GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 20.-	VIDEM,	1.-15. JUNIJA 1952.	Leto III. — Stev. 42
UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina:	letna	400,—	lir-, 6 mesečna 200.— lir.
Samo kapljica Izseljenci v tujini
Ko je prišlo lansko leto do velikanske poplave v pokrajini Polesine, je uvidela javno mnenje, tisk in končno tudi poslanska zbornica ter senat, veliko potrebo po ureditvi vodnih bazenov v gorah. Sedaj je končno tista izbrana družba političnih mož, ki tvorijo senat, zaključila svoje delo v tem pravcu in o polnoči v sredo 14. maja odobrila zakon, ki nosi naslov »Ukrepi v korist gorskih krajev«. Toda ti ukrepi bodo zelo verjetno ostali samo v naslovu tega zakona.
V resnici je bilo določeno, da se v ta namen določi za gorske kraje vsako leto po 6 milijard 700 milijonov in to za. deset let zaporedoma. Gorskih krajev v Italiji pa je zelo mnogo in ne da bi se spuščali v podrobnosti, lahko rečemo, da predstavljajo polovico celotne državne površine ih v teoriji bi morali biti deležni vsi ti kraji pomoči, ki jo omenjeni zakon določa.
Jasno je torej, da določena vsota ne more zadoščati za učinkovito izboljšanje gorskih krajev. Taka vsota bi ne zadostovala niti za vzdrževanje tistega zbora visokih dostojanstvenikov, ki tvorijo senat.
Po drugi strani pa potroši država vsako leto samo za podporo filmski industriji mnogo več. in vendar gre pri tej samo za korist maloštevilnih igralcev in drugih delavcev pri tej industriji; morda gre tukaj tudi za zaščito dostojanstva in prestiža italijanskega filma, ki koncem koncev proizvaja le komična dela pri katerih pa gre človeku skoraj na jok, zaradi njihove nizke vrednosti in v katerih nastopajo igralke, katerih najvišja umetnost je v tem, da znajo pokazati na platnu lepo oblikovane noge.
Ne mislite pa, da je to samo naše mnenje, ker je tudi znana in upoštevana revija »Epoca« v nizu člankov o filmskem svetu zapisala tudi naslednje: »Silvana Pampa nini je naglo dvignila svojo vrednost, čim je začela kazati svoje noge. Danes je na tretjem mestu in njena trgovska vrednost se vrti med 10 in 15 milijoni.«
Da se torej omogoči italijanskim filmskim igralkam kazanje svojih nog in morda še česa več na filmskem platnu v zabavo mladoletnih gledalcev vsega sveta, potroši italijanska država vsako leto po S milijard lir. Tukaj pa, ko ne gre za to, da bi postavili v evidenco noge r.aših žena in njihove oblike, ampak da bi jih kvečjemu pokrili z dostojnimi oblačili, država ni znala in ni mogla najti potrebnega denarja. Za gorske kraje so določili samo drobtinice državnega proračuna, ki ne bodo niti v najmanjši meri vplivale na življenjsko raven naših gorjanov. Kljub temu pa bo vlada raz-bobnala na vse štiri strani sveta, da je poskrbela za gorske kraje in da je upoštevala njihove potrebe s primernimi odločbami.
Vendar, če vzamemo stvari tako kot so, ter računamo, da bodo denar iz zakona »Ukrepi v korist gorskih krajev« pravično porazdelili med vse gorske predele v državi (o čemer pa smo prepričani, da se ne bo zgodilo), bi prišlo na našo deželo vsako leto po nekaj milijonov. To bi trajalo deset let zaporedoma in po tem času naj bi bili gorski problemi definitivno rešeni in urejeni.
Pri tem pa imamo mi svoje močne pomisleke, ker problemi naših gorskih krajev so zelo številni, denarja pa, hi je določen v ta r.amen, je zelo zelo malo.
Ker ne morejo najti dela v svojih rojstnih dolinah, je mnogo naših ljudi prisiljenih oditi v tujino, da bi si tam poiskali zaslužek in kos kruha zase in za svojo družino. Toda kruh, ki ga ti ljudje služijo v tujini je zelo grenak in žalibog morajo često spoznati naši delavci to resnico na svoji lastni koži.
V zadnjem času se zelo mnogo goveri o tistih rudarjih, ki so odšli v Anglijo. O njih je izšel v najvažnejšem italijanskem dnevniku naslednji članek, ki ga objavljamo:
»Medtem ko je 31 Italijanov iz Bull-crofta še vedno začasno odpuščenih, čeprav prejemajo polno plačo, ker Angleži nočejo delati z njimi, pa je začelo v nekem rudniku pri Brodsworthu, ki proizvaja 23.000 ton premoga tedensko, stavkati danes 3.500 rudarjev v znak solidarnosti z nekim jugoslovanskim kolegom, ki je bil za kazen premeščen iz enega oddelka v drugega. Kaznovani, ki mu je ime Mihael Gekel, ter je star 25 let, naj bi se norčeval iz nekega nadzornika. V rudniku je še drugih 50 delavcev, ki so prišli s celine. Solidarnostna stavka je popolna.
Eden izmed agitatorjev je dejal: »Delali smo ramo ob rami štiri leta s temi Evropejci brez incidentov; zato smatramo, da je krivica, ki so jo napravili kateremu izmed njih, napravljena vsej skupnosti.« Podobnih besed ni bilo nikoli slišati v rudnikih v Bullkroftu, kjer se ni manifestirala solidarnost zato, da bi olajšali sožitje z 31 Italijani, kateri so do nadaljnjega prav tako Evropejci kakor Jugoslovani, ampak zato da bi jim odvzeli delo in jih izključili iz rudnika. Težko je primerjati enega in drugega teh dogodkov, ne da bi pri tem z grenkobo ugotovili njihov žalosten kontrast.« Tz »II Nuovo Corriere della Sera«),
Zal nam je, da se je kaj takega zgodilo. Tudi mi morda ne vidimo radi Sici-lijanov ali Kalabrežov, končno pa so tudi oni ljudje in imajo pravico delati, da lahko preživijo svoje družine.
Vendar pa moramo istočasno ugotoviti, da ona zloglasna trikoloristična tolpa neprestano vpije na vse štiri strani sveta pa naših dolinah, da ni na tem svetu višje civilizacije, kot je italijanska in rim-
MANJŠI PROBLEMI
ska. Prav tako vpije na vse grlo, da so vsi slovanski narodi brez izjeme mnogo manj civilizirani in zmožni, kakor pa Italijani. Iz zgoraj navedenega dogodka pa je razvidno, da ni taka in da morda po tujih deželah nihče ni tako grdo gledan, kot baš Italijani.
Pripomnimo naj še, da kadar so pri OZN razpravljali o bodočnosti bivših italijanskih kolonij, so se skandinavske države odločno uprle, da bi se te dežele povrnile pod rimsko oblast. V opravičilo svojega odpora so dejali, da naj Italijani najprej prinesejo nekaj civilizacije svojim južnim deželam, in šele potem naj jo nosijo na druge celine.
Iz tega sledi, da se je treba iznebiti nacionalizma, ker na tem svetu ni več ali manj vrednih narodov in kdor bi hotel biti večji, bo naletel na dobršen del sovraštva in preziranja od strani drugih narodov.
Mm mie so vaino Indi n nas
Zadnje nedeljo meseca maja so bile v Južni Italiji, v Gornjem Poadižju in v dclini Aoste upravne volitve. Kdor čita časopise nikakor ne more uganiti kdo je zmagal, ker se z zmago hvalijo vsi, od komunistov do demokristjanov in fašistov.
Pač pa smo opazili, da so povsod kjer so bile volitve, avtonomne sile, ki se nahajajo v podobnem etničnem položaju kakor mi, zelo napredovale.
V Gornjem Poadižju ie Volkspartei, in v dolini Aosta Zveza avtonomistov, odnesla odločilno zmago nad vsemi drugimi strankami, ki so šle na volitve v tistih deželah. Pri tem smo se spomnili z gren-
\aše vasi se usak dan buj spraznujejo
Matere zapuščajo svoje otroké, bunega an dižokupanega moža, gospodarji, zdravi an močni možje zapuščajo svoje premoženje, svoje žene an otroke, katerim pustijo najtežje djelo na puoju. Močna an zdrava mladina zapušča tud ona svoje domove, svoje staffe an s trebuhom za kruhom gredó usi po usim svjete kar mor jih usoda, pot an oči pejejo. Usi gredó s troštam, de bojo ušafal po svjete bujše življenje kot se ga imajo tle u naši siromašni an od usjeh oblastniku zapuščeni Beneški Sloveniji. Vič jih je takih beneških vasi, de se je iztrebilo iz njih že pedeset do stuo ljudi an še za tiste malo, ki jih je ostalo doma naša »madre patria« jim ne more preskarbjet za. djelo s katerim bi mohli prit do kruha.
