112. številka. ; Trst, v torek dne 19. maja 1903. Tečaj XXVIII O „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. ari pop. — Naročnina zna*a: za vse leto 24 K. za pol leta 12 K. u četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira Po tobakam&h v Trstu se prodajajo posamične tevilkć po 6 stot (3 avč.i; izven Trata pa po 8 st. Telefon številka 870. o glasilo političnega Društva „€5inost" za primorsko. V edinosti je moč J Oglasi se računajo po vrstah v petitu. T.& večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtniee in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo Naročnino, reklamacije tin oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Kolin piccolo it. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna : ulica Carintia štev. 12. Manifestaciji javni slofl radi flo-lodtoT na Hrvatskem. (Dalje.) Ko je predsednik shoda predstavil za-etcpnika »Istrskega pol. društva«, poslanca dr. Dinka Trinajstih a (Ž vio klici), govoril je dr. Ry b k r približno tsko le : Slavni zbor! K«> vas vidim v tako ogromnem številu tukaj zbrale, raduje se mi srce, ker vidim, da naše j r«?pr čanje, da neša ideja, naša ljubezen do jezica, do naroda ni prazna fraza; kajti vas je piivela semkaj ravno ta ideja, nikakor pa ne sovraštvo proti kakemu narodu ali razredu ! Vas je privela semkaj ljubezen do našega naroda in do tistih, ki 80 z nami sorcdni po jež ku in po krvi. Dogodki zadnjih dni na Hrvatskem so obrnili pozornost vs> Evrope na to nesrečno deželo, ki je izročena ca milost in nemilost ljudem, ki nimajo srca za to deželo in za narod, ki tam ž vi in trpi krivice in naši letva. In sedaj, ko se je madjarBka in madja-ronska kultura pokazal* v pravi luči, zgraža se ves civilizii aci svet na krivicah in nasil-stvih, ki ee izvršujejo tam doli v imenu zakona nad nesrečnimi Hrvati. Kako bi mogli mi ostati hladni, mi Slovenci, ki smo jim najbližji sosedje, najbližji po krvi, jeziku in zgodovini ? ! Ako ima ves svet pravico obsojati ma-djarcnsko strahovlado na Hrvatskem, imamo gotovo tudi mi [ ravico izraziti svoje simpatije nesrečnim svojim bratom in protestirati proti razmeram, ki bi služile v sramoto ceI6 turški državi. Ko smo v zadoj h letih čitali v novi-nah poročila o postopanju madjarekih mogoč-nežev in njihove mad^aronske vlade na Hrvatskem, ko smo videli, kako se zatira vse, kar je neodvisnega, kako se dan na dan krši jasni zakm, kako se * nečuvenim terorizmom izlaeti za časa volitev pri t* sli a na siromašni narod, kako se ga moralno in materijalno vničuje in izfšesa\a na korist porcadjarjenih Zidov, oziroma požidovljenib Madjarov: takrat smo se vpraševali nehote, da-li ta dežela leži še v Evropi, da li je to res dežela, ki ima skoraj iste rakore kakor mi, ki ima ce'o neka k« konst tuc jo ? ! Kdor ni znal lega, bi prej misM, da je ta dežela kaka azijatska satrapija budirnpeštansk h Zidov in barbarov, ki smejo tam vladati po sistemu turških paš in perzijskih satrapov. Ali pa je narod hrvatski zaslužil to, t'sti narod, ki je že večkrat takozvano civilizirano Evropo rešil pred napadi azijatskih barbarov ? ! Ko se e vsa Evropa tresla pred Mongoli, postavili so se jim po robu Hrvatje in so jih na Jt-leoskem pol u tako potolkli, da je obležalo 40.000 Mongolov, tako, da se to polje imenuje sedaj Grobničko polje. Io kasneje ao Hrvatje skozi stoletja in stoletja branili Evropo pred neprestanim? napadi groznih Turkov. Padla je gršsa država, uničeno je bilo srbsko carstvo na Kosovem polju ; ohola Madjarija je bila nad sto let turska provincija, pašalik ; v Budimpešti je sedel turški paša ; sam cesarski Dunaj se je tresel pel strašnimi Turki; le Hrvatje bo odbijali junaško vse napade. Še-le v dtugi polovici 19. stoletja se je opustila takozvana »vojaška granica«, kjer so Hrvatje noč in dan stražili proti' Turkom me e našfga cesarstva n ostale Evrope. Ker je pa AvBtrija poznala hrabrost in nevstrašenost svojih Hrvatov, izrabljala jih je v novejšem času, ko ni bilo treba več boriti se s Turki, v to, da vzdrži absolutizem tudi tam, kjer so se zsčeli narodi svobodneje gibati. Hrvatje eo morali iti tja doli v Italijo in branti tam Avstrijo pred italijanskimi revolucionarji. Poklcali so Jelač <5a na Dunaj, da tam b/ani avstrijsko držaro in prestol, poklicali so ga proti Madjarom. Ne vemo, kaj hi bil> danes iz te slavne Avstrije, d a je nisoletal848. in pozneje rešili hrvatski polki!! In potem, ko so Hrvatje obranili državo in presto), potem se jim je dalo tako plačilo, da je skoraj najbolje molčati o tem. Rfs imajo od leta 1868. Hrvatje z Ma-djari nekako »nagodu« ali pogodbo, po ka teri bi imela Hrvatska biti enakopravna država z Ogrado, po kateri je Hrvatom zajamčena politična in gospodarska avtonomija in izključna raba hrvatskega jezika na hrvatskem ozemlju. Kaj ho napravili z te pcgodbe ? Poslali so j;m za nekakega vladarja bana, kateri pa ni hrvatski ban, ampak le madjarski uradnik, raadjaronski pandur, kateri ban je dokazal, da mu niso na srcu koristi hrvatskega naroda, ki mu je izročen v Bkrb, ampak da bo mu na srcu ukazi, ki mu prihajajo iz Bu dimpešt*. Kakšne krivice se gode Hrvatom na podlagi te pogodke. to vam je že povedal gosp. prcfeBor Mandić. V obče vidimo, da se ravno nasprotno temu godi, k*r se je Hrvatski zajamčilo s to pogodbo. Zajamčila se je Hrvatom avtonomija na političnem in kulturnem, kakor tudi na narodnem polju ; na Hrvatskem nima po pogodbi noben drug- jezik pravice in veljave razun hrvatskega. In vendar, kako se postopa na Hrvatskem ? ! Niti hrvatskega teritorija se ne ppoštuje! Po hrvatskem pravu s; pograbili Madjari, posad.li so ee tje kakor gospodarji, in v tem mestu se sedaj ne vrši pravo. Reka pcšiija poslanca v Budimpešto ! To je oč.to kidanje zakona. L ti 1868. je bilo določeno, da se glede Reke imati Ogr-ka in Hrvatska sporazumet*. A kako sa je vršilo to pporazumljeaje ? Hr- PODLISTEK. Na rojstni zemlji. Bpieal Kaaver-Šandor-Gjalakl; prevel XXXII. Sedaj, po prvem ireaotku s? jej je z> — torej veprejmem jaz gospodarstvo — se je oglasil Danijel prvi. Toliko Štefan kolikor Otilija sta se spu stila v smeh. — Pa bi v dveh mesecih vse zapravil — lep gospodar bi bil to! —sta kri • čala