833- stew« W CELJUr soboto 6. novetnbra 1920. Poštnlna plaLana v gotovrni. LETO II. Ixhaja vtak torek, öetrtek in •Oboio. — Cena i Za celo leto 80 K, za pol teta 40 kron, za četrt. leta 20 K, za 1 mesec 7 kron. Potamema *t«vllka stan« I krono. Na pismene naročbe brez pošUjatve denarja •• no moretno ozirati. Narocnikl naj pošlljajo naročnlno po poštnl nakaznicl. Rek!amact]e glede tlsta so poštnlne proste. Ne- tranklrani dopisi se ne sprtjemajo. Na dopise brez podpisa se ne czlra. ¦^¦m IB a^L^^Vbh H a^LV a^B^H HH^^^n ab^^i^LV ^¦^^^¦h i^L^Li Urednlttvo in upravnifrtvo se nahaja v Zvezn! Uskarni v Celju, Stpossmajerjeva ulloa At. 8. Oglasi se računnjo po porabljenem B»o8toru In alcer: za navadne oglase po 80 v od 1 mm, za poslana, na- manila občnlh xborov, namanila o avrtl, zshvale ltd. R I*SO od 1 mm, M reklamne notice med tckstom § K od vrste, Mall oglasi (največ 4 vratc) 10 K* Pri večkrarnlli oblavah popust Rokoplsi se ne rraCaJo. Tdefon It». IZDAJA IN TI8KA ZVEZN A TISKARNA V CELJU. BEE 0DG0V0RNI UREDNIK VEK08LAV SPINDLER Uradniško vprašanje in drugo. (Iz govora ministra dr. Kukovca na volilnem shodii demokratske stranke v Celju.) Uradniško vprašanje smatram za zadevo cele naSe javnosti, za eminent- no sccijalno vprašanje. Vsled zaupanja, ki sem ga imel od poprej, sem dobil tudi zaupanje in možnost, da sem mpgel v tern vpraSanju vsaj nekaj do- seči. S slovenskimi uradniškimi moč- riii v miriistrstvu se mi je posrečilo, da se je materijalno vprašanje urad- niStva za enkrat kolikortoliko ugodno reSilo. Kar sem dosegel, ni prcveč si- jajno, vendar nekaj pomcni. Stvari pa tudi sedaj nisem pustil zaspati ter po- svečam vso pozornost deflnit.vni re- Šltvi uradniškega vprašanja. Trajalo bo dolgo, da se doseže izenačenje v celi drÜavi. Pritegniti hučem v mini- strstvo za socijalno politiko uradniško vpfašanje kot del svojega resorta. Mriogi misiijo, da bo vse to vzela v roke takoj konstituanta. To pa no bo mogoče. IzklJLičeno je, da bi bil zakon o uradnižki pragmatiki mogoč v naj- krajSem Casu. Da pa sc bodo najnuj- nejSa vprašanja vedno rcsno reäevaJa, je gotovo. Uradnižtvo pa so niora tu- di pohm svojih organizacij za stv.ur resno in vztrajno zanimaU in zavze- mati. Iz sedajne reSitve vpraSanja je jasno, da posebno nijji uradniki ni- majo vzroka biti nczadovojni s posto- panjeni demokratske stranke. Zavra- čati morarn oCttek, on se je postopalo nesocijalno. Vedno sem imel pred očmi socijalno stran vprašanja in pri uradniSkih poviških smo se v prvi vrsti oziiali na rodbtne. Olode upravc cržave Se ni enot- nega nazivanja. Pojavilo se je močno gibanje za pokrajinsko upravo za ma- riborsko-celjsko-prekmursko- rogaško okrožje. Klerikalna ttranka zasleduje citj, da se ustvari Slovenija na fede- ralistični podiagi. Demokrati od nek- daj nasprotujemo vsvmu, kar gre na raztrganje države. Kar se danes dela v Ljubljani, ni vzdržljivo in izziva naj- ostrejšo kritiko. Slovenije v Jugosla- vtji ni trcba. Treba pa je upravnih edinic, katere si bo narod sam dolo- 61. Državna in narodna politika mora biti razpravljana samo na enem me- stu, v narodni skupščini. Gospodar- sko pa se naj dela v Zagrebu, Ce- IJu all Mariuoni in Ljubljani s po- inočjo pokjajfnskih skupSčin. Tako je mogočc preprečiti prcveliko razcep- Ijenost. Danes so poverjcniStva y Liub- ljani tako ustvarjena, kakor da sedi tarn 7 ministrov. Delokrog poverje- niStev ne odgovarja stvarnim potre- bam. Tega ne smemo trpeti, ker bo drugače ves svet rekel, da smo Slo- venci zapravljivci. Dvoje topüc ne upravičuje poverjeništva za javna de- la v Ljubljani. Zato smo začeli po- metati, ker vemo, da se ljubljanska centrala še ni vživcla v štajerske raz- mere. Četrt milijona se izdaje v Ljub- ljani za dopisni urad. Čemu je to po- trebno? BudŽet predsednika deželne vlade je večji nego budžet min. pred- sednika. F:no pa je gotovo: težko bo izhajala brez Slovenije klerikalna stranka. Obrtnlštvo smatra naSa stranka ;e7no.kot s°"den temelj naše družbe. /ato bo tud. vnaprej posvečala vsem uprav.cen.tn zahtevam obrtniStva ve- ka v mall obrtl pride do reSitve, ki bo malim obrtnikom ugodna, ne da bl delavstvo Jzgubilo svojo veliko pridobhev. Demokracija bi to več ne bila, če bi hotela delavstvo zadeti v tem, kar čuti kot svojo praviro. Zato sem tudi nastopil proli nasilnim sred- stvom zoper delavstvo in mora moj postopek odobravati vsak, tudi meS- Žanski demokrat. ObrtniStvo pa se bo lahko prepričalo, da v demokratski stranki lahko vedno računa na oporo. Meščanska demokracija pa ob- \ enem izravnava nasprotja, ki bi lahko bila škodljiva za družbo. Zato ima pogoje za zaupanje vseh stanov. Nezaupanje trgovstva napram de- mokratom je neupraviČeno. Kdor na- stopa proti nesolidnosti, je po mojem mnenju zaSčitnik prave trgovine. Naše trgovstvo pa more iskati zaščite le v meščanski demokraciji. Razmere, ki 5e danes liščijo naSo trgovino, so ute- meliene v naSem državnem položaju. Z odprtjtm mej pc sklenjeni pogodbi z Itälijo bo storjen prvi korak proti draginji. Kerenskl o ruskih razmerah. Prvi ministerski predsednik re- volucijske Rusije, ki je po kratki dobi vladanja vsled r.ove boljäeviäke revo- lucije padel in moral zbežati v ino- zemstvo, se je te dni mudil v Pragi in je imel tan; razgovor z jugos'ovan- skim časnikarjem, kateremu je med drugim izjavil: Kaj' mislim o boljSevikih ? Priča- kujeni njihovega padca. Nisem pa pro- rok in ne morem povedati dneva in ure. Morda čez sedern mesecev, morda čez eno a!i dve leti, vsekakor pa naj- kasneje v pctih letih. Bili so neizmer- no močni, danes pa žive le Še od pre- teklosti. Izčrpali so vsa sredstva, i mo- ralna i mateiijalna. No morejo dati več nič novega; v poiitičnem življenju pa ni idej, ki bi jim bi!o sojeno, da počivajo na lavorikah. BoljŠevikov pa ne bo zlomila sila od zunaj, niti jih bodo zlomili razni Denjikini ali Wran- geli. Saino ruski narod ima to movf. Ruski niiižik (kniet) ima posebni smisel za pravičnost: ni odobraval gospodslva buržuazije nad seboj In delavstvorn, ne odobr*iva pa tudi gospodstva delavstva nad drugirni stanovi. Ruski narod je dvignil revo- lucijo, on pa bo tudi dejal: dovolj in ne daljel Da je tako, pričaio dejstva današnjega položaja v Rusiji. Narod se buni proti sistemu sovjetov, iaž pa je, če se pravi, da isti narod podpira Wrangela, ker, dočirn je Lenjin pred- stavnik pretiranega razvo.a, je Wrän- ge 1 predstavnik očividne reakcije. Narod lioče pravi in čisti detnokratizem, ne pusti pa, da se zlorabljajo sadovi ruske revolucije. Glede Wrangela in njegove vojske je izjavil Kerenski: Njegova vojska je res bolj di- sciplinirana, ali to je peščica vojske, ki nič ne pomeni, najmanj pa, če se vzame v obzir sestava te vojske. Po- le-g plačanih in neznalic so se skupili tarn vsi general! najčrnejše reakcije, vse, kar Se .diha carskega duha in carskega pravoslavja. Wrangel je sla- bič, brez moralnih kvalitet; samo po- glejte: stoji pred hišo kozakov, pa jih ne more pridobiti. Donski in kubanski kozaki si ne žele boljževikov, se borijo proti sovjetom, a ne skupno z Wrang- lom. To je ono, kar sem rekel: ruski narod je preveč demokrat in vedobro, ki»j hoče. Da Francoska podpira Wrangla, je jasno. Rusijo treba osla- biti, iztroSiti. Anglifa podpira Lenjina, priznavajoč ga molče, Francija podpira Wrangla. Zapad si je razdelil vloge. V tern je složen, ruski narod pa se kolje med seboj. In kaj pravite glede Rige? Kerenski je zamahnil z roko in se značilno nasmejal. »Riga? To je vendar komedija, mali provizorij. Tega miru ne sprejme noben pravi Rus, po- trpite in pričakali bote.