1bO. številka.
„Edinost" I baia enkrat mi dan. raznn nedelj in
praznikov, ob 6. uri zvečer.
Naročnina zna$a :
Za celo leto........24 kron
zr pol leta.........12 -
ta četrt leta................-
za en mesec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na iih-ročbe brez. priložene naročn ne utirava ne ozira.	_
Po tobakarnali v Trstu f»e prodajejo posamezne številke po <» ptotink (3 nvč.>: izvon Trsta j>a po 8 stotink (4 nvč.)
Telefon Stv. 870.
Trst, v ponedeljek 16. julija 1900.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Tečaj XXV
V edinosti je moč !
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustim. Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogobo
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredntfitvii. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračaj*.
Naročnino, reklamacije in oglase spie-jema upravništvo. Naročnino in ogl asi je plačevati loco Trat.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. UpravuiStvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. II. uadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Rusko „barbarstvo".
Te dni je l>ilo mnogo vika in krika v nemškem krščenem, in nekrščenem Izraelu, ker je ruski car odredil, da se v višji upravi na Finskem mora uvesti ruski jezik. Celo nekemu uredniku na Slovenskem (čegar list pa nima s Slovenstvom in Slovanstvom nič drugega skupnega nego to, da izhaja v slovenskem jeziku), je ta ukaz razburil živce, daje napisal ostro notico o batuški carju — barbaru.
Kakor branitelji načela jednakopravnosti se nikakor ne strinjamo s tem, ako se kate-remu-koli narodu in kjersibodi kratijo narodne pravice. Le na to bi hoteli opozoriti protislovansko novinstvo, da je isto docela pozabilo n. pr. na postopanje — proti Poljakom na Pruskem, ako že hočemo opustiti vsako opazko o mnogo bližjih stvareh, n. pr. o postopanju proti slovanskemu življu v Trstu in Slovanom na Primorskem sploh.
Ako Rusi izdajajo naredbe, da bi v mejah svoje države pravočasno za prečil i protislovansko, v tem slučaju pangermansko gibanje — je to zločin na pravicah Fincev, je to barbarizem: ako pa Nemci in Italijani počenjajo mnogo hujše stvari proti Slovanom — to seveda ima vse drugo lice in drugo ime ! —
Značilno za klevetnike Slovanstva pa je dejstvo, <la samo o tem poročajo svetu, kar zveni neugodno za Slovane, o vsem drugem, kar je dobrega za njih, pa molče trdovratno. In vendar je te dni isti »car-barbar« storil velikansko delo, ki mu zagotavlja častno mesto v zgodovini humanitete, ako bi mu istega ne bila pridobile že prejšnje človekoljubne naredbe in velike ideje, s katerimi je za stoletja oplodil svet.
C a r X i ko 1 a j 11, j e te dni podpisal 7. a k o n, s katerim je od p r a v i 1 progonstvo v Si b i r. O tem velikanskem napredku na potu kulture in človečnosti soglasno molče vsi neprijatelji Slovanstva. In vendar jim je !ul baš Sibir neizčrpen vir, iz katerega so preplavljali svet z dokazi o ruskem c barbarstvu*, ki v strahotah polarnega ledu in sibirskih rudnikov trpinči zločince in politične grešnike. Cele knjige so napisali, kopo romanov so si izmislili, samo da bi *hu-mannemu* zapadu dokazali krutost rusko in divjaštvo slovansko. Pozivali so posredno ali neposredno, naj je ta «humanna» Evropa vedno pripravljena proti vsaki nevarnosti, ki
P O D 1, ISTEK	4
Izlet v Benetke.
Od tod smo šli, da bi si ogledali kraljevo palačo. Ob uhodu pa nam je strežaj v livreji — pravi tip aristokratskih slug — povedal, da ni nikogar, da bi nas spremljal; naj pridemo pozneje.
Hm, to je smola! Človek je prišel prvikrat v svojem življenju v Benetke, pa mu še takrat zapirajo vsaka vrata do umetnostnih hramov. A kaj smo hoteli ? Napotili smo se, da poiščemo akademijo lepih umetnosti, nadeja je se, da nas vsaj ondi spuste v svetišče. Zopet je začel kapati dež. Na potu so se nam vsakih deset korakov ponujali vodniki, katere pa smo kar kratko odpravili, češ, da nam je mesto dobro znano. Načrt nam je res služil izvrstno in ne da bi koga vprašali smo prišli čez množico mostičev, ki se v obokih spenjajo nad kanali, po neštetih ozkih ulicah točno na kraj, kamor Jsmo bili namenjeni. V veliki veži je stalo mnogo mladih gospodkov : nekateri so bili zeltf »slikovito« oblečeni. Posebno se je v tem oziru odlikoval dolg, slok, golobrad mladenič, ki je nosil žolto-rumene lase, ki so mu segali skoro do ramen.
bi zapadni humaniteti zamogla vstati v vzhodnem barbarstvu.
Sedaj, ko je v Rusiji minilo sib.rsk<» progonstvo ter je Sibir, ki je neprijateljem Slovanstva dosedaj vedno služil v najmočnejši dokaz kulturne zaostalosti ruske, ko je ta Sibir vsled odprave progonstva in zidanja sibirske želez.lice postal najlepši dokaz ruskega kulturnega dela na velikanskem prostoru med Uralom in Tihim oceanom, — sedaj imamo pač priložnost in dolžnost, da dovedemo graje in predbacivanja, ki sta jih trpela Rusija in Slovanstvo zaradi Sibira, na pravo mero resničnosti.
Kdo bi dvomil o tem, da se obsojencem v sibirskem mrazu ni godilo dobro, kakor se ne godi dobro tudi obsojencem v tropskem žaru, kamor jih pošiljajo evropske države, ki imajo po svetu svoje kolonije ! Tudi to je gotovo, da sta zlorabljanje oblasti in prevelika «vest-nost* nadzornikov pripravila marsikatero britko uro obsojencem v Sibiru ; saj so si jetni-čarji po vsem svetu precej podobni ; posebno nežno čutsvovanje in ljubeznjivost odlikujeta menda le malokaterega izmed njih. A v pravično oceno sibirskega progonstva treba pre-vdariti vse okolnosti, ki so je provzročale in pomisliti na ono, kar je progonstvo nadome-stovalo.
Rusija je hotela s progonstvom v Sibir polagoma naseliti ogromne praznote te dežele. Treba pa tudi naglašati to, d a j e R u-s i j a ž e pred 150 leti o d p r a v i t a smrtno kazen. Bila je prva država na svetu, ki je izbrisala smrtno kazen iz kazenskega zakonika I
Ko je Rusija uvedla to epohalno reformo, obstajale so po vsem *kulturnem» svetu še p o o s t r e n e smrtne kazni : smrt na kolesih, odsekavanje udov, razno trpinčenje o u^mrčenjii itd. In dočim je Rusija odpravila smrtno kazen, je »kulturna* Evropa odpravila samo trpinčenje ter se potem trudila, da bi dala smrtni kazni malo uglajenejšo obliko. Zahtevali so izvežbane in izkušene krvnike, ki bi znali strokovnjaški odsekati glave, kakor se to godi še danes v toli hvalisani Pruski ; proučili so dva načina obešanja, ne da bi do danes bili edini v tem, kateri je boljši: ali avstrijski, ki človeka zadavi, ali pa španski, ki mu zlomi vrat. Izumili so poseben stroj, giljotino, ki nikdar ne zgreši svojega posla. Ta stroj so različne dežele, zlasti nemške, osvojile mnogo prej, nego pa načela francoske revolucije, ki je mej dru-
Hm ! umetnik »po milosti božji«. — Na uhodu nas je ustavil redar ter povedal, da tudi akademija, kakor tudi vsi muzeji itd., ostanejo zaprti iz že znanega vzroka. O, vsi bogovi! . . . Dež je pa vedno krepkeje padal na moj — nota bene — strti solnčnik. Kaj storiti "?
Nekdo iz družbe je odločno pred lagal, da neprijazni umetnosti pokažemo hrbet, pa mislimo na — želodec. To je bilo edino pametno v našem slučaju, kajti že zopet so se nam gladu kar iskre kresale pred očmi. Sli smo torej iskat gostilne, v kateri bi nas lepi stoli, ogledala in frakirani markerji ne stali več nego bi bilo vredno ono, kar bi zavžili.