oba. — Moj dragi — j^ začela Otilija — edino meni pripada gospodarstvo in prevzetje C. pet živo stav la pred dušo zgodovina Blan- posestva. Sirota »udova« sem — za-me ni šina — in ona se je stresnila bolno — ali ničesar več na svetu — bratje morajo vsik- veadar — bila je zadovoljna, da je Lev tu. dar najti svoj obstanek — Vera je mlada Saj ga je — ljubila ! — more najti moža — torej pravičicst za- Bhajevic je začgl prvi govoriti o poso- hteva, da jaz prevzamem posestvo, jilu. V p-vi hip sta pritrjevala toliko Dani- Sedaj ata se Danijel in Št fan spustila v je. kolikor Osilija. Štetju pa je le tu pa tam krohot. Navstal je krik in prepir. Otilija je pretrgal svoje sprehajanje po s. bi, rekel pa skoro besnela. ni ničesar. Potem je začel Lev> da j.m raz- — Umirite se, otreci — je začel Biinje- tolmači in da jih pregovor;. Pcnudd se je, vic — brez sloge ne bo nič. Treba, da pod- da sam p jde na Dunaj in uredi stvar na pišete pogodbo z banko. A kar Be tiče za na vsaki način. dalje, mislil bi jaz, da za prvi čas ostanete — Seveda, ni zidoati to, da se posojilo skupaj — a gospodarstvo naj dalje vodi Vera, sklene in se tako imet e reš eksekucije, am- kakor doslej ! — Dobro bi bilo, da Štefan pak, da se d govorite tudi glede skupnega da ime, ker on — kako naj rečem — za gosj« darenja. Kajti, vsaj za prvi čas treba v vzemlje vendar v svetu s gucno mesto. Njega tem nekoga, ki bo gospodar;!, dokler se ne bi v pogodbi določili kakor glavnega po* najde kupec, ali se stvar kako drugače uredi, oblaščenca zapuščine. Rešeno bo veaj nekaj. Na dražbi bi šla za 1 — Ne — ne ! — eta kričala Danijel in kakoršnjo koli ceno ; Ce pa preprečite pro- Otilija, govoreča, da vsaki naj dobi, kar dajo, najde se kupec pozneje. mu gre. — Jaz mislim, stvar je jasna: jaz sem Vera je molčala ves čas. Njej je bilo najstareji --pa sedaj nimam druz3ga poklica jako težko in z-pernj. i vatske niso Madjari niti vprašali, pač pa bo napravili tam svojo naselbino in sedaj sa že hvalijo, da je Adrija madjarsko morje : ma-g var tenger ! V tej Reki ustanavljajo madjarske šole, vsi napisi na javnih zavodih so madjarski, akoravno še pred 15 leti ni b lo tam niti enega Madjara. Kako pa je glede jezika ? Zakon govori jasno, da ima edino le hrvatski jezik pravico in veljavo v območju kraljevine Hrvatske in Slavonije. Komaj pa ste stopili na hrvatska tla, že Blišite na železnici »mehet« in po dobno. Povsod vidite madjarske napise. Celo v Bslem^radu vidite na železniški postaji madjarski napis ; celo tam so hoteli pokazati, kako kulturen narod da eo. Mi bi privoščali take kaprice in šale ; toda tukaj se gre z a z a k o n, ki ga kršita madjarska vlada ia »hrvatski« ban v Zagrebu. In kako je z zastavami ? Kier Madjari vedd, da ima hrvatska zastava zajamčeno pra-^ ico v pogodbi, ravno zato, (ta ponižajo Hrvate, da jim pokažejo, da so oni vladarji na Hrvatskem — in pri nas v Avstriji — zato jim razobešajo madjarske zastave. Morda bi kdo rekel : vse to so malenkosti. Gotovo bi bile malenkosti, ako bi se to godilo brez namena. Toda vidi se, da se to godi namenoma ; in sicer z namenom, da se ponižuje hrvatski narod, da se ga pokaže pred ostalim svetom kakor podvržen, pod jarmljen narod, kakor da bi si ga bili Madjari kdaj priborili za svojo državo. To pa ni res, ne sme biti res in ne bo nikdar res! To VBe je vedela hrvatska inteligencija. Leta in leta je trpela vsa nfsilstva, da si ne molčć; protestirala je v časopisih in na shodih. opozicija je protestirala v saboru, sklicuje se na svoje pravice. Da zaduši te proteste, je vlada ob vsakih volitvah skušala zatreti pravo prepričanje naroda. Kdor čita poročilu o volitvah na Hrvatskem, ve, da ee tako ne voli nikjer drugod, nego na Hrvatskem. Tu se ne sme voliti po prepričanju, ampak tako kakor vlada ukazuje. To je ogrski ministerski predsednik o zadnjih volitvah sam priznal s tem, da ee je pohval i, da takrat ee bo sme'o svobodno voliti ! Kakor da bi se svobodna volitev na razumela sama po sebi! To priznanje je pravi Skandil za ministerskrga predsednika! Na Hrvatskem so morali voliti tako, kfck< r eo hoteli vladai organi. Narodna inteligencija je bila preganjena na vse mogoče načine, in uradnik, kateri je hotel biti ne morda naklonjen narodni stranki, ampak je hotel ostati samo nepristranski, bil je odstavljen od službe, ako ni bil povrh še kaznovan. Iz zadnjih dni nam kaže to najjasnejše slučaj Trnskega, katerega so kaznovali, ker je bil v strahu obljubil kmetom, ki so ga napadli, da bo pravični postopal. Kako so Madjari postopali z novi nami, vam je tudi znano. A vse to, in to moram Štefan je stal pri oknu in je mračno gledal v kot. »Res je, le na moje ime se da kaj doseči. Le jaz morem vsaj nekaj rešiti. A kako korist bi imel jaz od tega ?« — je govoril sam Bebi in v njem se je vzbudila stara zivist. Skoro bolelo ga je, da bi, od njegove četudi nezaatie pomeči imeli »oni drugi« kako korist. — Vidite, da to ne more biti — ee je obrnil do Leva, tu ni pjmoč*. Tudi če sedaj najnnmo posojilo, kaj bi koristilo to? Čez pol leta bomo zopet na l,obnu. Zato bi se jaz težko odločil, da bi kaj podpisal. — Ali Štefan — da rešimo dom ! — je zaklicala Vera. — Ne rešimo ga — je odvrnil hladno. — E pa dobro — ako nočete, da prevzamem jaz, tudi jaz ne podpišem. Meni da Mikolaš, kar mi gre ! — je rekel Danijel hkratu. — Pa tu ii m?ni! — dobim vsaj takoj, pa bodi kakoršno-koli svotio. — Ali dom naš — dom naš — se je oglasila Vera zopet. Na vratih se je prikazal Mikolaš z Ra-kccijem. Pregledala sta bila že vrt in vsa gospodarska poslopja, predno sta bila prišla v dvor. Jeznim pogledom je pomeril Mikolaš Liva in starega Blinjevica. (Pride še.) povdarili, pa še ne bi izzvalo takegu odpora, kakor ga \ i liano danei in ne bi moglo izzvati takega gibanja, kakor se je pokazalo sedaj. In kdo je kriv, daje prišlo tako daleč ? Kriva je vlada. Ona Be ni omejala na t), da je moralno in nacijonalno ubijala hrvatski narod, začela je uničevati narod tudi ni gospodarskem polju. Hrvatska bi lahko bila najbogatejša dežela v sredini Evrope. Toliko bogastva ima redko katera dežela daleč na okrog, in vendar vidimo, da se iz te Hrvatske, kjer je še mnogo sveta neobdelanega, leta