Naslov — Address: “NOVA DOBA” fill? St. Clair A ve. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) Pomlad je čas delu v naravi; naj ho ludi tas dela in rasti za mišo J. S. K. Jednoio! (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION ■---—■ - - - - - -■ . — i . — - ... — . — A* Second Cia«« Matter April 15th, 1926, at The Po*t Office at Cleveland, O, Under The Act of March 3rd, 1870. — Acceptance for; mail in* at special rate of postage, provided for in Sectii m 1103. Act of October 3rd, 1917, authorized March 18th. 19 25 VOLUME III. — LETNIK III | ' 24■ — STEV. 24. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JUNE 15TH, 1927. — SREDA, 15. JUNIJA, 1927 (Piše dr. Jos. V. Grahek, vrhovni zdravnik J. S. K. Jednote.) Ta mesec bodo astronomi nenavadno zaposljeni. Prva zanimivost na nebu bo popolni lunin mrk 15. junija ob 3.13 zjutraj, vzhodni čas (torej nekaj ur prej, predno bodo te vrstice tiskane). Mrk se začne ob 1.43 po polnoči in se konča ob 5.05 zjutraj. Viden bo povsod v Združenih državah. Druga znamenitost bo prihod Pons-Winnecke kometa, ki bo najbližje zemlji 26. junija. Ta komet nosi ime po dveh zvezdoznancih, katerih eden ga je prvi zasledil in označil v astronomskih beležkah, drugi pa je pronašel njegovo perijodično povračanje v bližino naše zemlje. Na obisk prihaja “visoki gost” približno vsakih šest let. Na Yerkes observatoriju so ga s pomočjo močnih fotografičnih aparatov že opazili 27. februarja. Od takrat se nam vedno bliža in potuje zelo hitro. V noči 26. junija bo zemlji najbližje in bo od nas oddaljen “samo” 3,600,000 milj. Videti ga bo mogoče z dobrimi daljnogledi in morda celo s prostimi očmi. Natančno njegovo svetlobo je teško v naprej določiti, ker kometi niso kot druge zvezde, ampak nekaki “trempi” med nebeškimi telesi, in imajo svoje posebne muhe. Zdi se, da se vsak komet ravna po svojih posebnih postavah, in se z obnašanja enega ne more dosti sklepati na obnašanje drugega. Tretja nebesna zanimivost tega meseca bo popolni solnč-ni mrk dne 29. junija, ki pa, žal, ne bo viden v Ameriki. Večjo srečo bodo imeli v Evropi, namreč v Angliji in na Norveškem. Senca lune na solncu se bo najprej videla na Atlantiku, zapadno od zaliva Biscay. Od tam bo potovala severovzhodno, mimo jugovzhodnega konca Irske in pride na suho v Angliji v distrik-tu Lancashire, ki vključuje tudi mesto Liverpool. Potem pojde preko vse Norveške na Severno ledeno morje, zadene vzhodni konec Sibirije in se končno izgubi v severnem Pacifiku. V Angliji bo solnčni mrk zadel gosto obljudene kraje, torej ga bodo lahko opazovali milijoni ljudi, ako bo vreme ugodno. Popolni mrk pa bo zelo kratek in bo trajal kvečjemu 50 sekund. Astronomi si bodo za to priliko poiskali kraje, odkoder bodo mogli ta nevsakdanji, dasi naraven pojav, kar najboljše opazovati. Celo mi, ki nismo zvezdogledi, z zanimanjem gledamo nebesna telesa v takih nevsakdanjih pozicijah, kadar imamo priliko. Ob enem pa nam napoved takih nebesnih pojavov poveča in utrdi vero v znanost, ki nam more leta naprej povedati natančno minuto in sekundo solnčnega ali luninega mrka, kakor tudi kraje, kjer se bo videl. Svečeniki nekaterih davnih narodov so znali že tudi precej natančno preračunati pojav takih dogodkov in so porabili svoje znanje v to, da so strašili svoje vernike z jezo razjarjenih bogov, pa so na ta način nabrali darov in si utrdili svojo moč in oblast nad nevedno maso. S pojavi kometov in solnč-nih in luninih mrkov je bilo še do nedavnih časov zvezano mnogo praznoverja, katero je V nedeljo zvečer 12. junija se je vršil v Slovenskem Delavskem Domu v Collinwoodu koncert našega jugoslovanskega opernega pevca Mate Culič-Dragona. Uspeh je bil sijajen, kakor smo pričakovali. Po-set bi bil nedvomno večji, če bi koncert ne bil preložen od 5. na 12. junija, kar se je mora- lo zgoditi radi malega prehlada našega umetnika. Mnogi rojaki gotovo za drugi datum koncerta niso vedeli, nekateri pa so se razpršili po številnih piknikih, ki so se vršili 12. junija. Vsekakor je bil avditorij Slovenskega Delavskega Domu precej zaseden, in da so bili udeleženci z užitkom več kot zadovoljni, to se je videlo na obrazih vseh. To so pa tudi pokazali z burnim, ponovnim ir ponovnim odobravanjem in ploskanjem, ki se kar ni moglo po miriti. Ponovno in ponovno sta se morala pokazati na odru naš neprekosljivi pevec Culic-Dra-gon in njegov izborni spremljevalec na klavirju, dr. William J. Lausche. Višek navdušenja je tudi to pot, kakor pri koncertu v Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu, meseca aprila, vzbudila tista lepa naša: “'Gor čez jizero. gor čez gmajnico.” Ni bilo miru, dokler je ni naš umetnik še enkrat ponovil. Arije in popevke so bile večinoma iste, kot na zadnjem koncertu, toda človek se bi jih ne naveličal, če bi jih tisočkrat. Cvetje, ploskanje, vzklikanje in splošno odkritosrčno navdušenje je našemu odličnemu gostu pokazalo, da si je pridobil srca vseh navzočih. Spomin na krasen večer ostal bo neizbrisno zapisan v naših srcih in z umetnikom bodo šle naše odkritosrčne želje, da si natrga kar naj lepših lavorik na svetovnih pozornicah, kar njegov nastop in glas v polni meri zasluži. Mehika končno vendar ni tako slaba dežela, kot nam jo hočejo nekateri naslikati. 'Ve dni sem čital v nekem listu poročilo, da so v Sahuaripa-Ala-mos distriktu prospektorji našli v neki votlini za en milijon dolarjev vrednosti srebra v kosih, katero so najbrže skrili tam španski zavojevalci pred stoletji. Ime Sahuaripa-Ala-mos je sicer precej teško za izgovoriti, toda za en milijon dolarjev se že izplača. Strašil a požarna katastrofa je nedav no zadela Stari trg ob Kolpi. P bžar, ki je izbruhnil v gospodarskem poslopju trgovca in gostilničarja Ivana Butala, se je hipoma razširil na sosedna poslopja ter do tal uničil vse i. met je deveterim gospodarjem. Zgorel je tudi poštn> urad in se je ogenj dal jedva lokalizirati, da ni uničil tudi šole, župnišča in cerkve. Plučnica (dalje). Recimo, da dobite plučnico; v takem slučaju za gotovo ostanite v postelji. Naj vam navedem slučaj, ki sem ga imel nedavno. Možu, ki je imel plučnico, se je obrnilo na boljše in je bil na poti k okrevanju. Par tednov prej je bil napravil nekaj vina. Proti mojim navodilom je mož vstal in šel v klet gledat kako je z njegovim vinom. Ko sem ga prišel obiskat pozno istega dne, našel sem moža mrtvega. Temu možu je bilo več za njegovih 25 galonov vina kot za njegovo življenje, in kakor je navada, je plačal za to, in plačal drago. Vino je ostalo, da ga bo pil kdo drugi, George, ki je pokopan, pa ne bo imel nič od tega. Plučnica je zelo spremenljiva bolezen. Zdravnik vas je morda obiskal zjutraj, toda v eni uri se utegne bolezen v toliko spremeniti, da bo treba ponovno poklicati zdravnika; mogoče se to zgodi tri ali štirikrat, posebno, kadar se bolezen bliža krizi. Kriza navadno nastopi med sedmim in devetim dnem. Včasi nastopi tudi prej ali pozneje; tudi se bolezen lahko vsak čas poslabša. Zato, brez ozira nato, kako se vam zdravje izboljšuje, dajte se v roke zdravniku in se ravnajte natančno po njegovih navodilih. On pozna vaše stanje bolje kot kdo drugi in bplj^ kot vi sami in on vas bo spravil preko kritične dobe k ozdravljenju. Ne poslušajte nasvetov kakšne klepetave ženske ali kakšnega napol pijanega alkoholika. Takim ljudem bi se sploh ne smel dovoliti vstop v hišo, Marsikateri bolnik je zaspal za večno vsled klepetanja kakšne sosede, ki je pobralo zadnje moči bolnika, ki bi ga mogle prevleči preko krize. Obiskovalcev naj se ne pusti blizu; je boljše če jih ni okoli bolnika. Ako žele pokazati dobro voljo, ali želijo pomagati družini, za-morejo to storiti, ni pa potrebno, da bi videli bolnika. Na. zadnji seji krajevne bratovske skladnice v Trbovljah je bilo sklenjeno poslati gotovo šjevllo zdravljenja potrebnih rudarjev v kopališča in zdravilišča. Prošnje bo reševal pododbor, ki se je osnoval v to svrhjo. Izdelovalce usnjatih listnic skrbi, kaj bodo počeli z milijoni že izdelanih listnic zdaj. ko bo zvezni zakladniški department začel delati manjše bankovce. Ni čudno, če jih skrbi milijon prevelikih listnic; meni povzroča dovolj skrbi že ena sama, ki je vedno prevelika . . . V, Ljubnem v Savinjski dolini so pred kratkim pokopali tamjkajšnega posestnika Martina Sedmaka. Brat umrlega je jio pogrebu spravil svojo boljšo obleko v podstrešju. Ko se je vračal s podstrešja pa je padel tako nesrečno po stopni cah, da si je zlomil hrbtenico. Kljr,b zdravniški pomoči je po-ne^i/ečenec podlegel težki po škod bi. V Morovičih pri Vinkovcih j/; bil pred kratkim aretiran Fi;. Vidakovič, ker je zbrane-m,u ljudstvu pridigal in zatrjeval, da je pravi sin božji, ki ga je poslal, da odreši grehe s//eta. Oblast dvomi, da je Fra-lijo pri zdravi pameti, in ga je Izročila psihijatru na opazovanje. SVARILO! Na glavni urad J. S. K. Jednote je dospelo več pritožb, da je bilo več čekov naše Jednote ponarejenih od brezvestnih sleparjev. Svari se torej vse društvene sobrate, da sprejmejo čeke samo od društvenih uradnikov, ki so za to opravičeni, in ki dobivajo Jednotine čeke naravnost iz glavnega urada, ob enem se pa svari tudi trgovce, ki menjavajo čeke, da dobro poznajo osebe, ki jim prinesejo čeke, in če mogoče izsle-de brezvestne sleparje. Več ponarejenih čekov se je dobilo v Lorain, O., ter v Kenmore, O., in drugod. Pozor torej! A. ZBAŠNIK, gl. preds. Javna varnost v Jugoslaviji mora biti zelo na nizki stopinji. V nekem ljubljanskem listu sem čital, da je bil bančnemu uradniku ukraden pes-ču-vaj. Treba bo pač nastaviti posebne čuvaje, ki bodo čuval' pse-čuvaje. Neki Kennedy v Chicagu je dobil iz Effinghama, 111., pismo, na katerem je bila mesto imena slika naslovnika. Pač mora imeti čuden obraz ta Kennedy, da so ga našli v trimilijonskem Chicagu. Nemčija je še vedno dežela strahu, če ne božjega, pa kakšnega drugačnega. Gojenci višjih šol so imeli tak strah pred končnimi pismenimi izkušnjami, da so mnogi izvršili samomor pred temi izpiti. Nauino ministrstvo je bilo vsled teg.