« Kerenski je govoril Se o lon- donskem paktu. Želel bi — je de- jal — da bi se krivda za ta pakt ne valila na Rusijo. Kakor nas, je izne- nadil pakt tudi njega. Njegova vlada je storila vse, da reSi situacijo, a žali- bog so razmere zmagale. V ostalem pa — je dejal — kaj pomeni en pakt, kaj pomeni eno stanje, če pomislimo na bodočnost? On veruje v zgodovin- sko pravico — vse drugo je, pravi, mimoidoče. Mislite-li iti v Beograd? Ne mislim. Kako naj gretn v Beo- grad, kjer so ruski emigrant!, pred- stavniki najbolj cine reakcije v Rusiji? In te Ijudi podpira Va3a vlada. Rad bi Sel tja. Vaš narod je tako mil, tako dober. Izročite moi pozdrav vsem, ki žele veliko, demokratsko Rusijo, ki bo s svojo silo in svojim srcem vedno z Vašim narodom. Ne pozabite pa tudi povedati, da Rusiji niso nevarni samo boljSeviki, ampak tudi — in morda še bolj — Wrangeli. Klerikale! in piemen- ska avtonomija. DoCim Ijubljanski »Slovenec« na- ravnost besni za plemensko avtono- mijo Slovenije, celo za federalistično ureditev države, dočim v tern smislu delajo med Ijtidstvom tudi klerikalni agitatorji, se je v urednistvu maribor- ske »Straže« pojavil pred kratkim za hip Sv. Duh In razsvetlil gosoode v »Stražini« redakciji. Objavili so Čla- nek, ki je v prav kričečem nasprotju s »Slovenčevimi« tiradami; zato naj nam bo aovoljcno, cia ponatisnemo \z njega najznačilnejša mesta. V članku čitamo, da se med centralizmom iii samoupravo ne sme postaviti boja, ampak so^lasje. Vprašanje so ne sme glasiti: ali centralizem ali samouprava, ampak: ali centralizem in samouprava. Daljc piže: ». . . . mors mo odklonlt! vsako takozvano plemeusko avtonomljo, kakor roll pa glavi še nekaterim starokopit/ilm Hsvatoni (in »Sloven- cii«, je pozabila pripomniti »Straža«!). Pleinenska avtonomija pomeni, naj bodo Slovenci za sebe, Hrvati za se- be, a vse, kar je skupnega, skupno. Z besedami se to sliši lepo, a poglej- mo, kako bi to bilo v resnici. Med Srbi je tudi ze!o moCna struja. ki bi bila za tako »avtonomijo« — tako- zvana velikosrbska struja. ki ima zla- sti pristaše po Banatu in po Bosni. Oni se liočejo najtesneje združiti s Srbijo, Slovence pa potisniti na stran, Napravila bi se toraj Velika Srbiia, obstoječa \z srbske kraljevine, iz Bos- ne, Banata, Bačke, Srema, Južne Dal- macije, dela Like in Slavonije. Hrvat- ska bi nbsegala večino hrvatske ba- novine in del Slavonije, Slovenija pa sedanjo slovensko pokrajino. Srblja bi štela Čez 10 milijonov preblval- cev, Slovenija 1 milljon in Hrvatska äe niti 2 milijona. Srblja bi imela vse rodovltne in bogate pokrajine ter moije, Slovenija pa samo nekaj — gozdov In premoga. Skupne za- deve, kakor: carina, voiaätvo, zunanja politika bi bile pod vplivom Srbov kot najmočnejšili, drugo bi delali sami, kakor bi hoteli, samo če bl imell s Čirn plačevatf. Vso vojno odškodnino in sploh vse gospodarske ugodnosti, ki prihajajo naši državi iz mirovne pogodbe, bi zahtevali Srbi sami zase, morda bi jim še celo prišlo na misel, da naj plača naSa dežela Srbom voj- no odškodnino 1 Morda bi nam vele™ srbska struja dovolila celo lasten de- nar, lastno carino in lastno vojaštvo ! A seveda bi potem naša krona ne ve- ljala 21/s avstrijskih, ampak celo manj kakor avstrijska, carino bi plačevali potem na dve strani, proti Avstriji in proti Srbiji in skleniti bi morali s Srbi vojaško zvezo, katero bi morali dobro plačati. Vsaka plemenska avtonomija in vsaka federacija — to je zveza dr- žav, da bi Slovenci in Hrvati tvoiili svoje države in bili samo v zvezi s Srbijo — mora biti Izključena . .. Samouprava občin, okrajev in po- krajin mora izvirati \z močne in dobro urejene osrednje obiasti . . . MoČna in dobro urejena centralna oblast mora bltl podlaga i.\ opora ter branlteljlca samouprave občin, pokrajln in okra- jev, Če ne, se vse izrodi v anarhijo. Postavimo torej načelo: centralizem in avtonomija, oba močna in dobra, oba se izpopolniuieta in podpirata drug drugega.« Ali ni vse to isto, kartrdimomi? Zakaj pa »Slovenec« na »Stražo«, svojo posestrimo v političnem duhu, ne zavpije, da hoče »na križ s Slove- nijo!«? Zakaj njej ne očita izdajatva slovenskih interesov kakor nam ? Za- kaj na ta njen članek enostavno mo'ci? Pač zato, ker bi sicer moral ljud- stvu tudi pojasniti, zakaj se dr. Koro- §ec in ujegova stranka druži z radi- kalskimi Velesrbi, z onimi istirrri, ka- terih program »Straža« tako č.edno označuje. To pa bi ne bilo sedaj v volilnem boiu priporoHjivo, zato --•- raje molči. Če je to tudi pošteno» dvomimo. Jasfiil doR^zi Klert- Halnega propadatifa. Kdo se ne spominja imena dolenj- skega klerikalnega vser;amogot!neža Zurca iz Kan.iije pri Novem Mestu ? Bil je deželni poslanec, župan in razur» tega je sedel še v mnogošteviliiih k!e* rikalnih odborih. Celi novomeški oko- HS je plesal tako, kakor je zahteval Zurc. A!i kako so so razi.iere spreme- nile! Pred nedavnim se je višil obCni zbor klerikalne posojilnice v Kandiji. Posojilnica je bila dosiej trdno v kle- rikalnih roksh, a na zadnjem občnem zboru so dobili klerikales pri volitvah j novega odbora samo 210 glascv, med tern ko 10 naprednjaki dobili 450 gla- sov. Isto se je zgodilo na obtnem zboru kmetijske podružnice, kjer so naprednjaki dobüi nad 400 glasov, a klorika'ci saniü 95. Podružnica voli za občni zbor kmetijske družbe 22 dele- gatov. Izbrani so sami napredni kmetje. Kaj pomeni to, ako izgubljajokle- rikalci organizacije, ki so spadale do- slej mod njiiiove najmočneiše trdnjave? To znači, da je ljudstvo, hvala Bogu, sito klerikalne politikc in klerikalne hinavSčiue. Znači, da je razpoloženje v narodn proti klerikalcem tiajugod- nejše. Zato ganimo vse roke in glejcno, da bo kleriKalni poraz pri volitvah v konstituunto čim najpopolnejši! Pk. Volilno gibanje. Demokratski volilni sliodi se vrše: 7. tm. ob 10. uri dop. v Mariboru v Narodnem domu, ob 3. uri popoldne v Slov. Bistrici v hotelu Beograd. Dne 7. tm. dop. v Slov. Oradcu, zvečer v Šoštanju. Dne 14. tm. po prvi maSi v Vuzenici, po drugi maäi v Marberku. Dne 14. tm. ob 10. uri dop. v Ptuju, ob 3. uri pop. v Ormožu. Vollina sestanka se vrSita 7. tm.: dop. v Trbovijah, pop. v Hrastniku- Dolu. Govorita lv. PrekorSek in Vekoslav Spindler. Škof JYIiha Napotnik v volilnem boju. Dr. Koroščev Stab iz mariborske Cirilove tiskarne je sicer napram Mihu Napotniku Se vedno v nekakem boj- nem razmerju mačke proti domačemu hiänemu Čuvaju. Častiti redakterji večkrat ustrelijo proti škofiji — seve za plotom. To vojno stanje med »Stra- žo« in Miho pa ne izvira morda iz äkofove nem5kutarije, ampak Prevzvi- šeni noče razumeti, da bi rabila tro- peresna deteljica iz katoliSke redakcije udobne fare. In tako streljajo naprej, celo v volilnem boju. Kadar pa jim prede huda, tedaj kljub vsemu kllčejo tudi Miho na pomoč. In on ni zakrk- njen sovražnik, samo fare ne da, pač pa je »poČastil« slovenski on'ovski tabor in sedaj pa za volitve izdal »go- reči« pastirski list svojim vernim ov- čicam. Minulo nedeljo so ga po vseh cerkvah brali, popoldne pa je Že od- mcval po volilnih shodih. V odločilnem trenutku se torej bratci vedno snidejo na pravi poti. Pomanjkanje lastrilh kandidatov vlada oCividno v Nar. soc. stranki, kl se Stran 2. »NOVA D O B At Štev. 133. je ustanovila le, da razcepi napredne uradniške in druge meščanske vrste. Saj med delavci, pod katerih pridobivanja krinko se je ustanovila, ni pridobila doslej še skoro prav nič. Tako je tudi razumeti, da nima v svojih vrstah ljudi, ki bi jih poslala v žrjavico po kostanj, ampak jih