na leta in vedno več prebivalstva seli v Ameriko. Neki hrvatski ekonom je izračuni!, da ee je zadnja leta izselilo iz Hrvatske 300.000 prebivalcev, torej okolo četrtina vsega hrv. prebivalstva ! Ako bi se tem ljudem dobro godilo v domovini, ne bi pač zapuž5ali rodnih tal. A da zapuščajo domovino, to je dokaz, da ne morejo doma ne samo nacijalno in moralno mirno živeti, ampak da tudi gospodarsko propadajo, da ne najdejo doma kruha in zaslužka. Temu pa je krivo tisto nesrečno razmerje financijelne odvisnosti, v katerem se nahaja Hrvatska nasproti Madjarski. Na Hrvatskem se podpira samo to, kar diši po madjarBtvu in židovstvu. Madjaroni in Judje se tam bogatijo, revež delavec in kmet pa morata zgrabiti za palico in iskati v Ameriki srtčjejše domovine. To postopanje od strani Madjarov, da so tudi materijelno hoteli uničiti hrvatski narod, to je vzbudilo tudi trpina delavca in kmeta in zagrabil je, ne za orodje, ampak za orožje in sedaj si ho če pomagati! (Zvršetek Rvtilravega govora prinesemo jutri). Za slovensko vseučilišče v Ljubljani. (Dalje.) Podobno velja za Češko univerzo v Brnu: češki narodni interesi, kulturni, državni interesi govore za-njo in njene upravičenosti si tudi nihče resno ne upa več tajiti! Vflflj kulturno visoko stoječi (J milijonski češki nar^d zasluži ša več, nego dve univerzi. Ko smo leta 1901, manife3tovali za slovensko univerzo, smo se sklic i vali tudi na žaloBtne razmere, v katerih živimo Slovenci na dunajski univerz?, ki bi vedno rada igrala dvojno ulogo : na eni strani hoče biti centralno av=trijsko vseučilišče, na drugi strani pa si želi ohraniti svoje takoz\ano nemško lic?. Kar smo izvedeli takrat, velja še sedaj. Še vedno se nas ematra za manj pravne pritepence in ce'o s katedra čujemo Še vedno nečuvene žalitve naše narodnosti. Danes pa hočemo opozoriti na drug, notranji nedo-tatek, ki se da trajno odpraviti le, če se ugodi željam slovanskih narodov po domtč.h vseučiliščih. Tekom lanskega leta je izdala modro-slovna fakulteta naše univerze obširno spomenico, v kateri tož! o nedostatkih na dunajski univerz". — V prvi vrsti keže na pomanjkljivost v in£t tutih in knjižnicah, in zahteva njiuoro izpopolnitev in pomnožitev. Moderna struja univerzitetnega pouka gre iz praktično-dogmatičnega v teoretisko - akade-mični, to je: težšče pouka prehija iz predavanj v inštitute, kar je le sedanjemu razvoju znanosti primerna konsekvencija iz onega principa, da univerza ni za rekrutiranje uradnikov tukaj, ampak zivod, kjer ee dijak pred vsem navaja k samostojnemu raziska-vanju in znanstvenemu dtdu. Ta reforma vseučiliščnega pouka se je v Nemč ji že precej izvršila, Avstrija koraka Eeveda polagoma zadej. Tip take univerze, ki je v tem prehodnem žtadiju, pa ga vkljub velikim denarnim sredstvom ne more zmagati, je naša dunajska. Tožbo o njenih nedostatkih je letos v januvarju ponovil in razširil na vse fakultete, akademični senat. In v resnici trpi ves zavod ! Inštituti bo nezadostno opremljen?, pretesni in maloštevilni, da ne zadoščajo tolikemu številu vedeželjnih. Vsakdo ve, kaka težava je, priti v ta ali oni laboratorij, kako tre^a včasih po več let čakat? nanj io kako ee ravno z«to v one prostore, ki so posve ceni za akademično svobodo, vtihotaplja de* m.ralizator družbe, protekcijonizem. In ravno glede njega vemo m; Slovani povedati marsikaj čudnega, kako se o vsprejemanju nastopa napram pripadnikom naših narod-nostlj. Na dlani leži, da je izmej nedostatkov na dunajski univerzi iz ravnokar navedenega razkga za nas tlovanske dijake najnadlež-nejsi : prenapolnjenje. Ker moramo sinovi raznih narodov iz vseh delov držive ' prihajati semkaj, zato im^mo škodo mi, | pa tudi nemški kolegi; saj i-mo drug drugemu na pote. K temu prihaja še drugo z!o, Da katerem trpimo posebno Slovani, ki se da trajno odpraviti le z ustanovitvijo provincijalnih univerz. To je naše žalostno gmotno stanje. Vendar pustimo to za danes. Danes hečem deducirati le iz prejšnjega. Iz prena-polnitve siedi namreč potreba razbremenitve dunajske univerze na korist provincijalnim univerzam, slovenske v Ljubljani in češke v Brnu. Akademični senat dunajski je prosil vlado in posl. Noske je v tem smislu stavil pred!og v pailancentu, naj se dovolijo velke svote, ki b. do zadoščale za spopolnitev dunajske univerze. Mi nimamo nič zoper to, da se dunajska univerza dobro opremi, a mnenja smo, da Dunaj nima pravice abs >rbirati skoro vsega visokošolskega preliminarija v drž. proračunu. Će se pa hoče urediti dunajska univerza modernim potrebam primerno in tako da bo zadoščala vsem slušateljem, se bodo morale naložiti velikanske svote ; tedaj pa bo že bolj praktično, in mi zahtevamo to, da se jih naloži tam, kjer jih narodi zahtevajo, da se torej mesto razli-Jenja dunajskega vseučil šča ustanoviti novi vseučilišči v Ljubljani in v Brnu, to pa tembolj, ker je dokazan <, posebno, odkar vlada moderna struja, ki pričakuje vspešnega pouka le tam. kjer . dijak m profesor intenzivno občujeta, in v inšt tut.h je naravnost princip, čim manje tem bolje — da, i dej al univerze ni oaa, ki šteje slušatelje na tisoče, ampak zadoščajo svojemu namenu prav izborno univerze z manj nego tiso^ in celo manj nego pol tisoč slušateljev. Vse to govori za decentralizacijo vseučili-škega pouka od Dunaja prt č, za ustanovitev novih kulturnih središč: za s'ovensko vseučilišče v Ljubljani in za češko v Brnu. Će se razbremeni dunajsko vseuči išče, bo s tem ustreženo tudi nemškim kolegom, ki eo na nje navezani in katerim bo potem zadoščalo. Univerze pa bedo tekmovale med sabo v znanstvu in kulturno tekmovanje če nikdar ni škodovalo! Našim krajem pa bo vir novega kulturnega procvila in to tembolj, ker so v zadnjem času vseučilišča začela dobro umevati svoj poklic: ne-le znanost dalje razvijati in jo podeljevati gotovim iz voljenc-em, ampa1? jo razširjati tudi drugam in jo pDpaliairati. (universitv extension). Vse to nam morda nasprotniki deloma priznavajo. Pa pDrečejo : kako morete zahtevati Slovenci, ki ste pasivni, da se za vas porabi toliko denarja?! Ne glede na ty, da bi bilo dobro enkrat preiskati, ali ves oni denar, ki baje preveč hedi v naše kraje iz državnih blagajn, res prihaja