Tist naš možje, ki so bli po tistih uoj-skah, ki jih je italijanski imperializem za daru so ušafal od italijanskih genera-lou ime, de ljudje od naših dolin so nar-buojši uojščaki u Italiji an zatuo so jim obečuval, de po končani uojski za zaslu-ženje boju m jel tud plačilo. Povjedat pa muoramo, de takuo, ki so ble zlažene te
VODOVOD ZA MALINO
Protifašistični zakon
V rimskem parlamentu so takoj po občinskih volitvah začeli razpravljati o potrebi zakona, ki bi prepovedoval neofašistične organizacije kakor predvideva Lstava italijanske republike.
Nekoč je bilo... Tako začenjajo stare pravljice, ki govorijo o nekdanjih lepih časih, ko so živeli na svetu še vile, čarodeji, čarovnice, velikani in pritlikavci. Sedaj žive na svetu samo ljudje in tisti legendarni časi se nam zdijo zelo daleč v preteklosti, morda tako stari kakor je problem gradnje vodovoda v Malini.
Ta vas je malo znana, ker so ljudje miroljubni in delovni, redno plačujejo davke in ne ubijajo svojega bližnjega, da bi si s tem delali reklamo po sod-nijskih kronikah dnevnega časopisja. Toda prebivalci te vasice, ki leži v dolini potoka Malina, imajo tudi oni svoje potrebe in med temi je tudi ta, da morajo tudi piti. Celo Kristus je med svoje osnovne zapovedi postavil tisto, da je treba napojiti žejne toda demokrščanski upravniki zelo pazijo, da bi se ne okužili s kakšnim takim krščanskim dejanjem in da bi preskrbeli vodo tem vaščanom, ki zaman čakajo že od davnih časov na gradnjo vodovoda.
Morda bo prišel nekoč čas, ko bodo zopet pripovedovali: nekoč je živela na svetu neka vrsta živali, ki so jim pravili ljudje... Ne moremo vedeti kdo bo pripovedoval v prihodnosti kaj takega, toda morda bo tudi takrat vodovod v Malini
še vedno le ponižna prošnja in vroča želja enega dela nekega zapuščenega naroda.
Jugoslovanski svetovalec cone B STO-ja
Za svetovalca FLRJ v Kopru je jugoslovanska vlada imenovala inženirja Paa-la Žavcarja, ki je bil svoj čas jugoslovanski ambašador v Haagu na Nizozemskem.
prjednje an ta zadnje objube je bila zla-žena tud tista.
Muoiamo klicat srečnega tistega člo-vjeka, ki u uojski nje ušafu nabedne bo-ljezni za, de mu je zoraunik od komisije u Milanu dovoiiu zapustit svojo deželo. Nesrečan je biu pa tist, ki u uojski ga je zadjela kajšna boljezen. Tistim pa nje blo parpuščeno zapustit strašno mizerjo, ki se jim po oknah an po vra-teh suje u njih hišo. Jih na zaštjejemo lahko na parste tajšnih ljudi, ki so po naših vaseh paršli ranjeni an buni iz uojske an sada tist, ki so jih klical naši ljudi za narbuojše uojščake jih ne spoznajo še za dat jim penzjona.
Groza je zapuščovat domove an use najdražje kar se ima za iti po svjete, zak’ tud po svjete, tej, ki so zmjeran pravli naši ta star očetje, nje medu. Tuo-le huduo djelo an lažniva pomuoč od italijanskega governa se saldo buj zaptk-njava globoko u sarcé beneškim Slovencem. Zatuo naj se lož u glavo današnji italijanski governo, de se je zgubilo u beneškim Slovencu tiste ime »dobri uojščaki an italianissimi«, zak’ naš ljudje sadà vjedo kaj jih je čakalo po končani uojski. Gor na use objube jih nje čakalo druzega kot napraviti pasaport an če jih nie kaišna boljezen zadarževala, so muorli zapustit »madre patrio«.
Pišemo tuole, zak’ že prelepuo poznamo 35 ljetno politiko od te prjednjih an od te današnjih italijanskih governantu. Poznajo nas samuo kar je za naše ljudi pošijat po frontah kri prelivat an umje-rat za interese italijanskih kapitalistu. Po končani uojski pa za naše ljudi nje ne djela ne kruha, če čejo beneški Slovenci zaslužit usakdanji kruh, jim Italija preskarbi za ga iti služit u take dežele, ki u cajtu uojske so se muorli borit pruot njim. Sadà ljudje lahko sami pregruntajo kuo so spoštovani naš u takih deželah.
Ali imamo res novega prefekta ?
Ce se ne motimo je prišel v videmsko pokrajino nov prefekt. Kot se spodobi olikanim ljudem, smo mu tudi mi izrekli dobrodošlico v tej lepi furlanski deželi. Če se ne motimo je od takrat minilo precej mesecev. Pričakovali smo, da bomo videli to novo najvišjo pokrajinsko oblast na delu v teh mesecih. Na žalost pa nismo mogli opaziti ničesar novega ne na dobro, ne na slabo.
Nek znan pregovor pravi, da vsaka nova metla dobro pometa. Zdi se nam pa, da v tem primeru pregovor ne drži. Ven-
kobo in z živim obžalovanjem za njegove voditelje, na neznatne volivne uspehe Furlanskega ljudskega gibanja. To pa zato, ker se nahajajo vse avtonomne si-, le, vse narodne manjšine na skrajnem zapadntm ali vzhodnem delu italijanskega polotoka ir. zaradi te svoje etnične značilnosti predstavljajo eno samo družino in eno samo silo. Zato je zmaga teh sil v dolini Aosta in v Gornjem Poadižju tudi naša zmaga in zato je neuspeh furlanskih avtonomistov tudi naš neuspeh in nam je žal zanje.
Vprašati bi se morali zakaj te etnične sile kažejo povsod svojo življenjsko zmožnost, le pri Furlanih ta ne pride nikakor do izraza. Vzrok za to moramo poiskati v dejstvu, da je MPF rojen pod nesrečno zvezdo, ne morda kot izraz furlanske misli, ampak enostavno zaradi tistih štirih, laži-avtonomistov, ki se niso prav nič obotavljali zapustiti to gibanje, čim so opazili, da je po njihovi lastni krivdi to gibanje brez vsake življenjske sile. Zato so sklenili, vedno v svoji naveznosti do stolčka, da je najbolje če se priklopijo h kakšnemu večjemu in bolj gotovemu vozu,
Izidi zadnjih volitev morajo biti zatorej za nas vir novega upanja, ker nam povedo, da tisti principi za katere delamo, so še vedno veljavni in živi, medtem ko morajo biti opomin za sedanje vodstvo MPF, ki bo moralo proučiti svoj položaj in skušati ponovno postaviti na noge vso zgradbo.
dar pa upamo, da tudi novi prefekt ve kakšen je narodnostni sestav pokrajine, ki je sedaj zaupana njemu v upravo, tipamo, da pozna potrebe tistega dela prebivalstva, ki živi v hribih na tisti strani videmske pokrajine, kjer vzhaja sonce. Najbrže pa se naš gospod prefekt dvigne zjutraj malo bolj pozno, ko je sonce že precej visoko na nebu. Tako je najbrže spregledal in ni proučil posebnega položaja naših krajev. Vendar pa še nismo izgubili upanja, da se bo nekoč tudi on spomnil naših problemov.
PRI NAS IN PO SVETU
PODRAŽITEV KRUHA IN ELEKTRIČNEGA TOKA. - Peki in lastniki električnih central so že večkrat zahtevali, naj se cene zvišajo. Lastniki električnih central so preklicali svoje zahteve tik pred zadnjimi občinskimi volitvami. Ti so dali tudi demokrščanski stranki za volilno propagando dve milijardi lir. Kakor se je izvedelo, bo vlada že ta teden proučevala podražitev električne energije v Italiji.
VOLITVE V TRSTU IN V JUŽNI ITALIJI. - Pri upravnih volitvah, ki so se vršile dne 25. maja t. 1. je volilo v Trstu 1)3,19% vpisanih volilcev. Od teh je 42% glasovalo za stranke, ki so imele za program neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja, 44% za italijanske stranke, ki so imele za program priključitev Trsta Italiji, 14% pa za fašistična gibanja. Pri teh volitvah je imelo volilno pravico veliko število neupravičenih volilcev, medtem ko veliko število Tržačanov ni smelo voliti. V slovenskih občinah Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor so dobile liste slovenske skupnosti večino glasov. V tržaškem občinskem svetu bodo zastopani Slovenci s 4. občinskimi svetovalci.
V južni Italiji so pri volitvah v celoti dosegli večino krščanski demokrati, vendar pa so od zadnjih volitev znatno nazadovali.
PODPIS MIROVNE POGODBE Z NEMČIJO. - žunanji ministri Anglije, Francije in ZDA so 26. maja podpisali v Bonnu, v Zapadni Nemčiji, ločeno mirovno pogodbo s to državo. Za protiusiu-go se bo Nemčija ponovno oborožila in prispevala k skupni obrambi v okviru evropske vojske. Adenauer, stari nemški kancler, je ob tej priliki izjavil, da se s to pogodbo začenja novo obdobje evropske zgodovine.