\ prisiljeno odpraviti te izpite. V Pasadeni, Cal., so petelini izvojevali sijajno moralno zmago. Po stari mestni ordinanci jim je bilo sploh prepovedano prepevati v mestu; po novi po stavi smejo peti, če so vsa; 100 čevljev oddaljeni od sosedo ve hiše. Ubogi mestni očetje, ki morajo reševati take težav ne probleme! V nedeljo 19. junija priredi društvo Ilirska Vila, št. 173 J. S. K. Jednote svoj prvi izlet na Surtzovo farmo. Vsi člani J. S. K. Jednote in njih prijatelji dobrodošli! S PREMOGOVIH POLJ štrajk na osrednjih poljih mehkega premoga traja že dva meseca in pol in za enkrat še ni videti konca. Premogarji stojijo trdno za svoje pravice, toda operatorji so trdovratni. Nekaj manjših neodvisnih pre-mogarskih družb je podpisalo pogodbe na podlagi stare plačilne lestvice z unijskimi pre-morgarji, večje družbe pa odlašajo s tozadevnimi pogajanji. Unijski premogarji so vsekakor prepričani, da bodo končno zmagali. Legislatura države Ohio je v zadnjem zasedanju sprejela več postav, oziroma dodatkov k postavam, ki se tičejo varnosti delavcev v premogovih rovih. Med najvažnejše spada določba, da morejo biti v bodoče nastavljeni kot “bossi” in preddelavci v premogovih ’•ovih le možje, ki so povoljno prestali izkušnjo pred rudarskim departrnentom države Ohio, in ki so dobili od istega tozadevne certifikate. Dozdaj razgnala šele splošna ljudska izobrazba. Danes nihče več ne verjame, kot 80 ljudje verjeli pred par stoletji, da kometi ali solnčni in lunini hirki prinašajo kugo, lakoto, vojsko, potres, povodnji in druge šibe človeštva. Devetdeset odstotkov Italijanov je pričelo kositi oblično al-falfo, ker se njih malik Mussolini gladko brije. Samo vsak deseti sin solnčne Makaronije nosi mustače, iz spoštovanja do kralja. Iz tega se vidi kdo j« v Italiji pravi kralj. je zamogel biti “boss” ali preddelavec v rovu kdorkoli, če ga je podjetnik nastavil. Važna je tudi določba, tikajoča se prašenja nevarnih rovov s ka-menitim prahom, kar preprečuje razstrelbe premogovega prahu. Tako prašenje se mora vršiti pod nadzorstvom rov-skega “bossa” ali rovskega nadzornika. — Kletke vzdi-galnikov, v katerih se spuščajo delavci v rov, ali prihajajo na površje, morajo biti tako prostorne, da pride na vsako osebo 400 kvadratnih palcev prostora. — Tudi v državah Pennsylvania in Indiana so bili sprejeti nekateri zakoni za večjo varnost delavcev v premogovnikih. Tičejo se največ pravilnega zračenja, nadzorstva plinov in praženja s kamenim prahom. V Beogradu nameravajo po staviti kralju Petru spomenik, ki bo stal trideset milijonov di narjev. Ali ne bi bilo boljše če bi za tisti denar postavili zavetišče za vojne invalide, pa bi isto imenovali po kralju Petru7 V Ljubljani je umrl g. dvorni svetnik in višji drž. pravd-r.ik dr. Anton Kremžar. Rojen je bil dne 23. julija 1867 v Ljubljani. V neki hiši mesta Cobalt, Canada, so mlade miši iz gole ob jesti grizle vžigalice. Posledica je bil požar, ki je osmodi) mišje gnezdo in hišo. Otroci, ne igrajte se z vžigalicami! Vaščani Dugopolja in Koprivne blizu Splita so se zače- li formalno vojskovati med seboj. Imajo že dolgotrajen spor radi nekega pašnika. Pred tednom so Dugopoljci odgnali s pašnika živino Koprivnjanov s seboj domov, par dni nato so Koprivnjani storili enako in za rapresalijo odgnali živino Du-gopoljcev v svojo vas. Dugopoljci se organizirajo in hočejo Koprivno napasti. Oblasti ki poznajo vročo kri, bodo intervenirale. Ko je Shakespeare zapisal, da je ves svet en sam velik igralski oder, je najbrže v duhu videl, kakšna krila bodo nosile ženske današnjih dni. Nekdanje gledališke plesalke so proti današnjim flapericam prave nune. Izredno zasedanje kongresa. Predsednik Coolidge bo sklical zvezni kongres k izrednemu zasedanju meseca oktobra. Dovoliti bo potrebne svote za nekatere izdatke, za katere vlada nima kredita in ukreniti nekaj glede poplav reke Mississippi. Razpravljal bo tudi o nekaterih spornih mandatih. Poštna uprava v Angliji namerava izdati znamke z sliko prestolonaslednika, princa Wa leškega. Govori se, da bodo za (Dalje na 2. strani) V okolici Gospiča so dobili pred par tedni redek obisk. (Dalje na 5. strani) , SIJAJEN SPREJEM \ LINDBERGHA Afriški letalec Charles indbergh, ki je prvi v nepretrganem poletu preme-Atlantik, je bil ob po-ratku v domovino tako • pvesno sprejet, kot še ni-,j Pred njim. I: n, i. ~— križarki ameriške mor-J ^ Phl10e’. kr?'i vojni ladji Mem-, ja ls’ ki je bila dana na razposlal ° dl'Znemu ameriškemu le-... li 011 Lindberghu, se je naš jimp m*ru” v soboto 11. j Ibij 1J.a v,'nil v domovino in je " hih’.6 6n sPrejema, kot še pI'emljala križarko i • °k rek‘ Potomac, po ^Ha/1 Je P'l^a (1° Washingto-, Blan-?llosna vojna ladja s “poka 'v0m m*ru.” Ko je križar-i haiJJriStala’ dovoljen je bil hiat Vst°P Lindberghovi ije^a !’ c*a prva pozdravi svo- r'l \ S*na ga -’e t*0_ Ije a),loke sprejemni odbor, ki U:>'iral sl°vesni sprevod, -'foetiif Se P°mikal P° znu' ti ^eilnsylvania Ave. pro-pjj^ ^'ngtonovemu spome-ji pr’ Jer &a je čakal najviš-s*avnik ameriškega na- I^ov’a? mu izroči visoko od’ ■u. ‘Je. Prvič v zgodovini Ugodilo, da je čakal; "^0(5nJrik največje in najina f rePllMike na 25-let-fbriuj U,^a’ ki Je bil pred do-. c"’i«»^!"esecem še skoro po- j piaVno ,a nepoznana oseba. Jptldei ?tni sprevod je otvoril ' ZVezne konjenice, za K ,-ie v predsedniškem *J*irtt»°,ilu vozil “poslanik ^6|,gh' ^a^ec Charles Lind-’ ,s svojo materjo in Pil (jj,J'^°čnikom. Za njimi je Jato °ddelek konjenice, tjllot j * druge vojaške branže, i 'tel v topništvo, mornar-Fi s0 Primerni oddaljeno- Pi'aiJ'V^i mesta brnela sto-? i, letala. I je T ■ ■ •’jo ri ndbergh s svojo ma- je C 0sPel do tribune, kjer predsednik FLta in držav s člani kabi- 11 C0^nstne* nakar mu je po čJ*Trsi naem„. govoru pripel na pnje ,Vlšje letalsko odliko- ^ iSedahGl ^ se Je v kratkih ' Nirn , Zahvalil in sporočil ^ izi-'lmer'^'ni sodržavlja-drž ? PriJateljstva evrop-li in10 Od blizu in daleč, da ^ i°/dravi svojega na-v j Ullaka, ki je prvi po-9^| **stave alu slavo zvezdna-ej^J s tem G l3reko Atlantika, in vifr WaSlUŽil občudovanje ^vdušen^an;e vsega sveta. e silno . ljudstva je bilo Joče, .i . ,lu'no in prekipe-gl°T ^°Vor ? Je Večkrat prekini-glfl'V^&ha. o ^Isednika in Lind-h ° 1 se> da je bilo pri Ca^ih d° p«1 mi- iz v,pllkatenh mn°gi so ^ b ‘n celo ržav naše Uni‘ 30l>Tn Dved 'f _ln°zemstva. No-, noben voj- fd^11U V Washing- nf |Se časti V- takeSa sprejema. (D»Ue nah2m°re d&ti VB' na 2, strani) ORANŽA IN NJENI SOVRAŽNIKI Malokatero sadje je tako priljubljeno kot so oranže, katere je tudi mogoče dobiti ob vsakem letnem času. Oranže radi vžiVajo otroci kot odrasli. Posebno dobrodošle so v zimskem ^ času, ko telesni sistem pogreša tvarin, katere sicer dobiva j od različne zelenjave. V Združenih državah se pridela mnogo j oranž, posebno v Californiji, Floridi in še nekaterih drugih državah našega juga. Poleg tega se jih še mnogo importira iz Italije, Španije in drugih dežel. Najobširneje oranžne nasade v tej deželi ima skoro gotovo Galifornija. Te oranžne nasade je v resnici krasno vdieti, posebno v zgodnji pomladi, ko sadje prejšne sezone dozori, nekaj sadja je napol doraslega, poleg tega pa začno drevesa [ cvesti kot v pripravo za bodoč- j nost. Oranže, grapefruit in le-mone namreč ne dozore kot ja- i bolke v enem Jetu, ampak rabijo dve sezoni. Leta 1925 so pridelali v Californiji oranž in lemon za več kot 79 milijonov: dolarjev vrednosti. Toda aa uničevanje različnih oranžnih škodljivcev so tam v istem času porabili skoro dva milijona do- j larjev. Oranžna in sploh citronova drevesa napadajo različni mrče- j si in tudi razne glivice. Sad-1 jarji imajo torej polne roke dela in seveda tudi mnogo stroš-1 kov, če hočejo obvarovati plemenito sadje in drevesa predi uničenjem. Okoli leta 1868 se je v Californiji pojavil neki drevesni mrčes, ki je znanstvenikom znan pod imenom “ice-rya.” Najprej je omenjeni mrčes napadel akacije, pozneje pa se je razširil na citronove nasade in tudi na drugo drevje. Širil se je s tako naglico, da sc/ lastniki oranžnih nasadov obupavali. Znanstveniki so pronašli, i’la je omenjeni mrčes bil zanešv'3^*»Viri 0*. ... ,* ms 3TXS 129 9.75 130 131 3.15 2.25 132 9.60 133 2.40 134 3.45 135 3.90 136 6.00 137 4.05 138 3.60 139 1.05 140 2.55 141 .90 142 2.10 143 2.25 144 1.65 145 3.15 146 .90 147 1.50 148 1.80 149 7.95 150 3.60 151 .75 152 2.40 153 .15 154 4.05 155 .90 156 157 .45 159 ■ 3.00 160 4.35 16.1 1.35 162 5.55 163 .90 164 .60 165 1.65 166 4.80 167 1.50 168 1.95 169 1.50 170 .60 171 6.35 ‘172 1.05 173 1.35 174 4.20 175 .60 178 .75 180 .30 123 za april 3.30 -J" Skupaj $916.86 Joseph Pishler, Predsednik na pod1 Predsednik Coolidge toval v Black Hills, kota, na trimesečne P°cl n fr h si Vi >. Sl) k, k: ži Vi H n( k, »n sr Se I it’ 'vi h* tli tir MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT SEN KRESNE NOČI (A. J. Terbovec) , . *‘ali Charlie je pravkar dovršil prvo leto šole in zasme-1 ii ; ,a Se mu J® tloba prvih šolskih počitnic. Saj je rad hodil t it I la t kj6r je vsak dan zvedel toliko novega, toda šola je le šo-I n' v'a(^a disciplina, ki je za mlade, živahne dečke prava I ^ ora- fn zdaj bo vse poletje prost te pokore. Zdelo se je, I »p ?e ^barlie prvič v življenju r.ačel dobivati pojme o vredno-I 1 ln lepoti svobode. t je • ^arl'e Je bil rojen v velikem industrijalnem mestu, ter f pQlrtle^ *e medle pojme o življenju na deželi. Samo kakšno le-I v ine^e^° Popoldne se je peljal s stariši k svoji teti, ki je_ži- j | je a na ^armi, in vsakokrat je zavidal bratranca Stankota, ki I vj^ lva^ vedno na deželi. S Stankotom, ki je bil dečko njego-I ,ja G^» sta vsakokrat vprizarjala različne izlete po farmi, to-\ rj.. ^rriaj sta se dobro zamislila; v kakšno prijetno igro, so staže klicali Charlija, in treba je bilo domov v mesto. I . ^^arlijev oče je videl, kako fantiču ugaja življenje na aezeli, :*■ ? doni zato mu je obljubil, če bo priden v šoli, in če prinese J°v dobro šolsko spričevalo, da bo smel poletne počitnice lie ZlVet^ Pri teti in Stankotu na farmi. Nestrpno je torej Char-ievPriČakoVal ^onca sole, in nekako s strahom šolskega sprita. Končno je prišel konec šole in Charlie je hitel domu s Ufi Keval°ni. Vprašujoče je zrl očetov obraz, ko je ta pregledi: ac>val n .. , • ,___________ - . , , ... • val njegovo spričevalo in neizmerno srečen je bil, ko ga je J°t*al P° rami in dejal: “Priden fant si bil, Charlie, in v eUo se peljemo k teti, kjer boš lahko ostal čez poletje.” jP .^e^° je reči, kateri mladih junakov, Charlie ali Stanko, ^ih kolj vesel šolskih počitnic. Nobenih šolskih nalog, nobe-I skrbi, sama prostost in lepota. Bosonoga sta dečka teka-j 1)0 ves ljubi dan po stravnikih in med valujočimi žiti, lovi-metulje, metala žogo, opazovala tisočere žuželke, ki so ChaV'■ V trav* in mlac^e Ptičke, ki so se ižpeljavali iz gnezd. Dol l U Je vse novo brezkončno zanimivo. Vroče po-, neve sta se najrajše mudila ob malem potočku, ki je žu-. v senci vrb, jelš in topoli. Brodila sta po vodi, vozila čol-jim e’. delala jezove in mostičke in si postavljala malinčke. Cas a je potekal, da sta mnogokrat pozabila na lakoto in so ju a*> klicati h kosilu in večerji. Mnoge ptice in druge drobne živalice so bile Charliju ne-de Za*'° je vedno povpraševal teto za njih imena in nava- been driven by an old colored man named Ben who was a friend of all the boys. Pete and Bill supposed that he had hold of the reins now. But instead a new man was driving. When ho stopped to gather rubbish at the next house and saw the two boys stealing a ride, he yelled at them and sent them scurrying off. “Let’s go over to my house,” invited Bill. Their way lay along the route taken by the trash wagon. It was a way strewn with papers and bits of trash, for jth;e|\new man besides, being' cross was careless. Suddenly Pete stopped and picked up something off the road. “It looks like a diamond!” he exclaimed. “I know now what to give Sis. I’ll make a ring for her.” “It’s glass,” said Bill. “You said ydur sister didn’t like cheap jewelry.” “But see it sparkle!” cried Pete. “It may be only glass but I bet it’s as pretty as any diamond.” stru. ^eta mu je povedala, naj se ogiblje kač, ki sicer niso vse Pene, toda je najboljše ogibati se vseh. Tudi čmrljev, os, e* in sršenov ni treba dražiti. Večina drugih živalic pa je iebi l^odljiva. Teta je povedala malemu mestnemu dečku, da do-ker ^roci »e pobijajo živalic brez potrebe, in jih ne mučijo, Hiš 'iva,ico prav tako boli kot človeka in vsaka, tudi najma-k a Hvalica rada živi. Svet pa je tako velik, da je prostora Vse. l£WbnQ yief 40 bUe^hurliju kresnice, ki sp podnevi ina Ha,/- ^u^elke, ob večerih pa svetijo kot nebeške zvezdice, j, .j? tekal za njimi po trati in jih lovil, toda vedno jih je zo-lzPustil. v’, ^‘sto popoldne pred kresnim večerom je teta pripovedo-j,Q.a pharliju in njegovemu tovarišu lepe pravljice o kresni Pj.;^0 *ePe poljske in gozdne vile plešejo svoje čarobne plese Ul k° baje živali govorijo, ko se zvezde najlepše utrinjajo tla !VUu kresnic. Dobre otroke imajo vile rade, in kogar kres ‘ja poljubi, ta bo srečen vse svoje življenje. 