na dobro Slovencem in ali ga ne izčrpavajo čisto drugi, Slovencem tuji oziri — kaže tako govoričenje popolno neumevanje državnega poklica, ki je : vsem narodom nuditi za kulturni in materijelni napredek. Će se Nemci bahajo z davki, zdi se mi to slično, ktkor če trdijo premjžni sloji, da delavec ne plači vinarja davka. Nič menj smešno nego oni prigovor, te mi ne zdi vprašanje: če smo državi, posebno Nemcem, le v škodo, zakaj Lam pa ne dajo tolike samouprave, d a bi g' spodarili sami i Na Hrvatskem je (lično. Madjari vedno govore, da jim je Hrvatska le na škodo, zdaj pa, ko zahtevajo Hrvatje z vso energijo finančno samostojnost, pa je ves Izrael v plamenu. Mi pa vemo, da za našo vlado tudi princip (ki je nemoralen sam na tebi), da dobivaj kulturo, kdor plača, ni meredajen, marveč je merodavno na/odno-politično prepričanje vodilnih krogov, ki sa boje visokega kulturnega napredka Slovanov ! (Pride še.) j Politični pregled. Y Trsta, 19. maja 1903.1 Italijani in Nemci. Visokošolsko vprašanje je postalo sporno jabolko mej njimi, ki so si sicer najbolji, najintimneji prijatelji. V Pr morju so Bi zavezniki proti Slovanom in opravičujejo to zavezništvo s ki so v protislovju z vsakim pravnim čnt-povdarjanjem, da so obojni sinovi kulturnega ' stvovanjem in ki očividno pokazujejo namen, naroda, prvoboritelji civilizacije. V Inomostu da se na korist midjarskega imperijalizma pa se zavezniki med seboj pretepajo, kakor j uniči narodno in državn-> pravo Hrvatske, da je ravno pretep postulat evropske —- ci- j kar bi bilo na očito škodo Slovencev in Hr-vilizacije. t vatov tudi v tej državni polovici in Slovanov V soboto je imel italijanski docent na'sploh, vseučilišču v IcoiLostu, Lorenzoni, svoje) izjavljajo Slovenci in Hrvatje iz Trsta prvo predavanje in o tej priliki je prišlo do in okolice, zbrani na shodu 17. t. m., svojo srditega pretepa med dijaki obeh narodnosti. ; solidarnost s pravičnimi težnjami hrvatskega »Neue Fre.n Presse« zvrača krivdo na Ita- naroda v Banovini; prosvedujejo proti temu, lijane, češ, da jeden njih je označil Nemce ; da skupna vlada podpira vlado na Hrvatskem za »psec. i in da daje banu grofu Khuenu Hedarvarvju Tudi na ulico so nemški dijaki sledili na razpolaganje skupno vojsko ter jo celo Italijanom in bi bi'o gotovo prišlo do novih 1 pomnožuje z regimenti iz naše državne polo-spopadov, da se ni policija zarila med oba vice, in posveduje proti Bpijonaži Hedervary-sovražna si tabora. jevih detektivov v Avstriji in opozarja po Radi kršenja svojih narodnih pravic smo uložili pritožbo na državno sodišče. Z ozirom pa na to, da ima odločiti o razlagi § 33. mestnega statuta državno sodišče in z ozirom na to, da vse te nepravilnosti in nezakonitosti niso mogls uplivati na izid volitev v našo škodo, izjavljam v imenu svojih kolegov, da bomo glasovali za potrje-nje volitev, pridržuje si pa da zahtevamo o;l državnega sodišča priznanje in brambo naših narodnih in političnih pravic, ki so bile kršene ob zadnjih volitvah. Mestni svet je na to odobril volitve v mestu in potem na predlog poročevalca dr. Perco-ta, brez debate, tudi volitve v okolici. Ko sta še dr. Mazorana in dr. Jako značilen moment je na vsem ta, da slance, naj store potrebne korake, da se Khua- C i m a d o r i stavila nekatere nasvete glede- _ . j 11 II« v brze- brzo- imenom sestave odsakov, bila je seja zaključena. Institucija »moretov« na galeriji je tudi sinoči med govoroma svet. dr. Rvbara in dr. Slavika jako dobro fuakcijonirala. Ropotanje in žvižganje jej je šlo izborao o:l rok. Mi bi gospodo od večine slednjič enkrat vendarle vprašali, kako korist imajo prav za prav od se je rektor vseučilišča v Icomoatu, potem, ko so novi biriči izženejo čez mejo govorili argumenti nemških pesti in nemških Iz Gorice je došla nastopna palic in pa italijanskih opraskanih javka : obrazov, pohvalil nemško dijaštvo, da se j Ker je bila prvotna je k o r e k t n o v e d 1 o. To je značilno, ker javka inhibirana, kličemo priča, kako oblasti, podrejene naši naučni rojakov, katere zastopamo : vaš današnji pro- upravi, kar beračijo za milest nemških bur- test proti zatiranju bratov odmevaj po vsem šev. In tako je >a vseh vseučiliščih, kjer slovanskem svetu in vzbudi ogenj solidarnosti, takega počenjanja galerije ? Ali se na tak gospodujejo Nemci. Lahko je torej pogoditi, ki požge vse okove ter onemogoči zlodejstva ; način kaže italijanska kultura ? Ni-li to naj- kakovo stanje imajo še le slovenski dijaki na tiranov. »Soča«, univerzah na Dunaju in v Gradcu!! Mestni svet. Sinočnjo sejo mestnega Za Italijane eo pa dogodki teh dni v sveta otvoril je vladni zastopnik, namestniški Inomostu brit ca lekcija. Če še ne vidijo, svetovalec vit. Alojzij Fubiani in, ker potem jim ni pomoči. Saj je menda dovolj j« bil svet. Rascovich vsled bolezni odsoten, jasno: kjer Nemci rabijo Italijane za boj predfctavil je starostnim predsednikom sve- proti Slovencem in Hrvatom, tam eo jim za- tovalca Evgena Morpurga. vezniki ; tam pa, kjer žive v dotiki le Nemci Svetovalec dr. Venezian je na to m Italijani — tam pa eo prvi istotako ne- utemeljeval nujni predlog, tičoči se resolu- strpni in fanatični proti drugim, ' kakor so čije, ki ž;gosa postopanje proti italijanskim tam, kjer žive skupno z nami, obojni skupno vseučilišnikom v Inomostu ; povdarja pravico imajo ravno prav! In proti temu, kar je fanatični proti Slovanom. Ta nedoslednost Italijanov do popolnega laškega vseuči lišča v ; p r a v, je ravno razgrajanje na galeriji ne le veča sramota za naše mesto in posebno še za laško večino, da se poslužujejo takih nizkih sredstev. Pa ne da bi večina 48 italijanskih mož imela strah pred manjšino 6 slovenskih mož ?! Će ta manjšina nima prav se svojimi nazori, bo vendar — bi menili mi — med 48 italijanskimi možmi toliko — inteligence, da bodo znali naše zavračati ! Ce pa imajo naši prav se svojimi nazori, no, potem pa — tepe Italijane in j-h bo tepla. Ako bi bili Trstu; zahteva popolno jednakopravnost ita- malce dosledni, bi imeli lahko v nas, in lijanskih vseučiliščnikov na inomostskem vse- preko nas v vseh Slovanih, zaveznike za učilišču, dokler sa ne ustanovi laška univerza j iz poročila o