;
IZ NAŠIH
■•zKižasm
VASI
REZIJA
RAVENCA — Iz Rtina je prišel v našo vas nov župnik gospod Anton Pagnut-ti. V resnici gre samo za formalen prevzem naše župnije, kajti naši ljudje ga poznajo že od več mesecev, ker je bil pri nas nekaj časa kot začasni kaplan.
ZA RAZVOJ TURIZMA — Naša dolina, ki slovi po svoji izredni prirodni lepoti, prekrasni legi in lepih sprehodih ' bližnje gore, ki jo obkrožajo, bi mogla imeti mnogo bolj razvit tujski promet nego ga ima Karnija. Lansko leto je bila pri nas sicer precej izletnikov in gostov, saj so bile vse sobe hotelov, restavracij in privatnih hiš vedno zasedene, bilo pa bi jih še mnogo več, če bi bili turistično bolje organizirani. Vsi hoteli, razen hotel lastnika Pugnettija, malo skrbijo, da bi pripravili tujcem ugodnosti kakršne imajo letoviščarski kraji. Ta malobrižnost pa prinaša seveda veliko škode r.e samo lastnikom javnih obratov ampak vsej naši dolini.
Ne smemo pozabiti, da so naše vasi že dobro poznane med meščani Vidma, Gorice, posebno pa Trsta. Prepričani smo, da bi bilo vedno več tujcev, če bi našli tu vse udobnosti, ki jih more nuditi današnja doba. V Karniji je vse drugače; ljudje se trudijo kar le morejo, da pospešijo turizem in zato vidimo, da je tam v vsaki občini odbor za turizem (comitati »Pro Loco«) za katere skrbe tudi občinske uprave. Občina ima na ta način velike koristi od izletnikov, saj mora plačati vsak stalen gost takso (tassa di soggiorno). Te občine so brez dvoma aktivne in morejo seveda razpolagati za razna javr.a dela v korist razvoja turizma. Rezija bi lahko sprejela v poletnih mesecih najmanj tisoč tujcev in sedaj lahko računamo koliko dohodkov bi imela občina, če bi organizirala »Pro Loco«.
Prav in pametno bi bilo torej, da bi se naša občinska uprava zanimala za to in organizirala ta odbor za pospeševanje turizma v katerem bi bili zastopani lastniki javnih obratov. Ta odbor bi se moral, kakor v drugih krajih, zanimati za način pospeševanja turizma, napraviti piopagando o lepotah naše doline v in izven pokrajine in zaprositi eventuelno pomoč pri visokemu komisariatu za turizem v Rimu, kateremu določa vlada več milijard lir na leto prav za te namene.
BELI POTOK — Ni dolgo od tega, da so pri nas odprli obmejni prehod. Ker imamo travnike in gozdove na jugoslovanski strani, bi vsi radi hitro prišli do dovolilnice, ki nam je potrebna za prekoračenje meje. Do sedaj so dvolastniški posestniki napravili že več prošenj za dosego dvolastniške izkaznice, a vsa ta zadeva gre zelo počasi naprej. Ker čas hitro mineva, prošnje se pa rešujejo počasi, prosimo tozadevne oblasti, da pobite z reševanjem prošenj.
NEME
NOU KOMANDANT KARABINJERJU To nje dougo od tega, ki tu našim komunu so kambjali komandanta od karabinjerje. Brigadjer Giusto Pezzarioli e bi trašferit tu Cento an ta ra njega puošt e paršou marešjal Antonio Maraz-zato, ki on če biti dipendent diretamen-ti od videmskega komanda.
TAJPANA
KARNAUTA — Naš vaščan Tomasiiio Fiorito — Venjac e z ljepim rizultatom se naučiu za latarja. Učiu se je tu škuoli agrarje, ki ne aaržala še dan kors za la-tarje. Tu teli škuoli so se učili šest rnjes-ce 45 judi od us j eh krc.jou od Italije. Med usemi tjelimi Fiorito Tomasino e r.ajljeuše rižultade pokazu. Ta na ezame on te bi te parvi s 39 punti, medtjem, ki te druži so mjeli od 25 do 35 punte. »Giornale di Brescia« e pisu dan artikul an zlo pohualou našega vaščana Toma-sina.
Tudi mi smo zlo kontenti za sučes, ki e ha mou Fiorito, zak’ z njega dobro glavo on e se naredu kredit san sebe an cjelej naši vasi. On e pokazu, ki so judje, ki no majó dobró glavo še tu naših vaseh. Lahi, ki no se djelajo tekaj špot z našimi judmi an ki no nejčejo henjati nas klicati »šklas«, no majó se lošti tu glavo, ki mi smo judje inteligenti tej oni an časi še več.
PLATIŠČE — Pretekli tjedan je šla tu Francijo družina Kramara Ivana - Las-kič sestavljena od ženč an pet otrok. Želimo jim pouno sreče u novi daržavi.
* * •
Družina Michelizze Alberta - Krančes je bla razvesejena od rojstva adné ljepe čičice. S tjelim otrokom Berto Kranče-sovih ima pet otruok. Novorojenčki želimo pouno zdravja, an sreče.
FOJDA
PROTEST PAR ŠINDIKU — Komunski konsejer Anton Borgnolo an 8 može, ki so raprežentali delegacijo od judi Vit, Podcerkev an Pedroža so dali tu roke našemu šindiku dr. Pelizzu no protestno resolucijo zavuj tega, ki ejesto za te tri vasi je njeso še začeli djelati. Prožet za tole ejesto e bi naret že pred nim lje-tom, a z djelam njeso še začeli ne, ki no majó intenejon začeti. Tale ejesta na je za naše judi tjeh vaseh zlo potrjebr.a an zatuo ta protestna resolucija, ki ne ba sprejeta od j udih treh vasi, šperajmo, ki na storé odprjeti oči našim poglavarjam. Judje no ne morejo več čakati.
GORJANI
Pred kratkim so prefetura an Genio Civile dali našemu komunu na posodo denar za riarditi napeljavo vode tu te borke, ki je njemajo še. Djelo, tej ki so povjedali tu prefeturi to bi muorlo začeti tu tjelim mjescu. Sperajmo, ki use tuole to bodi rjes an ki obečani denar on pridi preče tu naš komun.
NOVA AUTOBUSNA LINIJA — Cez malo časa ne če še tu naš komun oré lošti no korjero, ki na če uoziti tu Vi-•dem. Korjera na če priti fin do borka kjer on je komun dvakrat podne. Tale autobusna zveza med našim komunom an Vidmam na če močno biti utela našim judem, zak takoviš no če morjeti priti hitro tu naš provincijalni čentro.
BRDO
Na tjem zadnjem konseju naših komunskih može so konsejerji dougo raz-pravjali za lošti ore dan kampo športif tu Teru, zak’ te, ki ve marnò on je maso mar, an zapuščen. Te mladi no bi tjeli rade vidati, ki te kampo on bodi si-šttmam prej, ki to more za morjeti še tu naši dolini organizati kako kompetiejon, Sperajmo, ki komun on vidi preče za tuole an on začni z dielom.
PODBRDO — Tu r.aši vasi čemo rnjeti 13. junija veliko segro, zak’ ljetos to ne bo tej usako Ijeto, ker ta dan čemo tu naši cjeikvi inaugurati nou utar.
Za tele utar kupiti so naši judje dali od 5 do 15 tisoč lir usaka fameja an takoviš pokrile špeže za kupit utar, ki on je zlo ljep.
NESREČA TA NA DJELE — Pretekli tjedan se je ta na djele močno ponesreču naš vaščan Mattighello Guglielmo. Djelo-vac, ki e djelu tu hosti e se urjezu s se-kjero na desni nogi an zatuo so ga muor-li pejati hitro u špetau. O bo muoru šče-pati za dan par tjednu.
Ta na tjem štesim djelom e se usjeku s sekjero na čampni roki še dan drugi naših vaščanou: Battoja Dominik. Tele o nje mu tekaj hudo an zatuo te bo rat sokorsa od našega mjediha, ki e mu dau 10 oni ščepanja.
Usim dvem našim vaščanam ve augu-ramo, ki no ljepo oščepajta an takoviš moriti preuzeti speh njih djelo.
SOVODNJE
CEPLEIISCE — Pred kratkim so od-parli obmejni blok med Italijo an Jugoslavijo u, kraju Poiava. Cez teli blok lahko grejó usi tisti, ki posedujejo na drugi kraj meje svjet za djelat. Trjeba pa je mjet permeš, ki ga daje policijski komisariat u Cedatìe. Za mjet tel permeš muora usak posestnik nardit prošnjo an h prošnji dodat dokumente, ki dokazujejo, de posedujejo na tisti stran meje svjet za djelat.
SMRTNA NESREČA — Domači Vo-gričevi iz Sovodenj so u potoku, ki teče za njihovo hišo ušafal pred kratkim martvega njih očeta Petra. Zdi se, de je 81 Ijetni starček utopiu, zak’ je biu napaden od božjasti, ki ga je že dugo caj-ta mučila. Napad ga je doletu rauno u bližini potoka an takuo je noter padu. Zavoj tega, ki mož je biu star, mora bit, de nje mogu stopit na suho.
O telim žalostem dogodku so bli hitro informirani karabinjeri an sodne oblasti.