jemlje iz demokratskih vrst. Tu imate brivea Blaža Zupanca, ki je bil odbornik JDS v Laskem in ki je iz častihlepnosti pograbil za kandidaturo v NSS, dasi ima demokratska stranka kot dnigega kandidata znanega obrt- niSkega voditelja Ivana Rebeka in bi Zupancu niorala stanovskačast velevat!, da ne cepi obrtniških vrst, ampak s svojim uplivom, če ga kaj ima, pripo- more Rebeku do zmage. Tudi uradniš- kega kandidata g. sodnika Serneca so si morali gospodje od NSS izposoditi iz demokratskih vrst. (S tern je doku- mentirana vsa revščina te demagoške stranke.) Kaiidldata klerikalne siranke v Prekmurju sta župnik Klekl in župan Sever. To je tisti Klekl, ki je bil proti jugoslovanski zasedbi Prekmurja, tisti Klekl, ki je deial na to, da se odstranijo M Prekmurja slovenski učitelji, ker so »liberalci«, in se nastavijo zopet madža- roni, tisti Klekl, ki brani madžarske grofe pred tern, da bi jih z agrarno refonno zadela razdelitev zemlje itd. Daleč je pri- 51a klerikalna stranka, da tnora posegati po takih kandidatih! Volilnl shodi se klerikalcern po vrsti ponesrečijo, zato pa bruhajo v »Straži« gnojnico na politične nasprot- nike. Ponovno jim povemo, da jim na to pot ne sledimo. Dr. Korošec je sicer svoj čas v Mariboru delal obljube o poštenem volilnem boju, no, njegova beseda je očividno za žurnaliste nje- gcve stranke — bob ob steno! Minister dr. Kukovec in učlteljstvo. »Učiteljski tovariš-< z dne 10. jun. 1920 5tev. 23. je objavil pod naslovom »Dr. Kukovec — minister za socijalno po- Jitiko« sledeči dopis: »Slovenskemu učiteljstvu dobro znani politični delavec g. dr. Kukovec je bil pozvan, da vstopi kot član JDS. v Vesničev kabinet. Ne le idejno stoji ta politik slov. učiteljstvu prav blizu, temveč tudi realno je po- stal istemu največjega pomena, saj se je na njegov in dr. Ravniharjev pred- log v decembru I. 1918 takorekoč čez noČ izvršila izenaČba naSih plač z onimi državnih uradnikov. Brez peticij, reso- lucij in deputacij sta se ta dva go- spoda kot takratna poverjenika po- krajinske vlade za Slovenijo spomnila učiteljstva in ga gmotno in socijalno uvrstila v čin drž. uradnikov s srednje- šolsko izobrazbo. Bilo je tudi to veliko revolucijonarno delo one dobe. Nova vlada je z dr. Kukovcem pridobila zelo sposobnega in, kar radi povdarjamo, nesebičnega, poštenega in plemenitega sotrudnika.« To sodbo o g. ministru imajo gotovo še danes vsi poštenjaki v Sloveniji. Učiteljstvo in demokratska stran- ka. Nadučitelj Jos. Lapajne je napisal v »Jutru« lep članek, v katerem pravi med drugim: »Toda, prijatelji, med nami učiteljinas je še nekaj, ki nočemo, da povežemo Jermanovo culico, nočema, da ugasnemo v praznoti, luč brez olja. V boi s Kalandrovo gorjačo hočerno, da gremo. Ni nam na boju za osebe, ne za politiške karijere, teinveč na iem, da dosežemo one idealne cilje, ki nam jih narekuje dolžnost in lju- bezen do uravnane našo širne domo- vine s končnim smotrom — Vseslo- vanstva. In ves ta program obsega naša JDS. Da so posamezne osebe, kakor naš odkritosrčni prijatelj dr. Žerjav, ki ga poznam že 20 let kot velikega idealista, prožetega / napred- njaškim duhom, porok, da v boju ne bomo osamljeni, da je minister Sveto- zar Pribičevič s svojimi nadzorniškimi imenovanji dokazal, kar nam je v Beo- gradu obljubljal, nas bo podkrepilo, da ne zmaknemo s pota. Do danes smo pač računali, da imamo iti v volilno borbo s svojo najbližjo okolico SKS. Ker pa so se razmere predrugačile, se ne bomo spuščali v razredno politiko, ki bi nas našla lahko nekoč osamlje- ne. Avtonomija s klerikalnim bičem je naša smrt, priiatelji! Komunizem je grobokop države. Socijalizem tava v negotovosti. Agrarci ne morejo imeti v Jugoslaviji enotnega programa. Du- hovski diktatorji zopet lezejo izza plota. Poslušajte odmeve! JDS bo iz- šla s 140 do 150 mandati, ki nas rešijo pogina. Vsak glas je dobrodo- šel. Potrudimo se, da sole, sebe in naroda ne pokopljemo — mi, učitelji! V varaždinskem volllnem okro- žju je nosilec demokratskc kandidatne liste minister za agrarno reformo dr. H. Krizman. V bjelovarskem volilnem okrožju jo nosilec demokratske kandidatne liste Veceslav Wieler. V Kragujevcu zahtevajo tamoSnji seljaki kot nosilca demokratske kandi- datske liste ministra Svetozarja Pribi- čeviča. Krvav volilni shod so imeli v sremskem Opatovcu. Radikalci so ho- teli razbiti shod komunistov, ki pa so streljali. Ena oseba je bila ubita, dve ranjeni. Po streljanju je prišlo še do boja 7, nož"i. V Beogradu bo nosilec demo- kratske kandidatske liste najbrži bivSi min. predsednik Ljuba DavidoviO. Pc iäiicne vest i» Pred usodniml dogodkl. V pon- deljok 8.tm. se prično hüzu Rapalla na Italijanskem pogajanja med našimi in italijanskimi delegati v vprašanju Ja- drana in naših mej. Italijanski listi po- ročajo, da gre italijanska delegacija k pogajanjem s trdnim namenom, da se pogodi, da je pa tudi odločena, odkloniü vsako popuščanje, ki bi moglo oslabiti obrambno črto, postavljeno v premirju 1918. Italijanski program je: varnost mej na kopnern, ki se doseže s tem, da se vojaSko-politična meja potegne ob alpskem razvodju na Snežnik. Pri- čakovati je torej naši delegaciji težkega boja. Na Grškem so volitve v parla- ment odložene od 7. na 14. tin. Besarabijo je priznala pariška po- slantfka konferenca Rumuniji. Ljudsk» komisar sovjetske Rusije za zunanje posle in ljudski komisar Ukrajine sta poslala angleSkemu ministm za zunanje posle skupno noto, v kateri povdarjata, da te pogodbe ne priznavata. Rudarska stavka na Angleškem končana. Pri glasovanju rudarjev se je izjeklo 338 045 glasov za sprejem ukrenjene pogodbe, 346.000 pa proti. Ker pa določbe rudarske zveze pred- pisujejo, da se stavka ne sine pro- glasiti, če se zanjo ne izreče dvetre- tjinska večina, je rudarska. konferenca izjavila, da je stavka končana in na- svetovala rudarjem, naj se vfnejo na delo. Pred uničenjem Wranglove ar- made? Iz Moskve prihaja vest, da so sovjetske čete pričele veliko ofenzivo proti Wrangelu, obkolile že s 3 strani njegove čete in jih odrezale od morske ožine. Pričakovati je uničenja Wrange- lovili čet. Novi predsednik ZdruženUi držav Sev. Amerike, republikanec Harding, je dobil za okroglo 5 milijonov glasov veČ nego Wilsonov kandidat Cox. Vseh vo- lilcev je bilo krog 30 milijonov. Mariborske novice. General Maister se je vrnil iz Beograda v Maribor in prevzame po likvidaciji koroškega obmejnega po- veljstva mestno kornando v Mariboru. Vinsko klet po vzorcu dunajskega »Rathhauskeller-ja« namerava napra- viti v veliki kleti gradu ob Grajskem trgu kavarnar g. pl. Valjek. Ta teden so že zvozili v kleti ogromne sode in pričeli z adaptacijskimi deli. Klet bo baje opremijena z vsem potrebnim komfortom in moderno ventilacijo. -— Drugo vprašanje je seve, če smo v Mariboru ravno potrebni te najnovejSe »človekoljubne« naprave, ko imamo itak skoro na vsakih pet korakov go- stilno. Ampak riekaj novega pa le imamo! Celjjske novice. Osebnavest. Za višjega okrajnega zdravnika v VII. čin. razr. je imenovan dr. Karl Wisinger v Celju. Osebna vest. Za ravnatelja nove meščanske Sole v Šožtanju je imeno- van g. Fr. Hribernik, v SIov. Gradcu pa g. Ferd. Šentjurc. Preselitev. Tukajšnja podružnica Ljubljanske kreditne banke se je pre- selila v svojo lastno hišo na voglu Kralja Petra in Aleksandrove ulice (po- prej kavarna »Merkur«) in prične v pondeljek 8. tm. tam poslovati. Hi5o je v zadnjih mesecih jako okusno in moderno preuredila in jo napravila za kras našega mesta. Poročil se je v Celju g. Franjo HruSovar, odvetniški solicitator, z gdč. MilicaJerSe, hčerko železniškega revi- denta v Ce!ju. Ustanovni občni zbor »Ruskega krožka« se vrši v Celju, gostilna »Na- rodni dorn«, v torek, dne 9. novembra ob osmih večer. Vabimo vse brez raz- like, ki se zanimajo, da se točno zberejo na posvetovanje. Ne zamudite prilike! Sklicatelji. »Russk/j kružok« v Cel'6 priglašajet vsch interesujuSčihsa russkim jazykotn na obščeje sobranje v vtornik v vosem časov večera v traktire »Narodnago doma«. — Do svidanja! Srbohrvaški tečaj. V pondeljek ob 6. uri zvečer je prva ura tečaja in sicer v mestni trgovski šoli, na kar se opozarjajo vsi, ki so se za tečaj priglasili, oz. se hoteli priglasiti, pa se vsled nesporazuma niso mogli. Jaroslav Kocian, slavni češki umetnik, koncertira danes 6. nov. ob 20. uri v dvorani Narodnega doma v Celju s skladbami Mozarta, d'Ambrosia, Louis Coupirin-Kreusler, Wienawskega itd. Na klavirju spremlja violinskega virtuoza znani glasbenik Vlado Poliv- ka. Jaroslav Kocian je nam Celjanom že iz 1. 