sinočnji seji mestnega sveta, zapravo na polju visokošolatva, kahor so jim malo častno, ampak tudi obnemoglo sredstyo. Kaj pomenja tO l Kakor je razvidno naši zastopniki tudi včeraj pokazali v tržaškem mestnem svetu. Poljedelski kongres. Včeraj p opol. vršil se je na Dunaju kongre9 zastopnikov deželnih kulturnih svetov in kmetijskih družb nezianovega predloga, otvoril je predsednik iz vse monarhije. Sklenilo se je, da ee bo razpravo o tem predmetu. vsako leto skliceval kongres zastopnikov deželnih kulturnih svetov in kmetijskih družb ter da ee ustanovi velik dnevnik, ki bo zastopal interese p, ljedelcev. Dogodki na Hrvatskem. Iz listov posnemljemo nastopne ve3ti : V soboto so zaprli v Zagrebu socijalista Vitcmirja Korača in vso njegovo dru- v Trstu ; se zahvaljuje Tridentincem na stopal je vlado, namesto namestništvenega sveto-israzih solidarnosti in nalaga delegacji, naj valca vit. Jettmarja, svet. Fabiani. Vit. Jettmar, ukrene vse potrebno, da zmaga pravo in ki je že mnogo let funkcijoniral kakor vladni pravica. zastopnik, je naenkrat izginil iz mestnega Ko je mestni svet vsprejel nujnost Ve- sveta, in sinoči ga ni bi'o več---- Morda pa so se go3poda na namestn štvu slednjič vendarle začeli nikoliko žfnirati tega odkritega zaveznika tržaške kamore in so ga radi tega nadomestili z drugim Zadnji J=ttmarjev nastop v funkcijonarjem. mestnem svetu Prvi se je oglasil za besedo svetovalec dr. R v b a r in v svojem ter v imenu ostalih okoličanskih svetovalcev izjavil sledeče : Soglašam popolnoma s protestom proti bil je res tak, da je vsled istega močno trpel postopanju nemških visokošolcev v Inomostu; ugled vlade. M ž je kar naenkrat lačel v Pripoznavam pravo Italijanov do lastnega '»svojem imenu« prepevati slavo3peve vseučilišča in bi tudi glasoval za usta- kamori in to ga je bržkone strmoglavilo, novitev takega vseuč.lišča v Trstu. Ali tega Morda je tudi vlada priš'a do spoznanja, ž i n o. Razun teh so zaprli še 30 sccijalistov. »e storim tako dolgo, dokler bodo Italijani da smo m: imeli prav, ko smo trdili, da vladni Madjarom imponirajo dogodki tako, da so odrekali tržaškim Slovence n slovensko ljud- zastopniki v mestnem svetu nimajo nikar zgubili glavo, da že ne vedo, kaj govore, šolo. Dokler se to ne zgodi se bomo jaz česar govoriti »v svojem imenu«, marveč le ko stikajo po vzrokih temu gibanju. Pravi moji kolegi iz okolice vzdrževali glasova- , v imenu istega, ki j.h pošilja tjakaj ! vzrok pa je v brezzakonitosti in demoralizaciji nj* glede ustanovitve l&ške univerze v i »Slovencu« ill »Slovenskemu Na- Trstu. Danes pa bom glasoval za protest rodu«. ki eega že tako daleč, da otroke in člene uradniških rodbin silijo, da morajo biti vohuni in špiceljni !! Na 8tot'ne in stotine ljudij je zaprtih, ki niso zahtevali druzega, nego, da se vrši zakon. Vlada na Hrvatskem je personifi jirana more svojfga predloga razdeliti, anarhija. Maogo ljudij je kompromitiranih, večina njegov predlog vsprejela. in »Slovenec« sa Je proti postopanju nemških dijakov, ako se ta nami in nam — groziti v svoji protest leči od zahtevanja po usta-tovitvi številki laške univerze v našem mestu. izvolil baviti z 108. in 109. 1 " ustanovitvi V prvo imenovfni številki odklanja od-Svet. dr. V e n e z i a n je izjavil, dane govornost za to, kar delajo Jurizza in drugi na kar je »narodni odpadniki«, a v isti hip cČita nam, da smo provzročili »razkol«. Ime R i c-manje daje »mejnik v politični ker so na poštah odpirali njihova pismi. gveh dr. S p a d o n je na to porcčal o Znanega suspendiranega predstojnika Trn- predlogih verifikacijskega odseka za volitve z g 0 d o v i n i tržaških Slovencev«, skega so odpravili v blaznico v Stenjevcu. v meelu Jz tega poročila je razvidno, da bo V 100. štev. svoji pa je bil »Slovenec« V Škrljevcu so tirali v ječo enega 14 in 8e proti volitvam v mestu uložili trije prote- j ^ tako — ljubeznjiv nasproti nam, daje ga 15 letnpga dečka. Mestni zist

dokazc proti glagolici — drznil napisati cinično trditev, da je le neki duhovnik prinesel v R;cmanje glag dsko knj go. Zaradi klevete na račun riemanjskih »banditove, ki da so ekrun.li oerkev, rezali vrvi, napadli kapelana Krančiča, mu raztrgali obleko, uganjali nečistosti na ulici — trdimo pred vso slovensko javnostjo, da so te zatožbe to, za kar smo jih označili — nečuvene klevete. »Slovenec« trdi, da so bili nekateri R emanjci kszaovani radi tega. ?\aš odgovor : z i m » d i na dan! In sporočeno bodi »Slovencu«, da mu hoče sam ric-manjski načelnik olajšati dokaz. V ta n a-menjeisti izročil orožnikom dotično številko »Slovenca« s prošnjo, naj preiskujejo! »Slovenec« prisega, da ni v nikaki zvezi z Jurizzo in drugimi »narodnimi izdajicami«. Ali menijo gospoda pri »Slovencu«, da so trža vor li, kakor nem je narekovalo naše narodno stahžče. Ce je stvar resnična, zaslužili so do tičniki grajo brez vsakega ozira. Ce pa ni resnična, pada odij na »Slovenca«. Povsem logiČDo je bilo torej, da smo pozvali »Slo venca«, naj pr ds z imeni na dan ! In s tem nismo storili nič druzega, nego je ste ril — »Slov. Narod« ! V prvi notici v ist*j številki pa piše 'Slov. Narod : da je »Edinost« tako ponižna, da »zamolči malone vse»f kar se godi v laškem taboru ; in Edino*.t< da je ustanovljena za boj proti Lahom, pa Je ta boj že davno opustila ; samo pritežaje da se ee čas;h, sicer pa da se je popolnoma posvet la — ner-ganjn. Ali na; odgovarjamo na te insinuvacije ? Ne, ni treba ; kajti, kjer je trditev v takem kričečem kontrastu z resnico, ki se kaže v vsakdanjih dogodkih, ki se je pokazala še posebno v vsej dolgi srditi volilni kampanji in s a je pokazalo na sijajen način na nedeljskem shodu, kakov narod so si znali vzgojiti tržaški baje ničvredni politiki — kjer tako govore dejstva — tam pač ne treba, da bi naša slabotna beseda prihajala na pomoč — resnici! Če gosfdla fcočejo po vsej sili trditi nekaj, kar ni ras — svobodno jim. Mi ee ne bomo prepirali žnjimi. Ali to le izjavljamo naravnost in brez vsaoegi obzira : Položenje vodilne gospode na Kranjskem — kakor v osrednji pokrajini — je menda nekoliko drugačno, nego tu ob periferiji. Izjavljamo pi, da prenehamo z rekriminaci-jami na naslov Ljubljane v