Prišli smo v ozko ulico, kjer je takoj na oglu stala mala gostilna p. d. beznica. Vstopili smo in se pozdravili z gostilničarjem, starim, visokim, suhim možem, sfc sivo italijansko brado. Naročili smo vina, gospa G. pa je razložila po mizi kruha, svinjetine — prave kraške, domače svinjetine — in sira. Sfe slastjo smo posegli po teh zemskih dobrotah in sicer kar z rokami. Dišalo nam je ne-znansKO.
Gostilničar je bil menda poštena duša; ko ga je gospa G. prosila, da b: nama dal
gim, žal, rodila tudi giljotino! Na zadnje, v najnovejši dobi so začeli v Ameriki v izvrševanje smrtne kazni rabiti elektrici teto. To je vrhunec kulturnega poleta! Uspehi so lepi, električni stroji najmodernejše vrste izvršu-j jo smrtno kazen v posebnih lokalih, kakor nekake fizikalne eksperimente.
Rusija se je na mesto vsega tega že pred stoinpetdesetimi leti odrekla vsakemu napredku na tem «kulturnem« polju, odpravila je smrtno kazen ter mesto nje uvedla progonstvo v Sibir. In vso to dobo, 150 let, so vse te države, v katerih še dandanes obešajo, streljajo, giljotini rajo ter s sekiro in elektriko ubijajo ljudi, neprestano kričale na Rusijo ter jo pitale z «barbarstvom», baš zaradi pro-gonstev v Sibir! S tem krikom niso soglašali edino le vsi tisti, katerim so «kulturne* države v tej dobi, čeprav na najmodernejši način, vzele življenje ; kajti če bi bil kdo vprašal njih, oni bi bili gotovo glasovali rajši za Sibir, nego pa za smrt na vislicah itd.
Pa evo, sedaj nima Rusija več niti progonstva v Sibir, a v ostalem »civilizovanem* svetu se ostala vešala, sekire, giljotine in električni stroji za ubijanje ljudi. Na isto Rusijo kriče »kulturni* Evropejci neprestano, da je nenasitna grabežljivka, ki je nevarna občemu, «zlatenm* miru, in baš iz te barbarske Rusije smo začuli prvi glas za razorože-vanje in za mir med narodi... In tega glasu nočejo poslušati baš tisti, ki pravijo, da je Rusija rušiteljica miru, in ki sami z nasiljem davijo svobodo slabejših narodov .... Kje je barbarstvo doma?	*
čevanjem pozivov in vesti, nanašajočih se na rečeno slavnost, šel odboru na roko ! Tako, sedaj pa pridi neprijetna beseda : možje, ki imajo kaj besede v naših delavskih krogih, so o pravem času sprožili vprašanje, da-li naj se in kako udeležimo one slavnosti?! Soglasen odgovor delavcev pa je bil: ne! ! cTržaški rodoljubi* se pa niso hoteli smešiti, da bi hodili na take slavnosti brez vsacega mandata. In zakaj niso hoteli naši delavci l Tudi to so povedali naravnost. Zato, ker so na slavnosti pevskega društva »Ljubljana*, na katero slavnost so prihiteli v impozantnom številu kakih 600 glav, doživeli h u d o d e s i l u z i j o. A prosimo, ne pozabiti, da ona slavnost ni bila nika »narodno-napredna prireditev«, marveč je bila narodno-napredna stranka — kakor znano — v odločni opoziciji proti njej.
TRST 16. julija 1900.
«Slovenec» pravi, da so se »tržaški rodoljubi* radi kranjskih razmer »bali priti na vseslovensko delavsko slavnost*.
Nam je mučno odgovarjati na to očitanje. Bojimo se po vsej pravici, da bo zamere. Ali ker že «Slovenec» tako pritiska na nas, pa bodi izgovorjena neljuba beseda. Tisti «tržaški rodoljubi*, na katere misli «Slovenec», so že na shodu zaupnih mož narodne stranke leta 1894 dokazali, kako se nikogar ne boje, ko treba zastopati svoje nazore in se niso nic bali niti tedaj, ko so sedanji branitelji »Slov. lista* in tedanji referenti na istem shodu metali svoje strele v tržaške rodoljub e. Istotako se tržaški rodoljubi niso «bali» iti na vseslovansko delavsko slavnost. Nasprotno: naš list je. z dobrohotnim priob-
vode, da bi se umili, poklical je služkinjo, ki naju je sprovedla v zasebno stanovanje, kakih dvajset korakov od gostilne. Hišna vrata so bila zaklenjena ter so se odprla še le, ko je služkinja pozvonila ter se odzvala na vprašanje od znotraj.
Bilo mi je nekako težko pri srcu, ko sve stopali z gospo G. po strmih, temnih stopnicah. N h o tč so mi prihajale na misel povesti o skrivnostnih hišah, kjer so se godili tajni zločini. No, moj strah nikakor ni bil opravičen. Vrhu stopnic nas je sprejelo 14—16-letno dekle, domača hči, kateri je dekla povedala najino željo. Deklica je naju takoj prijazno sprovela v snažno sobo, kjer sve se umili ter si popravili lase. O tem se je gospa G. živahno pogovarjala z dekletom ter izvedela, da plača gostilničarjeva rodbina za stanovanje, 9 sob, na leto le, če se ne motim, kakih sto lir ! To je pač tudi znamenje, da slavna doba dela in življenja v Benetkah je — bila !
Dež je neusmiljeno padal dalje. Dežnik je bil torej neobhodno potreben, ako nismo hoteli biti mokri kakor miši, ali pa sedeti v kaki gostilni. Tudi gospa G. in soprog namreč nista imela dežnika. Ubrali smo jo torej zopet v glavne ulice ter mej potom pogledali
Politični pregled.
TRST, lt;. julija ltM)0.
K položaju. Pozornost našega političnega sveta je obrnjena sedaj v Išl, kamor se je podal ministerski predsednik poročat cesarju o položaju in o namerah vlade, da tako ali tako sanira politične in parlamentarne od-nošaje. «Neue Freie Presse* je izvedela, tla bodo tudi drugi ministri pozvani v Išl. Prc-cej soglasno pa javljajo listi, da za sedaj ni pričakovati nobene posebne akcije, v septembru pa da hoče Korber zopet sklicati državni zbor v — zadnji poskus.
Petelin na strehi nemške ljudske stranke se je zopet nekoliko zasukal po vetru od desnice. Sodimo tako po vesti, ki so jo lancirali v konservativnem »Linzer Volksblattu*, glasilu ljubega prijatelja in znanca Ebenhocha, in ki se glasi, da so se Cehi obrnili do parlamentarne komisije desnice z vprašanjem, pod kakimi pogoji bi bilo mogoče obnoviti staro desnico? Konservativci vidijo, ali vsaj delajo se tako, kakor bi videli v tem, da Cehi odjenjujejo, ter se rečeni list trudi, da bi dokazal Cehom, da so vse dosegli, kar je bilo možno doseči z ob-strukcijo ter da bi nadaljevanje obstrukcije ne imelo zmisla. In konservativni list izjavlja, da želi obnovi j e n j e desnice.
Ker pa se od češke strani odločno opo-rrka temu, da bi bili Cehi stavili tako vprašanje, si moramo pač misliti, da so gg. Ebenhoch in tovariši lancirali to vest, ali tla
so dali gospodu Korberju nekoliko migljaja i ^^—
v dvoje cerkva. Šli smo tudi čez velik zbočen most nad kanalom »Grande«, katerega tlak je bil ves popisan z velikimi belimi črkami. Enako je bil popisan tlak v vseh ulicah, trgih in na mostih. Prepričali smo se, da to ni nič drugega, nego reklama za volilne kan-I didate. Ali so prebrisane glavice ti Henečani ! Take »plakate« mora videti vsakdo, a z lahka jih živ krst ne more izbrisati. Da so bile | vmes tudi zabavljivke na naslov nasprotni-i kov, to je umevno. Enega teh so celo ime-I novali, kakor je bilo čitati na omenjenem mostu, »C r o a t o i n t e r n a z i o n a l e« ter j ga uljudno vabili — »fora«.
V neki temni prodajalni smo po dolgem mešetarenju kupili dva dežnika; mislili smo, da smo napravili izvrstno kupčijo. No, kmalu smo uvideli, da roba ni vredna svojega denarja . . .