1918, ko je takoj po prevratu prihitel k nam, v Ijubem spominu in ne dvomimo, da bo tudi tokrat naše občinstvo slavnernu češkemu umetniku izkazalo svojo največjo pozornost. Ruska opereta v Celju Znano rusko operetno druStvo »Chat-noir« nastopi na svoji turneji po Evropi tudi v Celju in sicer v mestnem gle- dališču dne 7. in 8. tm. V nedeljo 7. tm. ob 20. uri igra glasovito opereto v 3 dej. »Moč ljubezni«. Nastopi en- semble 30 članov. V pondeljek 8. tm. se igra — prvikrat v Jugoslaviji mu- zikalna pijesa v 3 dej. iz indijskega življenja »Duhovnica ognja« s kras- ntmi melodičnimi pesmimi pa tudi s prizori, ki vzbujajo obiio smeha. Večjo rusko gledališko družbo vidimo.v Celju prvikrat, zato ne dvoniimo, da bo ob- činstvo rado pohitelo si predstave pogledat. Koncert Zika. Z ozirom na naše 2e objavljene notice o tem koncertu, ki se vr§i v Celju dne 7. novembra (Union), prinašamo njega izbrani pro- gram-: 1. L. van Beethoven: C-moll op. 18.; 2. P. 1. Cajkovsky; D dur op. 11.; 3. R. Grieg: G-moIl op. 27. Kakor nam je že znano, je kvartet »Zika« moderni kvartet, ki ima za omenjene komade vso tehnično potenco in abso- lutno razumevanje posameznih skladb. Repertoar Zikovega kvarteta vsebuje sploh vsa najpopolnejša dela kvartetne literature. Proizvajanje sarno je nara- vnost moistersko. Pričakujemo torej brezdvomno razprodano dvorano. Pevsko društvo »Oljka« v Celju vabi vse dosedanje pevce in pevke, da se udeležujejo zopet rednih pevskih "vaj. Prva pevska vaja se vrši v torek 9. tm. ob 19. uri v učilnici Glasbene Matico v Celju. Novi. pevci in pevke so dobrodošli. Odbor. Združene kmetijske podružnlce celjskega okraja sklicujejo za nedeljo 7. tm. javen shod v Celje (Narodni doni). Dnevni red: Cene živini in cene mleku. Popravek, Za DijaSko kuhinjo v Celju se je nabralo 220 K ne na do- mači slavnosti, ampak ob priliki 10-let- nice poroke v rodbini Lešničarjevi. Aretlrala je celjska policija 3. tm. neko JoŽefo Ganovič, ki je nekemu Obaiu pri tvrdki Rakusch ukradla raznovrstno obleko v vrednosti 12.000 krön. Oddana je v zapore okrožnega sodižča. Gostilna N s»odni dorn bo v soboto 6. tm. po Kocianovem kon- certu Čez uro odprta. Ein. Lilek. Ustuvni naMr za üugoslauijo. (Dalje.) 1. Kralj ne sme nobenega zakona raz- veljaviti brez privolitve parlamenta. 2. Brez dovoljenja parlamenta ne sme kralj pobirati nikakih davkov, pa tu- di ne držati stalne vojske. 3. Volitve v skupščino morajo biti svo- bodne; svobodni morajo tudi biti go- vori in razprave v parlamentu. Ta »bill of rights« je bila pozneje ge dopolnjena s temi ustanovami: 1. Ministri so odgovorni parlamentu za vse svoje delovanje kot ministri. 2. Sodniki so neodvisni od krone. 3. Ministrom in sodnikom ima samo parlament soditi. Na temelju teh zakonov se je raz- vil angleški parlamentarizem (premoč parlamenta vdržavi). Z njimi ie AngleSka postala tudi prva pravna država v Evropi. Kar se tiče Sagadinove trditve, da se ne more najti p'ravna osnova za paria- mentarni režim ni v ustavnih propislh bivše avstro-ogrske monarhije ni v ustavi kraljevine Srbije, moram priporn- niti, da je on za dokaz te svoje trditve izbral v prcpadli avstro-ogrski monar- hiji najslabši primer, ker v njej je imel car-kralj absolutno pravo sankcije.Znano je, da je v stari Avstriji od leta 1860 pa vse do zloma avstro-ogrske monar- hije vladal pod finno konstitucijonaüzma skrit absolntizem. Samo na Ogrskem si je parlament priboril večjo veljavo; za- radi tega pa je tudi Ogrska imela glavno besedo ne samo v zunanji politiki cele avstro-ogrske monarhije, ampak tudi v notranji politiki Avstrije same. Srbske ustave iz leta 1903, odn. 1888 nimam priroki; zategadcl tudi ne morem ničesar prigovoriti gornji Sagadinovi trditvi, v kolikor se to tiče Srbije. Ali upozoriti bi hotel na to, da je ustavna komisija v Beogradu, ki je izdelala ustavni načrt po nalogu g. Protiča, ministra za »ustavnu promenu«, izjavila v svojem pismu na tega ministra, da je vzela za osnovo svojemu načrtu srbsko ustavo iz !. 1903 in da se glast Č1.1. njenega načrta: »Kraljevstvo Srba, Hrvata i Slove- naca je nasledna, ustavna i p a r l a m e n- tarna monarhija.« Nisem Sagadinovega mnenja, da ni mogoče v naši državi pripisati parla- mentarnemu režimu ustavni značaj, če se tudi v adresi N. V. govori o »paria- mentarni vladi«. Zakaj pa dr. Sagadin pri rešitvi tega vprašanja ni vzel v po- gled tudi regentovega odgovora na to zahtcvo? Kakor sem že gori omenil, je regent na to zahtevo (ni bila samo »Želja«) odgovoril, da hoče zmirom ostati zvest parlamentarnim naCelom. Potem- takem ne stoji, da regent ni pristal na »ograničenje ustavnih prava krune«. (Dalje prih.) ONEVNE NOVICE Za zgradnjo železnice Beograd- Bosna-Kotor, ki bi tvorila direkten izhod na Jadran, se zelo zanima ame- riški kapital. MedzavezniSka železniška komisija za Balkan je končala študij načrta te železnice; ameriški zastopnik polkovnik Clarence S. Coe je izrazil nado, da bo zgradba te železnice olaj- šala reSitev političnih in gospodarskih problemov južne Evrope. Dolga bo 300 km. Tehnično bo težavna, ker bo treba prodreti Dinarske Alpe. Avstrija noče ukinlti sekvestrov. Naše poslaništvo je obvestilo ministr- stvo za zunanje stvari, da avstrijska vlada noČe ukiniti sekvestrov nad imetjem naših podanikov, če§ da uaša vlada tudi ni ukinila sckvestra nad imetjem avstrijskih podanikov. Raz- ume se, da je ta akt avstrijske vlade kršenje mirovne pogodbe; medtem ko sekvester nad imetjem avstrijskih po- danikov služi kot garancija za izpol- nitev saintgermainske pogodbe, služi sekvester nad imetjem naših podani- kov v Avstriji samo kot garancija, da bodo naši podan'ki plačali avstrijskim tvrdkam svoje dolgove. Dasiravno so dolgovi naših podanikov minimalni. vendar zahtevajo Avstrijci, da ukine naša država sekvester nad imetjem avstrijskih podanikov. Doznava se, da bo naše pravosodno ministrstvo za- htevalo od ministrstva za zunanje stvari, da izda o tem svoje mnenje. Komisija za stvarno demobill- zacljo pri deželni vladi Ijubljanski mora biti vsekakor zavod posebne vrste. ker drugače bi ne bilo razum- ljivo, da se o čudnem gospodarstvu te komisije velikokrat v Časopisih piše in da se tudi s strani čianov te komisije Cuje o komisiji sami vse dru- go nego hvala. Iz obrtniških krogov smo zvedeli slučaj, ki se vsekakor zdi človeku neverjeten. Neki obrtnik je našel stroj pri podjeiniku, ki si ga je ob prevratu kratkomalo rekviriral in ga pridržal, čeravno ga za svoje pod- jetje ne potrebuje. Dotični obitnik je zadevo prijavil komisiji