isti hip, ko bomo videli, da so začeli — to velja na adreso obeh taborov — proti Nemcem rabiti vsaj polovico tiste energije, kolikor jo kažemo mi v borbi proti Italijanom! A slednj e naj si zapomnijo gospoda, da v na«em boju nam ni rab ti svojih meči !e proti gospodovalni italijanski stranki, ampak tudi proti vladi, ki je zvezana žnjo, proti politiki cerkvene oblasti in proti pangerman-ski ekspauz'vnosti. In ljudje, ki vzdržujejo že leta borbo na toliko front, menda vendar ne morejo biti tako »zi nič« kakor bi hotel uveriti »Slov. Narod« — isti »Slov. Narod«, ki je po naših volitvah radostno zabeležil velikanski preobrat na bolje. »Slovenski asrarec za Madjare«. — Včerajšnji »Slovenec« piše in posnemamo danes brez vsake pripombe : Včeraj nam došla »Edinost« prinesla je pod tem naslovom in s podpisom Ypsilon napad na g. drž. poslanca Povšeta. Informirali smo se pri g. drž. poslancu, ki nam je odgovoril to le : Carinski cdsek je za vršil ta teden le razpravo o žitu, vinu in zelenjadi. Poročevalec je bil poslance dvorni svetnik dr. Marchet, ki je le za ječmen po žslji Čehov predlagal zvišano carino, za drugo žito pa je po predlogu vlade nasvetival dotične earicsse zneske. Neresnično je t_>r0 na 100 tisoč kvintalov, ki naj vhsjati more v I>almacjo brez carine; isto-tako za predlog poslanca Basevi j a iz Trata, da se istotako dovoli za Primors co oOO tisoč kviutalov žita uvoziti brez carine, in oba imenovana gg. poslanca bodeta pritrdda, da te imata pač mnogo tudi meni zahvaliti, da sta bila piedlcga od carinskega odseka vpoštevana. Pri tej razpravi pa sem z veo odločnostjo se petegnil za cariuo na vino, s tem za odpravo zloglasne vinske klavzule, ki je toliko škode provzročila osobito vinarstvu v južnih deželah. Istotiko sem dosegel z govorom svojim, da se ima ščititi pridelovanje zgodnje zeleajadi i a rgodnjega krompirja, a kratka : storil sem več kakor svojo dolžnost in fcicer prav za južie dežele. Če sem pa kot poročevalec *a carino na živino in pride ke iz ži\inoreje deloval na zvišanje carine, storil sem le svojo dolžnost, ker za ogromno večino slovenskih kmetovalcev je le še dohodek iz živinoreje zadnja opora in da je vsaj še nekaj slovenskih kmetskih domov trdnih, je pač le s podporo živinoreje bilo mogoče, in to ščititi je bila moja dolžnost. Bodi ša čiankarju povedano, da so skoro vsi industrijski in mestni zastopniki glasovali za po meni predlagane eirinske predloge, ter izjavili, da s> po utemeljevanju mojih nasvetov se uverili, da ao živinorejci ne le opravičeni, ampak naravnost ailjeni v obrambo domaČe živinoreje tako carino zahtevati. Ist >tako vedi člankar, da bo vse države, osobito pa Nemčija povišale carino na živino, in ko Nemčija sklene na našo živino potrojeno carino, naj nsša država mirno prepusti naše živinorejce pf polnemu propadu! Nazore pa v tem članku »Edinosti« sem slišal le od enega člana v carinskem odseku razvijati, ta je bil soc. dem. Seitz, ki je sploh preilagal popolno odpravo carine na vse kmetijske pridelke ; to pa pomeni popoln propad slovenskega kmet skega stanu in tega braniti smatral s;m vsikdar za svojo dolžnost. Na vse druge neslane opazke, na pr. soglasje z ogrskimi magnat*, ne reagiram, vpraiam pa uredništvo »Edinosti<, ali naši hrvatski bratje v Hrvatski in Slavoniji niso pridelovalci Žita, vina in živine, ali so res samo ondotni veleposestniki pridelovalci žita, vina in živine ? — Ne spuščam se v daljne razprave, ker imam čsb bolje porabiti v prid našega kmetijstva, kakor s tistimi polemikami. — Povše, drž. poslance. — Upamo, da tržaška »Edinost« priobči tudi ta odgovor krivično napadenega g, posl. Povšeta, da bedo tako njeni čitatelji spoznali resniio. Domačini tujci — in tnjci domačini ! Dogodil ae je sledeči aluČaj : Mizarski mojster Bonazza Josip ima v svoji delalnici do 30 delalcev. Med temi je šestorica italijanskih podanikov in približno toliko Slovencev; ostali so Tržačani. Dokler je Bonazza držal le omenjeno šestoricD laških podanikov in ni še imel slovenskih delalcev, je bilo to nekim italijanskim »socijalistom« (?) vse prav in v redu ; ko je pa rečeni najel petorico delalcev iz Kranjske — sa je našla neka »veleplemenita« duša, ki je šla oa magistrat tožit Bonazza, da si najema tujce, ko je vendar toliko domačinov brez dela ! Da je magistrat pozval gosp. Bonazza na »odgovor«, to 3e umeje ob sebi. Kakor je torej razvidno iz tega slučaja, je avstrijski Slovenec tu tujec, laški podanik pa — »domačin« !! ! Do tu so tržaški irredentarji, na čelu jim magistrat (ob strani pa vlada), pritirali stvar ! Magistrat sam najemi laške podanike na občinska dela ; vsi veči zavodi so polni laških podanikov — »domačinov« ! — Slovenci in drugi avstrijski podaniki pa morajo — ker so »tujoi«, — v daljno Ameriko s trebuhom za kruhom !! Kjer je v Tre tu kaj zaslužka, tam delajo (žalibog, da celo pri nekaterih slovanskih tvrdkah !) Lahi, kjer treba krvaveti predno s3 zasluži za vsakdanji kruh — tam delajo Tržačani in Avstrijci! To megleno obzorje pa tre;ia razjasniti ! — Mi Tržačani in znami vsi narodi naše države moramo še enkrat jasno in glasno povedati, da ne bomo več trpeli takega zapostavljanja ! Prvi, ki naj si tu služi kruh, smo mi in naši sodržavljani ! Ako pa preestaje kruha, (kar pa se o sedanjih razmerah ne god ), p^tem še le naj ae kličejo sem tujci, toda ne z namenom, da bodo tu delali konkurenco domačinom, kakor jo delajo sedaj ! V Italiji ne trpe naših ljudi, pa bili ti tudi irredentarskega mišljenja. Ne trpe jih, ker eami nimajo dovolj kruha. Mi smo molčali, tako dolgo, dokler se je dalo živeti, ako tudi revno. Sedaj je pa postalo razmerje neznosno in zato moramo ukreniti kaj, kar zagotovi kruh v prvi vrsti domačinom. In to : pravim domačinom ! Slovenski delavci. Za izlet t Ajdovščino. Od vseh strani nam prihajajo vprašanja, kako stoji stvar s posebnim zabavnim vlakom, ki ga namerava najeti naše »Kolo« in ki naj bi dne 1. junija vczil iz TrBta v Ajdovščino. Omenjeno društvo je po veleprijaznem glavnem prometnem inšpektorju državnih železnic v Trstu, gosp. vit. pl. Eggenber-gerju, izvedelo, da vipavska železnica ne more prirediti posebnega vlaka, ker nima dovolj vozov in ker