Ogledali smo si izložnice prodajalnic. Glede teh pa ue prekosi Benetek z lepa kako mesto. Tu vam je nakopičenih prekrasnih dragotin in umetnin, fine čipke, razni kipi, okvirji, slike, starine, predmeti napravljeni iz školjk, znana benečanska steklen i na itd. — vse krasno, vse umetno. Seveda je vmes tudi mnogo »talmi«-zlata !
(Pride še.)
na pot v Išl, ali pa le zaradi tega, ker se je petelin na strehi slučajno malce zasukal in ga bomo jutri opet videli — drugače za-sukanega.
Mej tem pa sta se v Brnu sešla dva strankarka shoda: narodne češke stranka in nemške napredne stranke — in na obeh so odklonili jezikovne načrte Korberjeve. Cehi očitajo vladi, da hoče izvršiti le binkoštni program Nemcev in da se nje načrti nimalo
ne ozirajo na faktične odnošaje. Zahteve vsi eksperimenti ostanejo brez vspeha, pri-
sklicuje parlament, naj g« razpušča, naj Cehi ostanejo v obstrukciji ali ne, to ne spreminja na stvari čisto nič. Kriza ostane permanentna zato, ker je v zvezi z zistemom in ker je izišla iz istega. To so tudi sprevideli Hohen-wart, Taaffe in Badeni, ali niso mogli rešiti krize v zmislu tega spoznanja. Da-li je tudi Korber prišel do tega spoznanja, tega ne vemo. Zdi se, da ne. Tudi od njega ni torej pričakovati ni kakega vspeha. Se le potem, ko
Nemcev se seveda gibljejo v nasprotni smčri in so Nemci prepričani, da bo rešitev jezi-
dejo merodajni krogi do spoznanja, da treba najprej strmoglaviti zisLem in potem še le
že sfe svojo napitnico razkril to redakcijsko tajnost!! No, nadejamo se, da se gospod doktor ne bo srdil na nas ! Da, gospod dr. Zuccon je bil naš stalen sotrndnik in kar je pisal on, je kar žarelo v idejalnem rodoljubjii in je bilo jekleno po nepobitnih argumentih, vzetih iz zgodovine in iz sedanjih odnošajev tako, da so ljudje kar — ako nam je dovoljen ta banalni izraz — požirali, kar je pisal dr. Zuccon.
Dolžnost je torej temu uredništvu, da se na tem mestu šc enkrat iz srca zahvali
Media. To je bilo strašno pokanje. Vsa okolica je bila razsvetljena. V strašnobajni luči se je svetil ves grič proti sv. Alojziju in ves Kjadin. O vzrokih požara in o škodi, ki je nastala, pričakujemo podrobnega poročila.
Aretiranj«*. Po noči od sobote na nedeljo je policijski nadzornik Schubert v zagati Gusion aretiral Ivana Riccija iz Mon-dane (v provinciji Bologna na Italijanskem). To je oseba obče nevarna ter izgnana iz tostranske polovice naše države.
V soboto so aretirali tuk. mizarja An-
gospodu dru. Zucconu na toli izdatni pod-jdreja C., katerega dolže, da je neki dunajski
kovnega vprašanja možna le tedaj, ako se zdraviti. Koliko eksperimentov je še pričako-nemščina uzakoni kakor državni jezik. Go- vati, seveda ne vemo, ali enkrat bodo morali spod Korber vidi lahko, da je zastonj ves; nehati znjimi in to bo
trud, ko gredo pota vedno bolj narazen in ne
Italijanski glas
sreča Avstrije, o Slovanstvu.
morejo priti skupaj, ker leži vmes — kakor Rimski list »La Capitale« prinaša članek,
izvajamo na drugem mestu —- zistem!!	j |cj na oster način polemizuje proti nem- delu za"se> za 8VOJ° Prečastito rodbino in za »Igea« so mu podelili potrebno pomoč.
pori, a prosi ga zajedno, naj mu tudi v bodoče ne odtegne svoje blagonaklonjenosti. Umeje se ob sebi, da se tudi mi pridružu-
tvrdki izvabil pohištva ter jo oškodoval za 154o kron.
Z okna je padel v soboto osemletni
jemo krdelu prijateljev gospoda doktorja, ki Panajot Nikopulo iz ulice Carradori št. 10 mu žele obile sreče in sijajnih vspehov na ter se poškodoval na desni roki. V zavodu
narod, toli žarko ljubljen od njega.
8 stopnic je padel v soboto popoludne
Mestni svet tržaški je imel v soboto >letni Viljelm Grasso v hiši št. 24 ulice
Deželni zbor istrski. P oreška	škemu profesorju Schmollerju , ki je v
»L1 Istria« trdi, da še ni nič gotovega gledč	nekem svojem govoru na vseučilišču berolin-
kraja, kjer se snide deželni zbor istrski. De-	skem dajal duška svoji germanski prevzet- zvečer X. javno sejo, kateri je predsedoval! della Sealinata, kjer stanuje. Poškodoval s(
želni glavar istrski, g. Campitclli, je bil sicer	nosti. Italijanski člankar se čudi, kako more župan dr. pl. Sandrinelli. Vlado je zastopal je na nosu. Na zdravniški postaji so mu po-
telegrafičuo pozvan v Trst, ali po reški list ne	vseučiliški profesor iti tako daleč v svojem namestniški svčtnik Viljelm pl. Jettmar. ' delili potrebno pomoč.
ve, da-li je bilo to potovanje sploh v zvezi s šovinizmu in v svoji narodni zaslepljenosti, j Navzočih je bilo 34 svetovalcev, — Prečitali
Dražbe] premičnin. V poned. dne Hi.
sklicanjem dež. zbora! Poreški list meni, da da se drzne reči, da ga ni naroda na svetu, I in odobrili so zapisnik zadnje seje. Na pred-j julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled
so vsi že »siti« tega upiranja vladinega, da ki bi se mogel meriti z Nemci. Avktorčlanka log dr. Veneziana so odstopili magi- naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-
bi zagotovila udeležbo slovanske manjšine na ! v »La Capitale« govori potem o različnih drugih j stratu prošnjo Barkovljanov proti ustanovitvi vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin:
Iv nlici Madonnina in v ulici Molin a vento
razpravah deželnega zbora. Tako, »siti« so	narodih in prihaja tudi k Slovanom. O le-te h tovarne za vazeiin v Barkovljah m na
gospoda! Verujemo, da jim Slovani leže v	pravi: »Istotako možki-odločoo, kakor nem- i predlog dr. Morpurga prošnjo osobja	29, stekleni paloni, stroj, voziček in mnogo-
želodcu. Ali nikdo jim ne more pomagati in	ško, kaže tudi slovansko pleme, ki občinskega gledališča za dotacija. Dr. V e-	tere stvari; v ulicah Fortino 5, Giulia 11 in
njihov želodec bo moral prebaviti še marsikaj,	seje zadnje pojavilo v zgodovini, naraščajoči nezian je interpeliral o prodajanju pijač in	Fontana o, pohištvo: v ulici del Bastione 1,
sosebno ko pridejo — in priti bodo morale	razvoj. Ono ima v svojih rokah kraje in jestvin V prostorih slovenske Šole pri Sv.	mizarsko orodje in pohištvo: pri Sv. M. M.