0 večerji, ko se je zmračilo, sedela sta Charlie in Stan $er^ala milijone čričkov in žužkQv, ki so pevali vsak svojo pe kupu svežega, duhtečega sena pod jablano na vrtu, podala fiice ' ^ravi> grmovju in drevesnih vejah, in občudovala kres-|jet ’> 80 se utrinjale nad livado. Mehka junijska noč in še- hj ^a lnega vetriča je zazibal mlada junaka v sladko spanje. Sli v ar^e sanjal o metuljčkih, čričkih in žužkih, ki so pri-ved naJlePŠih suknjicah, posedli po vejicah in travi in pripo-Ž;tn°Vali čudovite kresne bajke. Končno je priplesala sem iz k0,oe*a Polja skupina lepih belih poljskih vil, in zaplesala kiriia0^°li njega. Ko se kolo ustavi, stopi iz kroga vila, katere ci s° bila kot lilija, oči kot cveteči lan in lica kot žarno rde-Vse talt med pšenico, in pravi: “Charlie, moj fant, ti ljubiš itpr 0 ePo božje stvarstvo, zato te ljubimo me vile in te bomo »ar0^^€ vse tvoje življenje.” To rekši ga lepa vila vzame v krp^CJe’ P°ljubi na zagorela lica in splava z njim v mehko ^no noč Chs \ arlie se je vzdramil baš, ko ga je teta nežno položila v * - • 0 Posteljo. Takoj pa je zopet zaspal in zato še danes ^a ga je na kresni večer poljubila vila in veruje, da bo vse življenje. Wsli, Sfečen MARTHA’S GRADUATION PRESENT “v, 4 'TuJ i tiii1 'A A M Vt/V’ said Pete, Martha fcive ^‘s brother, “I’ve got to ,Se*U. j>arty a graduation pre-| linking about it but it’ll i^t. decided yet what 4H(i ve saved up a dollar '''hole ^ ^^ng to spend the ^rcl f ^ 0,1 her, but she’s *omd She says she thing f‘^e nie to make some->. 0r ber, but I haven’t “Wen c>tn sa>d Bill, Pete’s a8on 6 8 g0 and watch the '‘»H. \yS and the Hornets play ^artha^ Can thinking about Present at the same / e We’re watching the good ideas some->»'Vllile I’m watching “Tell n, you get a g°°d ^fted Pete, as the two ^ftrby ? u for ^be vacant lot vbere the game was just beginning. It was not a very good game. The Hornets played very badly, in fact, if they evei hit a ball it was just pure luck and their pitchers threw like girls. The Dragons hardly tried at all, but they beat them all the time. Pete and Bill laughed at first, then they got tired of watching such a bum game. Just as their patience was all gone, they heard horses hoofs and the rumble of wheels on the street. In a moment a bright yellow wagon came into view drawn by two large chestnut horses. “Hurray,” yelled Bill. “The trash wagon!” The two friends ran aftfer the wagon and were soon perched comfortably behind ready for a ride ayuund town. For years this wagon had give you a graduation present anyhow.” Then he bowed low i and handed her the velvet box. Martha seemed to be very much delighted with her present, especially when she learned that her brother had made the ring for her. She promised to keep it always. “And wear it,” said Pete. “I want you to wear it always.” “But, don’t you see? It’s too grand to wear always,” said Martha. “Then wear it on Sundays and to parties,” said Pete. “Oh!” exclaimed his sister. “It ist too—er-—grand even for that!” “No, it isn’t,” said Pete. “It isn’t too grand for you, and if you don’t wear it often I won’t like it a bit.” Well, Martha was very good natured and slipped the ring on her finger at once where it glittered with blue and red lights. It was surely a grand ring. Martha had to take her senior year over again and NAGRADE MY BOOKS Za dopise priobčene meseca ma-: ja so prejeli nagrade sledeči člani mladinskega oddelka: Katic Fortuna, dr. št. 18 .......$3 Dorothy Mesnar, dr. št. 26 .....$2 Henry Pluth, dr. št. 1 .........$1 Amalia Zupančič, dr. št. 29 .. .$1 • Jcancttc Sega, dr. št. 70 ......$1 Agnes Jurečič, dr. št. 70 ......$1 Mamic Jurečič, dr. št. 70 ......$1 Častnega priznanja (honorable mention) so deležni: Vidal in Marta Kumše, od društva št. 6, in Julia Bouha od društva j št. 71. NEKAJ NAVODIL MLADIM DOPISNIKOM. r Pišite s tint o in samo na eno sl ran papirja. Predolgi dopisi niso zaželje-ni; okoli dvesto besed je najbolj primerno. Pazite, da bo vaša slovnica pravilna, posebno če pišete v angleščini. Prepisane pesmi ali članki se ne sprejemajo. Navedite svojo starost in številko svojega društva. Vaši spisi naj bodo snažni in pisava razločna; to mnogo šteje. A FEW DIRECTIONS FOR JUNIOR CONTRIBUTORS ‘Mi mmw: I love my books and they are always glad to talk to me; They’re friends 1 always have and they’re as pleasant as can be. They tell me tales I love to hoar and stories strange and new, So wonderful, of course, I know they never could be true. When all the leaves are out and birds are singing in the trees And woodland flow’rs are swaying in a gentle southern breeze. My books and I go down the road and seek the coolest shade To spend a happy afternoon till hours of sunshine fade. Bill asked scornfully how his friend was going to make a ring. Pete replied that he had some thin pieces of brass which he would, shine up and fix into a ring. Bill thought he could help, so the two went to Pete’s room, one end of which was fixed up into a little workshop with a table and tools. They made several rings before they got a good one and it was hard to make the diamond stick in its setting, but at last the ring was made and placed in a velvet lined box Bill’s mother gave him. “I think it ought to be from you, too,” said Pete, but Bill said he’d rather not because while Martha was allright, still he didn’t fell like giving her a graduation present. “She might think I’m sweet on her,” he said, and Pete laughed, because Martha was a big sensible girl of seventeen and not likely to think such a thing of little boys of ten. Poor Martha! She had gone and helped make a lovely white dress for graduation, and she was to get presents from so many uncles, aunts and cousins—but she didn’t graduate. She got so nervous during he e^ani^ she just forgot everything she ever knew. So there she was. Pete was real sorry for her. “Marthy”, he said, “I know how you feel because I’d more’n likely to do the same thing. But never mind. I’ll this time she graduated. She had not worn her ring since the first day her brother had given it to her. Now when she was all dressed in a new white dress ready to start for the hall where the graduation exercises were to be held, ! Pete came into her room. “Look here, Martha.” he said. “Where’s my ring, eh?” Martha tried to change the subject, but all in vain. She had to admit that the ring was in her drawer. Pete made her take it out and put it on her finger. Her mother whispered : “It looks ridiculous, dear. Take it off when you get there.” But Martha shook her head. “I can’t disappoint him,” she said. “He made it for me and gave it to me even when 1 flunked.” Her mother smiled, pleased at finding her daughter so considerate. All during the exercises Martha wore the brilliant ring, and did not even try to hide it because she knew her brother would be looking for it. Some of the girls snickered at it. She had a piece to speak and more than one eye was attracted by the blaze of the stone on her finger. Afterwards as she joined her family in the doorway, a man spoke to her. “That is a very magnificent stone you have there, young Write with black or blue ink only on one side of the paper. Contributions that are too long aren’t preferable; a composition of about two hundred words is most satisfactory. Be careful of your grammar, especially when you write in English. Copied poems or compositions will not be accepted. State your age and your Lodge number. Above all, be neat in your writing. Neatness counts a J great deal. MUCA Na zapeček sede, brez vretena prede, prede venomer, j preje pa — nikjer. (Oton Župančič). j lady,” he said. “Take care of i it.” Martha looked down at her ring and hurried to tell her father what the man had said. Then, of course, Pete told how he had found the stone thinking it was a bit of glass. “We must try to find the owner,” said Father, “and if we can’t we must have it set properly for you.” They did not find the owner. The stone had been lost for over a year. It proved to be a true diamond, and Martha was the most excided girl you ever saw. “Now I really can’t wear it,” she exclamed. “It is too grand.” “Not for you,” said Pete. “I wisht I’d found ten of them to make into rings for you.” “Don’t you want it back?” asked Martha. “I’m no Injun giver!” Pete exclaimed. When he told Bill about the stone turning out to be a real diamond, Bill’s eyes certainly grew big. “Gee!” he exclaimed. “It’s a good thing I didn’t go in with you to give her that ring!” Pete wanted to know why. “Don’t you know that when a fellah gives a girl a diamond that means he’s gotta marry her? Gee! That was a narrow escape!” replied Bill. Pete laughed, but Bill shook his head warningly. “Better look out,” he said. “I know what I’m talking about. I saw it in a movie!” JUNIJSKO VOŠČILO Dragi posrebri naj lica Jasna junijska rosica, da bi zjutraj zasijala, kot bi zvtezda z neba pala. k j . .j Moj pozdrav ko ptička zlata naj potrka ti na vrata — moj pozdrav ko solnčen plamer tebe naj objame, amen. (Cvetko Golar) EVENING SOUNDS When the light of day grows dim Robin sings his evening hymn Oh, so sad and sweet that I Sometimes, listening, almost cry. Have you heard him? From a tree Long he pours his melody, Till the purple in the west Fades .and then he goes to rest. When the flowers softly fold Petals white and red and gold, Humming sleepily a bee Still is hunting sweets I see. Never thinking once of home, On and on perhaps he’ll roam Till o’ertaken by the night. Have you heard his droning flight? After I can scarcely see Which is shadow, which is tree, Overhead and by my side Something darts in circles wide; Squeaking thro its little nose Round and round the house it goes. Anyone would guess that, that, Squeaking so, must be a bat. When the birds and bees have passed, Leaving me alone at last, And there’s darkness, nothing more, Mother’s voice that I adore Gently calls me in to bed— She has seen my nodding head. That’s the sweetest evening sound When the night has rolled around. PADAMO IN VSTAJAMO “Pojdi moj sinko na pot, na življenja ppt, čuvaj, moj sinko, se zmot, življenja zmot!” Glej. in sedaj sem nazaj, ali, majka, znaj: sinko tvoj često je pal, ali vselej je vstal! (Oton Župančič), THE JUNIOR COOK Frizzled Beef To serve five get G ounces of dried beef. Break into tiny bits. Melt 3 tablespoonfuls of butter in a frying pan, and when it is hot drop in the beef. Stir gently and cook till the bit of meat are slightly crisp and a delicate brown. Add 2 tablespoonfuls flour and toss about till it is all absorbed. Add 1 cupful of milk and stir till the mixture is thick and creamy. Serve at once on buttered toast triangles. This is a fine dish for breakfast, luncheon or a late supper. OUR RADIO Out of her sther through the air The little waves come danc- cing. Only the fairies are aware Of their whirling and