za stvarno demobilizacijo s prošnjo, da se stroj, kakor se mu je že prej ustmeno za- gotov'ilo, dotičnemu podjetniku odvza- me in njemu proda, ker ga za svoj obrat nujno rabi. Toda komisija je znala stvar bolje rešiti. Je sicer naj- deni stroj podjetniku odvzela, pa ga po dolgem obotavljanju istemu pod- jetniku (— pa ne da bi bil to kleri- Stev. 1-3& »Nav ä: uoba« Stra»& kalec?! Op. urednika), ki si ga je bil že iz začetka brez vsakega oblastnega dovoljenja kratkomalo prilastil, proda- la za izvanredno nizko ceno. Obrtniku, ki je valed nujne potrebe poprej dolgo časa iskal tak stroj in si ga hotel na poSten način pridobiti, pa seje kratko- maJo prepustilo, da si gre. drug stroj iskat v inozemstvo — seveda za 10- krat viSjo ceno. Živijo motala! Taborlšče v StrniSču pri Ptuju se ima vsled sklepa deželne vlade Čim prej likvidirati, in sicer če le mogoče v prid načrtom industralizacije. Toza- devne ponudbe zasebniko/ in zadrug se ima jo vložiti do 1. Jan. 1920. Po- seben ozir se bo jemal na zadruge, oziroma na podjetja, kjer se udeležu- jejo tudi mali obrtniki in delavci, Za nastanitev beguncev ostane §e nekaj časa rezerviranih nekaj barak. 8*ufT>ni s*©8aYnis& ta ma'i a^rtciilci. \t Beograda poročajo 3. tm.: Minlstrskl a vet je podolial naredbo, ki jo je predloži! minister to. socijalno poli'lko dr. Kukovcc, • kutero se ta minister poobtašča, d« za ntmio obrv: podalj&a de- lavni 6as na devsft up. —-Pod- pisana je tudi naredba o zav*ray»nju zoper ne*g0de; Protl milttarlzmu rohni »Siove- nec». Ko pa so bili letos a-prila v Lju- bliani delavski nemiri; je bila kleri- kelna tiskarna prvay ki je zaprosila srbsko vojaštvo, da je. tiskarno zastra- Lilo* Doslednosti cast! Pretidržavnl hujtkaikl letak! so se pojavili po Kranjskem, pa tudi 2e po Štajerskem. Habsburg-pvski agenti so pričeti zastrupljati javnost. Prcti vsem razSirjevalcem teba. nastopatl z vso brezo.t«irnostjPi Zveza 8lov. odvetnlkov je imela 31. ökt. v Ljubljani občni zbor: öbsto jala je 16 let in je bila predvsem na- rodno*obrambna organizacijs, katere naloga je bila ŠČJtlti narodne pravice slovenskega ljudstva pred avstrijsko birokracijo. Ker v svotxodni rrarodni državi ta na'oga več ne obstöff, je Zveza sklenila svoj razpust. Premo- üenje pripade odvetniäki rborn^cl za Slovenijo za podporno zaiogo. Sovjetska all komunističim Ru- sija bo imeia v svojem drzavncm go- spodarslvLi. v 1. 1920; en ! (i j, ttSoC milijonov) deficit»: »Nadstrankarski« iisc s& leak or v zasmeli imenuje ljubljanska »Jugo- goslavija«, pri tern pa vneto dela pro- pagando za narodne socij&Jist«. Nas to dalje prav nič ne razburja, sarno se nam zdi, da bi biio politično po- gteno, da bi list čitateljev ne far- bal z nad.ntrankarstvom. Samostojtie pomoČnišlce zbornlce za odvei'iiSko in notarsko uradnlStvo so uvedene z zakonom od 1. okt. T920. Take zbornice se ima jo ustanoviti v vseh krajih, kjer so nahajajo 2e od- vetniške in notarske zbornice, te je v dotiCnem okrožju zaposlen h vsaj 20 uslužbencev. Zakon daje tem zbornicam med drugim tudi pravico sklepati ko~ lektivne pogodbe z odvetniSkimi oziroma notarskii'.T» zbornirami oziroma s po- sameznimi skupinami odvetnikov a!i notarjev, ter jim nalaga doiSnost vz- drževati strokovne tečaje in strokovne sole ter službene posredovalnice. Za zadeve, ki so skupne odv^tnikom o- ziroma: notarjem in uradnikom, se ustanavlja poseben posvetovalni odsek, v katerega odpošJjejo skupščine po- sameznih zbornic po 3 delegate. Urad- niStvo se izvaiuedno veseli tej?a pri- dobitka, ker je s tem zakonom dosežen cilj, za katerega. so se uradniki borlli 2e več desetletij. Pa to se ni zgo- dilo v Jugoslaviji, ampak v republiki Avstriji. Pri nas imamo začasno še druge brige, kakor pa za- nimatr se za ta gospodarsko najbolj zanemarieni s!oj. Strojnega ključavnlčarja, za- •«idnega Slovenca, potrebujemo v mestu "a .^!^^81«0'"- Prijavite se v našem uredntätvu. Vestnik invalidov. Shod v Vojnlku. One 31 tm. se je vršil v gostilni R. Kovačič-a sesta- nelc vojn. inv. vojniškega okoliša Bil je srednje obiskan, ker je t>il se. stanek prepozno objavlien. Poročal je predsednik celjskega pov. tov. Fmž^ar Izvolil se je zauprnk zä vojniSki okoliš v asebi tov. RibiČ-a iz Vojn ka, ter se naj invalidi v vseh zadtvah le na njega obračajo. Shod v Žaicu. V nedeijo, dne 14. tm. se vr3i shod vojnih invaiidov Žalskcga okoliša ob 3. url popoldsn v gostilni Pikl (pret hotel Virant). In- validi, posetite ta shod v velikerrr šte- vilu. Ako bodemo nastopiü v enotni falangi, dosegli bomo vse. V skupnosti je moč. Shod v Celju 0ne 13. tm. se vrši ob 7. uri zvečer pri »Kroni« shod vojnih invaiidov Celjskega okrožja. Dnevni red je: 1. Poročilo o dosedaj- nem delovanju. 2. Pomen, potreba in način inv. org. za celo državo. Pred- priprava za ujedinjenje. 3. Volitev de- legatov za centralni občnl zbor v Ljubljant. 4. Raznoterosti. Invalidi 1 Shod je vellke važnosti, kar itak ra- zvidite iz dnevnega reda. Radi tega Vas pozivlja odbor, da posetite shod v čim večjem ätevilu. SiiSaii boste mnogo, kar bode imelo za Vas veliko važnost. Vprašctnje Inveiidov. V ministr- stvu za socialno politiko je oil te dni izdelan praviinik za superarbitracijo in- validov. Po tem pravilniku se bo za vsako pukovsko okroino komando do- \oC\la. posebna komisija, v kater! bodo zastopniki vcjääkih in 6 zsistopnikov civünih oblasti. Te komitije bodo imele dolžnost, ponovno pregledati in oceniti vse invalide v svojem okrofju. Voja^ki zastopniki bodo ocenjevali nesposobnost invaiidov za vojno službo, o vseh osta* lih vpraSanjih pa bo dolotevtla celo- kupna komisija. 0 telesni sposobnosti bosta odločevala vojaški in civilni zdravnik, z ozirom na stopnjo nespo- sobnosti pa se bo odločevala pokoinina in steer po dosedanjih kategorijah in- vaiidov. t. j. napol invaiidov, popolnih in težkih. Naiveija pokojnina bo zna- Sala 1800. dinarjev letno, najnilja (20% nesposobnosti) pa 360 arjev. Snper- artxitracija so- bo po teh doiočilih pri- čela vrSiti početkom novega leta ter se bodo z istim rokom pnčele izplačevati tudi podpore na podiagi uredbe od februaria tl. Ako bodo posamezni in- validi nezadovoljni s sklepi te komisije, bodo imeU pravico pritolbe na viäjo komisfjo, ki se bo sestavila prl divi- zijski oblasti. Sokolstvo. Sokol&ki koledar z* leto 1921 fride v decernbru> Pozivljamo vsa brat- ska druJtva, oa. opozore brate in sestre na ta koledar. Cena se pravo&sno objavi. Sokoishi znäk \n aokJsko iegl- timactjo za vse juguslovensko Sokol- stvo izda Savez z novim Ietom. Opo- • zarjamo vse župe, da starešinstvu ta- koj javilo, koliko znakov in legitimacij potrc-bujejo za župo. Sokolskl Olasnlk. IzSel je 11. zvezek glasila jujoslovtnskega. Sbkol- stva. Dopisi« Rogaika Slatina. Na§ priljubiieni gerent in nadučitelj g, Ivan GlinSek je teiko obolel. Sv. f rojlca v H&iozah. Naä g. župnik V. je posebne vrstfc čudek Oji hoče it\ v. pokoj in sicer gre v Nem- ško-Avstrij"o v Jačni Oradec, to pa zato, ker je n«5 kralj Peter pravosla- ven. Pravi, da nose mafinikovati pod pravoslavnim kraljem, Kakor se nam zdi, je 5e v«L takih gaspodov, ki imajo željo po Habsburgovcih, Sv. Trojlca v Ha!ot*h; Pri nss je naS minoritski vikar za^el viničarje organizirati pod pokroviteijstvom pro- padajoče kmetske zveze. Seveda bi morali ti ubogl trpini voliti tistega po- slanskega kandidata, ki ga bodejo go- spodje iz prižnic oznani!». Pa kakor se nam zdi, se bodejo ijudje malo bri- gali za te kandidate, ker vojna nas je izučiia. In spet se oglast jih sto, kle- rikalnih poslancev ne bo. P»ka. Pameče. Na^emu učitelj'sk«nju pam Zmagu in Pavli Bregant je umrl sinček Hrvoje v nežni mladosti. Šrmrtno ob Drctl. Dasiravnogre uredništvo »Slov. Oosp.