TRCMUN — Preteklo nedejo je imù naš slauni gospuod mons. Ivan Trinko obisk skupine tržaških Slovencu. Mons. Trinko je naše bratre naudušeno sprejeu an vabiu naj ga le pridejo obiskat večkrat.
MATAJUR — K;ul;i upamo, de naša mlekarna bo bujš delovala, zak pretekli tjedan so kupil novo an moderno škre-
matričo. Tisto, ki smo mjel prej je biu star model, ki je pušču u mljeku an u sjeratvi dost smetene. Troštamo se takuo, de naša mlekarna bo nimar več napredovala.
PODBONESEC
CRNI VRH — Pretekli tjedan smo končal gradnjo poti, ki veže našo vas s Stupco. Pot je bla zgrajena od nas samih brezplačno an za to djelo smo nardil skoraj 1500 djelounih ur. Za to djelo nardit smo muorli se sami odločit, ker po tisti tesni stezi, ki smo prej mjel se nje moglo lahko hodit. Nova pot nje kolovozna, h noham pa bo dosti pomagala. Ce smo bli čakal, de nam jo tisti, katerim plačujemo tase nardijo, bi bli še bogve kulko cajta brez nje. S telim djelom smo še ankrat pokazal, de nam ne manjka dobra volja za djelat, pusebno kar se gre za našo korist.
STUPCA — Pred desetimi dnevi so od-parli obmejni blok blizu naše vasi med Italijo an Jugoslavijo. Tale blok je druge kategorije an skuozi njega lahko se gre na drugo stran meje s pasaportam an s permesam za tiste, ki majó posestva u sosednji daržavi. Upamo, da u kratkim cajtu se buodo tud odnosi med obema daržavama zbujšal an takuo skuozi našo vas se bo varšiu buj velik promet.
LANDAR — Naša vos je poznana deleč naokuole zastran Jame sv. Ivana, sa-dà je pa tudi srečna, kjer ima še velikega an brdkega famoštra.
Skoda le, de punokrat ne zastop nas lepuo. Takuo, ne dugo od tuod nas je slrregu, zak’ ob nedejah hodi malo ljudi h žegnu. Rjes, velika škoda! Gospuod famoštar pa ne zastopi, al’ neča zastopit, de žegan u naši fari je predrag. Po žegnu je u zakristiji cinematografo an otroci an ženč čejo imjet sude za cinematografo, kjer jih je špot iti žegnu brez iti še u cinematografo. Je rjes, de usak plača kar če; pa famošter je razglasili, de če bit dat narmanj 50 lir. Pomislita kam puojde po 300 lir usako nedejo, dan hišni gospodar, ki jih ima u hiši šest ljudi, ki čejo na usò silo h žegnu? Ce ima kak pedesetak ga muore dat otro-
U 40. številki našega »Matajurja«, ki je izšu parvega aprila smo publikal adàn dokument, kot sta že videl, ki biu star 41 ljet. U telim dokumento vidimo resnico, de u tistim cajtu par nas, za de bi ljudi ljeuš zastopil, se je muorlo pisat usé u slov jenskim jeziku. U tistim cajtu se je slovenski jezik nucu tud po ofici-hah. Sa prau za prau tud sada na usa-kim kamunskim konseju se guori po slovjensko an troštamo se, de tisti štjeri »italianissimi« ne zavihnejo nosa zavoj tegà, ki smo jih ovadli, de na konseju guore po slovensko za, de potlé obarnejo na taljansko an porčejo, de smo nimar po taljansko guoril. Naš »italianissimi« ne želijo buoh vje kuo, de vidijo zapisane njih imena »italianissime« na »Matajurju«. Povjedat pa jim muoramo, de če boju brumni njih želja bo uslišana an mi njih imen na našim žornalu ne bomo ankul pisal. Tel krat pa so adnó debelo nahodil, huduo nam se zdi gor mez tuo guorit, a ne muoremo mučat. Muo-reta vjedit Garmičani, de kar dajó ad-nemu šindiku usi zaupanje kar ga votajo muora bit zadost modar. Mi ne djemo, de naš šindik nje modar, a pa moremo rejč, de je zlo pozabliu. Ka nje vjedu an vjervu, de pred 40. ljeti se je u našim kamune pisalo po slovensko? A ne vje naš šindik, de so še donàs vič ku kak stare, ki piše svojim sinovam an svojim zi.ancam po svjete po slovensko? Lahko, de se je pozabu, zak ubogi mož potlé, ki je postu šindik ima puno opravilu po glavi. Zatuo mu tud oprostimo pozabljivost. A je njekej drugega, ki ne muoremo pristat, zak’ šindik je biu kličen na tisto mjesto samo za naše koristi branit an za se interešat. le za kamunske reči. U nedejo 18. maja so bli klicani na ka-mun predsednik odbora, ki ljeta 1911 je teu ustanovit banko »Ilirja ustani«, Jožef Klodič, an člani odbora Zdravlič Anton, Kanalac Anton, Zdravlič Anton, Bu-
kam, kjer otroc ne zastopijo ne ražona ne mizerje an, če jim ga ne da, mu boju pa skradli an prodal jajca al drugo blaguo. Tim drugim pa djé’, de naj ostanejo doma, če se bojijo zamerit famoštru. Takuo bo, če venč bo mizerja a manj ljudi bo par žegnu. Gospuodu famoštru višno, de mu ne manjka sudu al pa, če mu manjkajo, vje kam iti po nje. Mi pa si jih muormo zaslužit z veliko fadi-jo za si kupit polento.
ŠT. LENART
Cjesto, ki pelje od Cemurja pruot št. Lenartu do Klodiča an Srednje so jo začel pred kratkim strojit. U glaunim so zapunjeval jame, zak’ drugač se nje mo-gló po nji vozit. Mislil smo, de tisto djelo buodo hitro končal, sa djelucu par nas ne manjka, ki čakajo za bit okupani za se zaslužit kruh. Na žalost pa nje bluo takuo, ejesto so pustil na pu, brez de bi vjedli zaki.
Tale rječ je rjes velika ovjera našim judem, zak’ če bi bla vsa ejesta postro-jena bi vozila dvakrat na dan korjera, ki od Čedada pelje u naše vasi. Tega ne more storit pru, zavoj ejestnega slabega stanja. Gospodar od korjere, kateremu smo prosil kuo gre s tole rečjo, nam je povjedu, de on bo hitro potlé ku bo ejesta u dobrim stanu voziu ankrat zjutra an ankrat popudan. Zatuo prosimo naše kamunske može naj se ganejo an naj z djelom začeto pridejo hitro do konca.
GORENJA MJERSA — Naš vaščan Terliker Joško se je ožemi. Njegova žena je Slovenka iz Drejana u torjanskim kamune. Mladi par na dan poroke, ki so jo mjel u Drejanu, so nardil cerimonjo za poroku tu tisti ejerkvi, ki je bla pred kratkim na novo postavjena. Poroka Joškota an njegove ženč Virginie je bla ta parva, ki se je daržala u tisti novi cjerkvicl an za čast novičam so mjel praznik dost ljudi. Veselice za telo pero-ku so durale nič manj ku pet dni an usi vaščani an parjateli so želj el mlademu paru dost sreče an vesejà. Po petih dni vesejà so noviči šli u Gorenjo Mjerso, kjer so med domačim an vaščanom se veselili an zabavljali.
kovač Štefan an Zdravlič Jožef usi teli iz garmiškega kamuna, ki so še živi. Prašal so jim če je rjes, de u tistim cajtu so tjel ustanovit u našim kamunu banko »Ilirja ustani« an če tist dokument, ki je ljudi vabiu naj stopijo u banko je biu pišen po slovensko. Starčki so odguoril kar so se še spominjal an kar so vjedit. Ka je s tjelim pokličeva-nju an sprašuvanju gor mez reči, ki na kamune njemajo kaj opravit? U tistim cajtu je blo takuo an sadà bi blo glih ku takrat, če bi kamunski poglavarji ne branil, de bi se na kamunu pisalo po slovensko. Nobedan ne more skrit, de mi smo Slovenci, zak’ usi vjedó ka smo. Tud šindik je Slovenc, sa na svojim duome mislemo, de guori glih ku mi.
Dokument, ki smo ga publikal pa ga njesmo mi Stampai a, de boste vjedil, nje biu štampan niti u Gorici, štampan je biu u tisti štampariji u Vidme, kjer štampujejo donàs »Vita Cattolica«, ta je »Tipografia del Patronato«, ki sadà ima imé »Arti Grafiche Friulane«.
Zatuo povjemó našim kamunskim možem, de nje trjeba se sramovat, če so Slovenci an če pred ljeti naš ljudje so nucal svoj jezik tud na dokumentah. Ta je naš materni jezik, katerega smo duža-ni Spoštovat an ohranit. Ce oni bi bli pravični, bi muorli nardit takuo kot so naš te star djelal. Manifeste an use kamunske reči, ki muorajo ljudje vjedit bi jih muorli publicirat u slovenskim jeziku, zak je naš jezik, jezik naših ta starih, jezik, ki na naši zemji se guori od 1300 ljeta.