— malce drugačne vlade, nego so bile do-	pravice ter se oglaša z zahtevami do terito- Jakobu. Župan je izjavil, da se je magistrat 203, - prešica; v ulici Mercato vec<-l.;o
sedanje. Će so že sedaj »siti«, ko se niti še	rijev, ki mu ne pripadajo ponikakem pravu, že bavil s to stvarjo ter da hoče o tem po-	1, pohištvo; na Korzu 2, oprema v zalogi,
začelo ni pravo obračunavanje, potem se si-	da, niti ne po brutalnem pravu pribojevanja. ročati tudi namestništvu. — Dr. Zanolla	pisarski stroji, tiskarske skrinjice, pecati in
gnorom odpira žalostna perspektiva za bo-	A1 i tudi slovansko pleme je polno je interpeliral glede nastavljanja uslužbencev	mnogotere stvari.
dočnost.	moči in polno zaupanja v bodoč- tramvajskih, ki da po pogodbi z društvom Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer
v . t . k . d v n o s t! c	morajo biti italijanske narodnosti in če mo-	ol> 7- uri zjutraj 27.5, ob 2. uri popoludne
mer T a^b "t U priobčuje uv^ien a. I j *°čemo - « <*anes prepirati z »La Ca-	flOČe (!!!) avstrijski podaniki, župan je izjavil, da	31.0 C°. Tlakomer ob T. uri zjutraj 7«H>
nek iz peresa Dinka Polite., ka- P^le« o tem, da-li Slovani posedujejo svoje	je že storil korake, potrebne v tem smislu,	Danes toplomer ob , ur, zjutiaj 2,.o C -
terega izvajanja kulminiraju v trditvi, da H-*- P° Pravu ali ne, kajti zastonj pro-	katere hoče sedaj ponoviti oficijelnim potom.	- Danes plima ob ().!(» predp. in ob 1 y
ob sedaniem ''istemu soloh ni misliti na povedujemo to našim italijanskim prijateljem.	Na dnevnem redu je bil predlog dele-	pop- i oseka ob o.,,4 predpoludne ,n ob
ob sedanjem zistemu sploh ni misliti na
saniranje odnošajev v Avstriji. Zistem treba Vsakako je pomembno, da resen italijanski gracije o pogodbi z vlado glede razširjenja - ... • . . - i .	. .. list oriznavn narodno moč in naraščamči raz- pristanišča. Delegacija predlaga, da k troškom
popoludne.
prekopicniti in potem bo še le možno misliti list P™«™ narodno moč in naraščajoči raz-	pr	-	,	T . w	aiF(lB,AT ;„ liw„lrt
na ozdravljenje. Saj bolezen tiči v zistemu: !™j Slovenstva in mu prisoja jednakopravno	tega razširjenja prispeva občina pol milijona! I/ka/ dohodkOT, stiosko. Ml pH O-
a kdor hoče zdraviti, mora najprej odpraviti -sto na strani Nemcev. Rimski dopisnik	kron, ako začne vlada takoj neka dela (raz- zenja .D.jask^ knhm e; v Prstu za solsko
vzrok bolezni in taje v Avsti^i - zistem. ^gmmer Tagblattac opaža k temu članku:	širjenje obali Grumu.a med pomolom Gin- leto 1899- 90^ Dohod k.: Od ^-kega le a
na člen XIX dr Sienkiewicza, Tolstega in druge slovanske	seppina in vinarskim pomolom, kamor pre-	Je ostal° *s,> kron ,n st- <SleJ *Jvn"
' \.ali ' avktorje čitajo v Italiji več, nego vseh nem-	^>žijo ribji trg). Svetovalec dr. Gairin- »ost« 1899. št. 151.) Dohodki, k. smo j ih že
iz jških in francozkili romanopiseov skupaj.	ge r se je izrekel za ta predlog ter je objavili v tem šolskem letu ... sicer 15. de-
rWne3oče-'UVedna- Vojna V južni Afriki. Zadnje vesti	predlagal neke podrobnosti, mej drugim cembra in 22. marca v »Edinosti« in v.IVi-
;;	bojišča v južni Afriki se nikakor ne ela-	12 metrov širok most čez kanal. Podpred- morskem listu«, znašajo 112o k in o* stot.
Za tem so še darovali : Arimatejsko društvo
Kaj pomaga sklicevati se žavnih temeljnih zakonov, če pa je centi stični zistem ustvaril take odnošaje, da je iz- ških in francoskih romanopiseov skupaj, vedenje ravnopravnosti
kopra vnost in sedanji zistem izključujeta
bojišča v južni Afriki se nikakor ne gl:
jeden druzega. Usodna pOgreška je torej/ako I «J° 1»"^»° » Angleže. Boerci imajo še tednik Rascovich je bil proti predlogu	.
hočejo jezikovno vprašLfe rešiti od vpra-i vedno v svoji oblasti višave pri Wonder- delegacije, ker da isti občino preveč obre- v Barkovljah JO k, g. na,nestu.sk; tajnik šanjazistema. Zistem sploh ne dopušča, da bi j boom» in l>ri Daspoortu. Angležko vojaštvo men,uje. Vendar je bil predlog sprejet skoro razpravljali o meritorični strani jezikovnega Je sla,)° preskrbljeno z najpotrebnejšimi rečmi:
varno zbolel.
vprašanja. Vso duševno energijo onih, ki zlasti obuvala jim primanjkuje. Mnogo vo-razpravljajo o tem predmetu, absorbuje vpra- Jakov mora masirati bosi. Med častniki z sanje o kompetenci. To ni slučaj, to je pre- Angležkega in častniki iz Indije ni prave računjeno tako, da po razpravljanju o sloSe* P opiraj o se, da je veselje. Razven kompetenci trpi stvar sama. Današnji zistem teSa l)a še javljajo, da je maršal Roberta ne-je od začetka sem nezdravo delo, ker mu podlage niso moralične. Ustvariteljem tega zistema treba priznati, da so mojstri v izvrševanju svojih namenov.
Vprašanje o kompetenci pa je tako-le : Čim hočemo izvajati člen XIX. državnih temeljnih zakonov, nastaja takoj vpra-
A. Rebek 10 lv, gospa Moraitini K, g. soglasno.	| Mihelič 4 K in g. Aleksander Martelanc 10
Potem so sprejeli predloge o nabavi K- Skupni dohodki 1289 K in 58 st. zemljišč in zasajanju vrta pri cerkvi sv.' Stroški: Za hrano se je plačalo vsega
Tržaške vesti.
Jakoba.
Svet. Br^tos je interpeliral, če je resnična vest v novinah, da je občinski k o n j e d e r e c prodajal meso crknjene živine za klobase. Zupan je ■zjavil, da dotična preiskava še ni zaključena.
Konečno so odobrili izdatek 672.560 K
i>TT Iv in 76 st.; dijakom za šolnino, knjige in druge potrebščine 1(5<> K in 4<> st. Skupni stroški: 1144 K in IG st.
Izkaz premoženja: 4o K 42 st.
Dijaško kuhinjo je obiskovalo povprečno 40 dijakov iz raznih krajev okolice tržaške.
Vsem blagim dobrotnikom bodi izrečena
za nove naprave v občinski plinarni in j najtoplejša zahvala, istotako slavnemu odboru 36.000 kron za gradnjo tovarne v izdelovanje j »Tržaškega podpornega in bralnega društva ,
ki je tudi to leto dovolil, da so smeli dijaki i obedovati in se učiti v društvenih pro-
V slovo gospodu dru. Zucconii. Mi-
nole sobote zvečer se je zbrala v čitalnični
dvorani družba kacih 70 rodoljubov, da zdru-	salm,>ka. šanje, da-li za izvedenje tega člena treba še ženi zakličejo temu velezaslužnemu možu, OU 9* uri 1>0 m" so zaklJ«čili sejo.	^
drugih naredeb in odredeb. K temu se hitro! kremen-rodoljulm, neutrudnemu delavcu in »Nclla patria de Rossetti lion si
pridružuje drugo vprašanje: kdo naj izdaja najblažjemu prijatelju svoj združeni: Z Bo-	Parlft <*lie italiaii«. Nedavno temu je
take odredbe — ali legislativa ali ekseku- gom! Gospod dr. Zuccon se je nu)gel uveriti	priSel v neko odvetniško pisarno mož radi
Še si nismo ta večer, kolik zaklad bratskih in prijateljskih	neke svo.ie pravne stvari. V pisarni in potem
simpatij ter najiskrenejega spoštovanja je imel	na razpravi je mož govoril le slovenski. Ime-
Trst, dne 15. julija 10O0.
J. \V a r t o.
tiva, ali parlament ali v.ada odgovorili na to vprašanje, že nastaja tretje : da-li te odredbe spadajo v kompetenco centralnega parlamenta ali pa v kompetenco de-
Vesti iz ostale Primorske.
noval pa seje —Rossetti! O krvava ironija! V domovini Rossettijevi se govori samo laški,
med tržaškimi Slovenci in Hrvati.
Stoloravnateljem je bil izbran gosp. dr.