their prancing And the fairies send their whispering Over the wires to make them sing. Safe at home where I belong I listen to the magic song, That comes from nowhere through the night And fills our home with sweet delight. Grandma listens once again To a girlhood’s loved refrain, Grandpa’s beating time once more To the martial strains of war, Mother smiles through happy tears As the sweet love song she hears, Father’s eyes light up with joy To hear the songs loved when a boy. And I think I am happiest When ragtime strains are jazziest. Out of the ether through the air The little waves come dancing; Only the fairies are aware Of their whirling and their prancing, And the fairies send their whispering Over the wires to make them sing. VRBA Stara baba grbasta, stara baba škrbasta, kraj vode poseda, se v zrcalo gleda. (Oton Župančič). Contributionns from our Junior Members Mladinski dopisi K SPOMINSKEMU DNEVU Zelo lep in primeren čas imamo v Združenih državah, kin-čanje grobov. Zelenja in cvetja je v izobilju, narava, ravno v tem času doseže višek svoje lepote, roka in mrtvi papir v resnici ne moreta dopovedati lepote, ki nam jo nudi stvarstvo božje. Vse državne praznike čislam in spoštujem, toda spomin mrtvih mi ostane najbolj v trajnem spominu. Bilo je leta 1921 v stari domovini, tam praznujejo ta dan na 2. novembra. Vreme je že pusto, mrzlo in deževno, cvetk le malo, tuintam se dobi še nekaj krizantem,, katere prineso ob istem času vsak svojemu dragemu na grob ter mu prižgo nekaj sveč. Tudi jaz z mamo sem prišla goriomenjenega dne po istem opravku na pokopališče, da popravive grob stare matere. Kar prijoka dekletce z lončkom cvetlic, jih postavi ob lesenem, napol podrtim križem in kliče na ves glas: “O, mama, mama! Zakaj si me zapustila? Vzemi me k sebi!” Moja mati je stopila bližje in jo skušala potolažiti, pa revica je jokala, kakor bi stala pri odprtem grobu svoje matere. “Vsaki dan sem lačna in tepena,’ tožila je dalje, “pa mamica me ne sliši. Jutri bodo gorele sveče po grobovih, jaz pa nimam krone, da bi ji svečo kupila,” in pričela je iznova pretresu j oče jokati. Moja mati jo je potolažila s par kronami, katere ji je dala. da kupi sveče za grob rajne matere. Leto pozneje smo dobili pismo, v katerem je bilo poroča-no, da je umrlo tudi dekletce in šlo k mamici, katero je toliko pogrešalo. Vedno se spominjam na ta dan, da ni nikogar, ki bi sedaj prižigal sveče in polagal cvetja ubogi zapuščeni deklici in materi njeni na gomilo. Lepa hvala za poslani dolar in mnogo zabave vsem, ki ljubijo krasoto narave in tople solnčne žarke! Jeannette Sega (13 let), društvo št. 70 J. S. K. J. BURGLARS One day a group of us girls decided to go camping. We had a small summer cottage on an island, so we all decided to go there and camp for a few weeks. After packing our food and getting the canoes we were soon on our way to the island. When we arrived there the chaperon gave each girl a certain task to do each morning. After a week of fun and adventures I had an experience with some burglars. One morning, after all the girls had gone boat riding I was left alone at the cottage to watch it, jokingly said the chaperon, and watch it I did, for having done all I could, I decided to go for a tramp in the woods. I just got to the door when I heard some bushes moving. I didn’t pay any attention to this, because I just thought it was a rabbit. I turned to lock the door when a gruff voice said: “Hands up!” I stood there half frozen in fear. After a few seconds which seemed like hours, I boldly replied: “Well, sir, are you inspector around here? If you happen to be one, you don’t have to inspect my" hands, because they are clean.” One of the men laughed. The leader was very angry when I said this, and in his anger he took a club and bit ;me on the head. After I regained consciousness, I looked around and found myself on the bedrom floor. I touched my head and there was a bump on it, for when I fell off the bed, my head hit the chair. Marion Skradski, Ely, Minn. Center, Pa. The month of June has come, and we the members of Lodge No. 33 of the South Slavonic Catholic Union should remember this month, because twenty-five years ago our lodge was organized. It was organized by about fifteen members, on an old farm, but they never thought of the Juvenile Department. Now there are 81 members of the Juvenile Department in this lodge. This lodge was a success and made progress, now there are more than ten times as many members, as there were when this lodge was organized. We are going to celebrate the twenty-fifth Anniversary by having a twenty-fifth Annual picnic. We are going to hold it at the Universal Picnic Grounds on July 4th, 1927. The Supreme Secretary promised us that one of the Supreme Officers of our Union will come to speak for us on this famous day. I hope that Mr. Editor of the New Era could come over on this day and make a speech. I would like to make a speech, but I don’t know how. I would like to hear him first, so I would learn how. I think we shall all have a good time. I hope that all the members of the Juvenile Department of J. S. K. J. could come and have a good time. I am going to try to get some new members for the Juvenile Department for this 25th anniversary. Anna Erzen, Member of Juvenile Department, of Lodge No. 33, JSKJ. THE BUMBLE-BEE The bumble-bee is a noisy fellow, He’s black, he’s white, he’s yellow. He sees the happy children play But he must wonder all the day. If you go by the nest, You see the little ones at rest, But if you go too near, Buzz, buzz, you will hear. The children love to destroy the bee’s hive, And then the blaze of the little bees fire, But the father and mother bee say, Our stinging will be the children’s pay. Mary Sever, Ely, Minn. in bežali smo iz loze. Ko pridemo ven iz loze, pravi mama: “Le dobro si ga zapomni, Angela, to je bil medved.” In res sem si ga dobro zapomnila, da bi lahko še dosti pisala o njem, pa je dosti za enkrat. Zdaj bi pa želela, da bi urednik mogel prebrati ta moj dopis, ker je tako slabo pisan po slovensko. Ce vam bo po volji, bom še kaj napisala, mogoče drugič boljše. (Le piši še, sestrica! Op. urednika). Še to naj povem, da smo imeli 15. maja tukaj sneg. Angela Vidmar (13 let). THE DANGEROUS BLACKBERRY HUNT One day last summer my friends and I decided to go picking blackberries. We knew a place where there was a dandy patch and there was an abundant quantity of blackberries. This place was quite a distance from home, but we didn’t mind that fact. The morning that we had planned to go was a nice, sun shiny morning, so all of us started off for the blackberry hunt. We took the shortest way and this was by going along the track. Along this track was a nest of lizards which were poisonous. As we were walking, these lizards would jump out from under the rails and as we ran, they chased after us. We grew tired of this running so we turned around and went along the road. When we came to the blackberry patch, we were all very tired. We then began to pick blackberries, but it wasn’t very long, before the owner of this patch seen us and he began to chase us. We then went home and I said that was my first and my last time that I would ever go picking blackberries into that patch. Then ever afterwards I never did go to that place and I didn’t have so much bad .luck. Mary Propotnik (Age 15), Lodge No. 52 J. S. K. J„ West Mineral, Kans. I went and he was just putting them on the scale, he saw me and put me on, too, and said: “Thirty-seven pounds.” Then he asked me what I wanted to buy. I pointed at the cans on the shelf they had nice pictures of cabbage on the labels. When I got the can, I hurried home, as soon as I saw mom, I said: “Oh mom, I got pounded,” and she said: “You did, I don’t think you got pounded much the way you are saying it.” And I said: “Isn’t thirty- seven popnds much for me?” And mom said: “Oh, you got weighed and not pounded. Ha, ha, you’re a joke. Well why didn’t you bring a head of cabbage?” “Well, I thought that cab-aage on the shelf was nicer .hen the cabbage he was putting on the scale,” I sad. So mom and I went back to the grocer and mom told him she wanted a head of cabbage, not a can of sourkraut. The grocer said: “Well, I gave her what she asked for.” Then the fat grocer laughed and told us a joke and said, “Ha, ha, ha. Sour-traut and speh makes a fatty fat.“ That evening there was more ia-haing going on, when mom told papa, that I told her 1 was pounded and about bringig sourkraut home instead of cabbage. Lucille Zivetz (Age 7), Lodge No. 66, J. S. K. J., Jo-iet, 111. LeL-. - Ely, Minn. Prišla je zala pa ljubka pomlad. Ali tukaj pri nas, v tem mrzlem kraju še ne bodo rožice cvetele in tudi borovnic in malin še ne bo kmalu, ker se nam obeta dež za dežjem in sneg. Tudi mislim, da letos mi ne bo treba bežati pred medvedom. Enkrat smo šli maline brat in prišli smo na prostor, kjer je bilo vse rudeče malin. Oh, kako je moje srce tolklo od veselja, ko sem videla toliko malin, in sem jih takoj polno posodo nabrala. Naenkrat zaslišim za seboj: tac, tac, tac! Pogledam in vidim, da se neka žival giblje v grmovju in vprašam mamo, kakšno žival bi mogla biti. Mama odgovori, da je konj. Primem brata za roko, da greva gledat in se prepričat, če je res konj. Pa ni bil konj, ampak medved in naji je pozdravil: vuh, v.uh! Vrgla sem maline vstran, češ to ti dam, medved, samo nas pusti in sva bežala z bratcem do mame, ki je bila malo spredaj. Ko mami povem, kaj je bilo, ona brž prime malega brata za roko, mi trije pa hitro za njo TOLD I WAS POUNDED When I was five years old mom took me to kindergarden when school started in September, for I loved to go to school when I was small. Mother had to give me candy to change my mind for when I saw children going to school I wanted to go too. The first week we children came in the morning and afternoon, there were so many of us we were divided to morning and afternoon classes. 1 was told to come in the morning, but I didn’t say anything at home. I came back in the afternoon, the teacher saw me and said: “Lucille, I told you to come in the morning only.” I began to cry and said: “I want to go to school all day.” The teacher said: “Allright, you may stay.” So I was happy and thought everything would be allright But when classes were over she gave me a note and told me to give it to my mother. When I got home, mom had a biscuit and a glass of milk waiting for me. I said: “Hello mom, here’s some thing for you to read.” Mom said: “My goodness, did you learn to write al ready?” 