KOZICA — U nedejo 25. maja smo mjel u naši vasi naš Ijetni tradicjonalni praznik. Domačini so bli organizirali sre-čelou (pesca di beneficenza) an vič drugih iger. Mjel smo tud garo za ubijanje loncou. Puno ljudi je blo tud iz juških krajou.
OBLICA — Pred kratkim so parpejal
iz Trenta truplo rancega Ernesta Borgii. Ranci Ernest se je rodlu u naši vasi ljeta 1909. Kar je Italija ljeta 1940 napo-vjedala uojskó so poklical, tud Ernesta Eorgii, ki je umaru ljeta 1943 setember-ja u boju pruot Njemcam, katerim se nje tou podat. Družini naše sožalje an hra-fciemu rancemu Ernestu pa narguorša čast.
KOSTNE — U pondejak 26. maja nas je za venčno zapustila 63 ljetna vaščan-ka Luščak Antonia (Studincjova). Pogreb je biu drugi dan od Kostnega do lješkega britofa. Dost ljudi domačih an juskih je paršlo na nje pogreb an s tem so pokazal veliko ljubezen do rance Antonije, ki u svojim življenju je bla nimar fcrdkà žena. Družini naše sožalje.
SV. PETER SLOVENOV
HUDA NESREČA — Medtjem ko je u Nediži loviu ribe se je Rihardu Jussa iz zaselka Fetejaha godila huda nesreča. Pruoti vičeru je Rihard šu u potok an nesu s sabo botilko napounjeno z eksplozivom. Kar je paršu na mjesto je nesrečni mož teu vreči telu betilku u vodo, de bi takuo eksplodirala an polovu pctlé dest rib. Botilka pa mu je na zalest eksplodirala u roke an kolp je biu takuo velik, ki so ga čul ljudje deleč na okuole an takuo je poklicalo h nesrečnemu več ljudi, ki so hitro skočili mu na pomuoc. Rihardu Jussa je popunoma odneslo desno roko an mu napravilo dost ran po ejelim telesu. Pejali so ga hitro u čedseski špitau, kjer so mjedihi povje-dal, de bo muoru se zdravit več mjescu. O teli nesreči so hitro povjedal našim karabinjerjam, ki so začel se interešat za vjedit kje je ušafu Jussa eksploziv.
Tale nje ta parvi slučaj, ki se godi u Nediški dolini, de lovijo ribo z eksplozivom. še jih je bluo an zatuo pozivamo karabinjerje naj lepuo vahtajo vodo, zak’ tisti, ki nucajo eksploziv za ribo lovit, njeso sami sebe nevarni, ampa tud drugim ljudem.
DREKA
PISMO DJELOUCA IZ DREKE — Sem vič cajta u Belgiji na djele an rade voje berem vaš žornal, ki je edini glas naše rodne zemje. Matajur za nas Slovence iz Benečije je u teli daželi nar-fcujši parjatelj an narbujš svetovalec. Zatuo kar napri z vašo borbo za branit naše pravice an tud mi vam bomo pomagal, čeglih smo daleč od domače zemje.
Cajt bo paršu, de buodo usi odparli oči an se buodo prepričal, de samo če bomo usi kupe združeni, bomo paršli do naših pravic za katere so se že naši očetje tukli. Strah, ki ga sejejo trikoloristič-ni banditi, stari an novi fašisti, po naši zemji za zadušit naš narod ne bo neč pomagu. Mi smo tarda kost, ki se ne bomo pustil ankul peštat od tistih, ki za svoje umazane interese so uzel orožje u roké za teror sjati med mjernim ljudstvom naše zemje. An gor mez trikolo-rizem vam bom jest pisu usé natančno kakuo se je razviju ar. duo so bli tisti, ki so ga podpirali.	j.	t.
SREDNJE
Krožijo guorenja de gor po naših vaseh so se spet parkazali znani trikolo-listični organizatorji, ki so par nas delovali sobto po drugi svetouni uojski. Teli neodgovorni elementi so hodil po naših vaseh an ponujal med mladinci orožje an velike koristi. Obenem so tud jim prašal naj stopijo u njeki fašistični partit, ki se po Italiji parkazuje an šir. Mladinci sevjeda so tele neodgovorne elemente odvarnil.
Ne bi tjel se varnit še ankrat s dokazovanjem terorja, ki so ga usjal u naše vasi fašisti, zak’ je usim znano kaj so napravli an kaj so mjel od tega nekateri naši domačini, ki so ji dajal pru. Samo Cernó usjem povjedat, de če se taki ljudje parkažejo u naše kraje, naj jim ljudje dol varžejo maškero an če ponujajo orožje naj gredó hitro h karabinjerjam jih denunejavat. Orožje nobedan civilist ne smije mjei en tuole prepoveduje adàn poseban lec ki močno Strafa tiste, ki bi pod svoje strjehe al drugje daržal orožje.
IIIIMIIIMIIIIIMIIIIIMIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillMIIIIIIIIIIIII
POŠTA
TRUŠNJAK A. - Dreka - Sporočamo Vam, da je še veljaven sporazum med Italije in sosednjo Jugoslavijo za izdajanje dvolastniških izkaznic. Napravite torej prošnjo na čedadski komisarjat; prošnji morate priložiti vse dokumente s katerimi morete dokazati, da imate onkraj meje zemljišče. Za natančnejša pojasnila pa se obrnite na Vaš občinski urad.
GRMEK
Resnica jih bode u oči
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiliiiii
že od samega začetka se je župnija v Pojdi, kakor ona v Nemah in v Centi sestavljala iz dveh elementov:	Furlani
in Slovenci. Slovenci z bližnjih hribov, ki so bili raztreseni na širckem podro-
so zgradili tudi majhno pokopališče, kamor so še do pred kratkim nosili pokopavat svoje mrliče; danes jih nosijo na novo pokopališče v vasi Vile.
Cerkvica Sv. Peter Sloveno/ je imela
čju, so prvotno bivali najbrže deloma tu- mnogo zapuščin tudi od plemičev Cucca-
FOJDA, v ozadju dolina Grivo
di v Fojdi, ker so si prav v središču tega kraja zgradili svojo prvo cerkvico posvečeno sv. Petru in ki se še danes imenuje Sv. Peter Slovenov. Sredi grobov, v senci turobnih cipres, čuva ta cerkvica Staro pokopališče.
Prvotr.o gotskega sloga, je bila v XVI. stoletju na zunaj predelana in iz tega stoletja je lepo pročelje z ljubkimi okraski. Apsida je podobna oni Sv. Helene, ki stoji na neki planoti ob cesti, ki pelje Proti Podklapu.
Lesen oltar kaže, da je delo umetnika 2 okusom iz prve polovice XVII. stoletja, ko so po ukazu nuncija Don M isti j e od 7. julija 1596 odstranili star oltar.
Prvotna cerkvica pa obstoji še iz Xjii.. stoletja, ali od 1200 in jo je posvetil Pietro Giovanni škof iz Zadra v Scčetku XVI. stoletja.
To je bila prva cerkvica, ki so jo zgradili Slovenci v teh krajih in okrog nje
PABERKI
Prospero Antonini pravi v svoji »Furlanski zgodovini« med drugim: >,.... Julijsko predgorje, ki se imenuje tudi »Slovansko hribovje« je dobilo to svoje ime V srednjem veku, ko so skupaj z Langobardi prišle tudi razne županije nomand-skih Slovanov tki so jih Nemci imenovali »\Vinden«)....«
Enrico Palladio zgodovinar XVII. stoletja takole opisuje Slovence, ki žive v Furlaniji: »Slovani imajo svoj lastni jezik, ki je podoben jeziku Ilircev, so visoke postave, zdravi, vajeni težkega dela do visoke starosti, imajo popolnoma barbarske običaje, ker niso imeli nikakšne trgovine s sosednjimi narodi, niti ne Vzgledov civilnega življenja.«
Luigi da Porto v pismu M. Ghelinu de Mihelini takole piše leta 1510: »Avstrij-
Odgovori na vprašanje naših čitateijev
Glotološki zapiski o prebivalcih Rezije, Terske in Iòrijske Òoline
Naš citateli Nemeje is Naaiške doline n c. m piše med drugim: »Še vedno obsto ja ustno ljudsko izročilo, po katerem naj bi bili prebivalci Rezije in Učeje ruskega izvora. Sam verujem v ustna izročila, ker mislim, da ne nastajajo slučajno, ampak da so izraz nekega dejstva, ki nam ga pisana zgodovina ne more dokazati.