žeinib zborov?! To vprašanje pa je spojeno Josip Abram. Prvi je gosp. dr. Rvba'f. na-	ali v domovini Rossettijevi je tudi Rossettije v, s še jednim, četrtim, vprašanjem : da-li je de- | zdravil slavljencu kakor narodnemu politiku, govore le slovenski! Xella patria «le Ros-želnim zborom, z ozirom na sestavo njihovo, [ potem dr. Pretner kakor pravniku, Mandic setti non si Pai'la ehe italian! Jedni govorč
smeti dati taka toli dalekosežna pooblastila?! j kakor bivšemu podpredsedniku »Del. podp.	laži' drugi jih pišejo, tretji jih tiskajo, naši Jiie 14. t. m. ol> :i. uri zjutraj v Roči nju. Tako vidimo, kako se meritorična stran j društva c, Gregorin kakor pridnemu sotrud- Italijani jih pa pojejo v svojih »narodnih« |qj tam Iiain pfgej0 namreč: Sestra posestnika
X Za ponesrečene v D o 1e nj a h pri Jelšanah daroval gosp. Fran Bekar, užit. urad. na Kozini 2 K in gosp. S. Skrinjar v Trstu 1 K.
X r o z n a n e s r e č a se je pripetila
jezikovnega vprašanja kar zgublja v kupu niku »Edinosti« itd. itd.; napitnic je bilo	pesmih! drugih vprašanj, večinoma juridiške nravi, j kar neštevilo. Iz vseh pa je zvenelo globoko Čitajte in — strmite ! Pišejo nam:
Oe pa juridiška vprašanja nadvladajo poli-i obžalovanje, da tržaški Slovenci zgubimo ta-	Dne 12. t. m. sta šli Sancin Marija in San-
tiška, nastaja labirint. Takov labirint imamo i kega moža, zajedno pa rodoljubno uverjenje,	cin Antonija v prodajalnicogosp. M. na oglu
da je gosp. dr. Zuccon po svojih vrlinah	ulic Barriera in Madonnina. Hoteli sta ku-
sedaj v Avstriji.
Člankar v »Agramer Taglattu« trdi, da se moramo povrniti k staremu : obnoviti treba zopet zgodovinsko federalistično stranko. Besede o avtonomiji in jednakopravnosti so le eksperimenti, ki ne dovajajo do cilja. Dokler bo sedanji zistem, ne bo ne avtonomije in ne jednakopravnosti. Le strmoglavljen je zistema more pomeniti oz d r a v l j e n j e. Potem pride rešenje jezikovnega vprašanja samo po sebi. Taaffe je menil, da je v punktacijah, sklenjenih med Nemci in tedanjimi reprezentanti naroda češkega, vrhunec modrosti, Korber pa je iskal odrešenja na konferencah. Razmere pa so postajale vedno bolj napete in danes sploh ni več nade na zboljšanje. Naj Korber
kakor ustvarjen za mesto, kamor odhaja, za delo v odrešenje milega mu naroda-trpina v Istri. Zabava je bila veleanimirana in jo je sosebno poveličevalo krasno petje oddelka »Slovanskega pevskega društva«. Družba se kar ni mogla razi ti in je sedela zbrana pozno v noč. Gospod doktor je torej ponesel seboj v Pulj — o tem smo uverjeni — najblažje spomine na svoje bivanje med tržaškimi Slovenci. Pa tudi vsem okoličanskim Slovencem je bil velesimpatična oseba, znana jim po go-
piti nekaj obleke, a namesto tega jo je neki uslužbenec — ker sta govorili slovensko — začel zmerjati z besedami: »Cosa la parla sta lingua de porco, ehe non la posso sentir!
I. Ipavca je natočila steklenico špirita ter jo postavila na sod. O tem sc je steklenica preobrnila in špirit se je razlil po ol>ieki. A ker je imela v roki svetiljko, je prišel špirit v dotik'o z ognjem, zbok česar je bila revica v hipu vsa v plamenu. Y strašnem obupu in ob I >olestnem kričanju je drvila k vodotoku, oddaljenem kakili 40 korakov-. Položila je glavo pod cev nadejaje se, da voda pogasi ogenj.
Noi siamo Italiani e non vogliamo la lingua i Ali ni jej bilo pomoči. V par hipih je zgodi porco. Ande in ščavaria perche in questa j rela na njej vsa obleka in dekle je bilo strašno
bottega non si parla ehe italian«!!!
Po slovensko bi se to reklo : Kaj govorite ta svinjski jezik, katerega ne morem slišati. Mi smo Italijani in nočemo svinjskega jezika. Pojte v deželo sužnjev, ker v tej pro-
vorih na raznih shodih. Res, hitro, kakor 1 dajalnici se govori le italijanski.«
malokdo, se je bil gospod doktor aklimati-ziral v Trstu. Govoril je na shodih, delal je v društvih in pisal — v »Edinost«. Cemu naj bi tajili to, ko je gosp. dr. Gregorin itak
Da pa ne bo nobenemu krivice, moramo povdariti, da gospodarja ni bilo v trgovini.
Požar. V nedeljo v jutro je gorelo v tovarni mirodilničarja Frana Mella v ulici
ožgano. Ljudje, ki so čuli nje strašno kričanje in videli zunaj svitlobo, plamen, ki se je za meter dvigal nad njeno glavo, so prihiteli na pol oblečeni. V prvi hip so menili, da ss je vžgalo kako poslopje, a misliti si morete njih grozo, ko so videli, kaj se je zgodilo. Njih groza je bila tem veča, ko so videli, da ne morejo pomagati. Onesveščeno ponesrečnico so prenesli v postelj, a duhovnik je pri hi tel s sv. zakramenti. Po G-urnih strašnih mukah
je nesrečno dekle izdihnilo Jsvojo dušo. Ljudje lika množica jo je svečano pozdravila. Mesto božji, bodite previdni, ko imate posla s ta-|je v zastavah. Zvečer je bila v čast gostem kimi nevarnimi tvarinami! Pred vsem pa — , serenada na morju.
ne pite — špirita ! ! L.	REKA IG. (K. B.) Včeraj popoludne X Sežanski podružnici družbe je bila v javnem vrtu sijajna ljudska vese-s\. Cirila in Metoda so darovali: prec. lica, katere seje udeležilo 10.000 oseb. Gu-gospod Matija Sila, dekan v Tomaju, kakor verner grof Szaparv je pogostil angleške raor-Ciril-Metodov dar 5 kron. Lucija Žibrna 1 narje. Zvečer je bil pri guvernerju dinć za 70 krono in Frančiška Sonc 60 stotink. Gč. Ivana oseb. Guverner je naglašal v svoji napitnici Gombač, preostanek prodanih razglednic 3 j mnogostoletno prijateljstvo angleškega in mad-krone. j žarskega naroda. Lord Beresford je pritrje-- j val temu ter omenjal sorodnih lastnosti oger-
Vosti iz Kranjske. |skega kralja in angleške kraljice. Napil je
* Osebne vesti. Ker je ces. svetnik g. Ivan Murni k z ozirom na svojo bolezen'
tudi grofu Szapariju.
Nesreča na planinah.
. , , ,	LIENZ 15. (K. B.) Turistki, kateri je,
izstopil iz dež. solsk. sveta, je dez. odbor iz-	, .	.
. ,	i t-, m »	kakor smo javili, zasul plaz v blizini »praske
volil dežel, odbornika g. dr. J*, lav ca rja	( „
svvjim zastopnikom v deželnem šolskem svetu.
Gimnazijski učitelj v Kranju g. dr. K. O z-vald je premeščen v Ptuj. — Mestni živi-nozdravnik g. J. Rojer v Ljubljani je imenovan o. kr. okr. živinozdravnikom v Litiji. Okr. živinozdravnik v Radovljici g. R. G a 1-loken je premeščen v Ljubljano, na njegovo mesto pride gosp. H. T u r k ir Ljubljane.
+ Drž a v n a p o d p o r a. Naučno mi-
Koce«, sta Helena \Vitte in Meta Rademacher iz Berolina.
Narodni praznik na francoskem.
PARIZ 14. (K. B.) Zvečer je bilo mesto sijajno razsvetljeno ; na cestah je bilo mnogo naroda. Na mnogih mestih so plesali na prostem. V kljub velikanskemu prometu ne javljajo nobene večje nesreče. Okolu 11. ure je nastala o zjedinjenju rue Rivoli, rue Rovale in trga de la Concorde velika gnječa;
V neko angleško kolibo je padla granattera ubila enega moža in dva ranila. Prošlo noč so Japonci zopet odbili hud napad kitajskih pešcev na severozapadni del naselbine tujcev. Oddelek 2000 mož zveznih čet, sestavljenih iz angleških in angleško-azijskih topničarjev in pomorskih vojakov, nemških in japonskih pešcev in konjenikov ter iz oddelka japonskih topničarjev-jezdecev je šel najprej proti jugozapadu, se obrnil potem proti severu in popolnoma razpršil sovražnika, dasi je isti dvakrat. poskusil, da bi" se odločno uprl. Japonski,
jagnečje skaderske po 166 frankov, 200 grške neoprane razne po 100 do 10K K, 70 Samsunske po 96 K, 200 levantin-ke, albanske in grške po 1^0—1^4 kron za <].