« gospoduBla- žu Poznič u dobro na roko, naj ne misli omenjeni g., da Že verjamemo, da ni v nikaki zvezi z dopisi, v ka- terih se je napadalo na5o drufirso v »Slov. Oosp.« Odgovorila sem jaz precej odkrito, pa še le na tretji do- pis, kar jasno dokazuje, da nismo ho- tel i imeri nikakega piepira. Psimorani pa smo bili, videl, da je dopisniku »SJov. Oosp.« !e malo preveč greben rasei. — O. Poznič! da niso Vaši prstt čisti pri napadu na našo družino v »Slov. Gosp.«, četudi je is?i prines>el v št. 43 tozadevno potrdiJo, Vam ne verjamema če se 5e toliko trudite to dokazati. Mački se stop» na rep, pa zakriči, in če M Vam ne: šlo to v nos, bi se ne. zagovarjail Toliko. za danes, če hočete vedeti še kaj več, sem Vam vsak čas osebno na razpolago, za do- pise v časnike pa nimam več časa in tudi škoda za črnilo. — Marija Lever: Prosveta. Jarcslav Koclan Ravnatelj Franc Topic piSe v manborskem listu »Ta- bor^ o Kocianu med drugim: »Po krasno uspelem koncertu Balokoviča nas po- seti najmlajäi clan »feskega trozvezdia« s^etov. umetnikov Jaroslav Kocian. Kot Kocianov sodobnik in sošolee na praS- kem konzervatoriju in tud; pozneje sem imel dovolj prilike, da sem Kociana do dobrega spoznal. To ie velik člo- vek in velik umetnik. Njegpva simpa- tična osebnost sc vžge globoko v spomin in njegova igra obiame in očara človeka, da se. lega čara nikdar več ne otrese. že na konservatoriju smo ga vsi, njegovi profesorii in so- šolci enako Ijubiii in spoitovali ter se divili predvsem njegovi imozantni in vkljub temu nežni in mehki slovanski duši, kateri ni manjkalo niKdar ener- gije in vstrajnosti, da se povspne na lestvi umetnosti do najvišjih ciljev. 2e za časa študija na konsorvatoriju je pokazal isvanredno nadarjenost, njegovi nastopi so bili vedno siiajen dogodek in Že v tem času smo b'.H vsi prepri- čani, da bode tudi on siopil med prve boriteije in zmagovalce na polju tve- tovne goslarske umetnosti. In danes stopa Kocian med nas popoien in velik, kakor ga je pričakovanje nas vsth že takrat gledalo. Danes je on mojster- umetnik, virrouz in se bori za prveji- stvo s Kubelikom, Qndnckom in dru- gimi mojstri vioiine. Njegova najlepSa. stran pa je toplata in prisrinost nje- gove igre, njegov mehki ton, ki seže poslušaicu do dna du&e. Njegova in- dividuelna interpretacija» samonikla in pri tem dovršena, jeobčudovanjavred- na. Strokovnjaki irejo nanj z. zadiv- lieniem in z zavidanjem in vsi si sku- 5ajo ppdobiti njegov na'in igre. Pane samo kot aktiven glasben k virtouz na goslih s^vi Kocian. — Hrepenenje ga je gnalo še višje. Ravnotako do- vršen je tudi kot dirifent. kot kom- ponist in pijanist. Znamenitiinpriljub- 'sjeni sta njegovi humoreski in jih vsi 'virtuozi kaj radi jemijejo na svoj program-. Kocian vam je vsestransko do dovrSenostf razvita g!dsbena indi- viduaiiteta. Res je, da imamo danes stotine virtuozov, toda po večini so to goslači ekvilibrist», ki razpolagajo čez najstrmoglavejše kadence z l&hkoto; njih jgra frapira. Manjka pa ji najbo'jsa stran: toplota, duša Da druži Kocian v svoji ign obe te strani, to ga is na- pravilo tako veiikim. Njemu je pri igranju interpretacija vse, tehnika mu je le potreben sestavni del, sredstvp, da izliva ivojO"- globoko dušo, ki je vkljub vsem laskanjem eelega sveta vedno čista in pošteno siovanska Zato kličem predvsem tebi, draga slovenska mladina> ki imaš Se nepokvarjeno in zL lepoto Siroko odprto dušo, da ne zarnudiä te prilike in da gotovo ob- iščeš koncert Pa tudi vi vsi, ki živite v tem materijelnem v^sakdanjem živ- Ijeniu in bijete težak boj, tudi viotre- site vse neprazmčne misli od sebe in osvežite si du3o ob zvokih Kocia- nove mure«. »Preporod«, Vjesnik za reformo katoličke crkve u krcljestvu SHS. — Br. 4. Koprivnica. 15. iistopada 1920. izaSao je eto novi broj glesila svecV nika reformatora, koje niti suspenzije gromovnika nadbiskupa Bauera ne mogoäe uSutkatf, Taj se pokret uspr- kos progonstva sa strane biskupa li- jepo dalje razvija, Ovaj broj »Prepo- roda« donosi članke: Naše sadašnje stanoviSte. — Sto govori sv. Pismo o ženiclbi? — Za§to bi biio iobro, da se sv. Misa služi na hrvatskom jeziku? — Sirenje pokreta u narodu — Raz- ne vijesti. — Pisma brace. — Poruka uredništva. — »Preporod« izlazi odsa- da redovito svakoga 1. i 15 u mje- secu. Pretplata do iconca ove godine s poStarinom 15 K. Pojedini broj u knji- žarama stoji 2 K. — Svi dopisi i pret- plata Salju se na uredniStvo »Prepa- roda« u Koprivnici. Antonietta Klitsche de la Gra. %e. Veatalka. Preveo s talijanskoga A. P. Svezak 2—5 »Zabavne knjižnice Narodne prosvjete«, Zagreb. Cena ? Dr. Tr. Stele — Tr. TersegUv: Sveta Rusija. Misli o zbližen;u ruske ikatoličke.crkve. Svezak 4 »Zranstvene knjižnice Narodne prosvjete« v Zagrenu. Cfna? Anatole Prance »Plngvinski otok« Poslovenil A.Debeljak, založilaTt^ko /na zadniga v Ljubliani 1920. Prevodna k . ž nica IV. Cena K 42"—, po poSti K 2 »0 več. Med sodobmmi pripovedniki za- vzema Anatole Prance prvo mesto in mednjegovim spisije»Pingvinsk, o?ok« njegovo najboljše delo. Pisarelj popi^uje v parodističnih slikah povestn co pi - gvinov — včlovečenih ptičev — vs»:' do danaSnjega dne z razgledom v anar- histično bodočnosr. Avtor se roga. sho- lastičnemu dlakocepstvu, ponazoruje po- stanek lastnine in dinastij, izvor büjk in legend, osvetli nekaj strani umetnostne inknjiževnezgodovine, predoci plastično srednji vek in preide na sodobnost, ob- delano na siroko Govori o porodu ) judo- vlade, onienihnasprotnikihinzarornikih, 0 znani Dreyfussovi zadevi, o zlorabvih mlitarizma in meniätva, vmes pa o Iju- bavnih spletkah ministrov. Vse je pre- pojena z duhovitimi dogodbicami in d i- misJicami. Izlepa ne najdete zanim vej- Sexa romana, ki bi zaclovoljü več slo ev, one, ki sožejni inželjni cudovitrndeiani. kakor tud» tiste, ki hočejo idei in potez iz istinitega življenja. Knjigo, o kateri pravi dr. Zuoan vSJovanul9l5, da jenajb«>l ga francoskega slovstva,toplo priporoCamo. Naroča se pri Tiskovni /adiugi v L ub- Ijani. Sodna ulica 6. Koncertl »Zlka«. (Rihard Z ka I. gosli, Karel Sancin II. gosli, Lad s!av cerny vijola, Ladislav Zika celo,) se vrSiio, kakor srrro že sporočali, dne 6. novembra v Mariboru (Götz) in 7. novembra v Celju OJnioti). Štirje umetniki in ena duša, Prednašajo ko- morna dela svetovnih sk-Jadati-ljev tehnično dovrSeno, umetniäko popolno in občutno. S komorno glasbo k^t ra je najlepša instrumer.talna glasba, nam nudi Zikov kvartet, kateri je ža spioSno znan in pri vsaki priliki osvojil «rca vseh poslu§alcev, obilo duševne hrarif in užitka. PrepnCani smo. da boüeta omenjena koncerta napolnita dvorann in da bode naSe občinstvo znaio imo- Števati vrednost naših izbornih mi-Jih umetnikov in pokazalo, da ve cenai upravičeno potrebo komorne glasbe, katero smo dosedaj težko pogre^ali. Predprodaia vstopnic se vr§i v Mari* boru v trgovini muzikalij Jos. Höfer, (Šolska ulica), ter v Celju v trafiki Kovač (Aleksandrova c. 5). TRG0VINA, OBRT IN NA- R00N0 G0SP0DARSTV0. Zakon n sploini carinski tariffs Člen 1. Blago, ki se uvozi v državo, plača carino po uvozni tarifi, ki je tukaj na- vedena, v kolikor ne biiveljale za uvoz druge odredbe tegaszakona ali pogodbe. Uvozna tarifa sestoji iz dveh vrst postavk: maksimalnih in minim: Inih. Maksimalne postavke veljaio z.