V dolini Idrijce pa obstoja izročilo, ki pravi, da so tamkajšnji prebivalci prišli iz Bosne, kar naj bi bilo razvidno tudi iz značilnosti njihove govorice.n
Mnenje, da so prebivalci Rezije in Učeje ruskega izvora, kaže na nepoznavanje slovenskega jezika. Res je, da govori o tem tudi neko narodno izročilo;
toda z narodnimi izročili je treba biti zelo previden in poiskati v koliko imajo lahko neko zgodovinsko podlago, ki jih loči od legende in fantazije. Po drugi strani pa daje glotološki študij, če ga izvajamo po temeljiti znanstveni metodi, neizpodbitne znanstvene rezultate, ki zanikajo verjetnost take tradicionalne domneve. Na žalost moramo ugotoviti, da se je v tem motil tudi znani slavist Bau-douin de Courtenay. On je namreč hotel dokazati to izročilo z odkritjem tako imenovane »vokalne harmonije«, ki obstoja v rezijanskem narečju, in ki jo najdemo samo pri narodih turanskega izvora. Tedaj se je šele začelo s sistematičnim
Zagovor KARLA PODREKA
PRED OBJAVO NJEGOVE „BEN. SLOVENIJE"
gna in je bila zato precej važna, župnik je bil obvezan večkrat na leto v njej maševati. Leta 1700 je moral maševati 24 krat in proti S2edini istega stoletja pa po 26 krat. Na zahtevo 72 družinskih poglavarjev je bilo z odlokom od 27. aprila 1742 dovoljeno postaviti v njej tudi križev pot. Dragocenih predmetov cerkvica ni imeli nikoli, vendar pa ji ni manjkalo kar je potrebno za cerkvene obrede. V njej so se vršile tudi poroke in so se sklepale pogodbe. Iz cerkvice Sv. Petra Slovenov so izhajali tudi olasi za velike »soseske« v Fojdi, ki so se največkrat vršile v občinski hiši. Ljudi je vabil na sestanek prav zvon te cerkve.
Danes se cerkev ne nahaja v preveč dobrem stanju; potrebna bi bila popravil, kakršnih je bila deležna cerkev v Ramandolu, ker spada tudi ona med umetnostne spomenike, ki bi jih bilo treba ohraniti.
ski Čedad leži tako točno na meji ob Alpah, da neko njegovo predmestje rabi govorico, ki je popolnoma različna od furlanščine in tudi od nemščine in ki jo imenujejo slovensko govorico.«
Odvetnik Karel Podreka je v »Giornale di Udine« leta 1883 objavil dva članka, v katerih prikazuje potrebo ustanovitve Specialnega zavoda v Čedadu. V tem zavodu bi morali imeti slovensko in nemško stolico in stolico furlanske zgodovine. Ta zavod bi bil prvi te vrste v Italiji in bi bil zelo važen, ker bi omogočil slavistične študije, ki so bili tedaj v Italiji skoraj nepoznani in bi omogočil razvoj odnosov med Italijo in slovanskimi narodi.
»Slovenci čedadskega in čentskega o-kraja se pritožujejo, da so bili priključeni k italijanski kraljevini in so sovražni italijanski narodnosti.« (Iz »Giornale di Udine« od 6.11.1886).
še preden je Karel Podreka izdal svojo »Beneško Slovenijo« je časopis »Fanful-la« v uvodnem članku od 26. julija 1884 že vnaprej skušal skreditirati to knjigo m se je takole izrazil: ».... v Zgornji Furlaniji je razstresenih štiri ali pet tisoč kmetov, ki govorijo po slovansko, kot bi jaz lahko govoril hotentotsko, to se pravi, neko barbarsko narečje, barbarskega jezika, ki bi spravil v začudenje vsakega petrogradskega profesorja in bi samega hrvatskega bana prisilil, da bi zaprosil za tolmača.«
V obrambo je Karel Podreka v »Forum Julii« od 2. avgusta 1884 takole odgovoril: »Ni moja zadeva braniti slovanski jezik pred nazivom »barbarski«, toda oagovoril bom na ta naziv na naslov narečja naših Slovanov z mnenjem prof. Baudouina de Courtenaya. Petem ko je proučil slovanska narečja na Poljskem, češkem, Srbiji, na Hrvatskem, na Koroškem, v Iliriji in v Reziji in potem ko je leta 1873 prehodil v treh mesecih vse hribe ir doline šempeterskega okraja, je
ta učenjak zagotovil, da je, z izjemo nekaterih izogibnih beneških in furlanskih neologizmov, našel naše narečje najbližje staremu slovanskemu jeziku in je takole zaključil: »Če bi vaš jezik govorilo dva milijona ljudi, bi ta jezik pridobil sloves, da je izvor slovanskega jezika.«
Kar pa se tiče števila prebivalcev naj omenim viteza Massone, šolskega skrbnika, kateri je v svojem poročilu o ljudski izobrazbi v videmski pokrajini za leto 1882 do 1883 ocenil njihovo število na 36.646.«
Kot vidimo je Podrekova knjiga vzbudila v italijanskem političnem svetu mnogo hrupa, zlasti zato, ker je on s to knjigo načel vprašanje, ki si ga nihče tedaj ni predstavljal. Iz te polemične dogodivščine lahko zaključimo, da je bilo tudi takrat, kakor danes, prebivalstvo Beneške Slovenije predmet kritiziranja in zaničevanja od strani italijanskih nacionalistov, ali pa so o njih molčali, ker so se bali, da bi jim bilo treba priznati njihove pravice.
ST. PETER, rojstni kraj Karla Podreka
proučevanjem beneško - slovenskih narečij. Franc Ramovš, prof. na ljubljanski univerzi, ki je danes eden najboljših svetovnih slavistov, je brez dvoma najbolj kompetenten kar se tiče slovenskih narečij in je prišel do naslednjega zaključka: ».... vokalna harmonija, ki naj bi dokazala turarski izvor Rezijanov, ni nič drugega kakor pojav, ki ga srečamo v celotnem vokalnem atonskem sestavu slovenščine, skupaj s tendencami v razvoju; to je pojav, ki ga najdemo v začetku razvoja vokalne redukcije v vseh slovenskih narečjih.« Tudi prof. Tagliavini z univerze v Padovi smatra, da tako imenovana rezijanska vokalna harmonija ni nič drugega kot fonetično psihološki pojav v zvezi s fonetičnimi elementi, ki so manj oblikoslovni z razliko od onih, ki so bolj oblikoslovni. Zdi se, da je končno tudi de Courtenay spoznal svojo zmoto.
Iz tega lahko zaključimo, da vsa Beneška Slovenija ni nič drugega kot nadaljevanje ostale Slovenije s fonetičnimi značilnostmi tudi koroških Slovencev, če so govorice nekoliko različne, je treba to pripisati dejstvu, da so bili naši Slovenci ločeni od svoje domovine in so zato imeli svoj lasten notranji jezikovni razvoj.
Še z manjšo upravičenostjo lahko trdimo, da kaže dolina Idrijce značilnosti, ki naj bi potrdile domnevo, da izvirajo njeni prebivalci iz Bosne-Hercegovine, kakor trdi ljudsko izročilo. Po svoji jezikovni podobnosti so narečja nad Čedadom direktno nadaljevanje Slovencev z one strani Soče. To pravita tudi De Courtenay in Ramovš. Kvečjemu bi obstojalo še mnenje, da so terski Slovenci srbohr-vatskega porekla (n. pr. pojav »čakovšči-ne« in tvorba prihodnjega časa z glagolom hočem). Toda tudi to razloži Ramovš ko pravi, da so »alpski Slovani«, tako se namreč imenujejo slovanski prebivalci, ki so se naselili na Alpah, preden so se ustalili v deželah, kjer žive danes, živeli skupno z južnimi Slovani, ki so prebivali nad Donavo v dobi barbarskega preseljevanja; ah pa so, v času, ki ni točno določen, prišli med beneške Slovence nekateri čak.ovski prebivalci. Znano je n. pr., da je Karel Veliki naselil na območju svojega cesarstva več slovanskih družin iz Istre in iz Dalmacije, da bi obdelovali polja.
Vsekakor pa, kdor bi si hotel biti še bolj na jasnem o tej zadevi, lahko pregleda naslednja dela:	1) Baudouin de
Courtenay: O jezikovni in etnografski pripadnosti furlanskih Slovanov. 2) Isti: Glotoločke opombe o slovanskih jezikih ir, arijsko-evropskih fonetskih vprašanjih. 3) Fr. Ramovš: Historična gramatika slovenskega jezika — dialekti — Ljubljana 1935. 4) Isti:	Karakteristika
slovenskega narečja v Reziji. 5) C. Tagliavini: O vokalni harmoniji (.članek v »Italijanski enciklopediji« Istituto Treccani, zvezek IV. stran 527). 6) S. Valent: O slovanskem jeziku v Reziji (članek v »Giornale di Udine« 1868 št. 293).
Qm&iùJL	0m
...... .. —.   .  
(Pravca u garmiškim narečju)
Bla je adnà kmetuška družina. Očja mat so imjel samuo adnegà sina, ki žalost tud tist jih je muoru zapustit 'tar je meu 20 Ijet. Muoru je iti h suda-'Rfn. Vaščani, ki so poznal telega puoba s° guoril, de je bistre glave an furbast •tu lesica. U resnic, judje se njeso zrno-'tl, zak’ puobič je biu pravi lumpič, ki tttu je bluo useč vince pit. an s kartami ’Rtat. Za imjet denar se je pa zmislu ^ake suerte zvijač.