Les: Položaj na ;zvoznih trgih trden: vsled tega se je spremenila tudi tendenca našega trga. Lastniki nočejo popuščati v cenah.
Denarni trg.
Položaj na javnem dunajskem trgu je nespremenjen. Bančni akcepti prve vrste so notirali koncem minolega tedna 4l/t	V
angleško-azijski in britanski topničarji so potem j Berolinu je privatni	diskont zopet padel ter
obstreljal: zapadni arzenal, katerega so Ja- je znašal v isti dobi	-»'/h0/u-ponci vzeli v naskoku, a ga potem moral1 zopet zapustiti.
nisterstvo je za kmetijske tečaje in šolske
i •	• r i i • • - i - kakih 100 oseb je bilo poškodovanih. Snra-
ki so v zvezi z ljudskimi šolami na	ji	i
vrste, Ici so v zvezi z Kranjskem, za tekoče leto darovalo 600 kron podpore.
* Kmetij sko-kemičnem u preskus e v a 1 i š č u za K r a n j s k o v L j u-bljani so poslala oblasti, društva in zasebniki od 1. januvarja do 80 junija 210 predmetov v kemično oziroma bakteriološko ali mikroskopsko preiskavo. Od otvoritve, t. j.
vili so jih v bližnje kavarne, kjer so jim podelili zdravniško pomoč. Razven ene žene, ki je težko poškodovana, je mogla večina ranjencev it: domov.
PARIZ 14. (K. B.) O priliki narodnega praznika je mesto krasno odičenp z zastavami.
Korejski poslanik na Ruskem.
PETROGRAD 14. (K. B.) Novoimeno-
od Ki. avgusta 1898., je dobil ta zavod 710
i__j	.	i	.	vani poslanik Korejski Cin-Piomu je izročil
predmetov v znanstveno preiskavo m te ve-	'	•>	J
x-__ u- • i i	*	- i i carju svoje akreditivne listine.
činoma iz Kranjske. Iz tega je razvidno, da -	J
Državni svet ruski. PETROGRAD 14. (K. B.) Car Nikolaj
je bila ustanovitev tega zavoda jako potrebna, j * N a d v o j v o d a Josip F e r d i n a n d je prišel minoli petek zvečer povsem ineognito Je potrdil predsednike in ude državnega sveto
Trgovina in promet.
Tedensko tržno poročilo.
V Trstu, dne 14. julija 1900.
(Cene vseh predmetov veljajo brez carine.)
Kolonijalno blago. K a v a : Prošli teden so na našem trgu cene kave zelo omahovale, to pa poglavitno vsled okolnosti, da se je menjični kurz v Brazilu zopet nenavadno zboljšal. Nekega dne je dosegel 14 y 4, potem pa je naglo padel na 12lf.,. Pošiljatve za poskus njo so poskočile za 4 šilinge, a koncem tedna so zopet padle za onoliko. Merodajni trgi so sledili temu gibanju; povsodi so sklepali velikanske kupčije. Cene so v obče poskočile za dve stopinji, katerih ena je zadnje dni tedna zopet zgi-nila. — Na tuk. trgu je bilo tudi mnogo povpraševanja ter so cene porastle za 1—2 kroni od 50 kg. Promet je bil živahen glede konsuma in spekulacije. — S trga
Poročilo ravnateljstva ..Trgovske-obrtne registrovaue zadruge v Gorici*4 z neomejenim jamstvom, za opravilni mesec junij 1900.
1.	Število zadružnikov dne 1. junija 190O.
Naraslo tekom meseca za Padlo tekom meseca za število zadružnikov dne 1. julija znašalo je
2.	Število deležev dne 1. junija Priraslo deležev tekom meseca Odpadlo „
Število deležev dne 1. julija znašalo je .•t. Svota vplačanih deležev do 1. junija
i r>;>2
ir>5H
TiTišT
-28
3111»
kron.. 2S33li<»*18 t^kom mesecu 127f»0'6<>
izplačanih Svota vplačenih
deležev 1.
kron "2t»."»Si;i s 1
933000-
Svota podpisanih deležev po * »i M > K. dne 1. julija
Predujmov je bilo izplačanih l. junija „	<J81742*&"»
Priraslo tekom meseca ..	31102 7*2
Odplačalo se je „ r -	1537IS10
Stanje predujmov dne 1. julija. kron	fii)74l'>7*47
v Ljubljano obiskat nekaj častnikov kranjskega pešpolka, s katerimi je šel drugi dan na lov na Gorenjsko.
Ruski gostje v Ljubljani Minoli
za drugo poluletje.
Ustaja na Kitajskem.
LONDON 14. {K. B.) Guvernerju v Shaantungu javljajo iz Pekinga, da je gene-
petek je došla v Ljublano iz Peterburga od- ral Tung dne 7. t. in. bombardiral še ostala lična ruska rodoljubkinja, gospa 1) u r d i n a poslanstva ter se jih polastil. Li-Hung-Canga
je bilo vzetih loOO vrec kave Santos «good
.	5. Dopolnilni zaklad znašal je 1. junija
averaa^e* gotove in na morju po ob do	, , , - , „„ -
_ _ _ & ' 1	Tekom meseca doplačalo se je
57 K, 750 dto «fine averaee* po 58 dol . , ...	11 i .
J	I ^tanJe dopolnilnega zaklada dne
59 K, 1500 dto Superior po 59 do 00 K,! | julija.
in 250 dto Prime po 61*50 za 50 kg. — H. Do konca meseca prosilo je !<>"»»; Na skladiščih se nahaja 11.082 4 kave. j prssiteljev za predujme v znesku Poper : Položaj zelo trden z ras točo tendenco ' Dovolilo se je Prodajalci nržijo blago krčevito. Cene : poper Singapore K. 74.—75—
65253-48 3-282 20
kron G.S.">;J">-US
z d.ema svojima nečakinjama. Ob tej priliki pričakujejo te dni se je zbrala v mali dvorani »Narodnega doma« pojde v Peking, večja privatna družba ter seje pelo in igralo.
v Shanghaiu, odkoder i
Tellicherrv Batavia Penang C Penang D
73 — 73.50 70.—71 — 69.50—70 68.50—69
130112;;-n;
I >98.327'4 H45002-81 247281 92 17093-10032-17
LONDON 14. (K. B.) »Daih* Exspress« Piment. Položaj kaže dobre nade za bodočnost. Prodajalci so povišali svoje zahtevke. Cena v obče 40 K. —
kružka so o tej priliki dokazali lep napredek kališča šest topov in pri neki vili nadaljnih Cassia lignea. Vedno trdno, povpraševanje
šest. Odtod streljajo neprestano ter nas pre- živahno. Izbrano blago je veljalo 54 K,
kron
Izpregovorilo se je tudi nekaj prav rodoljubnih j javlja fine 9. t. m. iz Tientsina : Včeraj so besed. Mej družbo navzoči členi ruskega Kitajci postavili pri neki hiši v bližini dir-
v učenju ruskega jezika.
Postajališče v P r e s e r j i (nad Lju- | ganjajo iz ene pozicije za drugo. — Rek: bljano) ni bilo odprto dne 1. julija, kakor je ' pod Tientsinom ni več plovna, ker so Kitajcj Klinčki: zanemarjeni, brez kupčije. Cena 50 bilo naznanjeno s prva, ampak bo dne 22. t. ! gornji del reke odveli v drugo strugo. Zna- kron. m., tn je prihodnjo nedeljo. Mej občino in i ten del železnice je v oblasti Kitajcev.
mej derekcijo južne železnice so bite namreč
RIM 14. [K. B.) Danes predpoludne je
navstale diference radi ponočnih vlakov in i odišla stotnija bersaglierov v Neapelj, od ko-j vsled tega seje odprtje zakasnilo. Končno pa der se odpelje na Kitajsko. Narod jih je ob je tudi v tem oziru ugodeno občini in bodo odhodu živahno pozdravljal.
vznesku
Izplačalo
7	Hranilne vloge znašale so 1. junija Vložilo se je tekom meseca Izplačalo ^ „
Stanje hranilnih vlog dne 1. julija, kron 2;">l:t t2 T'> v — knjižicah povprek po — kron — vin.