>.. vse nepogodbene države, a minimiine postavke za države, s-katerimi*je nafia v pogodbenih odnošajih. Kot maksimalne postavkt« bodo v^- ljale vse one postavke, ki se nahajajo sedaj v uvozni tarifi. Kot minimalne postavke se bodo uvedle v posebni stolpič sedajne splošne tarife: a) postavke onih pogodbenih tarif z vsemi opazkami in pripombami, ki se na nje nanašajo, onih trgovinskih po- godb, ki jih je dosedaj naša država sklenila. Te pogodbe so naslednje: 1.) Pogodbao trgovini in carini med Srbijo in Nemčiio od 9/22. avgus^a 1892 1 dodatkom od 1./29. novembra 19 i4. 2.) Pogodba o trgovini, sWlenj^iii s kraljevino Srbijo in kneževino Črno Goro 1. januarja 1905. 3.) Pogodba o trgovini, sklsnjena med Srbijo in Turško 15/28 maj<. 1906. 4) Pogodba o trgovini in- oluvbi, skleniena medSrbijo in Prancosko 28.de- cembra 1906. / 6. januarja 1907. 5.) Pogodba o trgovini in plovbi, sklenjena med Srbijo in Italijo 1./14. ja- nuarja 1907. 6.) Pogodba o trgovini in olovbi, 9kleniepa med Srbijo in ujedini^no kr«- Strati 4. »NOVA DOB'A. Stev. 133, Ijevino VeHko Britanijo in Irsko 4./17. fe- bruaria 1907 7) Pogodba o trgovini, skleniena tnpd Sibijo in Švico26.februarja (11 /III) 1907. 8.) Pogodba o trgovini in plovbi, skleniena med Srbijo in Belgijo 11./24. aprila 1908 9. Pogodba o trgovini. sklenjena fried Srbi|o-n Belgijo terAvstro Ogrsko 1./14 marca 1908. b) postavke, katere za ostala ime- novania v sed jni tarifi potrdi in uvede vhda po predlogu finančnega ministra, toda v sporazumu s posebei dolocen'm odborom petih oseb, ka ere za to izbere Narodno predstavniStvo iz svoje sredine. Te postavke kot specifične (eventualno od kosa ali vrednosti) se moreio znižati največ za 4O°/o od postavk, postavljemh v stol,)ič maksimalne tanfe, za polje- deljsuo opravo za 60% in za sirovine ali polusirovine tudi za največ 6O°/o Vse tako ^torjene spremembe se morato objavti s kraljevim ukazom v Službenih Nuvinah. Znižanje carine izvozne tarife pri št. 3, 4 in 8 se bode vrftilo po ravno tem po-topaniu, toda to mora iti tudi dez 60% od sedajmh postavk. B ago. ki je podvrženo notranjim davkom na porabi ali taksi, plača pri uvozu ta davek in takso bodisi m račun d'zive, občine ali kakega drugega uprav- nega telesa na podlagi obstoječ h za* konov. Od blaga pa, ki se iz države iz- voz', se plača canna samo, v kolikor ie v tej izdani izvcni tarifi vpoštevana. Vse drugo blago ie pri izvozu prosto carine Prevozno blago ne plača carine. Člen 2. Carina in druge takse po tem zakona, kakor tudi vsi drugi davki, ki se piačujrjo pri carinarnah po špeci- jjlti'h zakon h, plačujejo se v zlatu ali v srebru z doplačilom ažije, katero določi f nančni minister. Člen 3. Carina po teži se plačuje od bruto (neckte) teže: a) če je to v tarsi iz- rečno piedvideno; b) ako carina na d«tčno blago ne preseže 10 dmarjev. V vseh drug'h slučajih se plačuje od neto (či^tf) teže. č sta teža se najde po odbitku dotočeue stopnje tare. V taro se zara- čuna samo teža 7.unaniega ovcja, po- trebnega za prenos blaga. Pri določit- vi neio teže pri tekočinah se ne bo odtegnila teža neposredn h posod (so- dov, sieklenic itd) Ravno tako se ne odte^neio kot tara znotranji ovoji, s katenmi se blago prodaja, zavojni papir itd. Stopnja tare za posamezno blawo se določa in spremmia s kra- ljevim ukazom na predlog fmančnega ministra. Pri uvozu bla«a za porabo v deželi se ne plača carina od zavojev, ki se običajno za to blago v prometu uporabljaio in ki se kot tara odbijajo. Neto teža se more najti tudi z meneniem Čiste teže blaga namesto odbijanja predpisane stopnje tare. Ke- dai se more to storiti in pri katerem blagu. bode s posebnim predpisom odredil ( nančni minister. Kadar bode blago, ki se zacarini, nezavito, se bode dodala čisti teži blaga teža navadnega načma zavitka, in se bode vzela tako dobljena teža za podiano carinienja Kako se bode postopalo, če dojde blago v zavoju ali posodi, ki se pri tem blagu ne uporablja, bode ravnotako odredil finančm minister z naredbo. Člen 4. Blago, za katero je zaradi cari- njenja potrebna posebna strokovna preiskava, se bode zacarir.ilo pri ca- rinarnah, katere določi za to finančnl minister. Tako blago se ne bode poslalo v carimenje dotični carinarni, ako pristane uvozmk na to. da piača najvišji carin- ski stavek med postavkami, ki so vpraM|ive, izvzemši zlate in srebrne predmete, ki so podvrženi žigovini, in predmete, ki so iz zdravstvenega ozira podvrženi kemični preiskavi. Ti po- slednji predmeti se morajo na to, če je analiza ugodna, zacariniti na pri- javljeni carinarni. Po?iljanie poskušenj in vzorcev radi preiskave se vrši na stroške u- voziiika. Člen 5. Svota carine in taks, zapopadenlh v tem «akonu v paran, se bode lara- čunala in plaCala vedno v okroglih Stevilkah. Svote, manjSe od 72 Pare< se ne bodo lemale v poštev, toda Vj pare ali več se bodo uooStevale kot cele pare. 'Dalje prih.) Razglas glede oddaje tit Iz državnih trtr.lh nasadov. S pooblaS'enjem poverjeništva za kmetijstvo deždne vlade v Liubljani se vinogradnikom naznanja, da se bo- do spomladi I ta 1921 oddaiale trte iz državnih trtnih nasadov v Sloveniji po sledečih cnn?h: 1. za 1000 komadov cepljenk prve vrste 2000'-- K. za 1000 komadov cepljenk druge vrste 1000— K. 2. za 1000 komadov korenjakov pr- ve vr 4* nov. Cur'ih: Berlin 8.07'/2, Newyork 640, London 21.98, Pariz 39.70, Milan 22.87'/a. Praga 7.10, Budimpešta 1.30, Dunaj 1.97, Varšava 1.60, avstrijske krone 1.50, Dunaj: Zagreb 400—320, Budimpešta 93-103, Praga 509-539, VarŠava 110-130, češkosl. krone 507-537, dinarji 1220-1270. Praga: dinarji 240, m*rke 116-25, 5vt- carski franki 1434.50, lire 329 francoskt franki .«-70.50, funti 311.50, dolarji 88.50, nvstr. kione 19.20, poljske marke 24.50. Zagreb: Devize: Berlin 187—199, Ita- lija542-545, Newyork 147, London 518-523, Pariz 915, Praga 166 168, Svica 2150-2300, Dunaj 3^.50-32.70, Valute: Dolarji 147— M8, avstiij^kc krone 35—36. češkoslov^ške kro- ne 160-165. francoski franki 900, napoleon* dori 498-502, nemške marke 182-192, lire 540-545. RAZNE VESTI Amundsen zamrznll v Kap Ser- ge. Kakor poroča »N wyork Tribune«, je Amundsen v brezupntm položaju. Njegova ladia je zamrznila — po po- ročilih kapitana Olafa Svensona — v ledu blizu Kap Serge. Na krovu so samo še Stiri osebe, med niimi eski- maSka žena, ki ima v šivanju svoje opravilo. Zadnja poročila« Regentova vrnftev Iz Aten. Beograd, 4. nov. Regent bi imel priti danes ob 10. uri v Beograd. NaSi deiegati za jadranska pogajanja so na- meravali takoj po njegovem prihodu odpotovati. čakajo pa vrnitve regenta. Beograd, 4. nov. Po brzojavki, ki je nocoj dospela v Beograd, se vrne regent jutri ob 8'35 uri, Hrvntski starčevl^ancl za RadiČa. Beograd, 4. nov. Ministra Hr- vatske zajednice se na vse kriplje tru- dijo, da bi dosegli, da se pusti na svobodo zaradi veleizdaje obsojeni Stipica Radič. Demokratski m!n!s)ri se temu protivijo. Naše čete zasedejo nova ozemlja ob Bolgarsk). Beograd, 4. nov. Po poročilih s pooblaščene strani zasedejo naše četein oblasti Caribrod Bosiljgrad in dru.^a nova ozemSja, ki smo jih od Bolgarov dobili po mirovpi pogodbi, dne 6. tm. MedzavezniSka komisija v Sofiji je 0 tem obveščena in bo dala bolgarskim obiastim navodilo, da izvräe o.idajo v redu. . Take Jonescu v VarŠavi. Poljska ne prlstopl k mall ententl. Beograd, 4. nov. »Pravcla« javlja: Rumunski zunanji minister Take Jonescu je imel daljši iazgovor s poljskim zunanjim ministrom knezom Sapieho. Poljska menda ne pristopi k mali entenii, temveč se bota Poliska in Rumunija s pošebnim sporazumom naslonile (ia Prancijo glede skupne politike. London, 4. nov. »Morningpost« javlja, da je vladalo v VarSavi povo dom prihoda Take Jonesca veüko navdu5enje, pa ne toüko za entento, kakor za zvezo Poljske z Rumunijo in Madiarsko. Poljaki ne verujejo v pri- jateljstvo Čehov, venctar upa;o, da pri- nese Take Jonescu noye predloge čehov. Amerlkancl in ttsk novih Jugo 8lovanskih novčanlc. Beograd. 