1 said: “No, I didn’t, its from Miss Boles.” The note read: “Please senc Lucille in the morning only.” So I thought I better mind and come only in the morning I went every morning until vacation. Mom thought as long as I graduated from kindergarden, she could send me to the corner store once in a while for some groceries. So one day she said: “Lucille, go to the store anc tell the grocer to give you a head of cabbage.” room, “Oh that’s nothing!” Anna Muhvich, Lodge No. 129, J. S. K. J., Ely, Minn. THE SPIDER AS MY FRIEND One summer day while at play, I noticed gray spider, building his home in the corner of our porch. I tried to be friendly with him. I named him Jack. At first he was wild and ran to his parlor when I came near, I began by giving him flies on a broom straw. For about .ten days he was filled with freight, and would not venture out if there was a light. Finally he accepted them everytime, provided I was alone. I then tamed him more, so that he would take them from my finger. It ended by Jack getting so tame, that he would come when I call him and take the flies himself, which I had prepared for him. Anna Zivetz, Lodge No. 66, J. S. K. J. Joliet, 111. A PICNIC PARTY One day a group of my girl friends and I decided to go for a picnic. So we got our lunches ready and put all into one large jasket. Each one of us girls as follow: Angelina Tomich. Anna Ca-rek, Olga Tomich, Emma and Anna Brozovich and I, all had a chance to carry the basket. When Anna Carek’s time to carry the basket came, she spilt the things all out of the aasket. Oh what fun we had then! We all had to pick up the things and put back into the basket. We had some emonade which none of us had brought any sugar for it, but drank it anyway, because we were thirsty. The next day we told one girl we had some sponge cake. ‘It is made of sponges also,” we said. “Oh, yes, who heard of sponges in a cake?” “Don’t have to believe it!” we said. Anyway wte got that girl to believe us, she did. We were joking her and she thought surely there were sponges in t a cake called ‘sponge cake.” No wonder she did not make any yet, but later we told her the truth. Draga Jovanovich (Age 13), Roslyn, Wash. THE THERMOS BOTTLE “Crash!” went the thermos bottle on the floor. “What did you do now?” questioned my sister. “Oh, nothing, I just broked glass,” I answered. “Don’t try to fool me,” she replied. I wispered, “I’ll tell you, but no one else; I broke the thermos bottle.” “That’s the third one you broke since the last two mfonths. Can’t you be careful once?” “Oh, shut your trap, I don’t want motjier to know, I cried very much frightened.” “Just for that I’ll tell mother,” she replied. “Ma,” continued my sister, “Anna broke the thermos bottle.” I was shivering by the dish pan, waiting my mother to answer. Then I heard a faint voice coming from the bed The UNLUCKY SWIMMING DAY “A crab, girls!” shouted my sister. As soon as we heard her voice we swam quickly to where she was. To our surprise we saw her kicking her right leg as hard as she could. We soon found out that a big crab was clinging to her big toe. One of the girls quickly went to shore to get a stick. When she came back each of us had a turn trying to g<2t the crab off her toe. The more we hit the crab, the more my sister cried, because we, instead of hitting the crab, were hitting her big toe. “Take it off! Take it off!’’ she screamed. After some hard trouble and excitement the big crab wa-° obliged to sink into the water. Rose Muhvich (Age 12), Lodge No. 129 J. S. K. J., Ely. Minn. destination. Around a bend we came, seeing ahead of us very beautiful scene: three deers feeding on the gras and moss below the snow. Halfway to our destination, we stopped for lunch, which consisted of hardtack, butter and coffee. This we all gulped down in a few moments. After dinner we started for first lake and arrived in three hours. Finding the camp in good order, we built a fire and soon had the camp hot and comfortable. In the meantime I had sneaked out of camp and upon a high hill I sat. Below me and, of course, all around me was> one of the most picturesque scenes I had ever seen. To the left of me lay a long range of lakes, the ice on them glistening in the evening sun. The spruce trees, all their bows full of snow, seemed to be calling me to the crude shelter which they afforded. Straight ahead of me in a cozy little valley laid our camps. The smoke from the camp curling up out of the chimmney seemed to tell a person how cozy it was and of the meal being prepared. To the left of me could be seen the twelve foot water falls which were still running with all their beautiful sprays and music. The booming sound seemed to lul one to sleep. Soon I would have been in dreamland if I had not heard the mess call of the northwoods “Come and get it.” In my last sentence or two, I want to heartily thank you for the prize which I unexpectedly received. Henry Pluth, Lodge No. 1, J. S. K. J., Ely, Minn. Then Uncle Podger would haf to measure again. Aunt Mar* would say she would not l,l| the children around to 5*1 such language. Aunt Mart would say she would make a! ^ rangements to go and stflr with her mother, while it wo"1 ^ nil sl ^a Lodge No. 52, J. S. K. J. W«5 Ja Mineral, Kans. P0 1 jnjo fee. de\ Vse Roslyn, Wash. One day as we were walking in the woods, we came to a large cave. We all wanted tc go in, but we heard a loud growl. We started to run, but we were stopped by a man. He asked us why we were running so fast for. We told him that we heard a growl in that large cave. He told us not to go near that cave anymore, foi that large bear that lived in it would eat us. We thanked him for telling us about and we never would go near it again. Carmella Ozretich, AN UNSATISFIED CREATURE About a week ago as I was on my way to school, I met a huge dog, carrying a big piece of meat in his mouth. He looked as if he were a wanderer and mad and greedy. As he crossed the narrow bridge, he chanced to look down, and there saw his own image reflected. Thinking it was another dog with a big piece of meat, he opened his mouth to grab the other and lost his own. Those who are greedy often lose what they already possess. Many thanks to the Nova Doba for the check of one dollar, which I received last month for the story I write and sent in. I belong to St. Peters and Pauls Society, Lodge No. 66 Joliet, 111. Gertrude Zivetz, Joliet, 111. A PICTURESQUE SCENE I shall relate another one of my interesting experiences o which I have so many. Last winter on a bleak anc dreary day my brother, I, anc some of his friends started for first lake, which is sixteen miles from Ely. We followec “Echo Trail” which led to our HANGING A PICTURE You never saw such a commotion up and down in a house in all your life, as when my uncle Podger undertook to do a job. Aunt Podger would say what was to be dVtite Uh "if and Uncle Podger would say: Oh. you leave that to me. Don’t any of you worry yourself about that. I’ll do all that!” He would take of his coat and begin. First he would send one of the boys for nails, then he would sent one of the girls after him to tell him what size, he would keep on till he lad the whole house working. Now, will you go get my Hammer,” he would shout; ‘and you bring me the rule, Tom and I shall want a step adder ,and I better have a dtchen chair, too. And Jim! You run down to Mr. Goggles and tell him pa’s kind regards, and hopes his legs better and will he lend him his spirit level, Marie, I want you to hold the light.” He would lift the picture up and then drop it. He would try to save the glass, and cut himself. Then he would dance and hinder around everybody was looking for his coat, so he would get his handkerchief out of his coat pocket. Then he would get up and find he was sitting on it, and call out you can give up! I’ve found it myself now. Might just as well ask the cat to find anything as to expect you to find it.” It would take him half an hour tying his finger up. Then he would need two people to hold the chair, the third to help him on, the fourth to give him the nail and hammer, and he would drop it. There he would say: the aails’ gone. Then all would have to get on their hands and look for it. The nail would be found at last and by that time he would have lost the hammer. “Where is the hammer? What did I do with the ham mer?” we would have found the hammer for him, then he would have lost sight of the mark in the wall he made for the nail. WHAT BECAME OF T$ BLACK SHOE POLISH “‘Mother, where is the sW e* polish?” I questioned. “Look around,” came the >*{ ^e> ply. “‘Well, I don’t knew where is,” I answered. “Why, you had it last, )'* ought to know where you P it,” she stated. I looked all around un# 3® dressers, in closets, and shelfs, but no trace of it co! I find. Rosie, do you know wheI the polish is?” I questioned sistei’s. . I had some kind of a ^ ^ tie, but I don’t know what was.” “Where is it then?” shouted. “I used it all up,” she repl^ “On what?” I inquired “Oh, I polished our cat couse I didn't like its color/ I thought it would look in black,’ came the remark thought this was a lie. I "el to look if it was true. To surprise, behind the stove a black speckled cat. will mother say when S‘J comes home. I quickly g°*;| 1 tub and scrubbing brush |Vi| scrubbed her, but no could come off. Just then jjUe door opened. I blushed. jf vo face was hot like the fire, jtoj guess some of you know, jpa The cat may be speckled | Set this very day, but I don’t Anna Nos^'J Kr, Ely, lih AN OUT-DOOR FESTlV^ vle A whole party, of girls ( t, i jo i Stv, fora iiiljjda Tnei 3 a Nji ker Mesečni ,t ■ Dl je treba sporočiti račun. Posebno eseca . .. ;da , Junija moramo skrbeti, Pasn0P0^Jemo asesment pravo-dene na glavni urad, sicer za-društ' Vo kazen. liei iorei a T --------------- . te d- - enkrat,, vpostevaj- ii08teUŠtVen* skleP- Pa se Pol‘ ^no udeležite prihodnje i^oic]’nm SiC6r ob PETI URI p0‘ vef i * 0 »t k ti Vadnr »a seji ne ob dveh, kakor na-; Vse drugo se bomo pa Pogovorili. ^>ke Unetich taJnik dr. št. 171 JSKJ. Mla Cleveland, O. clane društva Ilirska tla Ju -^^3 JSKJ. opozarjam ■ jie ,eP zadnje društvene se-^ Vo vabim, da se zaneslji-e*ežijo prvega izleta na- g" v nedeljo 19. junija puoj Ptzov(> farmo. Privedite 'ker^^di svoje prijatelje, 0 dovolj zabave za vse. Je zelo prijazen in zaba- i Daš; n .. orno v lepi naravi po Vleku Vo^*- Tudi vrv bomo i0<] $ tl pe‘ *»hi ^debe]i na enem koncu, na drugem; kateri bo- do Pa '} £vv>, KJ\J b° a^ali> Pa ugibajte! To dalji rrava> če bodo debeli pa-01’ej, kogar veseli brat- h; Iti ost] Celjska zabava v 7 . r‘aravi, naj ne izostane! N*im pozd« NlliU ,Vik Prosen, atskim pozdravom udvik p! ,Jnik d,, t.- ..... Ql- lirska Vila, št. 173 šel. — Pozdrav! Jos. Gradišnik, član dr. Zvon, št. 70 JSKJ. JSKJ. K Chicago, 111. ,lanuarja je bilo na ^lV^Kj društva Zvon, št, Ha 70 <]N loto^J01' JSKJ, da izda I(cr Se nihče ne oglasi, sem ».er štel $ . i Uštva "KrePi ali sugestije e He , Vaa'i objavijo, ako se Uvažuj - S^i, cU HZ v dolžnost to napi-dr No (ji",ct_zll.)ejo. Morda se še Ha Uf’ °Slasi, saj je bilo !