8	Gotovine v blagajnici 1. junija Svota prejemkov tekom meseca Svota izdatkov tekom meseca Saldo v blagajnici dne 1. juiija.
9	Denarnega prometa blagajnice v mesecu juniju
Hranilne vloge se obrestujejo Lastna glavnica v vplačanih deležih K. 2958G1 84 Zaupana glavnica v hranilnih vlogah K 254342-7"»
Sladkor: Položaj se ni spremenil niti na žil- j Razmerje i9: 25:
Predujmi vračajo se v enem ali več tedenskih
I obrokih z obrestmi vred po dogovoru. — Posojila
291U-30 842G3-10 80201.92
živahno. Izbrano blago je veljalo novi Standard 50 K.—
kron 6977-4S
kron l<j44t»5-t)2
po 4l/3'V0
na postajališči ostajali vsi poštni in oba lo-
PETROGRAD 14. (K. K.) Iz Zabo-
kalna vlaka. S tem je končno rešena prošnja rovska javljajo : Oklopnica »Petropavlovske« občine Preserje, ki seje vlekla skoraj 3 ranjenimi Rusi in tujci je prispela v Taku. leta. Z 22. t. 111. si že lahko vsakdo ogleda Dve bateriji kozakov čuvata mandžursko že-
znamenite stavbe novih mostov čez Ljubljanico. Mostov" so oddaljeni od postajališča 5. minut. Ta nova postaja je posebno prikladna za izletnike na »Žalostno goro.«
* Osebna vest. Poštni asistent g. Anton Bučar v St. Petru na Krasu je premeščen v Ljublano.
Vesti iz Štajerske.
— Kako nestalna je človeška slava izkuša na lastnem mestu dr. Ste-pisehnegg v Celju. Se nedavno je bil ta mož obožavan slavljenec celjskega nemčtirstva in v posebno zaslugo se mu je štela okolnost, da je tast velikega nemškega kričača Wolfa. No, sedaj je temu ponosnemu možu ljudstvo naenkrat obrnilo, hrbet in kakor ga je preje obožavalo, tako ga sedaj preganja in ponižuje. Na magistratni deski pa je bil razglas, da se bode dne 14. t. m. dru. Janezu Stepischneggu razprodajale vse njegove premičnine, ker baje noče plačati štibre. Kako minljivo je ljudsko obožavanje in slava !
Loterijske številke izžrebane julija :
Trst	22 74 31
Line	41 42 45
Inomost	32 6 62
leznico. Na utrdbe v Tientsinu in v arzenal so spravili najboljše tope. Vojni svčt je sklenil, da se hoče omejiti na to, da obrani Tientsin in zvezo s Takuom.
LONDON 16. (K. B.) »Times« javljajo dne 13. t. m. iz Hongkonga : Li-Hung-Cang je danes ukazal vodji »črne zastave«, da koraka s 50.000 mož v Peking.
Isti li«t javlja dne 8. t. m. iz Tientsina, j da je general Aleksejev prispel ijekaj. Ope-! racije je ves »lan vodil general Fukushina, kateremu je stal na strani general Dor\vard.
»Dailv Ex press« javlja včeraj iz Shan-ghaia: Vsi tujci iz pokrajine Phekiang so pri bežali semkaj. V pokrajinah Hupei in Horfan so zadnje dni pomorili v najstrašnejših mukah 20.000 kitajskih kristijanov. Mnogo tisoč bokserjev koraka proti \Vai-hai-vaju.
nanjih niti na trgih v notranjosti ; tudi
cene so ostale skoro iste. Povpraševanja je i na kraj5i ^ nu menjico se obrestujejo po dogovoru, bilo malo, promet neznaten. Danes položaj 1 ravnateljstva je vsak petek ob <i. uri zvečer, trden o naslednjih cenah :
Za gotovo blago v tranzitu, voznino prosto v Trstu s škontom 2°/0 : Centrifugalni pile ... 28 lls—30 Ve K
Melis-pile...... 29 ——29 7~ „
Concassč.......28 s/4— 29s/4 „
V	klobukih po 1.80—2 kg. 30---31— „
V	kockah v zabojih po 25 in 50 kg......31.%—33.—
Za naročbe julij-avgust : Centrifugalni pile . . . 283/t—29.1/, K
Melis pile......29 7t— 29.7," „
Za naročbe oktober-decembcr in novem-ber-marc :
Centrifugalni pile
■--27.7,
dne 14.
21 36 11
i t 82 14
Brzojavna poročila.
Angležko brodovje ua Reki.
REKA 14. (K. B.) Druga divizija an-gležkega sredozemskega brodovja pod poveljstvom contreardmirala lorda Reresforda je prispela danes popoludne v našo luko. \ e-
K
Melis.......27 28. K
Iz notranjosti je od <>. do 12. julija došlo po železnici 24'500 q (proti 14*200 q v isti dobi lanskega leta). — Zaloga je znašala dne 11. julija 145*000 med njim: 140.861 q na skladiščih (V isti dobi lanskega leta je bilo vse zaloge 79*300 q, in sicer na skladiščih 77.645 q).
Gibanje bokserjev napreduje brzo po vsej Cercalije. Trg miren, v cenah nobene spre-
deželi.
PETROGRAD 15. (K. B.) Iz Odese se je odpeljala ekspedicija rudečega križa z lazaretom 200 postelj, primernem številom zdravnikov in usmiljenk v vzhodno Azijo.
PETROGRAD 15. (K. B.) Kontread-miral Skridlov je imenovan načelnikom brodovja v Tihem oceanu.
PETROGRAD 15. (K. B.) Ruska br-
membe. — Prodalo se je 1500 q turščice levantinske po 11*20 do 11*60 K. Zaloga znaša 550 q pšenice (350 q na skladiščih), 14.020 <{ turščice (13.620 q na skladiščih) in 300 q ovsa.
Bombaž: Trg nespremenjen, nobenega prometa.
Moka: Še vedno malo prometa, cene nespremenjene. ]
3C pohištva vsake vrste
Alessaniro Levi Minzi v Trstu
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bosrat Izbor t tapetarijah, zrmlili in slikah. Ilustriran cenik gratis iu franko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunao.
Velika zaloga
soliinep pMštjajnajera
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg San Giovaniii hšt. 5. (hiša Dlana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo.
zojavna agentura je izvedela, da je vest Južno Sadje. Trg medel, /lasti glede poma-Reuterjeve poslavnice iz Shanghaia, da se ranč. Prodalo se je 4000 zabojev limon
vojske
siciljskih po 3 —12 K, 600 zabojev pomaranč pitijskih po 3—8 K in 1000 zabojev limon ptiljskih po 6 —10 K za zaboj.
bliža Pekingu 30.000 mož ruske severa, popolnoma neopravičena.
LONDON 16. (K. B.) -Reuter« javlja dne 9. t. m. iz Tientsina : Včeraj popoludne Volna. Iz potrošnih dežel prihajajo nevesele so Kitajci na strahovit način bombardirali vesti ; ni nobenega prometa, ker so cene zlasti kolibe zveznih čet in glavni tabor istih previsoke. — Prodalo se je 90 zavitkov
J
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC
pri cerfcvi sy. Petra (Piazza Rosario pod llodsko šolo)
priporoča svojo
bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke
PoStue naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Joaip St&ntič
čevlj. mojster
Javna zahvala.
Xaš sovašcan Anton Malalan je dn<? 13 t. 1. umrl naglomu, na košnji trave Njegov gospodar, gosj>. Ivan Marija Ferluga-Pagos v. Grete je prišel spremit pokojnika k večnemu počitku in je tudi dal pokojnikovi vdovi izdatno materijalno pomoč.
Za ta čin usmiljena zahvaljuje se mu najiskreno zapuščena vdova in vsa Hanovska vas.
V	Banah, dne 15. julija 1000.
V	imenu vseh:
J ust Hvo vat in.
isce za svojo pisarno
Dr. Matej Pretner, advokat
Delavsko konsumno društvo"
pri Sv. Jakobu
priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svojo
če vanje vseh trtnili mrčes o v in uši j, vseh žuželk na sadnih in drugih drevesih, ze-lenjadi in cvetljicah.
Navodilo za rabo „Agricola" pošilja franko
Tovarna ila R Eeierl k C,o
TRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST.