Kar je šu h sudatem, za adan mjesac P°tlé je pisu hitro damu staršim, de so ložli že za kaporalja an de je potrjevati denarja, zak’ misli se šuolat še na-prRj za oficir postat. Starši so mu nitro 6°sial denar, an puob ga je zaigru že ti-dan, ku mu je paršu u roke. Biu je le prost sudat an prauca, de je kartal nje bla drugega, ku njegà debela za morjet musti starše doma.
t^ez nekaj dni potlé je nazaj pisu takole staršim darmi: »dragi starši, ofi-c'*ska šuola je težka, a pa usé adnó so
mi ložli že za tenenta; potrjeban sem denarne pomoči.« Starši so puobo hitro poslal denar, sin lumpič ga je zaigru an zapiu an ostu je le nimar prost sudat.
Po an par mjescu sudatske službe je mladi puob pustiu moštačje an ta druz suelatje so ga usi klical »mušlačjar«. Pisu je saldo damu staršim luge, de sadi so ga ložli za telega, sadà z tega drugega in nimar je prosu denarno pomuoč takuo, de je biu parpravu njegove starše u velike stiske an teli so začel prodajat že kosove svojega premoženja. An dan je parSlà u roke staršim lektera od sina, ki jih je zlo arzveselila. Pisu jim je, de so ga ložli za general j a an de ga sudati kličejo general Muštačjar. Tela novica je tud starše arzgrozila, zak’ sin jimj je prosu vič denarja kot je bluo vrjedno njih premoženje. A s troštam, de jih bo njih sin sadà, ki je »general« za gospuode ri-dtu, so prodal use kar so imjel, takuo jim je ostala še ku pot pred sabo za iti po nji.
An dan so se ložli u glavo iti gledat
njih sina »generalja«. Kar so paršli u mjesto pred kasarno kjer je biu njih sin so prosil vahto kje se ušafa generalja, Moštačjarja. Sudati, ki so tuole čul, so se začel usi smejat an so jim odgovoril, de u teli kasarni telega generalja nje. Po-vjedal so jim, de je adan, ki mu pravijo Moštačjar, a ta je le prost sudat. Starši so prosil, de naj ga parpeljajo pred njih oči. Sudati so parpejal Moštačarja pred očeta an mater, biu je rjes njih sin prost sudat u slabšim stanu kot kadar pejejo, z buogom.
Podal so se roké an so šli. Natuot se je začeu jokat tud Moštačjar, premišljavu je kam je spravu svoje starše an svoj dom. Sam sabo je guoriu, de še puž ima hišo an on je brez nje. šu je jokat pod njeko dobovo sjer.co.
Mimo tega doba je šu an gospuod, ki se je par Moštačjarju ustavu an ga začeu prašat, de zaki je takuo žalostan. Moštačjar mu je edgueriu, de kaj mu mà za pravit, sa useadnó mu ne more pomagat. Gospuod je jau, de naj mu po-vje, morebit, de glih on mu bot mogu po-mat. Na tuo mu je Moštačjar use arzluo-žu an povjedu zakf je žalostan. »Tale le majhana rječ,« mu je odguariu gospuod, »jest vam bom lahko pomagu.«
Tist gospuod je biu hudič an je prosu Moštačjarja, de naj se upiše u njega bu-
kve an potlé mu se bo žalost pregnala, Hudič je jau, de puojdejo kupe igrat z adr.im grofam, ki ima grad an veliko premoženje an de boju use u igri udo-bila. Moštačjar kar je tuole ču, se je upi-su u hudičeve bukve an s hudičom je šu igrat z grofam. Grof jih je sparjeu pod strjeho, so začel igrat an rjes sta mu use udobila. Ves denar, ki ga je biu grof gospodar, use puoje, grad an žensko zlati-njo ar. na zadnje tud grofovo ženo sta ona dva udobila. Po končani igri se je začeu tud grof jokat, zak’ je ostu z golimi rokami. Moštačjar kar je vidu takuo žaJostnegag grofa je jau, de mu da use r.azaj, samo pu denarja se darži za sebe. Grofa pa je zaprosiu naj mu nardi tri dobruote: parvo naj ga uzame von iz sudatske službe; drugo naj mu nardi an ljep kapot; trečjo naj mu da ruksak za noter lošt tist denar, ki mu ga je udo-biu. Grof je biu zadovolan an mu je nar-oiu usé tri dobruote; potlé sta se pozdravila an »general« Moštačjar je šu po svjete kamor so ga oči pejale.
Po treh dnevah hodenja je Moštačjar paršu blizu adne velike rjeke an za prebrodit to vode je bla velika nagobamost. Moštačjar, ki je biu mlad an močan se nje bau nagobarnosti an prebrodil je vc.du brez strahu. Kar je paršu na drugi ki aj rjeke se je nazaj ogledu an je vidu,
de se bliža h vodi adan star mož, ki gre že u kjuko. Moštačjar je hitro mislu, de je trjeba starčka pomat, zak’ či nei ga bo gotovo voda podvalila. šu je po starčka, ga na harbat zadeu an prenesu čez vodo. Kar so paršli na drugi kraj rjeke je starčka začeu tresti velik mraz, Moštačjar, ki je biu usmiljenega sarcà je slje-ku kapot an starčka odeu. Kar je telega lfpuo odeu je Moštačjar zagledu glih na tistim prastoru ku prej, adnegà drugega še buj starega moža, ki od starosti se je pru tresu ku šiba. »Bježite počasu« je Moštačjar zaueknu, »vas bom jest sem pernesu.« šu je čez vodo, zadeu je moža an ga pamesu na drugi kraj rjeke. Ta parvi starček pa je šuj napri na par stuo metru an je čaku Moštačjarja na njeki planinci. Kar je paršu h njemu s ta drugim ir.ožam se je Moštačjar ustavu an se začeu pogouarjat.
Parvi starček, ki je biu parnešen od Moštačjsrja čez vodo ga je poprašu, če vje kajšna moža sta ona dva, ki jim je pomagu. Moštačjar je odguorlu, de so dva reveža ku on. »Ne« je jau starček: »jest sem sv. Petar, ta drug je pa Kristus. Pred Kristusa imaš tri gnade, kar ga boš prosu ti bo use uslišu.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Stran 4
»MATAJUR«
Štev. 42
ZA NAŠE DELO
Koloradski hrošč ali krompjerjevec
Narbuj požrešen krompjerjeu zajedauc, ki je za veliko’ nesrečo kraju kjer se ugnjezdi, je koloradski hrošč ali krompjerjevec. Ker se je parkazu u vič krajah naše provincije, je pru, de tud naši kmeti buj blizu poznajo tega škodliuca našega narbuj važnega pardjelka.
Koloradski hrošč je dug en centimeter, od zgoraj zbočan, spodaj pa ploščat. Narbuj lahko ga spoznamo po farbi, njegove krila so svetloarmene an ima usa-ko krilo po dugem pet čarnih čart. Po trebuhu je ardečkasto-armene farbe. O-kuol šije je tud ardečkasto-armen an ima adnajst čarnih lis od katerih je ta srjed-nja narbuj velika an ima formu kot čar-ka V. Buba je zamazano ardeča farbe an jo ušafamo u zemlji. Odrasla ličinka (larva) je en centimeter an pu duga, ima močno debu ozadek, ki se na konac zoži. U začetku je ardeča, pozneje je svetlo armena, samo glava, sija, noge an dve varste puntinu so čarni. Hrošči, še buj pa ličinke (larve), razjedajo takuo močno krompjerjevo listje an zelenje, de krom-pjerjeve njive usušijo, kjer se moltiplici-rajo.
Če bi kmeti videl koloradskega hrošča u njih njivi, naj gredo hitro na kamun povjedat al pa inšpektoratu za agrikulturo, de buodo hitro uzel potrjebne pro-vedimente za uničevanje. Zapomnite si, de parva gnjezda nje težkuo uničit, če pa to priliko zamudite, se bo tist hudi zajedauc ugnjezdu, de se ga ne bosta mogli ankul več rešit.
Čerješnjova grizlica
čerješnjova grizlica je par nas zlo arzširjena an djela čarvivost čerješnjam. De jo bomo uničili muoramo vjedit tuo-le: koltivajmo več ki muoremo zguodne čerješnje, zak tele čarvi ne napadajo. Ta pozne čerješnje potargajmo zguodaj an ne čakejmo, de bi preveč zazdrele na drevesu. Drevesa muoramo obrat do zadnje čerješnje, če glih so čarvive, de iz njih ne zljezejo čarvi u zemljo, kjer bi se zabubili ne globoko pod zemljo an tle preživjeli zimo, de bi drugo ljeto spet po čerješnjah šli.
De ne gre solata u sjeme
Nekatjeri vartnarji parporočajo, de se uzdigne cjelo rastlino z lopato od zemlje. Za no kuarto deleč od rastline naj se zabode lopato u zemljo an se jo partis-
r.e postran pod korenine. Potlé naj se partisne nasad od lopate takuo, de se sciata z zemljo preuzčigne an potlé se spusti spet na prejšnjo mjesto. S takim dielom se zemlja strese an malo loči od koranin an zavoj tega rastlina ne muore lcpuo rast a useglih se ne posuši. To dje-lo je trjeba pa nardit prej ku začne jeti solata u sjeme.