‘1®kWje konvenciji leta 1924 r^Kj u,°' da glavni odbor edar 1Cne VSe Potrebno za ^ala ■'G ’ toda stvar se je od-Uiti 111 ^etošnji glavni seji . kni^°,men-'ena ni bila. Mor <0ledai-r toda • res Precej stane-tGc*nota usem mnenja, da l°'ik0 „iotj‘e naša, že lahko * **+%*»« za svojo RE-l.5 vo»ai k a’ še branjevec , fj,: ,u 0skrbi kakšen pla-°v. da ne radi stroš- nekaj dni v tednu. Imamo torej zadosti počitnic, in jih sploh ne želimo in potrebujemo več. Iz tega vzroka tudi nikomur ne svetujem, da bi hodil sem za delom in še pomnožil armado brezposelnih. Kdor ima delo, naj se ga drži in ostane, kjer je. — Pozdrav vsem! John D. Judnich, tajnik dr. Triglav št. 144 JSKJ Girard, O. članstvo društva sv. Antona št. 108 JSKJ je sklenilo na zadnji mesečni seji, da se bodo v bodoče mesečne seje vršile DOPOLDNE in ne več popoldne, kakor dozc^aj. Prihodnja seja se bo torej vršila tretjo nedeljo v mesecu, to je 19. junija o polu desetih (9.30) dopoldne. Poživljam in prosim člane, da bi se malo bolj zanimali za seje in se jih udeleževali. Odbor sam ne more obdržavati sej, če se jih člani ne udeležu jejo. Če bo šlo tako naprej bo pa še odbor resigniral, in potem naj člani sami asesment pošiljajo kamor in kakor hočejo. Torej, udeležite se prihodnje seje kolikor mogoče polnoštevilno, ker imamo več važnih točk v korist društva na dnevnem redu. In ne pozabite, da se seja ne bo vršila popoldne, ampak DOPOLDNE 19. junija. — Pozdrav vsem čla^ nom! Johh Cigolle, tajnik dr. št. 108 JSKJ. Sda>ak ^ reklamo. J Pa še >kih T Se par besed 0 de' i°lj slabfTZmerah- To leto je ,red vsj>kZ clel°m v Chicagu. v? J^Iho V°Varno je vsaki 'c kraiju .brezposelnih. Na ( (!k z )V, .',e k&r na vratih li-«(J” J‘aPis 40 i J °m “No help wan-V So'*-* ^*a^e so slabe: od I'udi 50 l ^lu^entov na uro. Tistih ^ 8etii J°, ^1® na dan. 0t . -ar0(la zadnjič čital v Glasu 6(1 tisoč;!! .nial° morda bi 11 komaj enega na- Chicago, 111. Napisati hočem par besed o izvanrednih asesmentih. Največje neprilike in nezadovoljstva nastanejo pri društvu, kadar je razpisan izredni asesment. Največ trpi pri tem tajnik, ki sprejema mesečnino in ob enem mora članom tolmačiti, zakaj da je naklada, da-3i lahko vsak član o tem čita v jednotinem glasilu. Pisec teh vrstic v tem ozriu ni posebno veliko prizadet, vendar pa jih še vseeno precej sliši, kakor da bi bil on sam kriv tega neljubega izrednega ases-menta. Meni se zdi, da je precej krivde za izredne asesmen-te pri članih, ki so zavarovani za visoko bolniško podporo in se pri več društvih, tako, da se jim (bolj' izplača bcjKanim biti kot onim, ki so nizko zavarovani. Seveda s tem ne mislim vseh, ki so zavarovani za visoko bolniško podporo; pač pa se gotovo dobijo med njimi posamezniki, ki so nagnjeni k izkoriščanju. Drugi vzrok za izredne asesmente leži morda v selitvi članov. Mnogi člani gredo od mesta do mesta, ko se ustavijo, eni so na potnem listu, drugi ne. Enega ali drugega nesreča doleti, je bolan, in ker ni prestopil k drugemu jruštvu, pošlje na svoje društvo nakaznico z notarskim potrdilom, Jednota pa plača. Društvo, od katrega je morda 100 ali 150 milj oddaljen, ga ne more nadzorovati, društva, ki bi lahko kaj storila v tem oziru, pa ne vedo zanj. Tako je lahko zdrav član ’’bolan” več mesecev, če hoče. Temu pač sledijo izredni asesmenti. Da se temu odpomore, je moje priporočilo, in tudi pravila tako zahtevajo, da naj si vgftk Jiljji .i^posluj^,. prestopni list za k najbližjemu društvu, kadar zapusti delokrog svojega društva. Zato bi moral skrbeti tudi društveni odbor društva, od katerega se je član oddaljil. Nič zato, če bo potem društvo štelo manj članov, član ostane vseeno pri Jedno-ti, torej za celoto ni nobene razlike, jednotina blagajna bo pa veliko na boljšem. — Toli ko za danes. John Zvezich, tajnik dr. št. 70 JSKJ, Detroit, Mich. Tem potoni poživljam člane in članice društva Triglav, št. 144 JSKJ, da se udeleže piknika, ki ga priredi društvo na Travnikovi farmi, na Diquindre in Enajsti cesti. Vabimo tudi vse ostale Slovence in Hrvate v Detroitu in okolici, da nas obiščejo in nam pripomorejo do boljšega uspeha. Cisti dobiček je namenjen za društveno blagajno in društvene potrebe. Kar se tiče delavskih razmer so tukaj v Detroitu zelo slabe. Je silno' veliko ljudi brez dela, posebno zdaj ko pri Ford Motor Co. spreminjajo model za nove kare. To bo vzelo ves tekoči mesec in šele julija, tako je bilo naznanjeno, bodo pričeli z izdelovanjem novih kar. Iz tega vzroka je brez dela silno veliko delavcev za nedoločen čas, da jih pokličejo, kadar jih bodo potrebovali. Preminjanje različnih strojev pri Ford Motor Co. bo vzelo precej časa. Ko bo gotovo in začne omenjena družba z izdelovanjem novih kar, bodo se delavske razmere morda na boljše obrnile, če bo večje povpraševanje in boljši trg za nove kare. Druge tovarne tudi ne delajo s polno paro, ampak le toliko da zadoste naročilom, torej le po tri do štiri dni na teden; nekatere obratujejo tudi po pet dni. Večinčma se pa najraje tako obrne, da delamo samo slovenskih listih. — Toliko vam v prijazno naznanje — in ne pozabite se udeležiti prihodnje seje 19. junija! John Zvezich, tajnik dr. št. 70 JSKJ. Chicago, 111. člani in članice društva Zvon, št. 70 JSKJ ste prošeni, da se prihodnje mesečne seje udeležite v polnem številu. Seja se vrši v navadnih prostorih. Na dnevnem iredu bo več važnih točk, med njimi tudi naša vrtna veselica, katera se bo vršila dne 4. julija v Willow Springsu pri sobratu Vidmarju. Treba je, da se vse pravočasno uredi in treba je pomoči vas vseh. Odbor ne more vsega 'storiti, sicer je pa tudi vaša dolžnost, da pomagate, ker imamo vsi enake koristi. Na seji bodo na razpolago vstopnice za veselico. Želeti je, da pridno pose-žete po njih in jih razpečate med svoje prijatelje, čim več nas bo, tem boljša bo zabava. Torej prosim članstvo, da odboru kolikor mogoče pomaga, da bomo mogli bolje postreči naše goste. Dalje prosim člane, ki so zaostali z asesmenti, da poravnajo to na prihodnji seji; posebno opozarjam člane, ki imajo za poravnati izredni asesment. Imamo pa med seboj tudi take člane, ki prav lahko plačajo svoje redne asesmente, pa so tako pozabljivi, da ne vedo kdaj je seja, ali pa časa nimajo. Kadar pa slišijo poročilo, koliko člani dolgujejo, pa godrnjajo. Z rednim plačevanjem asesmen-tov se vsem prihrani mnogo dela in sitnosti. Priporočam tudi sobratom in sosestram, da se nekoliko ozrejo okoli in skušajo pridobiti kaj novih članov. Kakor vam je znano, je društvo Zvon, št. 70 JSKJ tudi član Zveze slovenskih organizacij,/katera deluje za Slovenski dom. Naše društvo je že darovalo gotovo svoto denarja v isti namen, ako se ideja uresniči. Ker so zastopniki Zveze slovenskih organizacij zvedeli za prostor, oziroma stavbo, ki je dovolj velika in potom katere najcenejše pridemo do Doma, vas poživljam, da se prihodnje seje gotovo udeležite, da se vam o stvari sporoči in boste imeli priliko izreči svoje mnenje za ali.proti. Skupna seja društev, oziroma članov društev, ki pripadajo Zvezi sty>v. organizacij, pa se bo vršila 25. junija v Narodni dvorani na 18. in Kacine Av&. O tem bo še poro-čano prihodnji teden v raznih Shinnston, W. Va. Društvo sv. Janeza, št. 179 JSKJ obdržuje svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu, in sicer ob dveh popoldne. Prosim člane tega društva, da se gotovo udeležijo seje meseca julija, zaradi važnih poslov, katere imamo izvršiti, član, ki se omenjene seje ne bo udeležil, plača 50 centov globe v društveno blagajno. Theodor MarMsich, tajnik dr. št. 179 JSKJ Willard Mine, Shinnston, W. Va Tacoma, Wash. Bratom in sestram naznanjam, da sem dobil pred nekaj časom nekoliko prošenj od bolnih in onemoglih bratov, ki vprašajo za pomoč v potrebi. Ko sem dotične prošnje čital na društveni seji so me seveda sobratje vprašali, če so prošnje potrjene od glavnega urada. Tega ni bilo, zato se tudi o prošnjah ni nič razpravljalo. Zato pa bratje in sestre, če b? nas potlačila nesreča ali pa dolga bolezen, je bratsko če si v takih slučajih medsebojno pomagamo, toda vsaki prosilec lahko pošlje svojo prošnjo potrditi v glavni urad, da bodo ostali člani vedeli, da je resnica. Potem tudi upam, da bo vsak po možnosti pomagal svojemu bratu ali sestri v po trebi. — Bratski pozdrav! Joseph Tencich, tajnik dr. Slovan, št. 176 JSKJ. Elcor, Minn. Z delom gre tukaj v tej okolici bolj slabo in vreme je prav tako: dež, sneg in mraz. Ni čuda, če je sobrat urednik nekoč vprašal, kdaj je zima v Minnesoti. Vsled slabih delavskih razmer so slabe tudi finance, in ni čuda če to čut' tudi naša društvena blagajna člane društva sv. Frančiška št. 110 JSKJ v McKinley, Minn. poživljam, da pridejo polnoštevilno na sejo, ki se vršila 19. junija, ker takrat bomo imeli šestmesečni račun.— Pozdrav vsem članom in člani cam J. S. K. Jcdnote! Ignatz Novlan, predsednik dr. št. 110 JSKJ glavni uradnik, bo ravno tako dobrodošel. Torej na svidenje na 4. julija! Anton Eržen, predsednik dr. št. 33, JSKJ. Center, Pa. Poživljam člane društva št. 33 J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeleže prihodne polletne seje, ki se bo vršila dne 19. junija. Na tej seje se bo pobiralo naklado za društvene stroške, katero mora plačati vsaki enakopravni član in članica. Prosim, da to vpošteva-te. Na dotični seji moramo ukreniti, kar je potrebno za slavnost 25-letnice, ki se bo vršila dne 4. julija. Devet članov nas je bilo izvoljenih na zadnji seji, da bi ukrenili vse, kar je potrebno za to slavnost. Pridite na sejo vsi, da vam bomo povedali, kaj smo napravili do sedaj, če ni kaj prav, da se popravi. Ob tej priliko vabimo tudi vsa sosedna društva, ako je mogoče, da se udeležijo te slavnosti, in katero društvo ima zastavo, se prosi, da se udeleži z zastavo. Kadar bo kakšno drugo društvo imelo kaj takega, smo pripravljeni vrniti. Natanko ne morem poročati, kako se bo stvar vršila. Začetek bo opoldne “Standard time.” drugo bomo poročali pozneje v našem glasilu Nova Doba. Mislim, da bomo imeli enega glavnih odbornikov za govornika ha ta dan. Mislili smo, da pride glavni predsednik, sobrat Anton Zbašnik, pa so ga povabili v Canndnsburg, mislim da že lansko leto, zato pa ne more priti, pa če pride glavni podpredsednik ali kakšen drugi \ Sharon, Pa. Vsem članom in članicam društva Sloga, št. 174 J. S. K. Jednote se uradno naznanja, da je bilo na seji 11. junija sklenjeno, da mora vsaki član ali članica plačati meseca julija 50 centov v društveno blagajno. Blagajno imamo skoro prazno, dohodkov pa od nikoder, torej ni druge pomoči, da se malo potipamo za žepe. Nadalje se vam tudi naznanja, da bo dne 4. julija mesto Farrell obhajalo 25-letnico, na katero je mestni concil povabil vse narode, da se slavnostne parade udeležijo. Povabljeni so vsi klubi in domovi, povabljen je tudi naš Slovenski Dom. Predsednik in tajnik Slovenskega Doma sta tudi apelirala na naše društvo, da bi se tudi društvo Sloga, št. 174 udeležilo Pismo je bilo na seji prečitano in odobreno. Društvo je sklenilo, da se polnoštevilno parade udeležimo. Da bodo tudi tisti člani in članice vedeli, ki niso bili na seji 11. junija, zato je društvo sklenilo, da se da v časopis, da ne bodo potem rekli, da niso vedeli. Dom bo imel slovensko godbo in bomo korakali pod slovensko zastavo. Treba je torej, xla se zberemo pred Slovenskim Domom pravočasno. Ko bo parada končana, korakamo zopet v Slovenski Dom. Tam bo zabave dovolj. Tajnik Doma mi je tudi naznanil, da bodo pobirali prostovoljne prispevke, ker Dom bo imel velikanske stroške ta dan. Torej vpoštevajte, bratje in se stre, moj poziv. Bom pa še katero zasukal, če se mi ne bo v bran postavila; stara kolesa so že bolj okorna, tako so tudi moje noge, pa če me kaka mlada zasuče, se pa še malo na palce postavim. Nadalje apeliram tudi na nadzorni odbor in na 1 blagajnika, da se bodo redno udeleževali mesečnih sej, ker to pravila zahtevajo. Ce se ne bodo uradniki udeleževali sej, se tudi drugi člani ne bodo. Znano vam je, da delamo složno in hitro, da smo skoraj vsako sejo v eni uri končali. Ta mesec se morajo pregledati društvene knjige, da se nadzorni odbor prepriča, da ni kje kake poneverbe. Zato apeliram na nadzorni odbor, da pride prihodnjo nedeljo v Slovenski Dom ob 10. uri dopoldne, da se stvar spravi v red. Dobil sem od glavnega tajnika poziv, da moram za šest mesecev poslati račun, torej moram tudi jaz od vas to zahtevati. Z bratskim pozdravom Anton Zidanšek, tajnik društva Sloga, št. 174, J. S. K. Jednote. Johnstown, Pa. Člane društva Planinski Raj, št. 172 J. S. K. Jednote poživljam, da se vsi, brez izjeme, udeležijo prihodnje, to je šestmesečne sejg, ki se vrši 19. junija. Na dnevnem redu bo veliko za ukreniti za v korist društva in Jednote, in ob enem bo treba izvoliti dva nova odbornika. Torej sobratje, pridite na sejo gotovo, da se zopet vse stvari v red spravi. Začetek seje ob desetih dopoldne. John Nahtigal, tajnik. ------o------- NOVOPRISTOPLI ČLANI MLADINSKEGA ODDELKA ZA MESEC MAJ 1927. Dr. št. 2.