tudi stroji, ki vozijo po rečeni že'eznici, ne morejo voziti večih vlakov. Isti gospod inšpektor je zastopnikom »Kola« obljubil, da v slučaju, ako v to privoli uprava južne železnice in ako ta poslednja da potrebne vozove, pošlje on iz Divače en veči stroj, ki bi vozil iz Gorice v Ajdovščino. (Stroj južne železnice ne more ped nobenim pogojem voziti po vipavski železnici.) Ta operacija bi stala (prepeljava stroja tja in nazaj) 210 krcn, katere bi morala državna železnica plačati južni. »Kolo« je vsprejelo vse stavljene pogoje in je s hvaležnostjo vzelo na znanje preprijazno sodelovanje g. vit. pl. Eggen-bergerja, kateremu izrekamo na tem mestu iskreno zahvalo. Glavno vodstvo južne železnice na Dunaju nam, do sedaj, ko to pišemo, še ni odgovorilo na nišo ulogo. Včeraj zjutraj Brno brzojavno urgirali in p!ačali cdgovor, a do sedaj ni se odgovora. Odbor »Kola« je sklenil počakati še do četrtka zvečer in ako se stvar za posebni vlak ne reši do tega dne, najme »Kolo« potrebne vozove, za katere je že v dogovoru. Storilo se je vse mogoče, da se vstreže Tržačanom in Garicanom (za te zadnje je pri »Kolu« posredoval g. dr. Tams). Vsa- kako pa je mogoče, da se stvar ša zadnji čas reši povoljno. Blagajnik. Pevsko društvo »Kolo« naznanja vsem svojim gg. pevcem in pevkam, da Be bodo vršile vaje za meški zbor v Bredo zvečer, za mešani zbor pa v četrtek ob 3. uri pop. Odbor. V Italiji in — pri nas ! Ko je pri nas v Avstriji, oziroma na tržaških tleh narod razsajal o priliki za vratnega umora naše cesarice po bodalu italijanskega zločinca, so bili demonstrantje najstrožje kaznovani. Sedaj pa poslušajte! Dne prvega aprila se je bila v Milanu na Laškem zbrala ogromna množiea izgrednikov, ki so razbili okna ruskega konzulata, ki so že trgali z zidu ru3ki grb in ki so došlo redarstvo dejanski napadli in ranili več redarstvenih organov. Prošlo soboto je bi a na milanskem deželnem sod šču razprava radi navedenih dogodkov in je državni pravdnik predlagal za Leopolda Gerosa in Antona SasBii po 1 leto in 10 mesecev zapora; zi dva brata Lucini po 1 let o 3 mesece in 25 dni zapora ; za Rota, Novi in Sisti pa po eno leto in sedem mesecev zapora. Vsaki teh obtožencev naj bi plačal ša po 150 lir denarne kazoi. Sodni dvor pa je obsodil: Antona Sassu in Leopolda Gerosa Da 45 dni zapora, Antona Luciani pa r,a 25 dni zapora! Ostali so bili popolnoma oproščeni! Sodni dvor je izjavil, da &o toženi zakrivili le to, da so se uprli redarstvu — vse ostalo je bilo po mnenju teh sodnikov — nič ! Razsodnim ljudem prepuščamo komentar. Draibe prealčnin. V sredo, dne 20. maja ob 10. uri predpoludne se bodo valed aaredb« tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilna stvari vraie sledeče dražbe prarničnin : ulica S. Giovanni 12, cgledalo a stojalom ; ulica Sorgente 5 in ulica Lso 9, hišna oprava ; ulica Salice 19, marmornat? plošča ; ulica del Veltro 511, 3 mizarske klopi; Corso 18, fotografi Ini stroj ter oprema v zalogi; ulica Roasetti 752 h šua oprava; Piazza S. Fran-cesco 1, hišna oprava; ulica Foscolo 7, hišna oprava ; Vicolo S. Fortunato 29, hišna oprava. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 12.2, ob 2. uri popoludne 17.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762.5. — Danea plima ob 11.55 predp. in ob 10 55 pop.; oaeka ob 6.3 predpoludne in ob 542 popoludne. (Dalje na četrti atrani.) XX«XXX*XXXXXXXXX 2 Svoji k svojim! J * ZALOGA - H | pohištva* dobro poznane jg H tovarne inizarsie zadruge v Borici (Solian) sc vpisane zadruge z omejenim poroštvom £ prej ^nton Čcmigoj £ S Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) 5 št. 1. hiša Marenzi. S saimja tovarna joMštrajriiorsieiežele. g 2 Solidnost zajamčena, kajti les se osuSi jg v to nalašč pripravljenih prostorih s tem- ^ H peraturo 60 stopinj. — Najbolj iidobn«, mo- Jf TJ dernl sestav. Konkurenčne cene. j Wm~ Album pohlitev brezplačen. '•I xxxxxxxx»x*x**** Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi - ulica Tesa št. 25. A. = (v lastni hi5i.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se iii bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. nuatrovan cenik brezplačno 1» franko. Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ 19. (B ) Zbornica poslancev. — I Po prcčitanju dožiih spisov je zbornica začela razpravo o nujnem predlogu poslanca B i a n k i n i j a, s katerim se poživlja vlada, naj ukrene potrebno, da 89 pi banu v Cis-lajtanijo poslani »geatje odpravijo, da ee navedejo vzroki, zikaj se je uvedla predprei-skava proti ti.-karnam v Ljubljani in naj vlada čim hitreje ukrene potrebno, da ee potolaži razburjenje in ozlovoljf nje, ki je savladalo med slovenskim prebivalstvom te državne polovice radi silovlarte v Hrvatski. Utemeljevaje svoj predle g je poslanec B i a n k i n i v dolgom gpvoru slikal dogodke na Hrvatskem, ki eo le posledica neprestanega kršenja zakonov in ki gredo le za tem, da se zapi-ana pravice Hrvatske branijo pred bril ta lite to in šovinizmom Madjarov. Govornik je ojstro kritikoval vse postopanje banov, ki da hoče sedaj e krvjo doseči, kar j ne more e korupcijo. Kadi hudih napadov na bana je bil go- j vornik pozvan na red. Miniaterski predsednik dr. Koerber je izjavil, da Be drži stil.šča, da vladi ni iskati j nikake ingerenca na dogodke v oni drugi ; polovici. Zadovoljstvom more konstatirati, da ; so očitanja nasproti avstrijskim oblastim ab- ; eolutno neosnovana. N č da ni rea, da bi bil kdo radi dogodkov na Hrvatskem zaprt ali ; sodno zaslišan ali da bi Be bila vršila kaka j hišna preiskava. Res da je edino to, dd se je državno pravdništvo v Ljubljani bavilj z vprašanjem, kako stališče mu je zivzeti nasproti AČuvalnim spisom, o k&tirih se je mi* alilo, da so se izgotovili v Ljubljani. Ker se pa tega ni moglo dokazati, je izostalo vsako postopanje. Neki iz Zagreba v Ljubljano j poslani vtrnestui trgan, ni izvrševal nikake funkcije. Ministerski predsednik je zavračal koučno i napade na uradne funkcijonarje v eni drugi polovici. Tudi mu ni nič zaauo o kakem usodnem upljivanju dogodkov ni Hrvatskem na tostr^n ko polovico. M j govorom m n;stersiega predsednika b» Jugoslovani in češki lalikaici birno protestirali. Začel je govoriti posl. Dvk. Odlikovanje. DUNaJ 19. (B.) Cesar je podtl 1 izred i nemu odposlancu in poobltšćeacu ni cesar- j skem kitajsiem dvoru, Moricu baronu Czi-kaunu ve iki križ Fran Josipo^ega reda, sekeij^kemu nač.laiku v ministsretvu za železnice, Maksu vitemu Pichierju, povodom zaprošenega umirovljenja v prepoznanje mnogoletnega Biuž ,ovan;a komandersiii kr;ž Liopol-dovega reda in cpa'.u cistercijanskfgi samostana v Zvettlu, Rojzlerju, zvezdo hkcmtur-i nemu kr.