Če krava al konj padejo na tla
Znano je, de konji al krave, če so padli, obleže ap nejčejo ustat. Pru lahko se jim pomaga brez jih tuč, na noge ustat,
če se zatakne živini u jame nosa pouno trave. Ker zavoj tega živina ne mere dihat, postane nemjerna an poškoči sama od sebe na noge. Tako runanje se je ni-mar skazalo za dobro.
Kokošje uši
Za pregnat kokošam uši, uzamimo sje-rovo an ne gosto karbolno kislino, ki jo prodajajo u špeejariji, jo zmješamo z vedo. Zmješamo no part tiste kisline s stuo vode. S tjelim namažemo sofit, stene, tla an palce kjer kokoši čepijo kar gredo spat. Trjeba je s tole rečjo špricat tud gnjezda.
Tuberkoloza par goveji živini
Kakor človek takuo tud živina lahko ušafa tuberkolozo. Statistike nam pravijo, de je ta boljezen buj arzširjena, u zahodnih daržavah Europe kot pa par ushodne Europe. Krave, ki živijo nimar u hlievu an ki dajejo dosti mljeka njeso tulk močne pruot tej boljezni. U Njem-
Se poznajo tri tipe tuberkoloznega bacila: človješki (humani), goveje živine (bovini) an kokošji ali ptičji (gallina-etos) tip. Zlo važno je, de vjemo, de muore živinski tip tuberkoloze parnest boljezen tud ljudem. Dokazano je bluo, de zbolijo ljudje, posebno otroc an bou-nifei, če jedo sjerovo al premalo kuhano mljekc tuberkuloznih krau, za tuberkolozo živinskega tipa.
Živina se ir/feta s tistimi bacili direktno al indirektno. Naturalna infekcija je večkrat uzrck, če žvina udihava infetan ajar al pa, če jé infetano hrano. Tuberkoloza lahko pride na use kraje telesa, takuo ku par človjeku. Inkubacija je po navad zlo duga, dostikrat več mjescu an zaino je ta boljezen zlo težka za jo spoznat.
Par pljučni tuberkolozi zagledamo kot parvi senjal kratko, suho an močno kašljanje. živina se hitro utrudi, diha nimar buj hitro an nje dobré voje. Par tuberkolozi spolovil (jajčnikou an maternice) se tuberkolozne krave pogesto gonijo, a ostanejo nimar jalove. Par tuberkolozi vimena zboleje po navad adnà al dve četartine vimena. U vimenu čujemo tarde otekline, ki krave ne bolijo, če jo tipamo. Po navad otečejo u istem cajtu tud gjandole (bezgauke) od vimena. Par useh teh formah tuberkoloze, živina počasi slabeje an par kravah mlječnost je nimar buj mala. Za tuberkolozo zboiejejo tud druge domače živali kot ouce, kczé, svinje, konji an tud psi.
Ker je tuberkolozo zlo težko konstati-rat zatuo je narbuj siguren način za spoznat to boljezen je zazpoznauno cjet> lenje - tuberkulinizaeija.
Kup na debelo
ŽIVINA
na kg
Kiave za	meso	L.	240	do	265
Junci		»	295	»	310
Jenice		»	290	»	310
Teleta		»	440	»	450
Krave za	rejo usaka	»	160000	»	200000
Jarčki		»	285	»	315
Kozliči		»	340	»	370
Kozé		»	135	»	165
Ouce		»	170	»	190
Praseta za rejo usako		»	7300	»	9500
	SENUO				
			na kuintal		
Senuo cd senožeti			L. 1200	do	1400
Senuo od	djetelje		» 1600	»	1800
ŽITARICE
Našim gospodinjam povemo,
de lahko skuhajo tud’ ubito jajce, če se
ga ovije u tanak papjer an u vodo dene no malo soli;
de hitro gre proč bolečina če vas piče osa al’ čebela, če partisnite na pičeno mjesto košček česna.
'A<
V
GOSPODARSTVO
m
TUBERKULOZA VIMENA
čji na primer so konstatiral na mačelah tuberkolozo par živini 36 par stuo, u Francji je u dostih krajah kar 30 do 40 par stuo tuberkolozne živine. U Ameriki so živinorejce muorali cepit živino pruot tuberkolozi an takuo je odstuotek te boljezni padu od 35 par stuo na 0,5 par stuo.
Tuberkolozo parnaša bacil tuberkoloze, ki ga je odkriu Ijeta 1881 šjenejat Koch.
n niznn]
Videmska »Cassa di Risparmio« je kot lansko ljeto, tud ljetos publicirala kon-kurz na premje za izbujšanje štal an hr.ojišč po vaseh dažele. Premje, ki jih bedo dal so teli:
1 premjo	po	150.000	lir
2	»	»	100.000	»
3	»	»	80.000	»
10	»	»	60.000	»
20	»	»	40.000	»
30	»	»	20.000	»
50	»	»	15.000	»
Skupaj buodo dal tri miljone an pu lir. Konkurza se muorejo udeležit usi mali posestniki, ki mislejo izboljšati njih hljeve an hnojišča. Tisti kmeti, ki mislejo u telim Ijetu to djslo nardit muorajo nardit prošnjo na prosti karti u kateri muora bit jasno pišeno: ime, priimek an očetousko ime prosilca, kamun, kjer ima suoj duom an kraj kjer misli nardit dje-lo Djelo ne smije bit že začeto prjet, ki se prošnjo nardi. Tele prošnje muorajo
• • II
bit poslane na »Cassa di Risparmio« u Videm al pa na inšpektorat za agrikulturo ne pozneje od 30. junija telega lje-ta. Djela muorajo bit nareti tekom 30. novembra t. 1. Kar djelo bo končano, kmeti muorajo informirat pismeno inšpektorat za agrikulturo. Premje boju dal kmetam, ki jih buodo zaslužil tekom 31. decemberja 1952.
MENJAVA DENARJA
Zlata Sterlina
Napoleon
Dolar
Sterlina karta Francoski frank (100 fr.)
Švicarski frank Belgijski frank Avstrijski šiling Zlato po gramu Srebro po gramu
7950
6275
656
1650
140
152
12,30
22
803
17
Ušeniea	L.	0900 do	7800
Sjerak	»	4700 »	5200
Ušenična moka	»	3300 »	8900
Sj er ko v a moka	»	6700d»	6750
Otrobi	»	4250 »	4350
PERUTNINA -	ZAJCI	JAJCA	
		na kg	
Kokoši	L.	550 do	'300
Face	»	550 »	600
Purani (dindje)	»	550 »	600
Piščanci (usako)	»	80 »	100
Zajci	»	280 »	300
Jajca (usako)	»	20 »	21
SER AN MASLO			
		na kg	
Miekarniško maslo	L.	980 do	1000
Domače maslo	»	850 »	900
Ser do 2 mjesca starosti »		480 »	550
Ser čez L’ mjesca starosti »		650 »	300
SADJE AN	ZELENJAVA		
		na kg	
Čerješnje	L.	40 do	50
Solata	»	40 »	50
Spinaža	»	15 »	30
SEMENA ZA SENOŽETI			
		na kg	
Furlanska djetelja	L.	250 do	260
Eeneška djetelja	»	190 »	.700
Čerfoj	»	270 »	280
Lojeto	»	110 »	130
Trava »altissima«	»	280 »	300
GRADBENI LES AN		DARVA	
ZA	ŽGAT		
Bukovi hlodi	L.	14300 do 15500	
Orjehovi hlodi	»	25000 »	30000
Cerješnjovi hlodi	»	16000 »	17500
Kostanjovi hlodi	»	13000 »	14500
Jasenovi hlodi	»	17000 »	18500
Bukove darvà na kuin. »		830 »	910
Bukovo oglje	»	3000 »	3600
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Založ"nik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L, Lucchesi - Gorica
enešRa fjudsfca praoca : Svet Tilh je utekel
N
19
T
I
Mežnar pripravlja cerkev za praznik sv.	kip pade na tla in mežnar je v velikih	kom. Ko gre ves potrt proti domu, sreča	Mežnar mu razloži nesrečo in berač mu	namesto svetnika, In res, mežnar ga oble-
Tilha. Ko briše prah s svetega Tilha mu	skrbeh kako naj se opraviči pred župni- berača, ki je na las podoben sv. Tilhu.	obljubi, da bo na praznik stal v oltarju	če v svetnika, obraz pa mu je pomazal S
%
i
fi
' " " **
i
f-
$
salom, da bi bil bolj podoben kipu. Lju- sv. Tilh in ga pobožno molijo. Ker je bil	začele pikati muhe in zaradi tega je sil-
dje niso prav nič opazili, da to ni pravi berač n a ms. za n po obrazu s salom so ga	no trpel. Ko je duhovnk med pridigo gro-
zil, da jih bo sv. Tilh zapustil, če se ne poboljšajo, ubogi berač izkoristi priliko in uide iz oltarja. Ljudje in duhovnik
se prestrašijo in in se smeje, ker mazal iz zagate.
zbeže, mežnar pa mol® se je tako poceni i*‘