ZASTOP IX ZALOGA na Gorskem pri g. Frideriku Primas v Gorici, Travnik 16 (v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar.
ulica Concordia štev. 1 a (vogal ulice Vespucci)
toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno,!
vipavsko belo vino ter Šteinfeldsko pivo 1
*	'I
T. vrste. Izvrstna kuhinja vedno pripravi jenja. Za družbe so posebne sobe na razpolago.
Na obilno obiskovanje uljudno vabi
Odbor.
Trpv.-obrtna »trovana zailna
z neomejenim jamstvom.
V GORICI, semeniška ul. št. 1., I. iiadstr.
--
Obrestuje hranilne Tloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, na-
V Trstu, Via Cassa di Kisparmio 7. vadne po 4 V/o "in vloge na Conto - corrent
_____ j>o 3.60°/o- Sprejema hranilne knjižice druzih
' zavodov brez izgube obresti ter izdaja v za-1 meno lastne. Rentui davek plačuje zadruga | sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 1 Oletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo de-; lež po 300 kron po 1 krono na teden, ali je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uni- : daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom j položnic na čekovni račun štev. 842.366.
Uradne ure: od 0—12 dopoludne in 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih rod 9—12. dopoludne.
A|gri©ol
patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji
ki je mehko kalijsko milo rastopljivo v mrzli vodi
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po X nvč. za besedo; za večkratno insercijo psi se cena piimerno-zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
Zaloga likerjev v sode i h
Perhauc Jakob
in buteljkah.
ulica Ac<jue<lotto S-Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Krčme.
Dsvinonil/ FfOn ima gostilno v ulici Ireneo
rUlUUMIK ridll §t 2 ^1 istrsko? dlli.
matinsko in belo vipavsko vino ter Šteinfeldsko piva vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Oblivala.
nCMfll ID IDI zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne in sladeidarne.
H. Stibiel
Dr. JOSIP MARTINIS
____—_—————————__——_———
Išče se mladenič
za neko trgovino z pohištvom. Vešč j mora biti slovensko-hrvatskega in i ta-j lijanskega jezika v pismu in besedi. —1 Ponudbe na upravo Edinosti".
Narodna šivilja
Za izdelovanje ženskih oblek vsake vrste, kakor tud: perila, se priporoča si ovan- ^ skim krofom, vdana
Sombač Ivanka
Uliea IJoselietto štev. 1. IV. nadstr.
Nikaka skrivnost ni več,
da s: napravi vsa I-do ti« ima sam brez vsake priprave in ležnve imjfineje likerje po franeosk«*m zi~t» um s ponn»ejo ekstraktov, ki stanejo za im 5 litrov likerjev : TrO-pinovec, Absint. Vermut, Ruski peiinovee, Češki liker. Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum. Češnjevec, Alaš. Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec. Char-treuse, Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico : po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pri-denem navodilo kako napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, se eene mm^o znižajo.
Anton Rukavina
TRST-Via Belvedere št. 23.
Piazzetta S. Giaeonio ;t. 3 [Corso) filijalka ulica Hiborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokamlov, konfetov, raznovrstnih aladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan več-.. .. . ! krat pečen fin in navaden kruli se razpošilja po po-doktor vsega zdravilstva in specijalist _ godl>i in naročilu franko na domin trgovcem v za očesne bolezni	razprodajo.
uliea Valdirivo štev. 3. I. nadst.
Sprejema na domu vsaki dan od 8 do 83/4 zjutraj in od 1 do 2 popoludne in eventnelno svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema
tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna, od 4—o popoludne.	___________ r
ulica Conti st. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno fino pecivo za vsakovrstne-praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cen ji. trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna.
Jak. Perhauc
Ulica Stadion st. 20, pekarna in sladčičarna.
Ivan Pahor
TRST
Hruške
in drugo sadje se kupuje na javni tehtnici (Pesa pubblica) Via Torrente štev. 32.
Tam je za vinogradnike tudi zaloga
žvepla in modre galice
Spoštovanjem
Alojzij Grebene. pran \\\]\y
Kavarne.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarni »Commercio« in»Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
SAUNIG & DEKLEVA
GORICA - ulica Mnnicip 1. - MHICi
(Mehanična delavnica v Nunski ulici >t. ir>.)
imata v zalogi na dobroti in trpežnosti neprekosljive ;ivalne stroje „PFAFF", kakor tudi raznovrstne druge stroje za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in stroje za umetno vezanje (Strickerei); nadalje velik izbor dvokoles iz prvih avstrijskih in inozemskih tovarn in sicer od 90 gld. naprej.
Vsaka konkurenca nemogoča!
odličnim spotovanjem
Trgovci.
Ulica Barriera vecchia št. prodajalnica vsakovrstnega manifakturuega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Oglje i 11 drva.
v ulici del Torro Stev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim !
-
i	311in na par.
* Valentin Skočir r3» nl
g Muha Josip

Se toplo priporočata z udana
Sauni g & Dekleva
Carl Greinitz Jfeffeti
Pohištvo.
Prva slovenska loga zaznovrstnega
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po. načrtu. l>elo fino in trpežno, cene brez konkurence. Za m no. ob roj ne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu iu na deželi v smislu gesla „svoji k svojim.- Andrej Jug v Trstu ulica (zadej c- kr. deželne sodnije.)
V Gorici.
Lucia 14
Spedicijska poslovnica
Gašpar Hvalic
v Gorici v ulici Morelli št. 12-
se toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in i pohištva v vse kraje.
Xov zaprt voz za prevažavje.
Postavljenje nepoškodovanega blaga se zagotavlja.
M. AITE
Trgovina maiiifakturnega blaga
Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal Via S. Lazzaro št. S.
Čast mi je javiti slavn. občinstvu in cen j. odje malcem. »la »em prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za spomlad in poletje in sicer: črne in barvane usovij. za moške obleke : velik izbor snovi j za ženske kakor : saten, perkal. pike za obleke in bluze v lepih risanjih. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, maje. ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti: bele in barvana zagrinjala na meter in gotove.
Drobnarije za kroja-e. kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke.
Naročbe za moške obleke po meri z največjo očnostjo in natančnostjo.
Velik izbor blaga za zastave iu narodnih
trakov za dr« stveuc znake.
Vse po najnižjih cenah.
Nadejaje se tudi v prilioluje podpore cen odjemalcev in «1 občinstva, beležim se najuljudnej
M.. Aite.
n *
Na Corsu štev. 33.
podružnica Trst. Piazza della Legna 2.
H
n
K
n
X
n
n *
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
W predmetov za stavbarstvo
traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč
peči in štedilna ognjišča
Miiijsfco, namizno in Mšno opravo, železne metile m pred ognjem varne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
i n x
K K
i n n n n n
K X X X
Civilni in vojaški krojač.
.. . . .. j&v vsakemu koj razumljivi c. kr. mmmi kron ^ Wli
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. i l n.
ima izborno zalogo vsako vrste blaga za ohleke iz { inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plasćev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
Voščene sveče.
svečar v Gorici ulica Sv. Antona št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelnejra voska. Za pristnost jamci s 2<MK) k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbniŠtvom ter slavnemu občinstvu.
J. Kopač
Tovarna nadplatov theili tvorni-
ško zalogo usnja in podplatov, vse potrebščine za čevlarje, sedlarje, knjigovez*-, itd ter glavno zaloge voščila (biksal družbe Cšv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima trvdka Ivan Drufovka (iorica Travnik o Filialki v Komnu in Sežani. Ceniki zastonj in franeo naročila točna.
Gimnazijski konvikt
Benediktinske ustanove pri Sv. Pavlu na Koroškem. Polletna penzija 280 kron.
Javni višji gimnazij.
Pojasnila daje predstojništvo konvikta. Pok za vsprejemno skušnjo : 15. julij in 17. september.
Pohištvo i 11 meblji.
Novoporočenci pozor!
Velika zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi ta pecari jam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko »padajočih del. Anton Breščak, Gorica, Gosposke ulice >tv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Vll-pJ-IJudici dello Scogliol se odda v w t3« UDU najem stanovanje, obstoječe iz dveh sob in kuhinje. Ponudbe na upravo »Edinosti«.
„EDINOST"
se razven že v vseh znanih tobnknrnah prodaja tudi v novi tobakarni g. Bruni v ulici Martiri .št. 12.