— Tony Kuzma 8739, Mary Kuzma 8738, Annie Kuzma 8740, Frances Kuzma 8741, Christine Kuzma 8742, Joseph Kuzma 8743, Amalija Kuzma 8744, John Rom, 8746; Mary Rom, 8747 Amalija Veranth, 8748; Ida Veranth, 8749; Angela. Zobitz, 8750, Mary Orazem 8751, Angela Orazem 8752. Justina Kosryach 8753, Veronika Ko-smach 8754, Joe Shei'yak 8755, Albert Sheryak 8756, Mary Sheryak, 8757; Mary R. Levar 8764, Leonard Levar 8765, Math Levar 8766, Albert Kovali 8767, Elizabeth Kovali, 8768, Bernard Kovali 8769; Margareth Koval, 8770. Dr. št. 11. —Josie Ban 8805, Anna Ban 8806, Ruth Ban 8807, Anton Cepuran 8808. Dr. š.t 15. — Alberth Pa-pish 8771, John Papish 8772. Frank Papish 8773, Joe Papish 8774. Dr. št. 16. — Justina Selan 8809, Karol Selan 8810. Dr. št. 18. — Frances Jereb 8811. Dr. št. 25. — Louis Stefa-nich 8815, Jacob Podbevsek 8816, Agnes Podbevsek 8817, Emanuel A. Paskvan 8818, Philip Capan 8819, Lucy Ca-pan 8820, John Capan 8821, Joseph Capan 8822. Dr. št. 26. — Anna Valenčič 8823, Josephine Balkovec 8824, Joseph W. Krotec 8825, John Maurin 8826, Theresa Rehtar 8827. Dr. št. 29. — Frank Potočnik 8776, Helen Zidar 8777. Dr, št. 42. — Edward Arko 8784, Frank Rupar 8785. Dr. št. 44. — John Stražišar 8828. Dr. št. 61. — Helen Jaklic 8786. Dr. št. 66. — Mary Smrekar 8787, Ralph Gersich 8788 Jerry Gersich 878,9. Dr. št. 70. — John Korun 8829. Dr. št. 71. — Frank Jankovič 8778. Dr. št. 78. — Ada I^robnich 8745. Dr. št. 82. — John Maticic 8779. Dr. št. 94. — Frank Gosti-sa 8758, Rosie Gostisa 8759, Mary Gostisa 8760, Frances Gostisa 8761, Dorothy Gostisa 8762. Dr. št. 110. — Joe Novlan 8§12. Dr. št. 114. — William J. Grahek 8775, Emily Grahek 8830, Edward Grahek 8831, Joseph Grahek 8832. Dr. št. 116. — Martin A. Bebar 8833. Dr. št. 125. — Chas. Eugene Melissa 8790, Shirley May Melissa 8791. Dr. št. 126. — Charles Penic 8834. Dr. št. 129. — Joseph Sen-ta 8835, Angela Senta 8836, Josephine Senta 8837. Dr. št. 132. — Veda Pezdir 8763. Dr. št. 136. — Mary Jereb 8792, Stanko Jereb 8793, Annie Jereb 8794, Kristina Jereb 8795, Karol J. Jereb 8796, Rose Jereb 8797. Dr. št. 140. — Joe Kos 8813 Feliks Fabec 8814. Dr. št. 149. — Frank Kiren 8780, Frank Totftsic 8781, William Tomsic 8782. Dr. št. 150. — Jennie Sterle 8838. Dr. št. 159. — Bertha M. Loozer 8783. Dr. št. 166. — Meximillian Hren 8839, Tony Hren 8840, Mike Matish 8841, Nikola Matish 8842, William Dugar 8843. Dr. št. 171. — Mary Kajfes 8798, John Kajfes 8799, Ru dolf Kajfes 8800, Joe Kajfes 8801, Louis Kajfes 8802, Tony Kajfes 8803, Johanna Kajfes 8804. Joseph Pishler, gl. tajnik MLADINSKI DOPISI (Continued from page 4) off the. launch and towed them in. “I’m gonig to take a stretchout on this dry grass, declared Carl Benson. Three or four boys joined him. Then some girls sat around, laughin and chaffing. After they had had their enjoyment they had their lunch of cakes and sandwiches, which tasted delightful. When it, was time to go home, Helen said to Mrs. Holman: “I want to ride on the seat with you, because with your help we have had such a lovely time.” They were all happy and they sang as they rode along. Lillian came to meet them at the door and exclaimed. ‘ Oh, you are quite late! Did anything happen?” J‘Oh, no, it was all very nice,” answered Helen. “We had a splendid time.” The merry-makers were all tired and dismissing of obstru--ive thoughts, soon fell asleep. ■Josephine M. Kraintz (Age 14), Lodge No. 9, J. S. K. J., Calumet, Mich. o------------- IZ N^ŠIH KKAJEV ONSTRAN MORJA (Nadaljevanje s 1. strani) 3 planine okoli Metle se je priklatil ogromen medved v selo Brušani. Na paši je napadel kravo posestnika Ratkoviča, jo raztrgal in usmrtil. Ko si je privoščil kosilo je pustil ostanke krave ter se umaknil zopet v planino. V Jugoslaviji biva okroglo 138.000 čehoslovakov: v Sloveniji 3000, na Hrvatskem in v Slavoniji 60.000, v Bački 42.000, v Banatu 18.000, v Bosni in Hercegovini 10.000, v Srbiji 5000. in Črni gori 100, v Dalmaciji pa 70. Nekoliko slovaških rodbin se je naselilo na Kosovem polju, kamor so med svetovno vojno prišli iz Bolgarije. Znani ameriški znanstvenik in član “National Geografic Society” v Washingtonu - Melville Carter je prispel na 3u-šak, da zbere podatke za knjigo, ki jo izda o jugoslovanskem Primorju. Na Sušak je prispela tudi urednica nemške revije “Die Welt” in članica redakcije glavnega glasila nemškega katoliškega centru-ma “Gerinanije” Marija Regina Juenemann. Tudi ta izda več propagandističnih člankov o Jugoslaviji in jugoslovan-skem Primorju. Lastniku neke zagrebške tiskarne se je nedavno pripetila mučna neprilika. Ko se .jo zvečer vračal po Iliči domov, ogovoril ga je neki tujec ter ga zaprosil, naj mu da 1,000 Din, ker mu je zmanjkalo jugoslovanskega denarja. Tujec mu je dal bankovec za 50 do-I larjev in je dobil zaželjenih 1000 dinarjev. Na sestanek, ki je bil dogovorjen za prihodnji dan, pa neznanec ni prišel. Tiskarnar, ki je hotel zamenjati ameriški bankovec, je šele v menjalnici zvedel, da je bankovec stare emisije, ki nima nobene vrednosti več. Da omogočimo nalaganje denarja pri nas na “SPECIAL INTEREST ACCOUNT” tudi deci naših rojakov, smo se odločili sprejemati vloge od $1. — naprej. Vse vloge obrestujemo po 4%, mesečno obrestova-nje. Frank Sakser State Bank, 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. L. N. TOIjSTOJ HADŽI-MURAT Poslovenil Vladimir Levstik -i-*' 11' i' i' i-*'+f'11 i"i"i >|. I'-t-!■ 1 jn v tako zamotanih položajih si je človek dostikrat primoran reči: nemogoče je hoditi samo po ravni poti, brez nevarnosti, da storiš napako in vzameš nase odgovornost; a kadar se pot zazdi ravna, je treba iti po nji, pa> naj se zgodi, kat I se hoče. Prosim vas, dragi knez, da bi predložili to Njegovemu Veličanstvu Gospodarju Imperatorju na vpogled; srečnega se bom štel, ako izvoli naš prevzvišeni vladar odobriti moje ravnanje. Vse, kar vam pišem zgoraj, sem pisal tudi generaloma Zavadovskemu in Kozlovskemu, zaradi neposrednih stikov Kozlovskega s Hadžijem-Muratom, katerega sem opozoril, da se ne sme nikamor geniti in ničesar storiti brez generalovega odobrenja. Rekel sem mu, da je za nas še bolje, ako bo jezdil z našim spremstvom na izprehod, ker bi jel.drugače šamil razglašati, da imamo Hadžija-Murata zaprtega; pri tem pa sem ga zaobljubil, da ne pojde nikoli v Vozdviženskoje, zakaj moj sin, kateremu se je naprvo predal in katerega smatra za svojega kunaka (prijatelja), ni zapovednik v tem kraju, tako da bi mogla nastati nesporazumljenja. Sicer pa je Vozdviženskoje preveč blizu mnogoljudne sovražne naselbine, dočim je Groz-naja za stike, ki jih želi gojiti s svojimi poverjeniki, v vsakem pogledu udoben kraj. (Dalje prihodnjič) (Nadaljevanje) “Prijateljstva med menoj in med Šamilom ni bilo nikoli je Hadži-Murat završil svojo povest, “toda bal se me je in bi) sem mu potreben. Tedaj pa se je zgodilo, da so me vprašali, kdo naj za Šamilom postane imam. Rekel sem, da bo imam tisti, čigar sablja je najbolj ostra. To so povedali Šamilu in sklenil me je spraviti s poti. Poslal me je v Tabarasanj. Šel sem in sem zaplenil tisoč ovac in tristo konj. On pa je dejal, da nisem prav izvršil naloge: vzel mi je naibstvo in ukazal, naj mu pošljem ves denar. Poslal se mu tisoč zlatov; nato- je poslal svoje muride in mi je vzel vse imetje. Klical me je predse, a vedel sem, da me hoče ubiti, in nisem šel. Poslal je ljudi, da bi me prijeli, pa sem se jih otepel in odšel k Voron-covu. Samo rodbine nisem vzel s seboj. Mati, žena in sin sci mi pri njem. Povej serdarju: dokler je rodbina tam, ne morem storiti ničesar.” “Povem mu,” je rekel Loris-Melikov. “Potrudi se in prizadeni si. Vse, kar imam, bodi tvoje, samo da mi pomoreš pri knezu. Zvezan sem in konec konopca je v Šamilovi roki.” S temi besedami je Hadži-Murat končal svojo pripoved Lorisu-Melikovu. XIV. Dne dvajsetega decembra je Voncorov napisal vojnemu ministru Cernišovu sledeče pismo v francoskem jeziku: “Z zadnjo pošto, dragi knez, vam nisem pisal, ker sem hotel najprej odločiti, kaj ukrenemo s Hadžijem-Muratom. Ze dva-tri dni bo tega, kar se ne čutim povsem zdravega. V poslednjem pismu sem vas obvestil o prihodu Hadžija-Murata; dospel je v Tiflis dne 8. t. m.; drugi dan sem se z njim spoznal in naslednjih osem ali devet dni sem često govoril z njim in ugibal, kaj bi mogel storiti za nas v bodočnosti, zlasti pa tudi, kaj naj zdaj mi napravimo z njim, ker je v silnih skrbeh o usodi svoje rodbine in trdi z vsemi znaki popolne odkritosrčnosti, da je vezan, dokler so mu svojci v Šamilovih rokah, in nam vse dotlej ne more ustreči in dokazati svoje hvaležnosti za prijazni sprejem in za to, da smo mu odpustili. Negotovost, v kateri se nahaja glede dragih oseb, ga polni z grozničavim nemirom in ljudje, ki sem mu jih pridelil, mi zatrjujejo, da ponoči ne spi in ne je skoro nič, ampak neprestano moli in prosi samo dovoljenja, naj se sme izprehajati z nekolikimi kazaki, zakaj to je zanj edino možno razvedrilo in gibanje, ki ga vsled dolgoletne navade ne more pogrešati. Dan za dnem me prihaja izpraševat, imam li kake vesti o njegovi rodbini, ter moleduje, naj velim zbrati na naših postojankah vse jetnike, ki se nahajajo v naši oblasti, in naj jih ponudim Šamilu v zameno, on pa doda k temu nekaj denarja. Pravi, da so ljudje, ki bi mu ga dali v ta namen. Venom,e.i; mi ponavlja: ‘Rešite mojo rodbino in dajte mi možnost, da delam za vas (po njegovem mnenju bi bila najpripravnejša lezginska meja), in ako vam po preteku meseca ne storim velike usluge, kaznujte me, kakorkoli se vam zdi potreba.’ Odgovoril sem mu, da Se mi vidi vse to jako utemeljeno in da bo pri nas celo mnogo takih, ki mu ne bodo verjeli, ako ostane njegova rodbina v gorah, namestu da bi živela tu in bi nam bila v jamstvo; da hočem storiti vse, kar je v moji moči, da se zbero jetniki na naših mejah, in dasi mu po naših zakonih ne smem dati novcev za odkup v dopolnitev vsote, ki jo pripravi sam, najdem vendar mogoče druga sredstva, da mu po-morem. Nato sem mu odkrito povedal svoje mnenje, češ da mu Šamil v nikakem slučaju ne vrne rodbine in mu pove to naravnost, z obljubo, da mu odpusti in ga namesti v prejšnje dostojanstvo, in z grožnjo, da mu pogubi mater, ženo in šesto-rico dece, ako ne pride nazaj. Vprašal sem ga, ali more odkrilo povedati, kaj bi storil, ako bi dobil od Šamila takšno sporočilo? Hadži-Murat je dvignil oči in roke proti nebu in mi je dejal, da je vse v božjih rokah, a da se nikdar ne preda sovragu, ker je trdno uverjen, da mu Šamil ne odpusti in da tam ne bi dolgo ostal pri življenju. Glede iztrebljenja rodbine pa ne misli, da bi mogel Šamil ravnati tako lehkomiselno: prvič zato ne, ker bi ga s tem pehnil v obup in si ustvaril v njem še opas-nejšega nasprotnika, in drugič, ker je v Dagestanu mnogo ljudi, vmes celo jako vplivnih, ki bi ga odvrnili od takega dejanja. Naposled mi je ponovil nekajkrat, da misli zdaj — p« naj se obrne bodočnost po volji božji tako ali drugače — samo na odkup svojih dragih; da me za Boga prosi, naj mu pomorem in dovolim, da se vrne v bližino Cečnje, kjer bi mogel s posredovanjem in dovoljenjem naših oblasti stopiti v stike s svojo rodbino in redno dobivati poročila o njenem dejanskem položaju ter iskati sredstev za njeno osvobojenje; da so mu mnoge osebe in celo nekateri naibi v tem delu neprijateljske dežele bolj ali manj naklonjeni in da mu bo med tem prebivalstvom, ki je deloma že podvrženo po Rusih, deloma pa vsaj nevtralno, z našo pomočjo lahkota gojiti velekoristne odnošaje v dosego smotra, ki mu je na umu noč in dan; po njegovem uresničenju bo mogel z mirnim srcem delovati v naš prid in zaslužiti naše zaupanje. Prosi me, naj ga iznova pošljem v Grozno in mu dam v spremstvo dvajset ali trideset drznih kozakov, ki b! ga čuvali sovražnega napada, nam pa bi bili poroštvo, da je njegov namen pošten. Razumeli boste, ljubi knez, da mi dela vsa stvar nemajhne skrbi, zakaj moja odgovornost je velika, naj ukrenem karkoli. Zanesti se nanj povsem, bi bilo skrajna neprevidnost, a če bi mu hoteli res onemogočiti beg, bi ga morali zapreti; to pa bi bilo po mojem mnenju krivično in slaba politika. Tak šen ukrep, ki bi se brzo razvedel po vsem Dagestanu, bi nam tam zelo škodil, ker bi oplašil vse mnogoštevilne domačine, ki so pripravljeni, da se bolj ali manj odkrito vzdignejo zoper šamila, in se toliko zanimajo za naše ravnanje z najhrabrej-šim in naj podjetnejšim pomočnikom njihovega imama, ki ga je sila primorala, da se nam je dal v roke. Cim bi jeli postopati s Hadžijem-Muratom kakor z jetnikom, bi propal za nas ves blagodejni učinek njegove iznevere napram šamilu. Zato mislim, da ni bilo moči ravnati drugače, nego sem ravnal jaz; čutim pa, da mi bo možno očitati hudo pogreško, ako pride Hadžiju-Muratu na um, da pobegne iznova. V služ JACK LONDON: OSTANEK IZ PLIOCENSKE DOBE (Za N. D. — V. J. V.) (Nadaljevanje) Pogledal sem možu v lice, nakar je umaknil svojo nogo iz mojega naročja ter vprašal: “Imajo li medvedje od St. Eliasa tako kožo?” Ko sem to zanikal, je nadaljeval: “Ali kaka druga žival na zemlji in v vodi?” tudi to sem zanikal. Debelost kože in dolgost dlake mi je bila prava uganjka. “To je,” dejal je, in sicer brez najmanjšega ponosa, “to je mamutova koža.” “Nesmisel,” dejal sem, kajti nikakor se nisem zamogel vzdržati, da ne povdarjam nevero-jetnost. “Mamuti, dragi moj, so že davno zginoli iz zemske-ga površja. Sicer vemo, da so nekoč živeli, in sicer vsled oka-menelih ostankov njihovih kosti, katere tuintam izkopljejo in tudi vsled dejstva, da so \ družine, sorodnike in prijatelje, ki smo jih pustili v Milwaukee, Wis. Predvsem velja to družinam, oziroma posameznikom: Louis Rozma'n in družina, Mary Keren, Frank Keren, Mary Starich, Joe Lakar, Joe Pucelj, Mike Ruppe, Anton Smrekar, John Kote, Joe Povše, Louis Vene, Mary Mar-kelc. — Vsem želimo obilo sreče v času naše odsotnosti in veselo svidenje Dalje priporočamo znano tvrdko Za krajšek & Če.šark v New Yorku, kei nas je sprejela na postaji in nas s svojo postrežbo v vsakem oziru zadovoljila. Priporočamo jo vsem rojakom ši rom Amerike. Louise Rozman, Joh'n Kochevar, Joseph Kobe, Peter Staudohar, Louis Fer kul. POZDRAVI IZ NEW YORK A S parnika “Paris,” ki se že pripravlja na odhod, pošiljam vsem svojim torodnikom, zlasti družini Krivic, ter prijateljem i'n znancem v Milwaukee, žadnje pozdrave ter kličemo: Po- zdravljeni in na svidenje v začetku Avgusta! Mr. Leo Zakrajšeku se zahvaljujemo za prijaz'nost in točno postrežbo ter njegovo tvrdko vsem toplo priporočamo. Mr. in Mrs. Louis Suban z družino, ter Mrs. Josephine Krivitz. NAPRODAJ FARMA 145 akrov, ravnina, dobra poslopja, tekoča voda, 12 krav, konji, orodje. Lahko redi 25 )crav. Vse za $4,500. Malo naplačilo. (Stanley Murdock, Cooperstown, N. Y. Sibiru našli celo zmrznjeno truplo mamuta, ki je prišlo na površje, ko je solnce odtajalo nek ledenik; toda istotako je znano, la na svetu ni niti enega živega mamuta več. NiiSl raziskoval ci —” Pri tej besedi me nestrpno prekine. “Vaši raziskovalci? Pshaw! Slaboten zarod. Ne govorimo več o njih. Toda po vejte mi vse, kar veste o mamutu in njegovih navadah.” Brezdvomno, tujec je nameraval napeljati govorico na mamute. Vsled tega sem oživil svoje spomine na vse ono, kar sem nekoč vedel o namutih. Pripovedovanje sem pričel s tem, da so mamuti predzgodovinske kakovosti, in da to potrdim, navedel sem vse znane mi razloge. Omenil sem sibirske peščenine, ki so polne mamutskih okostnjakov in kosti; povedal sem mu o velikih količinah okamenele slonove kosti, katere je pokupila Alaska Commercial Co. od Innuitov in priznal sem tudi, da sem iz peska klondiških potokov lastnoročno izkopal mamutovo zobovje, ki je merilo po šest in osem čevljev v dolgosti. “Vse to je okamenelo” končal sem, “in se najde v plasteh peska in zemlje, ki leži tamkaj že neštete« veke.” “Spominjam se, ko sem bi) ;e otrok,” dejal je Thomas Stevens, in pri tem pokašljal, “tedaj sem videl okamenelo dinjo. In vsled tega, dasiravno si nekateri zmotljivi ljudje domišljajo, da v resnici pridelujejo in jedo dinje — pravih dinj sploh ni več na svetu.” “In potem moramo uvaževati tudi vprašanje glede hrane,” nadaljeval sem, ne da bi se oziral na njegovo otročjo pripombo glede. dinj. “Zemlja mora roditi rastlinsko življenje v izrednem izobilju, da se tako velikanske živali lahko prežive. In nikjer na severu zemlja ni tako rodovitna. Ergo, mamut ne more živeti.” “Vašemu nepoznanju severnih dežel, popolnoma oprostim, kajti vi ste še mlad človek in ste le malo potovali; toda istodobno se strinjam z vami glede ene točke. Mamutov ni več. In čemu jaz to vem? Zadnjega mamuta sem namreč jaz ubil z mojo lastno desnico.” Tako je govoril Nimrod, naš silni lovec. Potem sem vrgel komadič gorečega lesa med pse in jim ukazal, naj prenehajo s svojim tulenjem, ter mirno čakal. Kajti vedel sem, da bo moj izredno srečni lažnjivec zopet spregovoril ter me pozval, naj mu pripovedujem še kaj o medvedu od St. Eliasa. “Zgodilo se je takole,” je končno vendarle pričel. “Nekega dne sem taboril —” “Kje?” Pri tem je malomarno zamahnil z rokt? proti severoiz-toku, kjer se razprostira terra incognita, v katere neizmernost je zašlo le malo ljudi in iz katere se jih je še manj vrnilo. “Nekega dne sem taboril z mojim Klučom. Kluč je bil najlepši mali “kamuk”, kar jih je kedaj hodilo po sledovih in vohalo kotle v, taboriščih. Njen oče je bil polnokrvni malemut od ruskih pastlikov, ki žive ob Beringovem morju, dočim je bila njena mati čistonožna psica Hudson-Bayske pasme. Povem ti, o človek, psica je bila izredno - izborne kombinacije. In še danes mislim, da se ne varam, ako trdim, da je bila oplemenjena potom divjega gozdnega volka—sive sorte, dolgih udov,,, velikanskih pljuč in brezmejnih moči. Say! Je-li kedaj bilo na svetu kaj, ki bi bilo temu slično? Tako sem pričel gojiti povsem novo pasmo psov in zamogel sem pričako vati velikih dogodkov. Izšel je Slovensko Amerikanski Koledar za leto 1927 CENA 50c s poštnino vred. Z naročilom pošljite znamke ali pa moneyorder na GLAS NARODA, 82 Cortlandt Si., New York, N. Y. c (Dalje prihodnjič) Hiša v deblu. V velikem hlodu Douglas borovca ima udobno stanovanje dveh sobic družina E. A. Wade v Californiji. Stanovanje ima dve postelji, ki se podnevi stis-neti k steni, oljno peč, električno razsvetljavo in druge udobnosti, potrebne za družino treh oseb. Ogromno deblo je pričvrščeno na tovorni avtomobil. V tej nenavadni hiši potuje Mr. Wade po deželi in propa gira varstvo gozdov. -O ......... POZDRAVI IZ NEW YORKA Predno se vkrcamo na parnik “Paris,” ter zapustimo Združene države se še e'nkrat spominjamo svoje družine in svojih prijateljev. Zahvaljujemo se za prijaznost ih obisk Mr. in Mrs. Slapar iz Linton, Ind., Mr. in Mrs. Pet Prašnikar iz Georgetown, 111 Mr. i'n Mrs. Josip Vrhovnik, Universal Ind., Mr. in Mrs. Božič, Mr. in Mrs Štiftar in Mr. in Mrs. Lantrage, Blan ford, Ind., ravno tako tudi vsem dru gim prijateljem, ki so nas obiskali, v času našega odhoda. Zahvaljujemo se tudi tvrdki Zakrajšek & češark v New Yorku za prija-sprejem i'n točno postrežbo, s katero smo vsi potniki — nas je okrog 80 po številu — zelo zddovoljni. Zato priporočamo to tvrdko tudi vsem drugim rojakom po Ameriki, ker smo prepričani, da bodo tudi drugi dobro postreženi po njej. Končno se še posloviva od svoje družinice in se zahvdljujevi bratu, oziroma svaku za njčgov trud. Vsem kličeva: Good-Bye — i'n na svidenje! Mr. in Mrs. Frank Klopcich. POZDRAVI IZ NEW YORKA Ko odhajamo na parnik “Paris” (4. junija), še enkrat pozdravljamo svoje “Ameriška zgodovina” To je najnovejša slovenska knjiga v Združenih Državah, ki vam na domač, priprost način jasno opiše vso zanimivo ameriško zgodovino od odkritja Amerike pa do danes. Knjiga ni samo poučna, pač pa tudi skrajno zanimiva. Obsega 244 strani, jo krasi obilica zgodovinskih slik, in velja samo 75 centov, s poštnino pa 85 centov. Dobi se pri “Ameriška Domovina” Cleveland, Ohio. 6117 St. Clair Ave. ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburgh, P* Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke I* | vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko stari kraj. Pišite ali pridite osebno. Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Ameriki. Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vseh cen in izdJkov dobite pri nas. FRANK ČERNE 6033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St., Cleveland, O. N< Še je cas da se pridružite našemu zadnjemu skupnemu potovanju v stari kraj, 16. julija to poletje. Isto se vrši zopet na preizkušenem in priljubljenen1 parniku odpluje iz I dXIS New Yorka na Potnikom se bodo nudile tudi to pot posebne ugodnosti in olajšave; kakor tudi spremstvo prav do Ljubljane. Z našimi potniki bo potoval tudi znani rojak zobozdravnik l)r. M. J. PLEŠE, NEW YORKA. Našega skupnega potovanja na 4. junija se je vdele/.ilo 80 rojakov in rojakinj. To je bilo največje skupno potovanje med Slovenci sploh zadnja leta in je najboljše priporočilo za Vas. PRIGLASITE SE ČIM PREJ! Pišite nam po cene in druga pojasnila. Lahko odpotujete tudi prej, ali pozneje. Mi zastopamo^vse večje linije in Vam lahko preskrbimo katerikoli parnik hočete, naj že bo na Havre. Cherbourg. Hamburg, Bremen ali na Trst. . Ravno tako se obrnite na nas, kadar pošiljate denar v stari kraj, — kadar želite dobiti denar iz starega kraja, — kadar želite dobiti kako osebo iz starega kraja, — kadar rabite pooblastil«* izjavo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino. Slovenska banka Zakrajšek & Česar k, ^ 455 West 42nd St. (med 9. in 10. Ave.) New York, N. ^ RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče posle. 933 E. 185th St. Cleveland, Ohio. .*. .*. ... ..*... *,■ ****** *|*... *.*.** *** *** *** .** *.**** *** v*'1****!* v v *1* *.* *1* ****** *1* *** ****,* * I* *** *** ****.**** MATIJA SKENDER, javni notar ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 1122 E. OHIO ST. N. S fITT»WR