kanadskim gospodinjam, da jim ne mere več preskrbeti hišnic in kuharic izmed brezdomcev in beguncev v Evropi. Deklet je namreč baje zmanjkalo. So sicer taka dekleta med begunci, ki bi bile pripravljene iti v službo kot hišnice, toda nočejo se izseliti samb, ampak le skupno z vso družino. Imajo namreč s seboj starše, - nekatere tudi brate in sestre. Zato priporoča minister Kanadčankam, ki-želijo hišnih pomočnic izmed beguncev, naj. sprejmejo kake vdove z otroci, ali pa zakonske pare z majhnim številom otrok. Za begunske družine z večjimi itvilom otrck pa skuša Kanada zaintersfrati Le če bi kdaj komunisti prišli do večje moči, bi se morali katoličani 'bolj zgrniti skupaj in se okleniti ene same stranke, da se izpodbijejo tla komunistom. Dopisi in drugo Trem talentom Kamloops, B. C. — Zadnjič je Peter Kopriva zopet eno uganil. Dejal je, da je Karl Mausar eden naših najboljših sodobnih ljudskih pripovednikov in je iniel dvakrat prav. Spominjam se fanta, kako je po težkem cestnem delu sedel za mežikajočo leščerbo v prvi sobi desete špitalske barake in pisal. Značilna taboriščna čumnata 3 x 4 m velika, z oknom uprtim v sosednjo barako, zibelka za Rotijo in drneorojen-ko, vmes pa toliko prostora, da si se komaj obrnil. To je bilo pkolje, v katerem je Karl pisal svoje povesti in romane, seveda če pozabim na kričanje otrok v sosednjih sobah, prepire žensk na hodniku, zvone-nje s posodami in na ropot, ki so ga povzročali rešetarji pri svpjem delu. Koščen, zagorel obraz, dve krili temnih las čez čelo in de belo-obrobljeni črni naočniki— to bi bila portretna skica na kmečko prebival- ®ega Karla- Ne vem kolik°-Zlasti po zapadni Kana- k™t sem se pripravljal, da bi ra), ne bi nikoli slikal. Nekaj je v meni, kar me sili k slikanju. Ta imperativ je vzrok, da se peham za lepoto, da ne bom nikoli našel miru.” Poleg slikarstva je študiral filozofijo na ljubljanski univerzi. Starši, ki so dpbro poznali kolikšen kos kruha je odmerjen slovenskim umetnikom, so želeli, da bi postal profe-sol. Ob zadnjem rigorozu mi je dejal: “Vrag naj vzame vso zgodovino, dežele in zemlje-pise. Še ta izpit stisnem, potem bom le slikal.” Mesec dni pred diplomo so ga zaprli in odpeljali v smrt. di zbjrajo sponzorje med far- ga slikal, pa je vedno prišlo marji. Apelirajo p:sebej na kaJ vm®8 *n znova je vse osta-katoliške župnije, naj bi kot ce- *° 'e Pr’ nameri, lota 'posamezne župnije ponu- Kot sem slišal, se je menda dile sponzorstvo poedinim be- Jav*l za v Avstralijo, oz. da je gunskim družinam, ali pa jih ze °^eJ; sprejele kar po več skupaj. Ko- liko je že uspeha, nisem našel nikjer objavljeno. STRAJK RUDARJEV V Koliko j« res, ne vem, želim pa mu, kot vsi či-tatelji njegovih del, da bi si uredil novi dom in napisal še mnogo kvalitetnih stvari. Avseca sem spoznal v go-narški ambulanti. Prinesli so ga pol ure za tem, ko je bruhnila kri med nas, ki smo ležali vsled paratifusa. Bil je takrat tih in je vedno strmel skozi okno po polju, kjer so za žicami zorele murve,' koruza in tobak. Od Dolomitov so počasi pluli zajetni oblaki preko furlanskega polja. Proti Sv. Ani, Gorici, Sloveniji. Tja je zrl z očmi, ki so me spominjale na spokojno večerno morje in se smehljal. Ko sva se leto dni pozneje srečala v Ljubljani, me je povabil k sebi. Stanoval je s sestro in bratom v podstrešnem stanovanju jugoslovanske tiskarne. “Slikam, to se pravi poiskušam,” se je nekam nerodno smejal. “Gonars mi je načel pljuča, res! Odprl pa mi je oči, duševne oči in zdi se mi, da sedaj vidim stvari, za katere je večina slepa!” Avsecova podstrešnica je bila »estra Murnovi in Kette- šablono: mlad obraz z brado in sijem okoli čela, bi že davno naslikal. Poiskušam upodobiti ljubezen samo, pa so prekrhki moji čopiči, premrzla moja platna. Današnji svet je kletka zverin in ti ubogi ljudje iščejo utehe v vsem mogočem, ne vedo pa, da jim manjka ie ljubezni!" Malo pred koncem se mi je prismejal nasprdtj: “Fant, zdi se mi, da bom živel 70 let. Kar groza mi je ob misli, da bom umiral kot filister s copatami ob postelji in jokajočo žlahto ob strani!” Kmalu potem mu je smrt za vedno izvila čopič iz roke. Bil je 23 let star. Bil je neutruden iskalec resnice, lepote in ljubezni. Bil je vedno iskren, čeprav je bila njegova duša po neurejenosti podobna njegovi bližnji okolici: Rembrandt poleg Piccassa, Tolstoj ob Zolaju, Sv. pismo ob Freudi!. Za življenja je le enkrat razstavljal v Kosovem salonu. Po smrti so prijatelji organizirali razstavo njegovih del v Jakopičevem pavilijonu. CVETLICE za vse prilika šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Albin in Fred Thomas (Tomc), lastnika 15800 Waterloo RcUJV 3200 BENEŠKI ZASTORI Napravimo po vaši meri jeklene beneške zastore. Izbere 3 barv v jeklu in razne barve trakov. Frank Adamič da zanesljivo delo in po zmerni ceni. TRUESBADE VENETIAN BUND CO. 22812 Nicholas Am. sadej RE 7075 RE