4.novembra. Zastopniki amerikanskih družb se pogajajo z Na- rodno banko za izvršitev rovih nov- čanic, ki Di bile izdelane po vzorcu ameriSkih. 100av8tHjskihkron = 150švicarskega franka. Beograd, 4.novembra. »Politika« javlja: Med tem ko je 100 avstrijskih kren pri nas še 8 50 dinarjev, je padel v švici njen kurz tako globoko, da se govori, da tarn sploh ne bo več notirala. V Curihu je 100 avstrijskih kron = 1*5 franka. Avstrija sklsne pogodbo 2 Ogrsko. Dunaj. 4. nov. »8-Uhr-Abendblatt« poroča: OJpotoval je državni tainik za trgovino in industrijo, Heindl, 17 tm. v BudimptSto, da se bo tarn po povabilu madžarske vlade pogajal glede nove pogodbe med Avstrijo in Madžarsko na podstavi svobodne trgovine. Araerlkancl proti Japoncem. Pariz, 4. nov. Iz San Francisca poročajo, da se ie v Kalifurniji 2e ve- lika večina izrekla za odredbe, ki naj preprečijo pridob>tve zemlji^č v Zdru- ženih državah po Japoncih. Volitve v Amerikl. Pariz, 4. nov Iz Washingtona po- roČajo: Novi senat bo štel 57 republi- kancev in 39 demokratov. j Pariz, 4. nov. Volitev delegatov, ' ki volijo predsednika (ti deiegati tvo* rijo kongres ali parlamentl) je JzvrSe- na v 48 državah Zdiužemh držav; re- publikanci imajo 342, demokrati 159 delegatov Dne 8 nov se sestanejo v Washingtonu in volijo pr^dsednika. Po rezulratu volitev je pr čakovati, da bo izvoljen predsednikom republikanski kand dat Harding. Novi predsednik na- stopi mesto 4. marca 1921. Razpis službe. Mestna občina celjska razpisuje mesto obiatovodja v rnestni elektrarni 2 začasno pogoübeno plačo.— Kolkovane pismene, z dokazili 0 službovanju in o izobrazbi opremliene prošnje je vložiti pri predsedniStvu mestnega magistrata do 25. nov. 1920. Invalidi imajo, Ce so sicer spo- obnl, prednost.— Mestnt maglstrat celjskl, dne 29. X. 1920. 1458 1 Razpis službe* Mestna občina celjska razpisuje mesto uradnika za knjigovodstvo v XI. event. X. fin. razredu. Pogoj Je srednješolska ali enakovredna predizo- brazba s prakso. Invalidi imajo, 2e so sicer spo- sobni, prednost. Pismene, kolekovane, z dokazili o službovanju in o izobrazbi opremljene proSnje ie vložitl pri predsedništvu mestnega magistrata do 25. nov. 1920. Mestni mnglstrat cellskl, dne 29. X. 1920. 1457 1 enega h konjem in enega za vsa dela, nadalje enega majeria h kravam sprei- me takoj posestvo Bien v Braslovčah Prodase lepa enoletna lovska psica na Bregu St. 34 pri Celju. 145* 1 Prodojo SB radi pompnjkanja prostora velika in mala kredenca, moderni slot?, bruSene šipe, popolnoma nerab- Ijeni. Naslov Dove upravniStvo. 1455 4-1 Proda se Meyerjev konverzacijski leksikon, obstoječ iz 6 dobro ohranjenih knjig iz I. 1909. in imeresantna kniiga »lm Wan delder Jahrtausende«. Naslov pove upravništvo. J464 1 Frva južnoStaj. vinarsha zadrugi Celjey Cankarjeva cesta priporoča svoja najboljŠa dnmača Stajerska pristna vina na debelo m v buteljkah. Pishištvo ra 2 spalne sobe se zaradi pomanjkanja prostora po nizki ceni proda. Oosposka ulica stev. 24, 1. nadstropje. 1449 2—1 Petrolejske kante dve z zabojem plača(no po K 58'—, posa- rnezne po K 22'— vsak a 2elezni§ka p'-staja. 12—7 Sewer A Komp.. I- ubljana. (icZipr CELJE, öpeoeriiskn trgovina na debelo in drottno. 1286 52—5 STAMP1LJE ANT.CERNEN LJUBLJANA.^ 2«t«Ic^ Stev. 133. »N OVA D q'B A« Stran 5. Jadranska Ibsmka. I Beog?-ad, Dubrovnik» Kolor, Krasii, Ljubljana, ftlaribor, Metkovic, Prevzema vse bančne posle pod nafugodnejslml pogojl. Sprejema vloge na hrastifinfs knjizice, ^.arp en druge vloge pod najugodnejöimi pogoji. Opatija, Sarajevo, Split, Šabenik, Zadar, Zagreb, Trs4, Wien. Poslovne zveze z vseml večji- itit krajl v lu- in Inozemstvu. Oglejte si zalogo! MAHUFAKTURNA IN MODHA TRGOVINA «5812-5 Celje KAROL PAJK Celje je prejela veliko množino sukna, par- henta, hlačevine, klota, šlfona, cefira, ženskega volnenega blaea, moškega In ženskega perila itd. — V zalogi so tudi vse šiviljske in krojaške potrebščine. dr. Boleslav Barth o r=^sn v Celju, Mlllstan. gx) o f? Ordinira vsak dan 11-12 in od 3-4 \J n saženske, spolne in splošne bolezni n V Zdravljenje z neosalvarsanom m z V M gonovaccino. 167 —11 |\]j Za gostilniCarje in vinske trgovce se priporočajo stara, močna črna in bela dalmotinska katera so vsled svoje visoke gradacije in dobrega okusa tudi najprikladnejša za zboljSanje slabejših vrst vina. 19 Ivan Matkovic, zaloga dalmatinskih van Glavn! trg 8 CßlJB Glavnl trg 8 Same na clebelo« ueletrgouina ^ Celje. Kupujem pšenico, oves, koruzo in ajdo po najvišji 107 clnevni ceni. ioo-98 I Stavbeno in galan« § I terJsKo kleparstvo g ¦ Ant. loftta nosl. ™? --------Celje-------- 2j Kralla «Pelra cesta 8 nasproil „Beletfa voea" 78 'i a Pr«Tiema v«a v itroko «pndajoča a^ ¦ «tela, Izvriltev io«nn In solldna. « 7 ARHiCE" Am AT^H (HcialiiiiiiMlampeir) flHBH^^ ^^ najboIjSe vrste, tudi '/2 ^^^^ Watt, za 110, 120, 220 Volt od 16 ¦- 100 sveč razpošilja po nizklh cenali 1431 4—2 Karol Florjandi-ft Celje, Glavni trg 16. Proda se tudi novo ^a-vw&ko kolo znamke „Waffenrad". „ POZOR! Jf Vsl trgovci stavbenega lesa in vseh vrst I rezanega lesa (late) naj pošljejo svoje ponudbe - ¦ takoj na trgovca iz Srbije C. Zečevič Zee Celje, Glavni trg 4. *^^ H50 ? 1_________ jlCt % V gostllni Lf Pri mostu mt^n se točl prlstno ljuto« üw^ r ersko haloiko In bl- pas;. zeljsko vino, vsaki kS -i dan svežc plvo. Vsak nQ cast topla kuliinja. — ^>o Sprejsnejo sc ludt abo- kS .äJ taentl. Se priporoča uiL. fina Mikus omož, Nafek | SRud« Zontič Celje, «ocenova ulica 2 (v bilztul kolodvora). Izdelovanje vseli vrst čevljev, od pTlprostlb do na]« flnelilti po dnev» _ nlh cenaU. 45 —35 Kupujem po najvišji dnevni ceni: suhe gobe, laneno seme, kumno, orehe, jabolka, vin- ski kamen, strd, vosek, predivo te.r sploh deželne 1195 pridelke. 10 JANKO ŠOSTER Čelje, M. Oubčeva ul. Na debelo in drobno kupite najbolje pri tvrdki Janko Bovha Celje, Kralja Petra c. Celje, pa pit*, zvezke, svinčni- kc, peresa, radirke ijn vse druge solske in pi- sarniške potrebačine. 18 ;V iosii Pri pzlu na Dečkovem trgu u Celju se tpčijo najboljSa in najcenejša pristna vina ter vedno sveže pivo. Hrana priznano prvovrstna; abo- nenti imajo znatno znižane cene. Za obilni obisk se priporoča Igriac Suligoj. Naicenejsa in pnstna —^^^* ^*_____.^.____^Jii____ vina se točijo v Celju nil9! ¦ v6111ll111 j in sicer: staro vino liter K 20#— P^ Priznana je tudi najboljša kuhinja, j vinski mošt » K 18— gS dobijo se vsak Čas gorka in mrzla je- l jabolčnilc « K 7*20 j?2g dila. Za aboncmente ugodne cene. piV° J> K 7'2° C •e naj bl»govoli poslužiti tvrdkei § * Prua halošha tryonina z «inom 9. Korenjah in drug; H pri Sweli Barbari v Halozah. , Stran 6'. »NOVA DOBAt Štev. 133. DelauDice: Razlagova ulica f* Kamenolomi u Cezlake Kamnosešha industpiisha dpužba v Gelju 1 i%fc*"M^*' 'T^i*i*^v%*^^w^***o^A^\>^ii^^^OA.ru>^H_^/tfMir>j^/^ IzvrSuje nagrobne spomenike, grobnlce, oltarje, pohišivene plošče, zldne obklade Iz pohorskega granita In vseh vrst marmosja, dalje stepnice, podstavke, tlakovne kocke, robnlke in vsa v to stroko spadajoča dela. 1331 12—5 Delaunice .- Razlagoua ulica Kamenolomi v Josipdol c Edina slovenska specijalna ( trgovina z barvami In lakl. \ Agenfiira in Komi« j sijsko podjeftie. Iv.