žu Fran Jo*;povfgi reda. Sprememba iia vodstvu državnih železnic v Trstu DUNAJ 19. (B.) Cesar je imenoval ravnate ja držav e b iekzaic, Arturja barona Bj-j rcw czso m n s terja l a; m sveiovalcem v mini- | sterstvu za ž leznice. Ravnattljtm državnih j železn e je ce»ar imenova vladnega svelo/alca Rudolfa Amberga, podelivši mu ob enem naslov dvornega svetnika. kriza v Srbiji. SREDKC i9. (B.) Novo ministerstvo se baje sestavi tako-le : General v rertrvi, Petrov, pre isedništvo in vnanje stvari; Petkov, notranje stvari ; ixenadjev, pravosodje ; profesor Ši^aaaiiov, pjuk; ravnatelj poljedelske blagajne Manušev, finance ; polkovnik Savov, vojno ; Popov, javna dela in začasno trgovino. ri svetem Antonu Padovanskem. prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobi se bogata izbira planet, dalmatik, pluvial, kumeral, roketov, kvadratov, kolarjev Leo, prsni ko v, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in neštevilno nabožnih raz ično fino \ezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zaloga za celo Primorje kipov v vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in IX. vrste, podob, vencev, knžcev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezanja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. Ob nedeljah in praznikih je prodajalniea zaprta. odličnim spoštovanjem Anton J. Vogrlč. oooooooooooooooo Nova manufakturna prodajalniea S Cobau S (jentili ulica delle Poste štv. £ ogel u!. Valdirivo. q Z ozirom na nakup velikanske množini b'aga za sezono, ponujava : Cefir, prittie barva po nvč. 16 m. Perkal V modernih ri- panjih.....» Koienina na~adna . . » Kotenina 78/100 . . => Platno angl. 78/100 . » Žepne rute .... » VELIK IZBOR: moških in ženskih srajc, nogovic snovij, dežnikov ter drobnarij Sooooooooooooo 3van Semulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu j in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovstno poliištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini- Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. I 1 V korist I I „Osrednji šolski Malici" Humpuleška sukna - - - in lodni. - - - Moderno blago za obleke iz čisto ovčje volne po nizkih cenah priporoča Karo) JCocian tovarna sukna Humpolec reško Uzorci zastonj In franko. _ TRfiANJE / \ KAŠELJ v rokah in nogah preneha vsa- ^^ preneha ako se uporabi steklenico komu v treh dneh ako se po- ^^želodčne bolezni^S^trpotčeve9a soka ln franco* služi antirheuminega :ezka prebavljanja pri po-N^»5te9a čaJa- Cena -postoino msv41a - 11 ako se ^marjkai)ju teka koncanjU; rezavid X gld pri'^ bruhanju grče in prenapeti želodec. ^SL reiih bolečinah Črevesne bolezni ^^^ treba n.nlaljne troSke. s točnim navodilom in s poštnino, ako denar naprej»Bliženje, naval krvi V glavi, p°*ij«% giJ- ^^r o • » 9 9 9 9 zdravi 1.20. _ ŽIVOTNI BALZAM V A I On čisti tri ter je najbolje zdravilo za notranje in vnanje bolezni. Cena omotu 12 etekleničič 2 gld. 50 nvč., 24 stekleničič jati 50 nvC" 9 Poštnino, ako se denar naprej^^ fwđ«n jrnapasojfB^^^ pošlje lekarni fojdca jvaop os S A I \/ A "T" O R" ** 'on!u*«od aT °Htra l\ L* V M 1 V-' " ^^^ojoftiptjdijd s nntoooi na»Q v Varaždinu 0tiBJ0dn 2 !ABjd -po '83o;si33u auzo^j afinjp uj ainz 'aBad auo|os -o^oj '33i| bz onin'»t<«i ni tno[ipOAi;a z n^ijooj rn»k) -ofi^nni ogato ihistrov3ni cenik pariškega blega od gumija, ki obsega jako zanimive novosti Ur ee pošilja gratis in f anko. 6ummiwaaren £tablissement }(.Sdivarzmande L. DUNAJ, Kothenthurmstraste Iti. TRGOVINA Z MANIFAKTURNIM BLAGOM ^nton Sancin pok. frana TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. 10. — TRST. Priporoča velik izbor: srajc belih ali barvanih za moške, ovratnikov, zapestnic, kravat zadnje novosti, perkaljaf satinaf najlepšega in izbranega cefirja ter razno perilo. Vezenine in moderci. Snovij iz priste volne in v vseh bar\ah za obleke za gospe. Blago za delavske hlače in Jako znižane cene ! izdelki za delavce. Jako znižane cene I A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseli vrst, ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljanje po železnici ali morju. Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško, Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente Gustav hmn v Trstu, Piazza Barriera veceliia, (vogal Androna tleli' Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev in tapecarij. Albert Brosch TRST - 11. S. Aiitonio 5. - TKST iožDliar iu izdelovalec čepic. - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na ........kolodvor ali brod v Trstu...... ODLIKOVAN N.1 RAZSTAVI t Trstu 1KS2. Velika zaloga kožulioviue in čepic za civilne in vojaške osebe. I'.rSujfl vae prprave najhitreje in ekono-miČDC. Shracjuje kužuhovino in miško obleko ! ter jauači za vsako škodo proti molem I °gnju- in centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Ouai št. 1 a (v lastni liiSi). Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena ori dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične banke v Monakovu. SprejeJia zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez z iravniške^a ogledj, izplačavši v slučaju že-oitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Corso tš. 7. Telefon 469. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovplačani akcijski kapital = Špitalske ulice Štev. 2. K 1,000.000 Kupuje in prodaja ▼se vrrte rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — ■ - ■— kupone. — Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni ----------------izgubi ======= Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Rskompt in inkasso menic. Borzna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tefcočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami.