URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBL'KE SLOVENIJE
Številka 25
Ljubljana, 18. julija 1973
Cena 11 dinarjev	Leto XXX
i
231.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socia-Ustične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
0 razglasitvi zakona o izvrševanju kazenskih sankcij
Razglaša se zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, , §a je sprejela skupščina Socialistične republike Složnije na seji republiškega zbora dne 5. julija 1973.
St. 25-5/73
Ljubljana, dne 5. julija 1973.
■predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
u izvrševanju kazenskih sankcij
I.	poglavje
SKUPNE DOLOČBE
(2)	Ko so izpolnjeni vsi pogoji za izvršitev kazenske sankcije, morajo pristojni organi ukreniti, kar je treba, da se izvrši brez odlašanja in v skladu s tem zakonom.
(3)	Izvršitev kazenske sankcije se sme odložiti samo v primerih in ob pogojih, ki jih določa zakon.
5.	člen
Kazni, varnostni in vzgojni ukrepi se izvršujejo tako, kot določa ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi. ;
6.	člen
(1)	Organi, zavodi, organizacije združenega dela in druge organizacije, ki opravljajo v svojem delovnem področju posebne zdravstvene, socialne, vzgojne in druge dejavnosti, pomembne tudi za izvrševanje posameznih kazenskih sankcij, morajo sodelovati z organi, ki so pristojni za izvrševanje teh sankcij.
(2)	Za čim popolnejše uresničevanje namena posameznih kazenskih sankcij sodelujejo organi, ki so pristojni za njihovo izvrševanje, tudi z družbenimi organizacijami, ki jim glede na njihove naloge in delo pri tem lahko pomagajo. '
1.	člen
(1)	Po tem zakonu se izvršujejo kazenske sankcije ;*bizni, varnostni ukrepi in vzgojni ukrepi), ki jih je ^eklo sodišče v kazenskem postopku.
(2)	Po določbah tega zakona se izvršujejo tudi kaz-varnostni oziroma varstveni in vzgojni ukrepi, iz-
“eni v postopku zaradi prekrška, ali v kakšnem dru-postopku, če ni v posebnem zakonu drugače do-l°feno.
2.	člen
Tistim, proti katerim se izvršujejo kazenske sanfe-je se toliko odvzamejo ali omejijo pravice, kolikor treba, da se v skladu z zakonom uresniči namen
Posameznih sankcij.
3.	člen
s U) Kazenska sankcija se izvrši, ko postane odločba, katero je sankcija izrečena, pravnomočna, če za nje-0 izvršitev ni zakonite ovire.
(2)	Samo izjemoma, kadar to zakon posebej določa, sine začeti posamezna sankcija izvrševati, še preden stane pravnomočna odločba, s katero je izrečena.
4.	člen
1^. 'L Ce sodišče ali organ za kaznovanje prekrškov, sta izdala odločbo na prvi stopnji, nista sama pri-Jtia za izvršitev kazenske sankcije, morata poslati Za u Jlvo 0dl°čbo pristojnemu sodišču oziroma organu ^kaznovanje prekrškov v treh dneh od dneva, ko dn ane ocltočba izvršljiva, oziroma v treh dneh od za ž- ko jo prejmeta od višjega sodišča ali od organa aznovanje prekrškov druge stopnje.
7.	člen
Tisti, zoper katerega se izvrši kazen, ne plača stroškov za izvršitev, razen stroškov za izvršitev denarne kazni in tistih stroškov, ki so posebej navedeni v tem zakonu.
8.	člen
Za vloge, uradna dejanja in odločbe v zvezi z uporabo določb tega zakona se ne plačujejo takse.
9.	člen
(1)	Da bi se izboljšali ukrepi v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij, sodelujejo republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo in drugi organi, ki so pristojni za izvrševanja kazenskih sankcij, z znanstvenimi zavodi, strokovnimi društvi in drugimi zainteresiranimi organi in organizacijami.
(2)	Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo ustanovi strokovni svet, ki spremlja in preučuje izvrševanje kazni odvzema prostosti in varnostnih ukrepov ter daje predloge in mnenja za izboljšanje dela na tem področju. Člane strokovnega sveta imenuje republiški sekretar.
(3)	Člani strokovnega sveta so predstavniki znanstvenih zavodov, pravosodnih organov in drugih upravnih organov, strokovnih društev in organizacij, ki se ukvarjajo s problemi kriminalitete.
10.	člen
(1)	Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo spremlja in preučuje, kako se uporablja sistem izvrševanja kazenskih sankcij, daje predloge za njegovo izboljšanje ter zbira in obdeluje statistične podatke o izvrševanju teh sankcij.
(2)	Da bi mogel opravljati zadeve iz svojega delovnega področja, spremlja republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo stanje in delo v kazenskih poboljševalnih zavodih po njihovih poročilih in z neposrednim nadzorstvom.
Prvi del
IZVRŠEVANJE KAZNI
A. Izvrševanje kazni odvzema prostosti
n. poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
11.	člen
(1)	Namen izvršitve kazni odvzema prostosti (strogega zapora, zapora in mladoletniškega zapora) je usposobiti obsojence, da po vrnitvi na prostost izpolnjujejo dolžnosti občana socialistične skupnosti ter živijo in delajo v skladu z zakonom.
(2)	V ta namen se uporabljajo proti obsojencem primerni vzgojni, poboljševalni in drugi ukrepi.
12.	člen
Kazni zapora, strogega zapora in mladoletniškega zapora ter kazni zapora, izrečene v postopku za prekrške, se izvršujejo v kazenskih poboljševalnih zavodih pod nadzorstvom republiškega sekretariata za pravosodje in občo upravo.
13.	člen
(1)	Z obsojenci je treba ravnati človeško, spoštovati njihovo človeško dostojanstvo ter varovati njihovo telesno in duševno zdravje; pri tem pa je treba gledati, da se ohranita potreben red in disciplina.
(2)	Z obsojenci je treba ravnati, kakor najbolj ustreza njihovi osebnosti, in glede na uspeh, dosežen v njihovi prevzgoji.
(3)	Za uspešno prevzgojo se obsojenci razvrščajo v skupine.
14.	člen
Pri obsojencih je treba razvijati čut osebne odgovornosti za njihovo ravnanje in jih spodbujati, da tudi sami prostovoljno sodelujejo pri svoji prevzgoji.
15.	člen
(1)	V kazenskih poboljševalnih zavodih se ustanovijo sveti obsojencev, ki sodelujejo pri organiziranju in izvajanju posameznih dejavnosti in del skupnega pomena, kot so: proizvodna dejavnost, izobrazba, kulturno prosvetno delo obsojencev in podobno.
(2)	Sveti iz prejšnjega odstavka opravljajo še druge naloge v skladu s hišnim redom kazenskega poboljševalnega zavoda, zlasti glede prehrane obsojencev in vzdrževanja reda in snage v zavodu.
16.	člen
(1)	Obsojenci prestajajo kazen odvzema prostosti skupaj. Le kadar to terja zdravstveno stanje obsojenca ali kadar je tako določeno v tem zakonu, se lahko odredi, da prestaja posamezen obsojenec kazen ločeno od drugih.
(2)	Moški in ženske prestajajo kazen odvzema prostosti ločeno drugi od drugih.
(3)	Mladoletniki so v priporu oziroma na prestajanju prostostne kazni praviloma ločeni od polnoletnih pripornikov oziroma obsojencev.
(4)	Osebe, ki prestajajo kazen odvzema prostosti, so praviloma ločene od tistih, ki so v priporu.
17.	člen
(1)	Obsojencem so zagotovljene med izvrševanjem kazni odvzema prostosti določene pravice.
(2)	Obsojencem se lahko dajejo tudi posebne ugodnosti, ki so določene v tem zakonu ali v predpisih, izdanih na njegovi podlagi.
18.	člen
(1)	Obsojenci, ki so zmožni za delo, morajo delati in jim je treba delo omogočiti.
(2)	Delo obsojencev mora biti koristno in čimbolj ustrezati sodobnemu načinu opravljanja dela iste vrste na prostosti.
(3)	Delo mora biti organizirano tako. da obsojenci pridobijo oziroma obranijo in povečajo svoje delovne zmožnosti, delovne navade in strokovno znanje, da bi se nato na prostosti čim lažje vključili v koristno življenje. Zato so jim zagotovljene v mejah možnosti raznovrstne zaposlitve.
(4)	Z delom si obsojenci prislužijo tudi sredstva, ki so jim potrebna za osebne potrebe med prestajanjem kazni in za plačevanje preživninskih in drugih obveznosti.
(5)	Gospodarska korist, ki naj bo dosežena z delom obsojencev, ne sme biti v škodo prevzgojnemu namenu-
19.	člen
(1)	Za obsojence, za katere je to koristno in možno-se organizira pouk, da si pridobijo splošno in strokovno izobrazbo in poklicno usposabljanje za pridobitev kva' lifikacije.
(2)	Za dvig splošne izobrazbe ter za prevzgojo obsojencev med izvrševanjem kazni odvzema prostosti se organizira kulturno-prosvelno delo in telesna vzgoja v raznih oblikah in obsojencem omogoča čitanje knjifl’ dnevnega tiska ter uporabo drugih sredstev javneg3 obveščanja.
20.	člen
Da se obsojenci spodbudijo k lastnemu prizade' vanju za vključitev v redno življenje na prostosti, s® puščajo tisti obsojenci, za katere se da utemeljeno p^' čakovati, da se bodo na prostosti dobro obnašali in d3 ne bodo delali kaznivih dejanj, na pogojni odpust P° določbah kazenskega zakonika.
21.	člen
Obsojencem, ki so odpuščeni s prestajanja kazni odvzema prostosti, morajo pristojni organi, zavodi k1 organizacije pomagati, da se na prostosti laže m hite0 vključijo v redno življenje.
22.	člen
(1)	V kazenskih poboljševalnih zavodih v SR Sl°' veniji prestajajo praviloma kazen zapora in strogcg3 zapora tisti obsojenci, ki so jim na prvi stopnji sodi sodišča z območja SR Slovenije in obsojenci ter drug kaznovane osebe, ki imajo v času klicanja na presta' janje kazni prebivališče na tem območju.
(2)	Kazen odvzema prostosti do treh mesecev lab^0 prestajajo v zaporih v SR Sloveniji tudi osebe,
imajo v času klicanja na prestajanje kazni začasno Prebivališče v SR Sloveniji.
(3)	Obsojenec je lahko premeščen iz enega kazen-skega poboljševalnega zavoda v drug kazenski poboljševalni zavod v republiki.
(4)	Obsojenec je lahko premeščen iz kazenskega Poboljševalnega zavoda v SR Sloveniji v kazenski poboljševalni zavod druge republike pod pogoji in na hačin, kot to določa ta zakon.
23.	člen
(1)	Sredstva za izvrševanje kazni strogega zapora, zapora in mladoletniškega zapora zagotavlja SR Slovenija v svojem proračunu.
(2)	Za kritje stroškov po prejšnjem odstavku, se uPorabljajo tudi sredstva, ki jih ustvarjajo obsojenci s *vojim delom v gospodarskih enotah kazenskih poboljševalnih zavodov.
III.	poglavje
KAZENSKI POBOLJŠEVALNI ZAVOD
1. Vrste kazenskih poboljševalnih zavodov in razporejanje obsojencev
24.	člen
U) Kazni odvzema prostosti se izvršujejo v kazen-** Poboljševalnih zavodih, ki so v sestavi republi-e£a sekretariata za pravdsodje in občo upravo.
,	(2) Kazenski poboljševalni zavodi so kazenski po-
oljševalni domovi in zapori.
25. člen
(1)	Kazenski poboljševalni domovi so splošni in po-sebni.
(2)	Posebni kazenski poboljševalni domovi so od-bazenski poboljševalni dom, kazenski poboljševalni
aom
^orn
za mlajše polnoletnike in kazenski poboljševalni za mladoletnike.
. Olode na to, koliko naj bo prostost obosojencev , eiena, se lahko ustanovijo zaprti, polodprti in odprti Zenskj poboljševalni domovi.
(4)	V kazenskih poboljševalnih domovih in zaporih ahko oddelki polodprtega ali odprtega tipa. vrs/5' ^ Potr°bno, se lahko ustanovijo tudi druge G Posebnih kazenskih poboljševalnih domov.
26.	člen
<1) Socialistična republika Slovenija je enotno ob-za razpored obsojencev.
(2)	Obsojenci se pošiljajo v kazenske poboljševalne tar0tie po razporedu, ki ga predpiše republiški sekre-tn- Za Pravosodje in občo upravo v skladu z določbami te8a zakona.
27.	člen
sto Obsojenci, ki so obsojeni na kazni odvzema pro-vk 1 dalJše od enega leta, prestajajo kazen praviloma zenskih poboljševalnih domovih.
28.	člen
im V sPlošne kazenske poboljševalne domove se po-0 °bsojenci, za katere ni v razporedu določena
Ja v poseben dom.
29.	člen
(1)	V odprti kazenski poboljševalni dom oziroma odprti oddelek zaprtega kazenskega poboljševalnega doma ali zaporov se pošiljajo praviloma obsojenci, ki so prestali del kazni v zaprtem ali polodprtem kazenskem poboljševalnem zavodu, ki so osebnostno urejeni in za katere se da utemeljeno pričakovati, da bo bivanje v odprtem domu ali oddelku ugodno vplivalo na njihovo prevzgojo, da bodo z občutkom odgovornosti opravljali svoje dolžnosti in da ne bodo zlorabili okoliščine, da ni posebnega nadzorstva in ne zavarovanja.
(2)	V polodprti kazenski poboljševalni dom ali oddelek se smejo oddati obsojenci, ki ne izpolnjujejo pogojev za odprti kazenski poboljševalni dom, če so pre-, stali del kazni v zaprtem kazenskem poboljševalnem domu ali zaporih, če so se dobro obnašali in je to v skladu s prevzgojnim programom.
(3)	Obsojenci, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena, se lahko pošljejo na prestajanje kazni v odprt kazenski poboljševalni dom ali oddelek tudi če niso prestali del kazni'v zaprtem zavodu, če so obsojeni za kazniva dejanja manjše družbene nevarnosti (kazniva dejanja storjena iz malomarnosti, zoper varnost pro#ieta in podobno), ki jih določa razpored o pošiljanju oseb na prestajanje kazni odvzema prostosti.
(4)	Obsojenci, ki že prestajajo kazen, se premestijo v odprti kazenski poboljševalni dom na njihovo prošnjo ali po predlogu zavoda, v katerem prestajajo kazen. O premestitvi dokončno odloči republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo.
30.	člen
(1)	Sodišče, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji lahko po pravnomočnosti sodbe predlaga republiškemu sekretariatu za pravosodje in občo upravo, da obsojenec prestaja kazen v odprtem zavodu ali oddelku, če ugotovi, da izpolnjuje pogoje iz prvega oziroma tretjega odstavka 29. člena.
(2)	Ce sodišče iz prvega odstavka tega člena ugotovi da bi moral obsojenec po razporedu o pošiljanju oseb na prestajanje kazni prestajati kazen v odprtem zavodu, ne izpolnjuje pa pogojev iz prvega oziroma tretjega odstavka 29. člena, lahko predlaga republiškemu sekretariatu za pravosodje in občo upravo, da prestaja kazen v ustreznem zaprtem zavodu.
31.	člen
Obsojenci, ki zlorabijo ugodnost bivanja v odprtem zavodu ali oddelku, se lahko razporedijo oziroma premestijo v zaprt zavod ali oddelek. O tem odloči republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo na predlog zavoda.
32.	člen
V kazenski poboljševalni dom za mlajše polnoletnike se oddajo obsojenci, ki so ob oddaji polnoletni, p« še niso stari 23 let. Ce obsojenec do dopolnjenega 27. leta starosti ne prestane kazni in znaša ostanek kazni več kot šest mesecev, se odda v ustrezen kazenski poboljševalni dom.
33.	člen
(1)	Kazen mladoletniškega zapora prestajajo obsojenci do dopolnjenih 23 let v kazenskem poboljševalnem domu za mladoletnike ali ločeno od drugih obsojencev v posebnem za mladoletnike namenjenem oddelku splošnega kazenskega poboljševalnega zavoda.
Izjemoma sme ostati v tem domu oziroma oddelka tudi obsojenec, ki je dopolnil 23 let starosti, će je to potrebno, da konča šolanje ali strokovno usposobitev, ali če ostanek kazni ne presega šest mesecev.
(2)	Drugi obsojenci se napotijo po dopolnjenem 23 letu starosti na nadaljnje prestajanje kazni v kazenski poboljševalni dom za polnoletne. Ti so v svojem položaju izenačeni s tistimi, ki so obsojeni na zapor.
34.	člen
(1)	V zaporih praviloma prestajajo kazen obsojenci, ki so kaznovani največ na eno leto odvzema prostosti ali pri katerih ostanek kazni po štetju pripora ne presega enega leta, če niso razporejeni v drug kazenski poboljševalni zavod..
(2)	Izjemoma lahko prestajajo v zaporih kazen tudi obsojenci z daljšo kaznijo, če so dani pogoji za izvajanje ustreznega prevzgojnega programa.
35.	člen
(1)	V zaporih prestajajo kazen zapora tudi osebe, kaznovane v postopku za prekrške, vendar ločeno od obsojencev.
(2)	Mladoletne osebe, ki so kaznovane z zaporom v postopku zaradi prekrška, prestajajo to kazen ločeno od polnoletnih oseb in so deležne posebne obravnave.
(3)	V okviru zaporov je poseben oddelek za osebe, ki so v priporu po zakoniku o kazenskem postopku.
36.	člen
(1)	Kazenske poboljševalne zavode ustanavlja in odpravlja izvršni svet skupščine socialistične republike Slovenije na predlog republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo.
(2)	Zapori se ustanavljajo praviloma za območje in na sedežu okrožnega sodišča.
(3)	če ni pogojev za ustanovitev zaporov po prejšnjem odstavku, se lahko na območju okrožnega sodišča ustanovi oddelek zaporov, ki pripada zaporom na območju drugega okrožnega sodišča. Tak oddelek je lahko tudi zunaj sedeža okrožnega sodišča.
37.	člen
(1)	Kazenski poboljševalni zavod vodi upravnik, ki je za svoje delo odgovoren republiškemu sekretarju za pravosodje in občo upravo.
(2)	Kazenski poboljševalni zavod ima kolegij, ki je posvetovalni organ upravnika. Kolegij sestavljajo vodilni delavci in drugi strokovni delavci, ki jih določi upravnik.
38.	člen
(1)	Kazenski poboljševalni zavod ima hišni red, v katerem je v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi natančneje določeno življenje in delo obsojencev v zavodu.
(2)	Hišni red predpiše upravnik zavoda v soglasju z republiškim sekretarjem za pravosodje in občo upravo.
2.	Nadzorstvo nad zavodi
39.	člen
(1)	Splošno in strokovno nadzorstvo nad izvrševanjem kazni odvzema prostosti v kazenskih poboljševalnih zavodih'opravlja republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo. Namen tega nadzorstva je, da zagotovi enotno izvrševanje kazni odvzema prostosti,
prenašanje pozitivnih izkušenj iz dela kazenskih poboljševalnih zavodov, analiziranje in preučevanje dela posameznih služb v kazenskih poboljševalnih zavodih in strokovno pomoč za njihovo izboljšanje^
(2)	Nadzorstvo glede zakonitega in pravilnega ravnanja z obsojenci opravljata republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo in predsednik okrožnega sodišča, na čigar območju je zavod, ali sodnik, ki ga on določi.
(3)	Predsednik okrdžnega sodišča oziroma sodnik iz prejšnjega odstavka je dolžan najmanj enkrat mesečno obiskati te zavode. Predsednik sodišča ali sodnik lahko obišče obsojence tudi na njihovo zahtevo.
(4)	Pri izvrševanju nadzorstva se pooblaščena uradna oseba republiškega sekretariata oziroma predsednik okrožnega sodišča alj določeni sodnik informira pri obsojencih o ravnanju z njimi in o razmerah v zavodu in ukrene kar je treba, da se odpravijo morebitne pomanjkljivosti.
(5)	Razgovor z obsojenci se opravi praviloma brez navzočnosti zavodskega osebja.
(6> Strokovno nadzorstvo nad vzgojno-izobraževal-nim delom in izobraževalnimi enotami zavodov opravlja zavod za šolstvo SR Slovenije.
IV.	poglavje
IZVRŠEVANJE KAZNI ODVZEMA PROSTOSTI
1.	Klicanje obsojencev na prestajanje kazni
40.	člen
Občinsko sodišče, na območju katerega ima obso-jenec stalno ali začasno prebivališče, mora ukrenitt kar je treba, da se začne izvrševati kazen odvzema prostosti takoj po prejemu izvršljive odločbe, najkasneje pa v treh dneh po njenem prejemu.
41.	člen
(1)	Obsojenca, ki je na prostosti, pokliče na prestajanje kazni odvzema prostosti občinsko sodišče, n3 katerega območju ima obsojenec stalno oziroma začasno prebivališče. Ce so mu za odhod v kazenski poboljševalni zavod potrebna medkrajevna prevozna sredstva, ima obsojenec pravico do brezplačne vozovnic®' Stroške za vozovnico plača kazenski poboljševalni za" vod, v katerega je obsojenec poslan.
(2)	Obsojenca, ki je v priporu, pošlje na prestajanje kazni odvzema prostosti občinsko sodišče, na katerega območju so zapori, v katerih je pripornik. Stroške plača kazenski poboljševalni zavod, iz katerega se obsojenec odpelje.
(3)	Občinsko sodišče, ki je izdalo sodbo na PrVl stopnji, ukrene, kar je treba, da se najde obsojenec neznanega stalnega oziroma začasnega prebivališča a» obsojenec, ki je bil obsojen v odsotnosti. Ce pa je iz' dalo sodbo na prvi stopnji okrožno sodišče, pošlje v ta namen izvršljivo sodbo občinskemu sodišču v svojem sedežu.
42.	člen
■ Če je bil poklican na prestajanje kazni obsojenec« ki preživlja mladoletne otroke, ali osebe, ki niso zrno*' ne skrbeti zase, obvesti sodišče iz prejšnjega člena 0 pozivu za nastop kazni hkrati tudi skrbstveni org30 občine, v kateri ima obsojenec stalno ali začasno Pre' bivališče.
43.	člen
(1)	Obsojenca, ki je na prostosti, pokliče pristojno občinsko sodišče, naj se določenega dne zglasi, da nastopi kazen odvzema prostosti v določenem kazenskem Poboljševalnem zavodu. Dan zglasit ve v kazenskem poboljševalnem zavodu mora biti določen tako; da ostane obsojencu do odhoda najmanj osem dni.
(2)	Ce obsojenec določenega dne ne.nastopi kazni, obvesti kazenski poboljševalni zavod o tem sodišče iz Prejšnjega odstavka, da odredi prisilni privod. Stroške prisilnega privoda plača obsojenec.
(3)	Za obsojencem, kj se skriva ali je na begu, odredi pristojno občinsko sodišče tiralico in pošlje svojo odredbo pristojni' enoti službe javne varnosti v izvršitev. Ko ga primejo, ga pripeljejo v določeni kažem ski poboljševalni zavod. Stroške privedbe mora plačati sam.
(4)	Začetek prestajanja kazni se šteje v primeru iz prvega odstavka tega člena od dneva, ko se obsoje-Pec sam zglasi na prestajanje kazni v primeru iz dru-Soga in tretjega odstavka tega člena pa od dneva, ko je pripeljan v zavod.
44.	člen
(1)	Oseba, ki je v priporu. lah!:o predlaga po določbah zakonika o kazenskem postopku, naj ga pred Pravnomočnostjo sodbe pošljejo na prestajanje kazni odvzema prostosti in'da izjavo o tem na zapisnik. Ob Prejemu take izjave je pripornika treba poučiti, da bo v kazenskem poboljševalnem zavodu glede pravic in dolžnosti izenačen z obsojenci.
(2)	O predlogu odloča sodišče, ki je izdalo sodbo Pa prvi stopnji, po prosti presoji. Pri tem upošteva zla-sti. koliko časa naj bi po obsodbi prve stopnje pripor-dik, po vštetju pripora, še moral prestajati kazen in koliko je kazenski poboljševalni zavod oddaljen od sodišča glede na to. da utegne biti potrebna pripornikova navzočnost v tem ali kakšnem drugem kazenskem
Postopku.
(3)	Ce sodišče ugodi predlogu pripornika, pošlje odločbo o tem in en izvod sodbe prve stopnje v izvršitev pristojnemu občinskemu sodišču iz drugega odstavka 41. člena tega zakona.
8) če gre za obsojenko, ki doji otrojca, mlajšega kot eno leto, ali je noseča in do poroda ni ostalo več kot tri mesece.	•	/
(2)	Izvršitev kazni se v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena lahko odloži, dokler traja bolezen, v primerih iz točk 2 do 4 največ za tri mesece, v primeru iz 5. točke največ za šest mesecev, v primeru iz 6. točke največ za en mesec, v primeru iz 7. točke največ za šest mesecev, v primeru iz 8. točke pa dotlej, dokler otrok ne dopolni enega leta starosti.
'	46. člen
(1)	Prošnjo za odlog izvršitve kazni je treba vložiti v treh dneh po prejemu vabila iz 43. člena tega zakona. Ce nastane razlog za odložitev iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 45. člena pozneje, lahko vloži obsojenec prošnjo do dneva, ko bi se moral zglasiti na prestajanje kazni.
(2)	Prošnji se mora priložiti tudi dokaze, ki opravičujejo odlog.
(3)	O prošnji za odlog izvršitve kazni odloča predsednik pristojnega občinskega sodišča (prvi in drugi odstavek 41. člena), ki mora v treh dneh od prejema prošnje izdati odločbo. Predeti izda odločbo, lahko občinsko sodišče še s potrebnimi preverjanji ugotovi dejstva, ki jih prosilec navaja v prošnji. Do odločbe o prošnji se začetek prestajanja kazni odloži.
(4)	Ce sodišče ugodi prošnji za odlog izvršitve kazni, pošlje en izvod, odločbe kazenskemu poboljševalnemu zavodu, v katerem bi moral obsojenec nastopiti prestajanje kazni.
(5)	Odločba o prošnji -za odlog nastopa kazni se izda po zakonu o splošnem upravnem postopku.
. 47. člen
Zoper Odločbo, s katero mu je bila zavrnjena prošnja za odlog izvršitve kazni, ima obsojenec pravico pritožbe na predsednika pristojnega okrožnega sodišča v roku treh dni. Pritožba ne odloži izvršitve kazni. Predsednik okrožnega sodišča je dolžan izdati odločbo o pritožbi v treh dne od prejema pritožbe.
48.	člen
45.	člen
(1)	Obsojencu, ki je na prostosti, se sme na njegovo prošnjo odložiti izvršitev kazni odvzema prostosti:
1)	če zboli za hujšo boleznijo;
2)	če v njegovi ožji družini kdo umre ali hudo zboli*;
3)	če mu je potreben odlog, da bi mogel opraviti dovršiti neodložljiva poljska ali sezonska dela ali
ela, ki jih je povzročila elementarna nezgo_,da ali kakšna druga nesreča, pa v svoji družini nima za delo ^ rugih sposobnih članov;
4)	če mora opraviti določeno delo, ki ga je že za-e* >n bi nastala občutnejša škoda, če ga ne bi opravil;
5)	če mu je potreben odlog, da konča šolo ali opra-lzPit, za katerega se je pripravljal;
6< če mu je potreben čas za to, da poskrbi za var-<st. 0 !n vzSoi0 otrok, o čemer da svoje mnenje skrb-organ,občine, na območju katere prebivajo obso-
stveni
ienč
:evi otroci;
7) če so skupaj z njimi obsojeni njegov zakonec ali ka 81 ^ani skupnega gospodinjstva, ali ti že prestajajo nijZeri in ^ k'*0 ogroženo preživljanje starih, bolnih ali odoletnih družinskih članov, če bi vsi obsojeni odšli Prestajanje kazni;
(1)	Ce je poklican ng odslužitev vojaškega roka kdo, ki je obsojen na kazen odvzema prostosti, se pošlje na prestajanje kazni pred vojaškim rokom.
(2)	Kdor je medtem, ko služi vojaški rok ali ko je na vojaških vajah, obsojen na zapor do šestih mesecev za kaznivo dejanje, ki ga je storil, preden je nastopil vojaški rok ali odšel na vojaške vaje, se mu odloži začetek izvrševanja kazni, dokler ne odsluži vojaškega roka oziroma ne konča vojaških vaj.
(3)	Izvršitev kazni se odloži tudi tistemu, ki je obsojen na ?apor do dveh let, na mladoletniški zapor do dveh let ali na strogi zapor do enega leta za kaznivo dejanje, ki ga je storil, preden je nastopil vojaški rok, če mu do odslužitve vojaškega roka ne ostaja več kot šest mesecev.
(4)	Prestajanje kazni odvzema prostosti oseb, ki po obsodbi ne izgubijo statusa vojaške osebe, se izvršuje po zakonu o vojaških sodiščih.
49.	člen
(1)	Kadar zahteva pristojni javni tožilec na podlagi pooblastila, ki mu ga daje zakon, odlog izvršitve kazni odvzema prostosti, ne kliče pristojno občinsko sodišče obsojenca; če ga je že poklicalo, pa še ni pretekel
rok, v katerem bi se moral zglasiti v kazenskem poboljševalnem zavodu, izda odločbo o . odlogu izvršitve kazni.
(2)	Odlog izvršitve kazni traja v takem primeru, dokler ne sporoči javni tožilec pristojnemu občinskemu sodišču, da lahko začne z izvrševanjem kazni, oziroma dokler ni izdana nova sodna odločba.
2. Sprejem obsojencev v kazenski poboljševalni zavod in njihovo razvrščanje
50.	člen	‘ ’
(1)	Obsojenca sprejme kazenski poboljševalni zavod na prestajanje kazni na podlagi poziva pristojnega sodišča.
(2)	Ko pride obsojenec v kazenski poboljševalni zavod, je treba ugotoviti njegovo istovetnost, ga fotografirati in mu odvzeti prstne odtise.
(3)	Ob sprejemu v zavod je treba obsojenca seznaniti s hišnim redom, s pravicami in dolžnostmi, ki jih ima med prestajanjem kazni s tem, kako lahko uve-
-Ijavlja svoje pravice, in z disciplinskimi kaznimi, ki se lahko izrečejo zoper njega.
(4)	Ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi morajo biti dostopni obsojencem med prestajanjem kazni.
51.	člen
(1)	Obsojenci se ob nastopu kazni odvzema prostosti namestijo v sprejemnem oddelku kazenskega poboljševalnega zavoda, v katerem delajo ustrezno usposobljene strokovne skupine oziroma osebe. V sprejemnem oddelku se zadržijo po potrebi, največ pa trideset dni. V tem času je treba posvetiti posebno pozornost spoznavanju njihove osebnosti, opraviti zdravniške in druge potrebne preglede, da se omogoči njihova pravilna razvrstitev (klasifikacija).
(2)	Pri razvrstitvi se upoštevajo zlasti osebne lastnosti obsojencev, narava kaznivega dejanja, vrsta in višina kazni, prejšnje življenje obsojencev, zdravstveno stanje in starost, da se izberejo ustrezni ukrepi za njihovo prevzgojo in ohranja disciplina.
(3)	Po mnenju, ki ga dobi od strokovne skupine, razporeja upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda obsojence v oddelke in skupine.
52.	člen
(1)	Da bi se mogla popolneje s strokovnimi metodami preučiti osebnost obsojencev, se lahko ustanovijo pri posameznih kazenskih poboljševalnih zavodih diagnostični centri.
(2)	Za preučitev osebnosti po prejšnjem odstavku se posamezni obsojenci lahko pošljejo v obstoječe specializirane zavode. V.
V.	poglavje
POLOŽAJ OBSOJENCEV
1.	Prostori in prehrana
53.	člen
(1)	Prostori, v katerih so obsojenci, morajo ustrezati higienskim zahtevam in krajevnim podnebnim razmeram.
(2)	Obsojenci prebivajo v zavodih v dnevnih sobah, spalnicah ali v posebnih sobah.
(3)	Vsak obsojenec ima svojo posteljo.
(4)	Bivalni prostori morajo biti svetli, suhi, zračni in dovolj veliki. Na vsakega obsojenca mora biti najmanj osem kubičnih metrov prostornine.
(5)	V bivalnih in delovnih prostorih morajo biti sanitarije in pitna voda.
54.	člen
(1) Obsojenci dobivajo hrano, ki zadošča za ohranitev njihovega zdravja in popolne telesne zmogljivosti.
(2)	Obsojenci dobivajo dnevno najmanj tri obroke hrane.
(3)	Bolni obsojenci dobivajo hrano po navodilih zdravnika.
2.	Delo in nagrajevanje
55.	člen
Obsojencem se določa v skladu s potrebami njihove prevzgoje tako delo, ki je primerno njihovim telesnim in duševnim zmožnostim, ki ustreza možnostim v kazenskem poboljševalnem zavodu in je v skladu z disciplino. V teh mejah se upoštevajo želje obsojencev opravljati delo določene vrste.
56.	člen
(1)	Delovni čas obsojencev ne sme trajati več kot traja redni delovni čas, določen v splošnih predpisih o delovnem času.
(2)	Delo v podaljšanem delovnem času se sme odrediti in dovoliti samo v skladu s splošnimi predpisi.
(3)	Izven rednega delovnega časa je dovoljeno obsojence zaposliti največ dve uri na dan z deli, ki so potrebna, da se ohranja snaga in omogoča normalno življenje v kazenskem poboljševalnem zavodu.
(4)	Za obsojence, ki obiskujejo strokovni pouk, lahko upravnik zavoda skrajša delovni čas.
57.	člen
(1)	Obsojenci se zaposlujejo v gospodarskih enotah kazenskih poboljševalnih zavodov ob pogojih, ki jih določa ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi pa tudi pri delih izven zavoda.
(2)	Posamezne obsojence se brez nadzorstva lahko pošilja na delo izven kazenskega poboljševalnega zavoda le s soglasjem republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo.
58.	člen
(1)	Osebi, ki je kaznovana na kazen odvzema pf0' stosti do šest mesecev zaradi lažjega kaznivega dejanja ali prekrška, se lahko omogoči, da med prestajanjem kazni nadaljuje s poklicno dejavnostjo v organizaciji združenega dela, pri kateri je bila v delovnem razmerju pred nastopom kazni, če preje ni bila nepogojno obsojena oziroma če preje ni bila kaznovana zaradi prekrška s kaznijo odvzema prostosti.
(2)	O tem, katere osebe bodo prestajale kazen ob pogojih iz prejšnjega odstavka, odloča republiški sekretar za pravosodje in občo upravo.
59.	člen
(1)	O delu obsojencev izven zavoda po 57. in 58‘ členu tega zakona sklene uprava kazenskega poboli' Sevalnega zavoda pogodbo z organizacijo združene#3 'dela, v kateri se podrobneje dogovorijo medsebojne pravice in obveznosti.
(2)	Za nagrajevanje obsojencev, ki delajo izven zavoda, veljajo določbe 60. člena tega zakona.
60.	člen
(1)	Obsojenci imajo pravico do plačila za opravljeno delo. Plačilo za delo obsojencev se odmerja po delovnem mestu, kvalifikaciji, učinku dela (normi), kvaliteti in prispevku obsojenca k zmanjšanju stroškov Proizvodnje,
(2)	Obsojenci, ki dosegajo norme in predpisano kvaliteto imajo pravico do ene četrtine plačila, ki se Plačuje za delo iste vrste in enakega učinka izven kazenskega poboljševalnega zavoda. Obsojencem, ki teh uorm in kvalitete ne dosegajo ali pa jih presegajo, se plačilo za delo zmanjša do ene petine oziroma poveča do ene tretjine tega plačila.
(3)	Obsojenci, ki se strokovno usposabljajo, dobivajo plačilo za delo po splošnih predpisih o nagrajevanju učencev v gospodarstvu, zmanjšano najmanj za 50 največ pa 75 odstotkov.
(4)	Za delo, ki je daljše od rednega delovnega časa, imajo obsojenci pravico do polnega plačila.
61.	člen
(1)	Zavod, kjer obsojenec prestaja kazen, mora eno Petino plačila za delo, ki ga sprejme obsojenec, hraniti kot njegov obvezni prihranek.
(2)	V izjemnih primerih lahko upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda dovoli obsojencu, da Pošlje določeno vsoto iz obveznega prihranka svoji družini, ki je v težkih materialnih razmerah.
(3)	Z ostalim delom plačila za delo obsojenec pro-Vp razpolaga (za osebno porabo, pomoč družini, plačevanje škode in podobno).
(4)	Predmet izvršbe je lahko ena tretjina, pri preživninski obveznosti pa ena polovica od tistega dela' Plačila, s katerim obsojenec prosto razpolaga, vendar samo na podlagi izvršljive sodne odločbe, po kateri je obsojenec dolžan dajati preživnino otrokom, zakoncu oziroma staršem, ali na podlagi izvršljive sodne od- ' ločbe o povrnitvi škode, ki jo je obsojenec povzročil s kaznivim dejanjem, oziroma na podlagi odločbe, izdane P° 95. členu tega Zakona.
62.	člen
(1)	Za-izredno prizadevanje in uspehe pri delu lahko dobi obsojenec poleg plačila za delo še posebno na-Stado, s katero prosto razpolaga.
(2)	Za izume in tehnične izboljšave,, kj jih dosežejo ‘Pod prestajanjem kazni, gredo obsojencem pravice po splošnih predpisih.
63.	člen
(1) Obsojencem, ki brez svoje krivde ne delajo in himajo lastnih sredstev, je zagotovljeno, da dobijo po-rebf>e stvari za vzdrževanje' osebne higiene in druge na5 Potrebne j še stvari.
,	(2) Obsojenci, ki Zbolijo na delu v kazenskem po-
°ljševalrfem zavodu, imajo tisti čas, ko zaradi bolezni P® delajo, pravico do polovice poprečnega mesečnega ačila, ki so ga dobivali za delo v rednem delovnem asu v zadnjih šestih rrsesecih. če so delali manj kot lin1 mesecev pa poprečno mesečno plačilo za čas, ko-ikor so delali.
(3)	Med letnim p"Vi*'-om dobiva obsojenec nado-Ustilo, enako popret plačilu, ki ga je dobival za
0 v rednem delovnem času v zadnjih šestih mesecih.
64.	člen
(1)	Obsojenci imajo pravico do osemurnega počitka v 24. urah in do enega dneva počitka v tednu.
(2)	Obsojencem, ki delajo v zaprtih prostorih, mora biti omogočeno, da prebijejo vsak dan najmanj dve uri na svežem zraku.
(3)	Obsojenci, ki so opravljali redno delo nepretrgoma 11 mesecčv, vštevši tudi čas, ko so se zdravili zaradi poškodbe na delu ali zaradi poklicne bolezni, imajo, pravico do nepretrganega počitka v posameznem letu, ki traja najmanj 14. največ pa 25 dni.
(4)	Obsojenci, ki med letnim počitkom ostanejo v zavodu, se namestijo v posebne prostore, kjer jim Je omogočeno, da si v mejah hišnega reda organizirajo letni počitek. Uprava zavoda jim dovoli posebne olajšave za pripravo hrane, olajšave pri sprejemu obiskov in za spremljanje radiotelevizijskih programov.
65.	člen
Splošni predpisi o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu se uporabljajo tudi za delo obsojencev.
3.	Zdravstveno varstvo in invalidsko zavarovanje
66.	člen
(1)	Obsojenec ima pravico do brezplačnega zdravstvenega varstva.
(2)	Med prestajanjem kazni odvzema prostosti sta obsojencem zagotovljena potrebna zdravniška pomoč in zdravljenje v bolnišnici.
(3)	Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljata, če je obsojencu prestajanje kazni prekinjeno.
(4)	Obsojenim nosečnicam in porodnicam je zagotovljena strokovna zdravniška nega. Otrok sme ostati pri materi na njeno zahtevo do dopolnjenega prvega leta starosti, po tem pa se odda v sporazumu z njo družini ali pristojnemu skrbstvenemu organu, ki poskrbi za njegovo vzrejo in vzgojo.
67.	člen
(1)	Obsojenci na prestajanju kazni odvzema prostosti v kazensko poboljševalnih zavodih so zavarovani za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica poklicne bolezni ali nesreče pri delu, pri pouku ali pri opravljanju dovoljenih dejavnosti.
(2)	Obsojenci so zavarovani tudi za primer invalidnosti, ki je posledica nesreče izven dela, nastale zaradi višje sile.
68.	člen
Obsojencem ne gredo pravice iz invalidskega zavarovanja po tem zakonu, če je invalidnost posledica poškodbe, ki si jo je obsojenec namenoma sam povzročil.
69.	člen
(1)	Šteje se, da je obsojenec pri delu:
—	ko opravlja določeno delo v rednem in podaljšanem delovnem času;
—	ko opravlja delo pri praktičnem pouku v delavnicah kazenskega poboljševalnega zavoda ali je po programu poslan na tak pouk iz tega zavoda;
—	ko opravlja odrejeno delo v okviru predpisanih dplžnosti'-pri vzdrževanju reda -in snage, ki sta potrebna za normalno življenje v zavodu, v katerem prestaja kazen.
(2)	Dovoljene dejavnosti v zavodu so'tiste, ki se izvajajo po programu za prevzgojo obsojencev (športne, kulturne, prosvetne in podobne dejavnosti).
70.	člen
■ t
Po splošnih predpisih o invalidskem zavarovanju delavcev se ugotavlja, kaj se šteje za nesrečo pri delu in za poklicno bolezen.
71.	.člen
Pravice iz invalidskega zavarovanja po tem zakonu so:
—	praVica do invalidske pokojnine in pravica do poklicne rehabilitacije in zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili — za primer zmanjšane ali izgubljene delovne zmožnosti (invalidnost);
—	pravica do ^denarnega nadomestila — za primer telesne okvare;
—	pravica do družinske pokojnine — za primer smrti zavarovanega obsojenca.
72.	člen
(1)	Pravice do invalidske pokojnine, denarnega nadomestila za primer zmanjšane ali izgubljene delovne zmožnosti in pravico do zaposlitve pridobi obsojenec ob nastanku zavarovanega primera, uživati pa jih začne od dneva pr'estane ali odpuščene kazni ali od dneva pogojnega odpusta.
(2)	Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko na predlog republiškega sekretariata za pravosodje in občo upravo iz upravičenih razlogov odloči, da dobiva obosojenec do dve tretjini, invalidske pokojnine že med prestajanjem kazni za pomoč osebam, ki jih je dolžan preživljati, če živi v težkih materialnih razmerah.
(3)	Pravica do družinske pokojnine gre upravičencem od dneva smrti zavarovanega obsojenca.
73.	člen
Poklicna rehabilitacija se izvaja v okviru možnosti v kazenskih poboljševalnih zavodih, z dovoljenjem republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo pa tudi v, specializiranih zavodih' za rehabilitacijo.
74.	člen
Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja oseb na prestajanju kazni odvzema prostosti uporabljajo splošni predpisi o invalidskem zavarovanju delavcev.
75.	člen
Republiški sekretariat za pravosodje ih občo upravo sklene s skupnostjo, pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji pogodbo o izvajanju invalidskega zavarovanja po tem zakonu; v pogodbi se določijo zlasti osnove za odmerjanje pravic in plačevanje prispevkov.
76.	člen
V kazenskih poboljševalnih zavodih so pod rednim sanitarno-higienskim nadzorstvom: priprava in delitev hrane, voda, osebna higiena obsojencev, higiena prostorov, kjer obosojenci delajo in živijo, obleka, perilo in obutev ter telesna vzgoja in šport.
4.	Dopisovanje, sprejemanje obiskov in pošiljk
77.	člen
(1)	Obsojenec ima pravico sprejemati pisanje od državnih organov, delovnih in drugih organizacij ter se obračati nanje z vlogami za varstvo svojih pravic in zakonitih koristi.
(2)	Tuji'državljani se smejo obračati tudi na konzularne organe svoje države ali države, ki varuje njihove koristi. Osebe brez državljanstva in begunci se smejo obračati na uradno organizacijo, ki po pravilih mednarodnega prava varuje njihove koristi.
(3)	Pisanja, naslovljena ha obsojenca, se vročajo temu po kazenskem poboljševalnem zavodu; temu zavodu izroča obsojenec tudi svoje pismene vloge.
(4)	Uprava kazenskega poboljševalnega zavoda mora s pravnimi nasveti pomagati obsojencem glede tega, kaj naj storijo, da zavarujejo svoje pravice. Ce je obsojenec nepismen, sme dati svojo vlogo na zapisnik pri upravi kazenskega poboljševalnega zavoda.
78.	člen
(1)	Obsojenci imajo pravico dopisovati si z ožjimi družinskimi člani in z drugimi, za katere se domneva, da ne bodo nanje škodljivo vplivali.
(2)	Z ožjimi družinskimi člani so mišljeni: zakonec, otroci, starši, bratje in sestre, posvojitelji, posvojenci in pastorki.
(3)	Obsojenec sprejema in pošilja pisemske pošiljke (pod nadzorstvom uprave kazenskega poboljševalnega zavoda.
(4)	Tisti, ki so obsojeni na zapor, si lahko neomejeno dopisujejo z ožjimi družinskimi člani; drugim osebam po prvem odstavku tega člena pa lahko pošiljajo in od njih prejemajo po dve pisemski pošiljki mesečno. Ostali obsojenci smejo prejemati in pošiljati po dve pisemski pošiljki mesečno.
(5)	Ne glede na določbe prejšnjega odstavka si lahko neomejeno dopisujejo z ožjimi družinskimi član* obsojenci, ki prestajajo kazen v odprtem kazenskem poboljševalnem domu oziroma v odprtih ali polodprtih oddelkih kazenskih poboljševalnih zavodov.
(6)	Obsojencu se vselej izroči pismeno sporočilo o hudi bolezni ali smrti njegovega družinskega člana. Prav tako ima obsojenec pravico takoj pismeno sporočiti ožji družini ali tistemu, ki varuje njegove koristi, če nenadoma resno zboli ali če je premeščen v drug kazenski poboljševalni zavod.
79.	člen
(1)	Preden obsojenec pisemsko pošiljko prejme ali se odpošlje, jo pregleda delavec zavoda, ki ga določi upravnik.
(2)	Pisemska pošiljka se ne vroči obsojencu oziroma se ne odpošlje:
1)	če iz njene vsebine izhaja utemeljen sum, da je z njo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali je v zvezi s takim kaznivim dejanjem, ki še ni odkrito ali se šele pripravlja;’
2)	če se ugotovi, da bi škodovala ižyajanju prevzgojnega programa z obsojencem.
(3)	Pošiljka iz prve točka prejšnjega odstavka se pošlje pristojnemu državnemu organu, pošiljka iz 2. točke pa se zadrži v zavodu in vloži v osebni spis obsojenca.
(4)	Ce je zadržano pošiljko odposlal obsojenec, se mu pove razlog zadržanja.
(5)	Določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo za pisemske pošiljke, ki jih obsojenec odpošilja državnim organom ali jih od njih prejme.
80.	člen
(1)	Obsojenci imajo pravico sprejemati obiske ožjih družinskih članov; z dovoljenjem upravnika kazenskega poboljševalnega zavoda ali organa, ki izvršuje nadzorstveno pravico nad zavodom, jih smejo obiskovati tudi drugi. Obiska ni mogoče omejiti na manj kot trideset minut.
(2)	Tisti, ki so obsojeni na zapor, imajo pravico do dveh obiskov, tisti, ki so obsojeni na strogi zapor, pa do enega obiska mesečno.
(3)	Obsojenec ima pravico, da ga na njegovo zahtevo enkrat v mesecu obišče pooblaščenec, ki ga zastopa V njegovih zadevah. Upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda dovoli na zahtevo obsojenca, da ga pooblaščenec obišče tudi večkrat v mesecu, če gre za zadeve, ki so vezane na rok, ali za druge neodložljive zadeve.
' (4) Ce je obsojenec tuj državljan, brez državljanova ali begunec, ima konzularni predstavnik njegove države ,ali države, ki varuje koristi zadevnih državlja-n°v, oziroma predstavnik uradne organizacije, ki va-ruje koristi • beguncev, pravico v mejah hišnega reda obiskovati obsojence. Ta pravica se mu sme odreči santo, če se taka pravica odreka jugoslovanskim konzu-lornim predstavnikom v državi, ki ji pripada obsojenec.
84.	člen
Obsojenec lahko prpsi za premestitev iz enega kazenskega poboljševalnega zavoda v drug kazenski po-, boljševalni zavod v SR Sloveniji. O prošnji odloča republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo, ko dobi mnenje kazenskega poboljševalnega zavoda, v katerem obsojenec kazen prestaja, in kazenskega poboljševalnega zavoda, v katerega naj bi bil premeščen.
85.	člen
Obsojenec je iz upravičenih razlogov na prošnjo ali po predlogu kazenskega poboljševalnega zavoda lahko premeščen iz kazenskega poboljševalnega zavoda v SR Sloveniji v kazenski poboljševalni zavod druge republike ali pokrajine in obratno, če sta s tem soglasna republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo SR Slovenije in tiste republike oziroma pokrajine, iz katere oziroma v katero naj bi bil obsojenec premeščen.
88.	člen •
(1)	Prošnjo za premestitev iz členov 84. in 85. lahko vložijo z obsojenčevo privolitvijo tudi njegovi ožji družinski člani iz drugega odstavka 78. člena tega zakona. Prošnja se vloži pri kazenskem poboljševalnem zavodu, kjer obsojenec prestaja kazen.
(2)	Stroške za premestitev na njegovo prošnjo plača obsojenec sam, stroški premestitve na predlog ka- * zenskega poboljševalnega zavoda pa gredo v breme zavoda, ki je premestitev predlagal.
81.	člen
(1)	Obsojenci imajo pravico sprejemati pošiljke S Psrilom, osebnimi predmeti in tiskom, katerega vsebi-na ni vzgojno škodljiva. V mejah določil hišnega reda smejo sprejemati tudi pošiljke s hrano.
(2)	Tisti, ki so obsojeni na zapor, imajo pravico do Rne pošiljke vsak mesec, tisti, ki so obsojeni na strogi ZaPor pa do ene, pošiljke vsaka dva meseca,
(3)	Obsojenci smejo sprejemati tudi denar, vendar ga smejo trošiti samo v mejah določil hišnega reda.
82.	člen
Za dobro obnašanje, prizadevanje pri delu in iz drugih prevzgojnih razlogov sme dajati uprava kazen-s*mga poboljševalnega zavoda obsojencem razne ugodnosti, kot so: pogostejše dopisovanje, prejemanje pake-oy in več obiskov, podaljšane ali nekontrolirane obi-prost izhod iz zavoda največ do dvakrat na me-sec> delna ali popolna izraba letnega počitka izven za-v°da in do 7 dni izrednega dopusta na leto.
® Premeščanje obsojencev in prekinitev prestajanja kazni
83.	člen
, d) Obsojenec se lahko premesti iz enega v drug genski poboljševalni zavod v SR Sloveniji, če je to P k0*5'10 za izvaianie delovnega programa kazenskega „ °ljševalnega zavoda in v skladu s prevzgojnim pro-mom, ali če to narekujejo varnostni razlogi za ohra-ev reda in discipline v zavodu.
(2) O premestitvi po prejšnjem odstavku odloča Pr ^ >ški sekretariat za pravosodje in občo upravo na e l°g upravnika zavoda.
87. člen
(1)	Na'prošnjo obsojenca ali na predlog upravnika kazenskega poboljševalnega zavoda se sme obsojencu iz opravičenih razlogov izjemoma dovoliti prekinitev prestajanja kazni, ki pa ne sme trajati več kakor tri mesece. Ce mu je prekinitev dovoljena zaradi zdravljenja, lahko traja, dokler je potrebno zdravljenje izven kazenskega poboljševalnega zavoda.
(2)	Prekinitev prestajanja kazni se sme dovoliti obsojencu tudi na zahtevo javnega tožilca, ki je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ali na predlog sodišča, ki je dovolilo obnovo kazenskega postopka.
(3)	Cas, ki ga obsojenec prebije v prostosti, ker mu je bila dovoljena prekinitev, se ne všteva v kazen.
(4)	Odločbo o prekinitvi prestajanja kazni izda republiški sekretar za pravosodje in občo upravo.
(5)	Ce se med trajanjem prekinitve kazni ugotovi, da so- prenehali razlogi, iz katerih je bila prekinitev dovoljena, pokliče republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo obsojenca takoj na prestajanje kazni, ne glede na rok, do katerega mu je bila prekinitev dovoljena.
(6)	Obsojenčevo prošnjo za prekinitev prestajanja kazni pošlje kazenski poboljševalni zavod s svojim mnenjem republiškemu sekretariatu za pravosodje in občo upravo.
(7)	Zoper odločbo, s katero je obsojenčeva prošnja za prekinitev prestajanja kazni zavrnjena, ni mogoča pritožba.
6.	Pravica do pritožbe
88. člen
(1) Obsojenec ima pravico pritožiti se pri upravniku kazenskega poboljševalnega zavoda zaradi kriitve pravic ali zaradi drugih nepravilnosti, ki sc bile v kazenskem poboljševalnem zavodu storjene proti njemu.
(2)	Vsako pritožbo mora upravnik pazljivo preizkusiti in o njej odločiti.
(3)	Če obsojenec ne dobi odgovora na svojo pritožbo ali če ni zadovoljen z upravnikovo Odločitvijo, ima pravico vložiti po upravi kazenskega poboljševalnega zavoda pismeno vlogo na republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo.
(4)	Obsojenec ima pravico pritožiti se zaradi kršitve svojih pravic in.zaradi nepravilnosti v kazenskem poboljševalnem zavodu tudi uradni osebi, ki opravlja v zavodu nadzor in sicer brez navzočnosti njegovega delavca.
7.	Red in disciplina
89.	člen
(1)	Obsojenci na prestajanju kazni odvzema prostosti morajo spoštovati hišni red zavoda, pravila delovne discipline in ukaze uradnih -oseb.
(2)	Za ohranitev reda in discipline so dovoljene samo tiste omejitve, ki so potrebne za varnost in skupno življenje v kazenskem poboljševalnem ^avođu.
' t
90.	člen
(1)	Za kršitev pravil hišnega reda, delovne discipline in pravilnega razmerja do uradnih oseb in do drugih obsojencev se lahko obsojenci disciplinsko kaznujejo.
(2)	Disciplinske kazni, ki se smejo izreči obsojencem, so:	f
1)	ukor,
2)	prepoved sprejemanja pošiljk do treh mesecev,
3)	prepoved ali omejitev pravice razpolaganja z denarjem za osebne potrebe do treh mesecev,
4)	oddaja v samico do trideset dni.
(3)	Obsojencu se sme izreči hkrati tudi več vrst kazni iz 2. do 4. točke drugega odstavka tega člena.
(4)	Pri izrekanju disciplinske kazni iz 2. do 4. toč-
ke drugega odstavka tega člena sme upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda pogojno odložiti izvršitev izrečene disciplinske kazni za čas do šestih mesecev, tako da se izrečena kazen ne izvrši, če kaznovani v tem roku ni znova disciplinsko kaznovan. Upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda dovoli pogojni odlog izvršitve disciplinske kazni, če spozna, da je mogoče pričakovati, da bo pri kaznovanem tudi brez izvršitve kazni dosežen namen kaznovanja.	'
(5)	Pogojni odlog izvršitve disciplinske kazni se lahko prekliče, če je pogojno kaznovani v času, za katerega mu je bila izvršitev kazni odložena, znova disciplinsko kaznovan. Če upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda prekliče kazen, izreče v mejah, ki so določene v drugem in tretjem odstavku tega člena, eno samo kazen, tako za prejšnje kot tudi za novo disciplinsko dejanje, pri čemer vzame, da je prej izrečena kazen že določena.
< '	91. 'člen
(1)	Disciplinska kazen oddaje v samico ni dovoljena, če bi bilo z njeno izvršitvijo ogroženo obsojenčevo zdravje.
(2)	Disciplinska kazen oddaje v samico je v tem, da mora prebivati obsojenec ves čas, kolikor traja izrečena kazen, razen ob dovoljenih sprejemih obiskov, v posebnem prostoru; pri tem mu je dovoljen vsak dan enourni sprehod po svežem zraku.
(3)	Med prestajanjem disciplinske kazni v samici morajo biti obsojencu zagotovljeni ustrezni higienski in zdravstveni pogoji. Samica - mora biti opremljena z ležiščem, mizo in stolom.
92.	člen
(1)	Disciplinske kazni izreka upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda ali delavec, ki ga on pooblasti.
(2)	Preden se izreče disciplinska kazen, je treba obsojenca zaslišati in preveriti njegov zagovor.
(3j Pri izrekanju disciplinske kazni se upošteva, ali je bil obsojenec že prej opominjan ali disciplinsko kaznovan.
(4)	Zoper izrečeno disciplinsko kazen oddaje v samico nad sedem dni se sme obsojenec pritožiti v treh dneh na republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo. O pritožbi najkasneje v treh dneh dokončno odloči republiški sekretar, ki odločbo upravnika kazenskega poboljševalnega zavoda potrdi, spremeni ali razveljavi. Pritožba ne zadrži izvršitve kazni.
93.	člen
(1)	Zoper obsojenca, ki je zaradi svojega ravnanja resno nevaren, se sme odrediti kot poseben ukrep osamitev, ki sme trajati eno tretjino izrečene kazni, vendar nepretrgoma največ eno leto.
(2)	V času, ko traja ta ukrep, je obsojenec ločen od drugih Obsojencev. Le tedaj, če ni mogoče, da bi ločeno opravljal družbeno koristno delo, se sme pošiljati jia skupno delo z drugimi obsojenci.
(3)	Zoper obsojenca, ki trdovratno ovira delo in življenje v kazenskem poboljševalnem zavodu in so ostali redni disciplinski ukrepi zoper njega brezuspešni, se sme odrediti osamitev v prostih urah, ki sme trajati od enega meseca do enega leta.
(4)	Ukrepe iz prvega in tretjega odstavka tega člena odreja republiški sekretar za pravosodje in občo upravo na predlog, upravnika zavoda, ko dobi mnenje zdravnika.
(5)	Izvrševanje teh ukrepov se prekine, če se t zdravniškim izvidom ugotovi, da telesno in duševno stanje obsojenca ne dovoljuje nadaljnje osamitve.
94.	člen
(1)	Če stori obsojenec medtem, ko prestaja kazen odvzema prostosti, kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do šestih mesecev, se kaznuje disciplinsko.
(2)	Če stori obsojenec kakšno drugo kaznivo deja' nje, se to takoj naznani pristojnemu javnemu tožilcu-Upravnik lahko odloči, da se tak obsojenec začasno, do sodne odločbe, loči od drugih obsojencev.
95.	člen
(1)	Upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda lahko izda odločbo, da se iz dela plačila za delo, s katerim obsojenec prosto razpolaga, in dela, ki se hran' kot njegov prihranek ter iz denarja, ki je bil obsojencu vzet ali poslan, poravna škoda, ki jo je namenoma ali po veliki malomarnosti povzročil zavodu med pre' stajanjem kazni in da se poravnajo stroški za njegove privedbo, če jih mora po zakonu sam plačati. ZOPer odločbo upravnika kazenskega poboljševalnega zavoda o povrnitvi škode se sme obsojenec v petnajstih dneh od vročitve odločbe pritožiti na republiški sekretari® za pravosodje in občo upravo.
(2)	Če škoda presega 1000 dinarjev in odškodnine obsojenec ni pripravljen plačati, se izterja sodnim
' Potom.
(3)	Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi 2a osebe na prestajanju pripora in osebe, kaznovane z zaporom zaradi prekrška.
(3)	K prošnji za pogojni odpust poda uprava kazenskega poboljševalnega zavoda poročilo o obsojencu, zlasti o njegovem obnašanju, delu in poboljšanju.
(4)	Upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda lahko predlaga komisiji za pogojni odpust, kateri obsojenci prihajajo v poštev za izjemen pogojni odpust.
8.	Splošno strokovno izobraževanje
98. člen
(1)	Za obsojence, za katere je to koristno, in mož-n°. zlasti za mladoletnike in mlajše polnoletne obso-lence, ki niso končali osnovne šole, je dolžan zavod organizirati pouk, da si pridobijo osnovno in strokovno izobrazbo.
(2)	Pri izbiri stroke, ki naj se je učijo obsojenci, za katere je organiziran pouk, je treba upoštevati njihove možnosti in nagnjenja, možnosti zavoda in druge Posebne okoliščine, pomembne za uresničevanje name-ha> ki ga ima izvrševanje kazni.
(3)	Posameznim obsojencem se v skladu z njihovim Prevzgojnim programom lahko omogoči izredni študij ha drugih šolah na njihove stroške.
(4)	Studij iz prvega odstavka tega člena se organi-Zj’ra po veljavnih predpisih v šolah in tečajih v zavo-
u. lahko pa tudi izven zavoda.
97. člen
d) Obsojenec, ki si pridobi v kazenskem poboljže-alnem zavodu kvalifikacijo, dobi spričevalo. Iz spričevala ne sme biti razvidno, da ]e pridobil kvalifika-1J0 v kazenskem poboljševalnem zavodu, d k ® Kadar se priznava po splošnih predpisih za pri-obitev kvalifikacije tudi sam čas opravljanja določne- vrste dela, se prizna za tako kvalifikacijo tudi * 0Pravljanja enake vrste dela v kazenskem pobolj-ševalnem zavodu.
VI. poglavje
ODPUST OBSOJENCEV 1. Pogojni odpust
100.	člen ‘
(1)	Uprava kazenskega poboljševalnega zavoda je dolžna predložiti komisiji za pogojni odpust vse prošnje obsojencev.
(2)	Kazenski poboljševalni zavodi, državni organi in organizacije združenega dela so dolžni dajati komisiji za pogojni odpust podatke o obsojencu.
101.	člen
Komisija za pogojni odpust izda odločbo, ki se vroči obsojencu, pristojnim sodiščem, občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za notranje zadeve v kraju, kjer bo obsojenec prebival in kazenskemu poboljševalnemu zavodu, v katerem je obsojenec prestajal kazen.
10Ž. člen
Upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda ima pravico pustiti obsojenca, ki se dobro obnaša, si prizadeva pri delu in se aktivno udeležuje drugih koristnih dejavnosti kazenskega poboljševalnega zavoda ter je prestal tri četrtine kazni, na pogojni odpust do mesec dni pred iztekom kazni.
103.	člen
(1)	Ko pogojno odpuščeni zapušča kazenski poboljševalni zavod, mora navesti, v katerem kraju namerava prebivati med pogojnim odpustom. Po prihodu v ta kraj se mora v osmih dneh prijaviti občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za notranje zadeve.
(2)	Če pogojno odpuščeni spremeni prebivališče, mora to v osmih dneh sporočiti organu iz prejšnjega odstavka.
2.	Odpust obsojencev in pomoč po prestani kazni
98.	člen
Sj; ^ O Pogojnem odpustu obsojencev odloča koml-Cri, 23 •p?Sojni odpust pri republiškem sekretariatu za osodje in občo upravo.
s*kr^ komisijo za pogojni odpust imenuje republiški za Pravosodje in občo upravo, hika k Komisija za pogojni odpust ima tri člane in taj-hiko k°misi'ie- Vsak član ima po enega ali več namestil . v- Tajnik komisije opravlja administrativna dela ® hkrati tudi zapisnikar.
Vrh0 ' Komisijo za pogojni odpust sestavljajo sodnik SkpoVn.e8a sodišča SR Slovenije, namestnik republi-kreta /aVnega ^‘ž-iioa in predstavnik republiškega se-hien r ata za Pravosodje in občo upravo, ki je hkrati
n Predsednik.
99.	člen
s°jenc ° pogojncm odpustu se odloča na prošnjo ob-hPrav3-^1* njegovih družinskih članov ali na predlog (žlp3 kazenskega poboljševalnega zavoda, hpravj , ro“nie za pogojni odpust vlagajo obsojenci pri presta- azenskega poboljševalnega zavoda, v katerem siji	^azen> družinski člani pa neposredno komi-
itprav. p°Sojni odpust, lahko pa jo vložijo tudi pri azenskega poboljševalnega zavoda.
104.	člen
(1)	Obsojenec se odpusti iz kazenskega poboljševalnega zavoda tisti dan, ko mu. izteče kazen.
(2)	Če je zadnji dan prestajanja kazni nedelja ali državni praznik, se odpusti obsojenec zadnji delovnik pred tem dnem.
(3)	Obsojenec se na svojo željo dva dni pred odpustom oprosti kakršnegakoli dela v kazenskem poboljševalnem zavodu.
(4)	Pred odpustom iz kazenskega poboljševalnega zavoda pregleda obsojenca zdravnik.
(5)	Obsojenec, ki je odpuščen iz kazenskega poboljševalnega zavoda, ima pravico do brezplačne vozovnice za vožnjo do svojega prejšnjega prebivališča ali do kraja, ki si ga izbere za novo stalno prebivališče, če je tujec pa do mejnega prehoda. Stroške za vozovnico plača kazensko poboljševalni zavod, iz katerega je ob-, sojenec odpuščen.
105.	člen
(1)	Kazenski poboljševalni zavod ugotovi določen čas pred odpustom, ali je obsojencu potrebna pomoč in kakšna.
(2)	To, da bo obsojencu po vrnitvi v prostost potrebna pomoč, sporoči kazenski poboljševalni zavod
praviloma tri mesece pred njegovim odpustom iz zavoda skrbstvenemu organu občine, v kateri namerava odpuščeni obsojenec stalno prebivati.
106.	člen
Če je obsojenec, ko se odpušča s prestajanja kazni, hudo bolan in zaradi tega ne more na pot, ga odda kazenski poboljševalni zavod v najbližji ustrezni zdravstveni zavod. Če nima sredstev, da bi plačal stroške za zdravljenje, jih plača prvi mesec kazenski poboljševalni zavod, potem pa občina, v kateri je imel stalno prebivališče takrat, ko je nastopil kazen. Če gre za obsojenca brez stalnega prebivališča oziroma je stalno prebivališče neznano, plača stroške zdravljenja republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo.
107.	člen
(1)	Kazenski poboljševalni zavodi nudijo obsojencem ob odpustu iz prestajanja kazni v možnih mejah nujno potrebno pomoč v denarju, obleki in obutvi.
(2)	Občinski organi, pristojni za socialno varstvo, nudijo obsojencem po prestani kazni potrebno pomoč za lažjo vključitev v normalno življenje. Ta pomoč je zlasti lahko v tem, da dobi obsojenec začasno nastanitev in hrano, da se mu zagotovi potrebno zdravljenje, da se mu poišče novo okolje, v katerem naj živi, pomagajo urediti družinske razmere, najde primerna zaposlitev, organizira dovršitev začete strokovne usposobitve in da denar za najnujnejše potrebe.
(3)	Občinske skupščine v večjih krajih lahko ustanovijo prehodne domove za tiste, ki so bili odpuščeni s prestajanja kazni in se po vrnitvi na prostost niso mogli nastaniti in zaposliti.
(4)	Občinske skupščine lahko ustanovijo posebne organe za pomoč odpuščenim obsojencem. VII.
VII. poglavje
IZVRŠEVANJE KAZNI ZAPORA, IZREČENE V POSTOPKU O PREKRŠKU
108.	člen
Določbe IV., V. in VI. poglavja tega zakona smiselno veljajo tudi za osebe, ki prestajajo kazen zapora, izrečeno v postopku o prekršku, če ni v tem poglavju drugače določeno.
109.	člen
(1)	Osebo, ki je kaznovana za prekršek z zaporom ali ki ji je denarna kazen nadomeščena z zaporom, pokliče na prestajanje kazni občinski sodnik za prekrške, pristojen po stalnem oziroma začasnem prebivališču kaznovanega. Dan zglasitve v zaporu mora biti določen tako, da ostane do odhoda kaznovanega v zapor najmanj 8 dni.
(2)	Sodnik za prekrške iz prejšnjega odstavka je pristojen, da pokliče osebo na prestajanje kazni tudi v primerih, ko je kazen zapora, za prekršek izrekel drug organ.
(3)	Če je bila poklicana na prestajanje kazni zapora nad 30 dni oseba, ki preživlja mladoletne otroke, ali osebe, ki niso zmožne skrbeti zase, obvesti sodnik za prekrške iz prvega odstavka o. pozivu za nastop kazni hkrati tudi skrbstveni organ občine, v kateri ima kaznovana oseba stalno ali začasno prebivališče.
(4)	Če se izvrši odločba o prekršku takoj in ne glede na vloženo pritožbo, odrecji izvršitev kazni zapora, ki je bila izrečena za prekršek, ali kazni zapora, s ka-
tero je bila nadomeščena denarna kazen, sodnik za prekrške, ki je na prvi stopnji izdal odločbo o prekršku.
(5)	Če se kaznovani, ki ,ie bil v redu poklican, ne zglasi v zaporu zaradi nastopa kazni, odredi prisilno privedbo na njegove stroške sodnik za prekrške, ki je pristojen za izvršitev kazni.
110.	člen
Če sodnik za prekrške, ki je izrekel kazen zapora ali nadomestno kazen zapora, ni pristojen za izvršitev, mora v treh dneh po pravnomočnosti odločbe poslati odločbo občinskemu sodniku za prekrške, ki je pristojen po stalnem oziroma začasnem prebivališču kaznovanega.
111.	člen
(1)	Izvršitev kazni zapora, izrečene v postopku zaradi prekrška, se odloži iz razlogov člena 45 tega zakona, in sicer: v primeru iz prve točke, dokler traja bolezen, v primerih iz druge do sedme točke do enega meseca, v primeru iz osme točke pa dotlej, dokler otrok ne dopolni enega leta starosti.
■ (2) Prošnjo za odlog izvršitve kazni je treba vložiti v treh dneh od prejema vabila za nastop kazni pri organu iz prvega odstavka 109. člena tega zakona. V prošnji je treba navestj dokaze za dejstva, ki opravičujejo odlog.
(3, Odločbo o odložitvi nastopa kazni izda v treh dneh od prejema prošnje občinski sodnik za prekrške, ki je pristojen za izvršitev kazni. Do odločbe o prošnji se začetek prestajanja kazni odloži.
(4)	Zoper odločbo, s katero je bila zavrnjena prošnja za odlog izvršitve kazni, ima kaznovani pravico do pritožbe v treh dneh po prejemu odločbe na predsednika republiškega senata za prekrške, ki odloči o pritožbi v treh dneh po njenem prejemu. Pritožba nfe zadrži izvršitve kazni.
112.	člen
(1)	Prestajanje kazni zapora, izrečene v postopku o prekršku, se sme prekiniti največ do 10 dni zaradi smrti bližnjega sorodnika ali iz kakšnih drugih opravičenih razlogov.
(2)	Prestajanje kazrii zapora se sme prekiniti tudi na predlog organa, ki je dovolil obnovo postopka e prekršku, če je mnenja, da bo zahtevi za obnovo ugodeno.
(3)	O prekinitvi kazni dokončno odloči republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo.
(4)	Ce je kaznovanemu za prekršek prekinitev Pre' stajanja kazni dovoljena zaradi zdravljenja, lahko prekinitev traja, dokler je potrebno zdravljenje izven kazenskega poboljševalnega zavoda.
(5)	Čas prekinitve se he všteva v kazen.
113.	člen	v
Kdor je medtem, ko služi vojaški rok ali ko je na vojaških vajah, kaznovan na kazen zapora, izrečeno zaradi prekrška, ki ga je storil, preden je nastopil v0' jaški rok ali je odšel na vojaške vaje, se mu odloš' začetek izvrševanja kazni, dokler ne odsluži vojaškeg9 roka oziroma ne konča vojaških vaj.
114.	člen
Osebe, kaznovane z zaporom zaradi prekrška, sme' jo med prestajanjem kazni uporabljati svojo postel.1 nino in perilo, na svoje stroške dobivati hrano izve zaporov ter sprejemati en obisk tedensko. Sprejemani6 in odpošiljanje pisemskih pošiljk je neomejeno.
Vlil. poglavje
POSEBNE DOLOČBE O MLADOLETNIŠKEM
ZAPORU
115.	člen
Določbe poglavij od II. do VI. in X. tega zakona veljajo smiselno tudi za izvrševanje kazni mladoletniškega zapora, če ni v naslednjih določbah predpisano kaj drugega.
116.	člen
(1)	Kazenski poboljševalni dom za mladoletnike organizira ustrezno obravnavo, splošno izobraževanje in poklicno usposabljanje mladoletnikov na prestajanju kazni.
(2)	Mladoletniku se izbere v mejah možnosti zavoda tako delo ter tak pouk in strokovno usposobitev, ki ustrezajo njegovim telesnim zmožnostim, osebnim lastnostim in veselju za določen poklic.
117.	člen
Ce v kazenskem poboljševalnem domu za mladoletnike ni ustrezne šole. jo mladoletnik lahko obiskuje tudi zunaj doma. Potrebno nadzorstvo v zvezi s šolanjem obsojenih mladoletnikov izven zavoda opravljajo » vzgojitelji doma.
118.	člen '
(1)	Obsojenemu mladoletniku, ki je discipliniran, Prizadeven pri delu in učenju in izpolnjuje druge posuje, sme upravnik zavoda sam ali na predlog vzgojitelja dovoliti, da obiskuje starše ali druge bližje sorodnike, če to ne bi nanj slabo vplivalo.
(2)	Obiski po prejšnjem odstavku tega člena se lahko dovolijo do 28 dni v eneyn letu.
119.	člen
(1) Redni delovni čas in nepretrgani počitek mladoletnih obsojencev v kazenskem poboljševalnem do-tttu za mladoletnike se določa po splošnih predpisih o delovnem času učencev v gospodarstvu.
.	(2) Tistim, ki prestajajo kazen v kazenskem pobolj-
ševalnem domu za mladoletnike, sta zagotovljena telesca vzgoja in športno udejstvovanje.
■ (3) Obsojeni mladoletniki prebijejo prosti čas praviloma na svežem zraku, in sicer najmanj tri ure na dan, če klimatske razmere to dopuščajo.
(4)	Pod nadzorstvom delavca kazenskega poboljševalnega doma se smejo voditi obsojeni mladoletniki na sPrehode in izlete izven doma.
120.	člen
Obsojenci v kazenskem poboljševalnem domu za Mladoletnike si smejo brez omejitve števila pisemskih Pošiljk dopisovati s starši in bližnjimi sorodniki ter Ptejemati pošiljke s perilom, osebnimi predmeti in lskom, katerega vsebina ni vzgojno škodljiva. Enkrat z clen.sko smejo sprejemati obiske ožjih sorodnikov, dovoljenjem upravnika kazenskega poboljševalnega Ma pa jih smejo obiskovati tudi druge osebe.
121.	člen
d) Zoper mladoletne obsojence ni dovoljena osa-
gk Mladoletnikom, ki prestajajo kazen mladoletni-v e®a zapora, se sme izreči disciplinska kazen oddaje Sa>nico največ do deset dni.
122.	člen
Kalorična vrednost dnevnih obrokov hrane v kazenskem poboljševalnem domu za mladoletnike ne sme biti manjša kot 3000 kalorij.
IX.	poglavje
DELAVCI KAZENSKIH POBOLJŠEVALNIH ‘ ZAVODOV
1.	Splošne določbe
123.	člen
(1)	Število in vrsto delavcev v kazenskem poboljševalnem zavodu določi akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest posameznega zavoda. K aktu o organizaciji in sistemizaciji da soglasje republiški sekretar za pravosodje in občo upravo.
(2)	Naloge zavarovanja v kazenskem poboljševalnem zavodu opravlja enota paznikov (pazniška služba), ki pomaga pri prevzgoji obsojencev. V kazenskih poboljševalnih domovih, v katerih prestajajo kazen ženske, smejo znotraj zavoda opravljati službo le paznice.
(3)	Glede na vrsto in velikost kazenskega poboljševalnega zavoda ima zavod vzgojitelje, tehnične inštruktorje, zdravnika, psihiatra, psihologa, socialnega delavca in drugo specializirano osebje.
124.	člen
(1)	Upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda organizira in vodi delo zavoda, usklajuje delo posameznih služb, nadzira pravilno in zakonito delo teh služb in opravlja druge naloge, za katere je pristojen po zakonu in drugih predpisih.
(2)	Upravnik zavoda ima lahko enega ali več pomočnikov.
(3)	Oddelek zaporov iz tretjega odstavka 39- člena tega zakona vodi vodja oddelka, ki organizira delo v oddelku in je za svoje delo odgovoren upravniku zaporov, v katerih sestav spada.
125.	člen
(1)	Upravnika kazenskega poboljševalnega zavoda imenuje in razrešuje republiški sekretar za pravosodje in občo upravo na podlagi razpisa, ko dobi mnenje strokovnega sveta (iz drugega odstavka 9. člena tega zakona) in sveta delovne skupnosti zavoda.
(2)	Pomočnika upravnika, vodjo oddelka zaporov, sekretarja zavoda, vodjo zavodske službe in organizacijske enote, vzgojitelje, socialne delavce, psihologe, zdravstvene delavce, tehnične inštruktorje in pazniško osebje imenuje republiški sekretar za pravosodje in občo upravo na predlog upravnika zavoda in sveta delovne skupnosti.
(3)	Druge delavce zavoda imenuje upravnik zavoda, ko dobi mnenje sveta delovne skupnosti.
126.	člen
Za upravnika kazenskega poboljševalnega zavoda je lahko imenovan, kdor ima ustrezno visoko ali višjo izobrazbo* in potrebne delovne izkušnje.
127.	člen
(1)	Za vzgojitelje so lahko postavljeni delavci z visoko, višjo ali srednjo pedagoško ali drugo ustrezno izobrazbo.	.
(2)	Za tehnične inštruktorje -se lahko postavijo delavci; z visoko, višjo ali srednjo tehnično izobrazbo, strokovni učitelji ter drugi ustrezno kvalificirani delavci.
128.	člen
(1)	V pazniško službo je lahko sprejet, kdor poleg splošnih pogojev za sprejem na delo v upravnih organih izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	da ima najmanj končano osnovno šolo;
—	da praviloma ni starejši od 25 let;
—	da ima ustrezne telesne in duševne sposobnosti;
—	da zoper njega ne teče kazenski postopek;
—	da je odslužil vojaški rok.
(2)	Kdor je sprejet v pazniško službo, se sprejme kot pripravnik.
(3)	Za delavca^ kazenskega poboljševalnega zavoda-ne more biti sprejet tisti, ki je bil obsojen za kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo, zoper uradno dolžnost ali kakšno drugo kaznivo dejanje, storjeno iz koristoljubnih ali drugih nečastnih nagibov.
129.	člen
(1)	Nazivi v pazniški službi so: paznik, vodja skupine, vodja odseka, vodja izmene, vodja oddelka in poveljnik enote paznikov I., II. in III. stopnje.
(2)	Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo predpiše pogoje o izobrazbi in delovnih izkušnjah, za pridobitev posameznega naziva iz prvega odstavka tega člena.
(3)	Oznake o nazivih nosijo pazniki na uniformi.
.130. člen
(1)	Pazniki in drugi delavci na določenih delovnih mestih v kazenskih poboljševalnih zavodih in vzgojnem poboljševalnem domu so v pravicah iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter v drugih posebnih pravicah iz dela in po delu izenačeni s pooblaščenimi uradnimi osebami službe javne in državne varnosti.
(2)	Izvršni svet skupščine SR Slovenije določi na predlog republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo, katerim delavcem na določenih dolžnostih v kazenskih poboljševalnih zavodih gredo pravice iz prejšnjega odstavka.
131.	člen
(1)	Za strokovno izobraževanje delavcev v kazen-
skih poboljševalnih zavodih se ustanovi srednja peno-loška šola.	t
(2)	Organizacija in naloge šole se določijo s statutom.
(3)	Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo organizira tudi druge oblike izobraževanja za delavce kazenskih poboljševalnih zavodov.
132.	člen
Delavci v kazenskih poboljševalnih zavodih uveljavljajo samoupravne pravice po predpisih, ki veljajo za delovne ljudi pri upravnih organih, razen koli’kor ta zakon drugače določa.
2. Posebne določbe o pazniški službi
133.	člen
Pazniki so oboroženi, enotno uniformirani in imajo brezplačno uniformo, opremo in oborožitev.
134.	člen
(1)	Pazniki skrbijo za izvajanje hišnega reda, za delovno disciplino ter red In varnost v zavodu. Pazniki, ki opravljajo službo v obsojenskih oddelkih in v skupinah, morajo biti usposobljeni za vzgojo obsojencev.
(2)	Razniki opravljajo, kjer je to potrebno, tudi stražarsko službo pri zunanjem zavarovanju kazenskega poboljševalnega zavoda, spremljajo obsojence zunaj zavoda ter nadzorujejo obsojence na zunanjih deloviščih.
135.	člen
(1)	Paznik je lahko začasno dodeljen po službeni potrebi na delo iz enega v drug kazenski poboljševalni zavod, vendar ne več kot š^st mesecev v koledarskem letu. Začasno dodelite^ na delo v drug zavod odredi republiški sekretar za pravosodje in občo upravo.
(2)	Stroške, ki nastanejo v zvezi z začasno dodelitvijo na delo, plača zavod, kateremu je delavec .začasno dodeljen.
X.	poglavje
POOBLASTILA URADNIH OSEB
KAZENSKIH POBOLJŠEVALNIH ZAVODOV
136.	člen 1
Pooblaščena uradna oseba kazenskega poboljševalnega zavoda (upravnik in pazniki; sme prisilna sredstva zoper obsojenca uporabiti samo tedaj, kadar je to potrebno, da se prepreči beg, fizični napad na osebje, poškodba koga drugega, lastna poškodba ali večja materialna škoda, ki bi jo sicer povzročil obsojenec. Telesna sila se sme uporabiti tudi, kadar je to potrebno, da se prepreči odpor obsojencev zakonitemu ukazu uradne osebe.
137.	člen
(1)	Pri opravljanju uradnih nalog smejo pooblaščene uradne osebe kazenskega poboljševalnega zavoda uporabiti strelno orožje samo, če ne morejo drugače: v 1) zavarovati življenja ljudi;
2)	odvrniti od sebe neposrednega napada, s katerim je ogrožano njihovo življenje;
3)	'odvrniti napada na objekt, ki ga varujejo;
4)	preprečiti bega obsojencev iz kazenskega, poboljševalnega doma zaprtega tipa oziroma iz oddelka kazenskega poboljševalnega 'doma zaprtega tipa.
(2)	V primerih iz prvega odstavka tega člena smejo pooblaščene uradne osebe zavoda uporabiti strelno orožje šele, če ne morejo s fizično silo, gumijevko ali z drugimi sredstvi, ki jih določajo predpisi o opravljanju službe, zagotoviti izvršitve uradne naloge.
(3)	Pooblaščene uradne osebe zavoda, ki opravljajo službo pod vodstvom starešine, smejo uporabiti strelno orožje samo po njegovem ukazu. Uporabo strelnega orožja sme starešina ukazati le v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4)	O vsakj uporabi strelnega orožja in gumijevke zoper obsojenca je treba takoj obvestiti republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo.
138.	člen
(1) Ce so bila prisilna sredstva uporabljena v mejah pravic iz 136. člena in strelno orožje v mejah pravic iz 137. člena tega zakona, je izključena protipravnost dejanja uradne osebe, ki je tako sredstvo uporabila.
(2)	Ce teče zoper paznika kazenski postopek zato, ker je pri izvrševanju-uradne naloge uporabil prisilno Sredstvo ali strelno orožje, mu kazenski poboljševalni zavod zagotovi strokovno pravno pomoč v zvezi s postopkom.
139.	člen
(1)	Določbe 136. člena in 1., 2. in 3. točke prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 137. člena in 138. člena tega zakona veljajo ustrezno tudi, kadar gre za uporabo prisilnih sredstev proti komu, ki je priprt zaradi storjenega kaznivega dejanja.
(2)	Poblaščene uradne osebe kazenskega poboljševalnega zavoda smejo uporabiti strelno orožje tudi, kadar j e treba preprečiti beg osebe, priprte zaradi storjenega kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen strogega zapora 15 let ali hujša kazen.
140.	člen
Pri neposrednem zasledovanju pobeglega obsojenca, pripornika in osebe, kaznovane z zaporom zaradi prekrška, smejo pazniki vstopiti v tuje stanovanje in druge prostore ter po potrebi te prostore preiskati toliko, kolikor je potrebno, da se najde skrita oseba, če so pobeglo osebo sami videli, da se je zatekla v tuje stanovanje oziroma druge prostore ali če jih kdo o tem obvesti.
141.	člen
(1)	Pri neposrednem zasledovanju pobegle osebe in zaradi nujnega prevoza spremljane osebe v bolnišnico sme pooblašena oseba kazenskega poboljševalnega zavoda uporabiti najbližje dosegljivo prevozno sredstvo ali sredstvo za_ zveze' O uporabi prometnega sredstva ali sredstva za zveze se izda posestniku potrdilo.
(2)	Posestnik sredstev iz prejšnjega odstavka ima Pravico do plačila odškodnine za uporabljeno vozilo oziroma sredstvo za zveze. Zahtevo za plačilo je treba vložiti v tridesetih dneh od dneva uporabe pri kazenskem poboljševalnem zavodu, katerega delavec je tako sredstvo uporabil.
142.	člen
Določbe 136. do 141. člena tega zakona veljajo tudi Za Paznike drugih republik oziroma pokrajin, kadar opravljajo službo n'a območju SR Slovenije.
XI.	poglavje
GOSPODARSKE ENOTE KAZENSKIH pobSLjSevalnih ZAVODOV
143.	člen
(1) Za uresničevanje smotrov iz 18. člena tega za-ona se lahko ustanovi v kazenskem poboljševalnem zavodu ena ali več gospodarskih enot, ki imajo lahko v svojem sestavu obrate.
(2)	Gospodarske enote se lahko ukvarjajo z indu-s rijsko, obrtno ali kmetijsko dejavnostjo.
(3)	Za dva ali več zavodov se lahko ustanovi ena s°spodarska enota.
(4)	Gospodarske enote iz prvega in drugega odstav-vu te8a člena ustanovi izvršni svet skupščine SR Slo-
na predlog republiškega sekretarja za pravole in občo upravo.
144.	člen
_ Gospodarske enote so organizacijske enote ka-nskih poboljševalnih zavodov.
(2)	Poslovanje gospodarske enote mora biti organizirano tako, da gospodarska korist, ki se dosega z delom obsojencev, ni v škodo uresničevanja namena, ki ga ima izvrševanje kazni.
(3)	Gospodarsko - enoto vodi upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda ali drug delavec zavoda, ki ga imenuje republiški sekretar za pravosodje in občo upravo, na predlog upravnika in sveta delovne skupnosti zavoda.
145.	člen
(1)	Gospodarske enote kazenskih poboljševalnih zavodov poslujejo po določbah tega zakona.
(2)	Izvršni svet skupščine SR Slovenije ob ustanovitvi določi sredstva gospodarskih enot kazenskih poboljševalnih zavodov.
(35 Za obveznosti, ki' izvirajo iz poslovanja gospodarskih enot, kazenskih poboljševalnih zavodov, odgovarja SR Slovenija.
146.	člen
(1)	Gospodarske enote kazenskih poboljševalnih zavodov imajo v svojem gospodarskem poslovanju stalno ime (firmo).
(2)	Ime (firmo) določi gospodarski enoti kazenski poboljševalni zavod, čigar sestavi enota pripada.
(3)	Gospodarska enota kazenskega poboljševalnega
zavoda se mora v petnajstih dneh, ko je izdan, akt o ustanovitvi, priglasiti pri pristojnem okrožnem gospodarskem sodišču za vpis v register organizacij združenega dela.	'
* ’	147. člen
Gospodarske enote kazenskih poboljševalnih zavodov lahko najemajo pri banki posojila in kredite ob pogojih, ki veljajo za organizacije združenega dela.
148.	člen
(1)	Gospodarske enote kazenskih poboljševalnih zavodov ugotavljajo in delijo celotni dohodek po predpisih, ki veljajo za organizacije združenega dela, če ni v tem zdkonu drugače določeno.
(2)	Med poslovne stroške vštevajo gospodarske enote kazenskih poboljševalnih zavodOv tudi plačilo, ki se plačuje obsojencem za delo in prispevek za invalidsko zavarovanje zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni.
(3)	Celotni dohodek gospodarskih enot kazenskih poboljševalnih zavodov se lahko ugotavlja in deli za vsako gospodarsko enoto posebej, ali pa za vse gospodarske enote kazenskega poboljševalnega zavoda skupaj.
(4)	O tem, ali naj se ugotavlja dohodek za vsako gospodarsko enoto posebej ali za vse gospodarske enote skupaj, odloča republiški sekretar za praVosodje in občo upravo.
149.	člen
' Gospodarske enote kazenskih poboljševalnih zavodov obračunavajo in plačujejo amortizacijo osnovnih sredstev po predpisih, ki veljajo za ‘organizacije združenega dela.
150.	člen
(1)	Gospodarske enote kazenskih poboljševalnih zavodov ne plačujejo:
—	davka iz dohodka organizacij združenega dela
—	prispevka v skladu skupnih rezerv
—	obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo
—	drugih obveznosti, za katere je tako določeno s posebnim zakonom.
(2)	Iz plačila za delo obsojencev se ne plačuje nikakršen prispevek.
151.	člen
(1)	Iz ostanka svojega dohodka vlagajo obrati industrijske ali obrtne dejavnosti v svoj rezervni sklad vsako leto najmanj 2 »/o, kmetijske dejavnosti pa najmanj 5 % od zneska povprečnih obratnih sredstev, s katerimi so razpolagali v letu, za katero delijo čisti dohodek.
(2)	Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo lahko določi, da se vlaga v rezervni sklad večji odstotek, kot je odstotek iz prejšnjega odstavka.
(3)	Ko dosežejo skupna sredstva rezervnega sklada obrata industrijske ali obrtne dejavnosti kazenskega poboljševalnega zavoda 10 %> oziroma pri obratu kmetijske dejavnosti 25 “/o obratnih sredstev v zadnjih treh, letih, preneha obveznost plačevanja v rezervni sklad.
(4)	Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo lahko določi, naj znašajo skupna sredstva rezervnega sklada gospodarske enote tudi več, kot je določeno v prejšnjem odstavku.
152.	člen
(1)	Gospodarske enote kazenskih poboljševalnih zavodov imajo iste sklade, kot jih imajo po splošnih predpisih organizacije združenega dela.
(2)	Poleg teh skladov se ustanovijo še posebni
skladi:	-	.
—	sklad za velika popravila in graditev objektov kazenskih poboljševalnih zavodov ter za opremo teh zavodov;
—	sklad ža splošno, strokovno in kulturno-prosvet-no izobraževanje obsojencev;
—	sklad za pomoč in nagrajevanje obsojencev;
—- skupni sklad kazenskih poboljševalnih zavodov za investicijsko izgradnjo in financiranje dejavnosti zavodov za izvrševanje kazenskih sankcij.
(3)	Posebni skladi iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka tega člena so na posebnem računu kazenskega poboljševalnega zavoda, v čigar sestavu je gospodarska enota. Sredstva skupnega sklada se vodijo na posebnem računu pri republiškem sekre-taritu za pravosodje in občo upravo.
153.	člen
(1)	Iz dohodka izločijo gospodarske enote kazenskih poboljševalnih zavodov sredstva za osebne dohodke, za prispevke od osebnih dohodkov in sredstva za rezervni sklad. O delitvi ostanka dohodka na druge sklade odloča na predlog kazenskega poboljševalnega zavoda republiški sekretar za pravosodje in občo upravo.
(2)	Gospodarske enote kazenskih poboljševalnih zavodov lahko plačujejo iz ostanka dohodka tudi anuitete.
154.	člen
(1) Gospodarske enote kazenskih poboljševalnih zavodov uporabljajo sredstva poslovnega sklada, sklada skupne porabe in rezervnega sklada po splošnih predpisih, ki veljajo glede uporabe teh sredstev za organizacije združenega dela.
(2) Porabo sredstev posebnih skladov predpiše s pravilnikom republiški sekretar za pravosodje in občo upravo.	'
155.	člen ,	^
Cene za proizvode in storitve gospodarskih enot kazenskih poboljševalnih zavodov se oblikujejo z internimi akti teh zavodov v skladu z veljavnimi predpisi. ‘
156.	člen
Gospodarske enote kazenskih poboljševalnih zavo-aov se lahko ukvarjajo tudi z uvozom in izvozom, pogoj pa je, da izvažajo izključno le blago lastne proizvodnje in uvažajo samo predmete za lastne potrebe.
157.	člen
(1)	Gospodarske enote kazenskih poboljševalnih zavodov morajo imeti posebno knjigovodstvo po predpisih o knjigovodstvu organizacij združenega dela.
(2)	Finančno poslovanje opravljajo gospodarske enote po posebnem računu kazenskega poboljševalnega zavoda pri banki.
158.	člen
Delo gospodarskih enot kazenskih poboljševalnih zavodov nadzoruje republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo.
159.	člen
Določbe tega poglavja ne veljajo za gospodarske 'dejavnosti, ki jih opravljajo kazenski poboljševalni zavodi zase v lastni režiji. Dohodki od teh dejavnosti in izdatki, ki nastajajo v zvezi s takimi dejavnostmi, se določajo v finančnem načrtu in predračunu kazenskega poboljševalnega zavoda.
B. Izvrševanje drugih kazni
XII.	poglavje
IZVRŠITEV DENARNE KAZNI
160.	člen
(1)	Sodišče, ki je izreklo denarno kazen, uvede
uradni postopek za njeno prisilno izterjavo, če jo obsojenec noče prostovoljno plačati.	,
(2)	Stroške prisilne izterjave plača obsojenec.
(3)	Glede pristojnosti in postopka za izterjavo denarne kazni veljajo pravila izvršilnega postopka, če ni v tem zakonu določeno kaj drugega.
(4)	Denarno kazen, izrečeno fizični osebi v postopku za prekršek, izterja občinski upravni organ po predpisih, ki veljajo za izterjavo davka.
(5)	Denarna kazen 'se izvrši po določbah tega zakona tudi, če jo je izrekel kakšen drug pristojni organ v kakšnem drugem postopku, razen če ni s posebnim zakonom drugače določeno.
161: člen
(1)	Denarna kazen, ki ne presega 500 dinarjev, se sme prisilno izterjati samo iz tistega obsojenčevega premičnega premoženja, ki ni izvzeto od izvršbe.
(2)	Ce izrečena kazen presega 500 dinarjev, se prisilno izterja predvsem iz obsojenčevega premičnega premoženja, če to ne zadošča, pa tudi iz njegovega nepremičnega premoženja.
(3)	Prisilna izterjava denarne kazni- se opusti, C® je sodišču že iz prejšnje prisilne izvršbe znano, da se denarna kazen ne bi mogla izterjati.
■ 162. člen
Ce se denarna kazen, ki jo je izreklo sodišče v kazenskem postopku, sploh ni mogla ali deloma ni mogla prisilno izterjati, odloči to sodišče, da se spremeni v zapor.
163. člen
(1)	Kadar gre za' sočasno prisilno izterjavo denarne kazni in stroškov kazenskega postopka, se izterjajo najprej stroški kazenskega postopka.
(2)	Če se zaradi prisilne izterjave denarne kazni obsojenčevo premoženje toliko zmanjša, da iz njega ni hiogoče poravnati odškodninskega zahtevka oškodovanca, se poravna ta zahtevek do višine izterjane denarne kazni iz sklada, v katerega je bila kazen vplačana. Glede roka, v katerem ima oškodovanec pravico zahtevati izplačilo prisojenega odškodninskega zahtevka, veljata tretji in četrti odstavek 62 a člena kazenskega zakonika.
'	164. člen
Denarna kazen, izrečena pravni osebi v postdpku za prekršek, se izterja po službi družbenega knjigovodstva, pri kateri ima kaznovana pravna oseba svoj račun.
165.	člen
(1)	Znesek, ki se dobi z izterjanjem denarne kazni, se uporablja za gradnjo poslopij, kazenskih poboljševalnih zavodov in zavodov, v katerih se izvršujejo varnostni in vzgojni ukrepi.
(2)	Znesek, ki se dobi z izterjanjem denarnih kazni, izrečenih v postopku o prekršku, se juporablja in deli Po določbah zakona o prekrških.
s kaznivim dejanjem ali pri kaznivem dejanju, se njemu, njegovi družini in drugim, ki tu stanujejo, vzame stanovanjska pravica, če so vedeli, da je bila hiša oziroma da je bilo stanovanje pridobljeno na tak način; dajo se jim najpotrebnejši prostori.
170.	člen
Zdplcnjeno premoženje postane s pravnomočnostjo sodbe, s katero je bila izrečena kazen zaplembe, družbeno premoženje in se izroči občini, v kateri je to premoženje.
171.	člen
\
(1)	Kdor ima na zaplenjenih nepremičninah zakonito ali vknjiženo pravico užitka ali vknjiženo pravico stanovanja, je z zaplembo ne izgubi.
(2)	Vsa druga bremena na zaplenjenih nepremičninah, razen poljskih in hišnih služnosti, se izbrišejo.
(3)	Občina, ki ji je izročeno zaplenjeno premoženje, prevzame tiste obveznosti obsojencev, ki so bile do uvedbe kazenskega postopka zavarovane z zastavno pravico 1 na zaplenjenem premoženju, ugotovljene s pravnomočno sodbo sodišča ali prevzete v okviru namenskih kreditov, in sicer do vrednosti izročenega premoženja.
172.	člen
Ce se škoda, povzročena s kaznivim dejanjem, zaradi katerega je bila izrečena kazen zaplembe premoženja ne da izterjati iz premoženja, ki ni zajeto v zaplembo, se povrne iz zaplenjenega premoženja. Glede roka, v katerem ima oškodovanec pravico zahtevati odškodnino iz zaplenjenega premoženja, veljata tretji in četrti odstavek 62 a člena kazenskega zakonika.
166.	člen
173. člen
Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo ie pooblaščen za izdajo natančnejših predpisov o izvršitvi denarne kazni.
XIII.	poglavje
IZVRŠITEV KAZNI ZAPLEMBE .PREMOŽENJA
167.	člen
(1)	Tistemu, ki je obsojen na kazen zaplembe premoženja, se vzame premoženje, ki ga. je imel takrat, ko je postala pravnomočna sodba, s katero je bila iz-rečena ta kazen.
(2)	Pri izvršitvi kazni zaplembe premoženja se vzarne obsojenemu premoženje, ki se mu sme vzeti Po pravilih izvršilnega postopka, če ni s tem zakonom Pogače določeno.
168.	člen
Kmetu, ki je obsojen na zaplembo premoženja, se PD izvršitvi kazni ne sme vzeti hiša, v kateri živi, z oh°r'^ern *n ne §osPocIars^e8a poslopja pri hiši (na 2 'fhici, dvorišču), kakor tudi ne kmetijsko zemljišče živino in inventarjem, kolikor mu je treba, da more Oživljati sebe in svojo družino.
169.	člen
d) Ce je komu zaplenjena stanovanjska hiša ali oovanje, se ureja stanovanjska pravica tistih,, ki tu anujejo, po splošnih predpisih.
2 ^.Če je obsojenec prišel do zaplenjene hiše ali P PPjenega stanovanja s sredstvi, ki si jih je pridobil
(1)	Ce je kazen zaplembe premoženja razveljavljena, se zaplenjeno premoženje vrne obsojencu oziroma njegovim dedičem.
(2)	Ce vrnitev zaplenjenega premoženja ali posameznih njegovih delov stvarno ali pravno nr več mogoča, se povrne njihova dejanska vrednost v denarju.
(3)	O vrnitvi zaplenjenega premoženja in o odškodnini odloča sodišče, ki je izvršilo kazen zaplembe premoženja.
(4)	Zoper bdločbo sodišča iz tretjega odstavka tega
člena se lahko pritožijo obsojenec oziroma njegovi dediči in javni pravobranilec.	■
(5)	Rok za pritožbo je osem dni od prejema odločbe prve stopnje.
174.	člen
(1)	Kazen zaplembe izvrši občinsko sodišče, na katerega območju je največji del zaplenjenega premoženja obsojenca.
(2)	Glede postopka za izvršitev kazni zaplembe premoženja veljajo pravila izvršilnega postopka, če ni v tem zakonu določeno kaj drugega.
175.	člen
(1)	Ce obsojenec nima premoženja, ki bi se mu po tem zakonu mogld vzeti, ali če je vrednost premoženja, ki bi se mu moglo vzeti, neznatna, izda sodišče sklep, s katerim ustavi postopek za izvršitev, kazni zaplembe premoženja. Ta sklep pošlje javnemu pravo-b'ranilcu, ki. ima zoper njega pravico pritožbe.
(2)	Ce se po ustavitvi postopka ugotovi, da je imel obsojenec ob pravnomočnosti sodbe, s katero mu je bila izrečena kazen zaplembe premoženja, ki se sme
po tem zakonu zapleniti, opravi sodišče pozneje postopek za izvršitev kazni zaplembe premoženja.
176.	člen
(1)	Ce je zoper koga uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje, za katero se sme izreči zaplemba premoženja, sme sodišče,’ ki je pristojno za kazenski postopek, na predlog javnega tožilca odrediti začasno zavarovanje po pravijih izvršilnega postopka.
(2)	Za izvedbo zavarovalnih odredb iz prvega odstavka tega člena je pristojno občinsko sodišče, na katerega območju je zadevno premoženje.
177.	člen
Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo je pooblaščen, da predpiše po potrebi navodila za izvajanje določb tega zakona o izvrševanju kazni zaplembe premoženja.
* XIV. poglavje
IZVRŠITEV SMRTNE KAZNI
178.	člen
(1)	Sr/irtna kazen se ne sme izvršiti, preden se ne ugotovi, da nj razveljavljena ali z amnestijo ali pomilostitvijo nadomeščena z drugo kaznijo.
(2)	Smrtna kazen se ne sme izvršiti nad nosečo
žensko in ne nad obosojencem, ki je telesno ali duševno hudo bolan.	*
179.	člen
(1)	Tik pred izvršitvijo smrtne kazni se obsojencu naznani, da pravnomočno izrečena kazen ni razveljavljena in ni z amnestijo ali pomilostitvijo nadomeščena z drugo kaznijo.
(2)	Na ustno prošnjo sme organ, ki je pristojen za izvršitev kazni, obsojencu odložiti izvršitev smrtne kazni za 24 ur.
180.	člen	>
(1)	Pri izvršitvi smrtne kazni javnost ne sme biti navzoča.
(2)	Če je z isto sodbo več oseb obsojenih na smrtno
kazen, se ta izvrši nad vsakim obsojencem posebej po ■vrsti kot so našteti v sodbi, brez navzočnosti drugih na smrt obsojenih.	,
■ 181. člen
(1)	Za izvršitev smrtne kazni je pristojno okrožno sodišče, na katerega območju so zapori, v katerih je obsojenec.
(2)	Smrtno kazen izvršijo pripadniki enote službe javne varnosti pred komisijo, ki jo določi predsednik
’ okrožnega sodišča. Komisijo sestavljajo: sodnik okrožnega sodišča, okrožni javni tožilec oziroma njegov namestnik .upravnik zaporov in zdravnik.
(3)	O izvršitvi smrtne kazni se napravi zapisnik.
182.	člen
(1)	Izvršitev smrtne kazni se sporoči najbližnjim sorodnikom obsojenca in se jim izročijo njegove stvari.
(2)	Izvršitev smrtne kazni se naznani pristojnemu matičarju, da vpiše smrt v matične knjige.
183.	člen
Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo izda natančnejše predpise o izvršitvi smrtne kazni.
Drugi del
IZVRŠEVANJE VARNOSTNIH UKREPOV XV. poglavje
ODDAJA V ZAVOD ZA VARSTVO IN ZDRAVLJENJE
184.	člen
(1) Varnostni ukrep oddaje v zavod za varstvo in zdravljenje se izvršuje v posebnem samo v ta namen ustanovljenem zavodu, v psihiatričnem zdravstvenem zavodu ali psihiatričnem oddelku splošne bolnišnice.
,	(2) V katero vrsto zavoda iz prejšnjega odstavka
naj se odda tisti, zoper katerega je bil izrečen ta varnostni ukrep, odloči sodišče potem, ko pribavi mnenje republiške posvetovalne komisije.
(3)	Komisijo iz prejšnjega odstavka tega člena ustanovi in njene člane imenuje republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo v soglasju z republiškim sekretarjem za pravosodje in občo upravo.
185.	člen
(1)	Poseben zavod iz prvega odstavka prejšnjega člena ustanovi izvršni svet skupščine SR Slovenije na predlog republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo.,
(2)	Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo določi, v katerih psihiatričnih zavodih ali psihiatričnih oddelkih splošnih bolnišnic se izvršuje varnostni ukrep oddaje v zavod za varstvo in, zdravljenje.
(3)	Strokovno nadzorstvo nad delom zavoda ali oddelka iz tega člena opravlja republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo.
186.	člen
Pri osebah, proti katerim se izvršuje varnostni ukrep oddaje v zavod za varstvo in zdravljenje, so dovoljene samo tiste omejitve gibanja in stika z zunanjim okoljem, ki so nujne za njihovo varstvo in zdravljenje ali za hišni red in disciplino v zavodu.
187.	člen
(1) Zdravstveni zavod, v katerem je kdo v varstvu in na zdravljenju, mora vsako leto poročati o njegovem zdravju sodišču, ki je izreklo ta ukrep.
•(2) Ce zdravstveni zavod iz prvega odstavka tega člena meni, da zdravljenje ni več potrebno, predlaga sodišču, ki je izreklo ukrep, da odloči o njegovem prenehanju. Pred odločitvijo o prenehanju ukrepa pribavi sodišče mnenje republiške posvetovalne komisije iz 184. člena tega zakona.
(3)	Za zmanjšano prištevnega obsojenca, ki mu še ni iztekla kazen, sme zavod predlagati tudi pogojni odpust.
(4)	Ce sodišče ugotovi, da ni več potrebno, da bi tisti, proti katerim je izreklo varnostni ukrep oddaje v zavod za varstvo in zdravljenje, še naprej ostal v zavodu, izda odločbo naj ukrep preneha. Zavod ga P° prejemu take odločbe takoj izpusti.
(5)	Ce gre za zmanjšano prištevnega obsojenca, ki mu še ni iztekla kazen in ga sodišče ne izpusti ua
' prostost, ga enota službe javne varnosti občine,, v kateri je zavod, odpelje na prestajanje kazni v ustrezeh kazenski poboljševalni zavod na zahtevo sodišča iz drugega odstavka tega člena.
;
188.	člen
193. člen
Ce tisti, ki naj bo odan v zavod za varstvo in zdravljenje, še ni v zavodu, je pristojna odpeljati ga v zavod pristojna enota službe javne varnosti, na katere območju, se ta nahaja. *
'	189. člen
Stroški za izvrševanje varnostnega ukrepa oddaje v zavod za varstvo in zdravljenje obremenjujejo proračun republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo, razen tistega dela, ki ga za zdravstveno zavarovanje osebe krije pristojna skupnost zdravstve-hega zavarovanja.
190.	člen
Natančnejše predpise o izvrševanju določb tega po-' Slavja predpiše republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo v soglasju z republiškim sekretarjem za Pravosodje in občo upravo.
*	XVI. poglavje
OBVEZNO ZDRAVLJENJE ALKOHOLIKOV IN NARKOMANOV
191.	člen
(1) Varnostni ukrep obveznega zdravljenja klko-olikov in narkomanov, izrečen skupaj z nepogojno aznijo odvzema prostosti, se izvršuje v kazenskem po-djševalnem zavodu, ki ima pogoje za tako zdravljenje. Po končanem zdravljenju se sme napotiti ob-®°jenca, k’ mu kazen še traja ,na prestajanje kazni v ,„r’Zenski poboljševalni ^zavod po splošnem razporedu '26- člen).
z (2) Ce kazenski poboljševalni zavod nima pogojev ,a bbvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov, se ^vrsiuje ta ukrep, če je bil izrečen skupaj z nepogojno alakznii° odvzema prostosti, v zavodu za zdravljenje oholikov in narkomanov oziroma v zavodu iz prve-ga odstavka 184. člena tega zakona. /
..•	(3) Ce je izrečen varnostni ukrep obveznega zdrav-
se^a alkoholikov in narkomanov v pogojni obsodbi, a izvršuje v splošnem zdravstvenem zavodu, k; ima p 0znosii za tako zdravljenje. Ce se pogojna obsodba ^okliče, se obvezno zdravljenje alkoholikov in narko-^ariov opravi oziroma nadaljuje po prvem oziroma te?8Grn odstavku tega člena. Zdravstvene zavode iz ga odstavka določi republiški sekretar za zdravstvo s°cialno varstvo.
192.	člen
sod ^ Alkoholik ali narkoman, za katerega je izreklo ^ lsće skupaj s kaznijo odvzema prostosti varnostni ep Zveznega zdravljenja, se odda naravnost v ka-aij ',vi Poboljševalni zavod oziroma v zavod iz prvega rugega odstavka 191.. člena tega zakona.
Zdp	.ic sodišče izreklo varnostni ukrep obveznega
Slkoh1^3 skuPa-i s pogojno obsodbo, pošlje obsojenca v u l0l*ka ali narkomana v določen zdravstveni zavod,
*wrem
ravljenju.
katerem naj bo
na zavodskem ali ambulantnem
ljeri| * l-® se obsojenec ne zglasi v zavodu za zdrav-al' samovo'ino zapusti začeto zavodsko ali . antn° zdravljenje, naznani zavod to sodišču. Čiš{u Oprava zavoda sporoči uspeh zdravljenja so-’ ki je sodilo na prvi stopnji.
Stroški za obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov obremenjujejo proračun republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo razen tistega dela, ki ga za zdravstveno zavarovane osebe krije pristojna' skupnost zdravstvenega zavarovanja.
194.	člen
Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo izda v soglasju z republiškim sekretarjem za pravosodje in občo upravo natančnejše predpise za izvajanje določb tega poglavja.
XVII. poglavje
PREPOVED OPRAVLJANJA POKLICA
195.	člen
(1)	Prepoved opravljanja poklica izvršuje pristojni upravni organ za notranje zadeve občine, v kateri ima tisti, ki mu je prepovedano opravljanje poklica, stalno oziroma začasno prebivališče.
(2)	Ce se tisti, ki mu je prepovedano opravljanje poklica, preseli v drugo občino, je treba to sporočiti upravnemu organu za notranje zadeve fe občine, da ga vpiše v svojo evidenco.
196.	člen
(1)	Ce je izvrševanje kakšne pravice, kakšne samostojne dejavnosti ali službe vezano na dovoljenje pristojnega organa, se izvršuje prepoved opravljanja poklica s tem, da se prizadetemu vzame dovoljenje in prepove izdati mu drugo, dokler traja ta varnostni ukrep.
(2)	Ce poklic, na katerega sč nanaša prepoved, ni vezan na posebno dovoljenje, izvršuje upravni organ za notranje zadeve ta ukrep s tem, da ukrene, kar je potrebno, da se tistemu, ki mu je prepovedano opravljanje poklica, onemogoči opravljanje prepovedanega poklica.
197.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve je pooblaščen, da predpiše po potrebi navodila k določbam tega poglavja.
XVIII. poglavje
ODVZEM VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA
198.	člen
(1)	Odvzem vozniškega dovoljenja izvrši za izdajanje takih dovoljenj pristojni organ za notranje zadeve, na katerega območju ima stalno ali začasno prebivališče tisti; kateremu je bil ta varnostni ukrep izrečen.
(2)	Organ, ki je vzel vozniško dovoljenje, sporoči to organu, ki ga je izdalo.
(3)	Ce je sodišče izreklo prepoved izdaje vozniškega dovoljenja, se vpiše ta prepoved v evidenco organa za Izdajanje vozniških dovoljenj, pristojnega po stalnem prebivališču tistega, zoper katerega je ta ukrep izrečen. Ce fe spremeni stalno prebivališče, je treba prepoved sporočiti organu, ki je pristojen za novo stalno prebivališče.
199.	člen
(1)	'če je izrečena prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja, ga upravni organ za notranje za-
deve tujcu vzame za čas, dokler ta prebiva v Jugoslaviji.
(2)	Vozniško dovoljenje se vrne tujcu ob zapustitvi ali po zapustitvi Jugoslavije.
200.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve je pooblaščen, da predpiše po potrebi navodila k določbam tega poglavja.
XIX.	poglavje
PREPOVED JAVNEGA NASTOPANJA
201.	člen
(1)	Prepoved javnega nastopanja izvršuje upravni Organ za notranje zadeve občine, v kateri ima stalno oziroma začasno prebivališče, tisti, ki mu, je bil tak varnostni ukrep izrečen.
(2)	Občinski upravni organ, za notranje zadeve VOdi v posebni evidenci tiste, katerim je bila izrečena prepoved javnega nastopanja in živijo na njegovem območju.
(3)	Ce se tisti, ki mu je izrečen ta ukrep, preseli v drugo občino, je treba obvestiti upravni organ za notranje zadeve te občine, da vpiše podatke o uporabi tega ukrepa v svojo evidenco.
XX.	poglavje
ODVZEM PREDMETOV IN PREMOŽENJSKE KORISTI
202.	člen
(1)	Odvzem predmetov izvrši sodišče, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji, oziroma organ, ki je izdal odločbo o tem varnostnem ukrepu.
(2)	Glede na naravo vzetih predmetov se določi, ali naj se predmeti prodajo, uničijo ali odstopijo določenemu državnemu organu ali zavodu.
203.	člen	*
(1)	Sodišče, ki je izreklo odvzem premoženjske koristi, začne po uradni dolžnosti postopek za njegovo izvršitev Glede pristojnosti ih postopka za izvršitev tega varnostnega ukrepa veljajo pravila izvršilnega postopka, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2)	Drugi odstavek 169. člena tega zakona se uporabi smiselno tudi, kadar je izrečen varnostni ukrep odvzema premoženjske koristi.
204.	člen
(1)	Ce je izrečen odvzem premoženjske koristi organizaciji združenega dela ali drugi organizaciji, ga
izvrši okrožno gospodarsko sodišče, na katerem območju ima organizacija svoj sedež.
(2)	Odvzem premoženjske koristi zavodu oziroma organizaciji združenega dela, izrečen v kazenskem postopku, se opravi po predpisih o izvršitvi varnostnega ukrepa odvzema premoženjske koristi, izrečenega po zakonu o gospodarskih prestopkih.
^	205. člen
(1) Premoženjska korist, vzeta po prvem odstavku 203. člena tega zakona, gre v proračun republike kot izreden dohodek.
(2) Ce je oškodovancu pozneje priznan zahtevek, ki naj se poravna iz odvzete vrednosti, mu izplača republiški sekretariat za finance ugotovljeni znesek.
206.	člen
Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo je pooblaščen, da po potrebi predpiše navodila k določbam tega poglavja.
XXI.	poglavje IZGON IZ DRŽAVE
207.	člen >
J (l)Tujcu, zoper katerega je izrečen izgon iz države, določi republiški sekretariat za notranje zadeve primeren rok, v katerem mora zapustiti Jugoslavijo.
(2) Ce tujec, ki je državljan sosednje države, ne zapusti v določenem roku Jugoslavije, ga naši organi odpeljejo do meje, in izročijo obmejnim organom sosednje države. Tujec, ki ni državljan sosednje države ali sploh nima državljanstva, se napoti v določen kraj. kjer mora prebivati,' dokler ne zapusti Jugoslavije.
208.	člen
Dokler traja izgon iz države, je tujcu prepovedan prihod v Jugoslavijo.
209.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve je pooblaščen, da po potrebi predpiše navodila k določbam tega poglavja.
XXII.	poglavje
IZVRŠEVANJE VARNOSTNIH UKREPOV, IZREČENIH V POSTOPKU O PREKRŠKU
210.	člen
Določbe XVI., XVII., XVIII., XX. in XXI. poglavja tega zakona se smiselno uporabljajo tudi pri izvrševanju varnostnih ukrepov, izrečenih v postopku o prekršku.
Tretji del
IZVRŠEVANJE VZGOJNIH UKREPOV
XXIII. poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
211.	člen
(1)	Namen vzgojnih ukrepov je, da se mladoletnim storilcem kaznivih dejanj z varstvom, pomočjo in nadzorstvom zagotovi vzgoja, poboljšanje in pravilen razvoj, kadar je to potrebno pa tudi. da se jim prepreči izvrševanje-kaznivih dejanj.
(2)	Pri izvrševanju vzgojnih ukrepov je treba pri mladoletniku ublaževati ali odpravljati vedenjske in osebnostne motnje oziroma posledice teh motenj.- razvijati občutek osebne odgovornosti za njihovo ravnanje in jih spodbujati, da tudi sami sodelujejo pri svoji prevzgoji.
(3)	Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za tiste, ki postanejo polnoletni med izvrševanjem vzgojnih ukrepov in tudi za mlajše polnoletnike, zoper katere izreče sodišče v kazenskem postopku vzgojni ukrep. 1
212.	člen
(1)	Vzgojni ukrepi se izvršujejo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. V primerih, ki jih določa zakon, se izvrševanje posameznih vzgojnih ukrepov začne pred pravnomočnostjo sodne odločbe.
(2)	Sodišče pošlje odločbo, s katero je odrejen ali spremenjen vzgojni ukrep, najpozneje v treh dneh po njeni izvršljivosti oziroma v treh dneh od dneva, ko jo prejme od višjega sodišča zaradi izvršitve, skrbstvenemu organu občine (V nadaljnjem besedilu, skrbstveni organ), na katere območju ima mladoletnik svoje stalno prebivališče. Obenem z odločbo mu pošlje za izvrševanje vzgojnega ukrepa pojmembne podatke, s katerimi razpolaga,
213.	člen
(1)	Ko dobi ski'bstveni organ izvršljivo sodno odločbo, mora takoj začeti s pripravami za izvrševanje vzgojnega ukrepa. Vzgojni ukrep se mora začeti izvrševati najpozneje v tridesetih dneh od dneva prejema sodne odločbe.
(2)	Ce se vzgojni ukrep ni mogel začeti izvrševati v roku iz prvega odstavka tega člena, mora skrbstveni organ vsakih petnajst dni poročati sodišču — sodniku za mladoletnike o vzrokih, ki onemogočajo izvrševanje vzgojnega ukrepa.
(3)	Ce je s sodno odločbo izrečen vzgojni ukrep oddaje v disciplinski center ali zavodski ukrep, določi skrbstveni organ disciplinski center oziroma zavod, v katerem se bo izvrševal vzgojni ukrep in začetek izvrševanja ukrepa; o tem mora obvestiti najmanj 8 dni pred začetkom izvrševanja ukrepa mladoletnika in disciplinski center oziroma zavod: obenem pošlje disciplinskemu centru oziroma zavodu sodno odločbo in podatke, ki so pomembni za izvrševanje tega ukrepa.
(4)	Zavod je dolžan sprejeti mladoletnika, ki ga' napoti v zavod skrbstveni organ po odločbi sodišča; zahteva pa lahko o mladoletniku dodatno dokumentacijo in na podlagi tega predlaga spremembo vzgojnega ukrepa.
214.	člen
(1)	Na dan, ki je določen za začetek izvrševanj a. zavodskega ukrepa, odda mladoletnika v zavod skrbstveni organ, ali v soglasju z njim starši oziroma skrbnik.
(2)	Ce mladoletnik določenega dne ne pride v zavod, obvesti zavod o tem skrbstveni organ, da ukrene Potrebno za oddajo mladoletnika v zavod.
(3)	Zavod obvesti skrbstveni organ v začetku izvrševanja vzgojnega ukrepa, ta pa obvesti sodišče, v kateri zavod je mladoletnik oddan.
215.	člen
(1)	Ce se izvrševanje vzgojnega ukrepa ne more začeti ali nadaljevati, ker mladoletnik pobegne ali se skriva, je treba o tem obvestiti sodišče in pristojno enoto službe javne varnosti, da ga izsledi in pripelje najbližjemv skrbstvenemu organu.
(2)	Republiški sekretar za notranje zadeve izda v soglasju z republiškim sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo navodila za izvajanje določbe prejšnjega odstavka.
216.	člen
(1) Začetek izvrševanja vzgojnega ukrepa oddaje v disciplinski center in zavodskega ukrepa se lahko odloži:
1)	zaradi hujšega akutnega obolenja mladoletnika;
2)	zaradi smrti ali hujše bolezni v ožji družini;
3)	če je mladoletnik pred dokončanjem šole ali pred izpitom;
4)	če ima mladoletnica otroka, mlajšega kot 1 leto ali če je noseča,
,	(2) Začetek izvrševanja ukrepa se lahko odloži: v
primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka, dokler traja bolezen; v primeru iz 2. točke največ za 3 mesece; v primeru iz 3. točke največ za 6 mesecev; v primeru iz 4. točke dokler otrok ne dopolni enega leta starosti, če je izvršitev vzgojnega ukrepa še umestna, o čemer odloči sodnik za mladoletnike na predlog skrbstvenega organa.
(3)	Odložitev dovoli sodnik za mladoletnike, ki je izrekel ukrep na prvi stopnji, na prošnjo mladoletnika, njegovih ožjih družinskih članov ali skrbnika oziroma na’ predlog skrbstvenega organa.
(4)	Zoper sklep o zavrnitvi prošnje za odložitev je dovoljena pritožba v treh dneh po vročitvi na pred-' sednika neposrednega višjega sodišča. Le-ta je dolžan izdati odločbo v treh dneh.
(5)	Pritožba ne odloži izvršitve, če sodnik za mladoletnike ne odloči drugače.
217.	člen
Ce je zoper sodno odločbo o oddaji v disciplinski center oziroma zavodski ukrep vložena zahteva za varstvo zakonitosti, lahko sodnik za mladoletnike na zahtevo javnega tožilca odloži začetek izvrševanja teh vzgojnih ukrepov, dokler zahteva ni rešena.
218.	člen
(1)	Stroške izvrševanja vzgojnih ukrepov strožjega nadzorstva ter stroške oskrbe pri izvrševanju vzgojnega ukrepa oddaje v disciplinski center in zavodskih ukrepov plača občina, na katere območju ima mladoletnik ob času izdaje'sodne odločbe stalno prebivališče.
(2)	Stroški za vzgojo in izobraževanje pri izvrševanju'vzgojnega ukrepa oddaje v disciplinski center in zavodskih ukrepov, ki niso zajeti v prejšnjem odstavku, gredo v breme republiškega proračuna. Stroški zdravstvenega varstva se plačujejo po veljavnih predpisih.
(3)	Ce se mladoletnik zaradi izvrševanja vzgojnega ukrepa oskrbuje pri drugi družini, v disciplinskem centru ali zavodu, povrnejo starši oziroma osebe, ki so po zakonu dolžne vzdrževati mladoletnika (zavezanec), stroške oskrbe mladoletnika občini.
(4)	O dolžnosti povračila stroškov za oskrbo mladoletnika odloči sodišče s sklepom, s katerim izreče vzgojni ukrep, ali s posebnim sklepom najpozneje v tridesetih dneh od dneva izdaje sklepa o izreku vzgojnega ukrepa. V sklepu lahko izreče, da se stroški za oskrbo vrnejo občini v celoti ali deloma, ali pa da se zavezanec povračila stroškov oprosti, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje zavezanca ali drugih oseb, ki jih je dolžan vzdrževati. Sodišče lahko svoj sklep o povračilu stroškov. zaradi spremenjenih razmer tudi spremeni.
219.	člen
(1) Nadzorstvo glede zakonitega in pravilnega izvrševanja vzgojnih ukrepov izvaja sodišče, ki je izreklo ukrep.
12) Sodniku za mladoletnike pomagajo med postopkom proti mladoletniku in pri nadzoru izvrševanja posameznih vzgojnih ukrepov socialni delavci sodišča.
(3)	Skrbstveni organ neposredno izvršuje oziroma spremlja izvrševanje vzgojnih ukrepov in vodi o tem evidenco.
(4)	Podrobnejše predpise o evidenci izda republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo v soglasju z republiškim sekretarjem za pravosodje in občo upravo.
220.	'člen
Zavod mora poročati sodišču in skrbstvenemu organu o izvrševanju ukrepa, kadar to zahteva, najmanj pa vsakih šest mesecev.
221.	člen
(1)	Zavod je dolžan pravočasno, najmanj 3 mesece pred odpustom, obvestiti skrbstveni organ o predvidenem odpustu s predlogom ukrepov, potrebnih po odpustu mladoletnika (nadaljuje šolanje, usposabljanje, zaposlitev, zdravljenje, prestavitev v drugo okolje ipd.). Priprave za odpust se Izvajajo z vednostjo in sodelovanjem mladoletnika.
(2)	Skrbstveni organ mora pravočasno poskrbeti, da bodo mladoletniku zagotovljena zaposlitev, nastanitev in prehrana.
(3)	Zavod odpusti mladoletnika takoj, ko dobi pravnomočno sodno odločbo o spremembi, ustavitvi ali nadomestitvi zavodskega vzgojnega ukrepa oziroma, ko preteče z zakonom predvidena najdaljša doba, za izvrševanje ukrepa.
(4)	Mladoletniku, ki, je neposredno pred koncem šole ali tečaja oziroma pred izpitom in bi mu odpustitev iz zavoda onemogočila ali ga ovirala dokončati šolo ali tečaj oziroma opraviti izpit, mora zavod na njegovo prošnjo in s privolitvijo skrbstvenega organa omogočiti, da obiskuje šolo do konca šolskega leta ali tečaj oziroma da dela izpit.
(5)	Zavod poskrbi za plačilo stroškov potovanja mladoletnika do kraja njegovega prebivališča in ga oskrbi s potrebnimi osebnimi stvarmi.
222.	člen
Skrbstveni organ je dolžan vsakemu -mladoletniku po odpustu iz zavoda nuditi pomoč pri njegovem vživ-Ijanju v družbo (preskrba primerne zaposlitve, premagovanje raznih težav, nasveti itd.), po potrebi mu postavi svetovalca.
223.	člen
Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo ustanovi komisijo za izvrševanje vzgojnih ukrepov, ki obravnava vprašanje sodelovanja med organi in organizacijami in druga splošna vprašanja izvršavanja vzgojnih ukrepov ter daje predloge in mnenja.
XXIV.	poglavje
IZVRŠEVANJE POSAMEZNIH VZGOJNIH UKREPOV
1.	Oddaja v disciplinski center za mladoletnike
224.	člen
(1) Disciplinski center je lahko samostojen zavod ali pa je v sestavi drugega ustreznega zavoda, oziroma
deluje kot posebna služba občinskega upravnega organa za socialno varstvo.
(2) Disciplinski center ustanovi skupščina občine. Dve ali več občih lahko na podlagi pogodbe ustanovijo skupni center. Za ustanovitev disciplinskega centra v sestavi že obstoječega zavoda je potrebno soglasje ustanovitelja tega zavoda.
225.	člen
(1)	Oddajo v disciplinski center za mladoletnike izvrši skrbstveni organ tako, da napoti mladoletnika v disciplinski center.
(2)	Ce mladoletnik v določenem času ne nastopi izvrševanja vzgojnega ukrepa ali če preneha hoditi v disciplinski center, obvesti center o tem skrbstveni organ, da ukrene vse potrebno za izvrševanje ukrepa.
226.	'člen
(1)	Vzgojni ukrep oddaje v disciplinski center za določeno število ur ob prazničnih dneh oziroma v teku dneva se izvršuje med 8. in 20. uro.
(2)	Začetek in razpored izvrševanja vzgojnega ukrepa določi disciplinski center tako, da ni prizadeta vzgoja in izobraževanje oziroma zaposlitev mladoletnika.
(3)	Mladoletniki, ki so oddani v disciplinski center nepretrgano za določeno število dni, dobijo v centru hrano in prenočišče.
(4)	Vzgoja v disciplinskem centru se opravlja po načrtu individualno’ in skupinsko, ustrezno mladoletnikovi osebnosti.
227.	člen
(1)	Za vsakega mladoletnika v disciplinskem centru se vodi dnevnik dela.
(2)	Po izvršitvi vzgojnega ukrepa pošlje disciplinski center skrbstvenemu organu in sodišču poročilo. V poročilu se navede, kako je potekala vzgoja.
(3)	Ce je sodišče določilo, da je mladoletnik po izvršitvi vzgojnega ukrepa pod strožjim nadzorstvom skrbstvenega organa, se v poročilu pove tudi mnenje disciplinskega centra o tem, kako naj se opravlja to nadzorstvo.
228.	člen
Republiški sekretar za zdravstvo in socialno, varstvo-po potrebi predpiše navodilo za izvrševanje vzgojnega ukrepa oddaje v disciplinski center.
2.	Strožje nadzorstvo
a)	Strožje nadzorstvo staršev oziroma skrbnika
229.	člen
(1)	Starši oziroma skrbnik, ki jim je mladoletnik izročen v strožje nadzorstvo, morajo posvetiti nenehno in popolno skrb njegovi vzgoji in ukreniti vse, kar je treba, da preprečijo škodljive vplive nanj.
(2)	Starši oziroma skrbnik morajo izvršiti naloge in navodila, ki jim jih je dalo sodišče, ko je izreklo ta ukrep ali med njegovim izvrševanjem. Starši oziroma skrbnik se pri izvrševanju strožjega nadzorstva lahko obračajo za strokovno pomoč na sodišče ali skrbstveni organ.
230.	člen
(1)	Geje sodišče odredilo nadzorstvo in pomoč skrbstvenega organa pri izvrševanju ukrepa strožjega nadzorstva staršev oziroma skrbnika, določi skrbstveni organ za opravljanje te naloge posebnega svetovalca iz vrst socialnih delavcev, učiteljev, vzgojiteljev ali drugih oseb, ki imajo izkušnje v vzgoji mladoletnikov (v nadaljnjem besedilu: svetovalec).
(2)	Svetovalec mora preučiti razmere in okolje, v katerem živi mladoletnik in se seznaniti z vsemi podatki o mladoletniku, ki so na razpolago pri sodišču, skrbstvenemu organu in drugod. Starši oziroma skrbnik morajo omogočiti svetovalcu izvrševanje njegovih nalog.
231.	člen
(1)	Skrbstveni organ mora poročati o uspehih izvrševanja ukrepa strožjega nadzorstva sodniku za mladoletnike v rokih, ki jih ta določi, najmanj pa vsakih šest mesecev.
(2)	Skrbstveni organ lahko sodniku predlaga, naj ustavi nadzorstvo in pomoč pri izvrševanju strožjega nadzorstva ali naj strožje nadzorstvo staršev oziroma skrbnika nadomesti z drugim vzgojnim ukrepom.
232.	člen
Spore, ki nastanejo med starši oziroma skrbnikom In svetovalcem skrbstvenega organa, rešuje sodnik za mladoletnike, ki je izrekel vzgojni ukrep.	,
233.	člen
Skrbstveni organ nadzira in pomaga pri izvrševanju ukrepa strožjega nadzorstva staršev oziroma skrbnika, ki je bil izrečen mladoletniku v postopku za prekršek.
Če sodnik za mladoletnike meni, da je to potrebno, sme zahtevati od skrbstvenega organa naj določi drugega svetovalca za izvrševanje nadzorstva in pomoči.
b)	Strožje nadzorstvo druge družine
234.	člen
(1)	Kadar uporabi sodišče pri mladoletniku ukrep strožjega nadzorstva druge družine, izroči skrbstveni organ, ki je pristojen za mladoletnikovo stalno prebivališče, mladoletnika družini, ki je določena v sodni odločbi.
(2)	Skrbstveni organ sklene z družino, ki je določena v odločbi sodišča, pismeno rejniško pogodbo v skladu s predpisi o rejništvu.
235.	člen
(1)	Skrbstveni organ nadzoruje, kako se v družini, ki ji je mladoletnik izročen, izvršuje strožje nadzorstvo in tej družini pomaga.
(2)	Ge po mnenju skrbstvenega organa v družini, ki izvršuje strožje nadzorstvo mladoletnika, ni zago-
, tovljena uspešnost tega ukrepa, obvesti o tem sodnika.
236.	člen
Mladoletnik pod strožjim nadzorstvom druge družine ima lahko stike s svojo družino, če sodišče zaradi koristi njegove vzgoje ni odločilo drugače.
237.	člen
Določbe 229. do 232. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi pri izvrševanju strožjega nadzorstva druge družine.
c)	Strožje nadzorstvo skrbstvenega organa
238.	člen
Vzgojni ukrep strožjega nadzorstva skrbstvenega organa izvršuje svetovalec, ki ga določi skrbstveni organ.
239.	člen
(1)	Svetovalec predvsem skrbi za mladoletnikovo šolanje, njegovo zaposlitev, izločitev iz okolja, ki nanj škodljivo vpliva, potrebno zdravljenje in ureditev razmer, v katerih živi.
(2)	Svetovalec mora biti z mladoletnikom v pogostih stikih. Starši, skrbnik oziroma tisti, pri katerih mladoletnik živi, so dolžni obvestiti svetovalca o razmerah, okoliščinah in pogojih, ki negativno vplivajo na uspešnost strožjega nadzorstva.
(3)	Svetovalec izdela, v skladu z navodili sodišča, načrt dela z mladoletnikom. Načrt dela obsega zlasti naloge, ki jih bo opravljal svetovalec ter obveznosti mladoletnika in njegovih staršev.
(4)	Skrbstveni organ predloži načrt dela sodniku in mu sporoči ime svetovalca, ki bo izvrševal strožje nadzorstvo.
(5)	Pri izvrševanju nalog skrbstvenega organa oziroma svetovalca so dolžni sodelovati in pomagati državni organi in zavodi ter organizacije združenega dela in družbene organizacije, kolikor se skrbstveni organi oziroma svetovalec obrne nanje.
240.	člen
Določbe 229. do 232. člena tega zakona se primerno uporabljajo tudi pri izvrševanju strožjega nadzorstva skrbstvenega organa.
241.	člen
Določbe členov 229. do 232. tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za izvrševanje vzgojnega ukrepa strožjega nadzorstva, izrečenega v postopku v prekršku.
242.	člen
Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo po potrebi izda navodilo za izvrševanje vzgojnih ukrepov strožjega nadzorstva.
3.	Zavodski ukrepi
a)	Oddaja v vzgojni zavod
243.	člen
(1)	Ukrep oddaje v vzgojni zavod se izvršuje v vzgojnih zavodih za vedenjsko in osebnostno motene otroke in mladoletnike v skladu s predpisom o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
(2)	Ta ukrep se lahko izvaja tudi v drugih vzgojnih izobraževalnih domovih srednjih šol, v skladu s predpisi o srednjem šolstvu.
244.	člen
Republiški sekretar za zdravstvo in socialno var-tvo po potrebi izda navodilo za izvrševanje vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni zavod.'
b)	Oddaja v vzgojni poboljševalni dom
245.	člen
Vzgojni ukrep oddaje v vzgojni poboljševalni dom se izvršuje v zavodu, ki je ustanovljen le v ta namen.
246.	člen
(1)	Vzgojni poboljševalni dom ustanovi in odpravi izvršni svet skupščine SR Slovenije na predlog republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo.
(2)	Nadzorstvo nad vzgojnim poboljševalnim domom opravlja republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo.
(3)	Strokovno nadzorstvo nad vzgojnim izobraževalnim delom v vzgojnem poboljševalnem domu opravlja zavod za šolstvo SR Slovenije.
247.	člen
Strokovna skupina v vzgojnem poboljševalnem domu, v kateri morajo biti psiholog, socialni delavec, zdravnik in pedagog, prouči osebnost vsakega na novo sprejetega mladoletnika in določi zanj okvirni program usposabljanja tako, da se omogoči individualno delo z mladoletnikom.
248.	člen
(1)	Mladoletniki, ki so zmožni za delo, morajo delati in jim je treba delo omogočiti.
(2)	Mladoletniki imajo pravico do nagrade za opravljeno proizvodno delo.
(3)	Mladoletniki, ki so dobrega vedenja ih imajo uspehe pri delu oziroma v šoli, lahko dobijo pohvale in nagrade ali druge ugodnosti.
249.	člen
(1)	Delovni čas mladoletnika v vzgojnem poboljševalnem domu se določa v smislu veljavnih predpisov. Poleg tega je mladoletnika mogoče zaposliti še največ eno uro na dan pri delih, ki so potrebna za vzdrževanje reda in snage v domu.
(2)	Mladoletnik ima pravico do nepretrganega nočnega počitka najmanj osem ur in do enodnevnega tedenskega počitka.
(3)	Upravnik sme dovoliti mladoletniku v vzgojnem poboljševalnem domu na leto do mesec dni dopusta, da obišče starše in druge bližnje sorodnike. Dopust se daje praviloma med šolskimi počitnicami.
(4)	Za mladoletnike v vzgojnem poboljševalnem domu se lahko organizira skupno letovanje zunaj doma.
(5)	Dopust ali skupno letovanje se štejeta mladoletniku v čas prestajanja vzgojnega ukrepa.
250.	člen
(DrVzgojni poboljševalni dom mora biti organiziran tako, da je omogočena v njem čim boljša splošna, strokovna in moralna vzgoja mladoletnikov. Za splošno in strokovno izobraževanje se organizirajo v zavodu splošne in strokovne izobraževalne šole, delavnice in ekonomije za praktični pouk.
(2)	Delavnice in ekonomije za praktični pouk poslujejo v skladu z določbami XI. poglavja tega zakona.
(3)	Šolanje oziroma izobraževanje po prvem odstavku tega člena daje enako izobrazbo oziroma strokovno kvalifikacijo kot šolanje v drugih enakovrstnih šolah in izobraževalnih zavodih.
(4)	Iz spričevala ne sme biti razvidno, da se je mladoletnik šolal v vzgojnem poboljševalnem zavodu.
(5)	Posameznemu mladoletniku lahko vzgojni poboljševalni dom omogoči šolanje izven zavoda.
251.	člen
Za kršitev reda in discipline se smejo izrekati mladoletniku v vzgojnem poboljševalnem domu tele disciplinske kazni: opomin, ukor, prepoved razpolaganja z določenim denarnim zneskom, prepoved izhoda iz doma za čas do enega meseca in namestitev v posebnem prostoru največ sedem dni.
252.	člen
(1)	Vzgojni poboljševalni dom vodi upravnik. V upravno organizacijskih zadevah ima upravnik kolegij, ki je njegov posvetovalni organ. Člane kolegija določi upravnik izmed vodilnih in strokovnih delavcev doma.
(2)	Upravnika vzgojriega poboljševalnega doma imenuje in razrešuje republiški sekretar za pravosodje in občo upravo v skladu s prvim odstavkom 125. člena in 126. členom tega zakona. ■
(3)	Vodilni in drugi delavci vzgojnega poboljševalnega doma se postavljajo v skladu z določbami drugega in tretjega odstavka 125. člena ter 127. in 128. člena tega zakona.
253.	člen
Dom ima strokovni zbor, ki ga sestavljajo vsi strokovni delavci zavoda. Strokovni zbor skrbi za organizirano usposabljanje in odloča o strokovnih vprašanjih v zvezi z vzgojo mladoletnikov. Seje strokovnega zbora vodi upravnik.
254.	člen
.- Vzgojni poboljševalni dom ima hišni red, ki ga predpiše upravnik doma v soglasju z republiškim sekretarjem za pravosodje in občo upravo.
255.	člen
(1)	Normative o številu mladoletnikov v enotah iskupinah ali oddelkih), v vzgojnem poboljševalnem domu in pogoje glede vrste in stopnje izobrazbe ter glede osebnosti in moralno političnih kvalitet, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci vzgojnega poboljševalnega doma, predpiše republiški sekretar za pravosodje in občo upraVo v soglasju z republiškim sekretarjem za prosveto in kulturo.
(2)	Vzgojni poboljševalni dom organizira vzgojno delo po programu vzgojnega dela v skladu z zakonom o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju.
256.	člen
Podrobnejša organizacija služb in delovnih mest v vzgojnem poboljševalnem domu se določi z aktom o organizaciji in sistematizaciji, ki ga sprejme svet delovne skupnosti v soglasju z republiškim sekretarjem za pravosodje in občo upravo.
257.	člen
Določbe 67. do 75. člena tega zakona o invalidskem zavarovanju obsojencev veljajo tudi za mladoletnike na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojno poboljševalni dom.
c)	Oddaja v zavod za defektne mladoletnike
258.	člen
(1)	Vzgojni ukrep oddaje v zavod za defektne mladoletnike se izvršuje v posebnem, samo v ta namen ustanovljenem zavodu, v psihiatričnem zdravstvenem zavodu ali psihiatričnem oddelku splošne bolnišnice ali v zavodu za usposabljanje otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
(2)	Sodišče določi v svoji odločbi, v katero vrsto zavoda iz prvega odstavka tega člena naj se, odda mladoletnik, kateremu je izreklo tak ukrep. Pred določitvijo sodišče pribavi mnenje republiške komisije iz 184. člena tega zakona.
259.	člen
(1)	Poseben zavod iz prvega odstavka 257. člena tega zakona ustanovi izvršni svet skupščine SR Slovenije na predlog republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo.
(2)	Psihiatrične zdravstvene zavode ali psihiatrične oddelke splošnih bolnišnic, v katerih se izvršuje ukrep oddaje v zavod za defektne mladoletnike določi republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo. Zavode za usposabljanje otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, v katerih se izvršuje ta ukrep, določi republiški sekretar za prosveto in kulturo v soglasju z republiškim sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo.
XXV.	poglavje KAZENSKE DOLOČBE
260.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga organizacija:
—	če poveri osebi, ki ji je prepovedano opravljanje poklica, kakšno delo, ki ji je prepovedano;
—	če omogoči osebi, ki ji je prepovedano javno nastopanje da javno nastopi.
261.	člen
Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organizacije združenega dela oziroma druge organizacije ali delavec državnega organa, če omogoči osebi, ki ji je prepovedano javno nastopanje, da javno nastopi.
262.	člen
Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za prekršek:
—	oseba, ki ji je prepovedano opravljanje poklica ali javno nastopanje, če ravna proti prepovedi;
—	'tujec, ki mu je določen kraj prebivališča, če brez dovoljenja zapusti to prebivališče, ali mu je prepovedan prihod v Jugoslavijo, pa prekrši to prepoved.
263.	člen
Z denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek pogojno odpuščeni obsojenec, ki se v osmih dneh po odpustu ne prijavi pristojnemu občinskemu organu za notranje zadeve, ali ne prijavi spremembe Prebivališča v času, dokler traja pogojni odpust (103. člen).
XXVI.	poglavje POSEBNE DOLOČBE
264.	člen
Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo je pooblaščen, da izda natančnejše predpise:
—	o izvrševanju kazni odvzema prostosti;
—	o izvrševanju vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni poboljševalni dom;
—	o opravljanju , pazniške službe;
—	o načinu in odmerjanju plačila za delo obsojencev in o nagradah za delo mladoletnikov v vzgojnem poboljševalnem domu;
—	o vodenju statistike in evidence o izvrševanju kazni odvzema prostosti in vzgojnega ukrepa bddaje v vzgojni poboljševalni dom.
XXVII. poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
265.	člen
Delavci kazenskih poboljševalnih zavodov in vzgojnega poboljševalnega doma, ki ob uveljavitvi tega zakona ne izpolnjujejo pogojev, ki jih predpisuje ta zakon, lahko ostanejo na dosedanjih delovnih mestih.
266.	člen
Kazenski poboljševalni zavodi in vzgojni poboljševalni dom morajo v enem letu predložiti republiškemu sekretarju za pravosodje in občo upravo v soglasju s tem zakonom usklajene hišne rede.
267.	člen
(1)	Dokler ne bodo nadomeščeni z novimi republiškimi predpisi, se kot republiški predpisi še nadalje, vendar največ tri mesece po uveljavitvi tega zakona, uporabljajo naslednji izvršilni, predpisi, ki so jih izdaji zvezni organi na podlagi; zakona o izvrševanju kazenskih sankcij;
—navodilo za statistiko o izvrševanju kazni odvzema prostosti in vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni poboljševalni dom (Uradni list SFRJ, štev. l-Đ^Đ);
r— navodilo o uporabi strelnega orožja in drugih prisilnih sredstev s strani pripadnikov straže, kazenskih poboljševalnih zavodov (Uradni list SFRJ, štev. 12-137/70);
—	pravilnik o uniformi in označbah za pripadnike straže kazenskih poboljševalnih zavodov (Uradni list SFRJ, štev. 12-138'70);
—	navodilo o izvršitvi smrtne kazni (Uradni list SFRJ, štev. S-VS^l).
(2)	Z dnem, ko začnejo veljati republiški predpisi, izdani na podlagi tega zakona, najkasneje pa v treh mesecih od dneva, ko začne veljati ta zakon, nehajo veljati naslednji izvršilni predpisi, ki so bili izdani na podlagi zakona o organizaciji izvrševanja kazenskih sankcij;
—	pravilnik o organizaciji izvrševanja kazenskih sankcij odvzema prostosti (Uradni list. SRS, št. 31-221'' 71);
—	pravilnik o strokovnem izobraževanju, pripravniški dobi in strokovnih izpitih paznikov v kazensko poboljševalnih domovih, zaporih in vzgojnem poboljševalnem domu (Uradni list SRS, štev. 31-222/71);
— pravilnik o uniformi in opremi pazniškega osebja kazensko poboljševalnih zavodov (Uradni list SRS, štev. 31-223/71);
268.	člen
(1)	Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenenajo veljati:
1)	Zakon o izvrševanju kazenskih zankcij (Uradni list SFRJ, Št. 3/70) v zvezi s 1. členom zakona o prenehanju veljavnosti zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SFRJ, št. 28/73);
2)	zakon o organizaciji izvrševanja kazenskih sankcij (Uradni list SRS, St. 39-220/70);
3)	Zakon o izvrševanju vzgojnih ukrepov (Uradni list SRS, št. 5-38/66);
4)	določbe 107. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54-399' 72).
(2)	Hkrati se na območju SR Slovenije preneha uporabljati zakon o poslovanju gospodarskih enot kazenskih poboljševalnih zavodov (Uradni list SFRJ, St. 50-592/69) v skladu s 13. točko prvega odstavka 13. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51-287/71).
269.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
232.
Izvršni svet skupščine SR Slovenije je na podlagi zakona o prispevkih družbenopolitičnih skupnosti k stroškom zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54-411/72) v zvezi z določbami 4., 5. in 8. člena zakona o prispevkih družbenopolitičnih skupnosti k stroškom zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1971 (Uradni list SRS, št. 39-221/70) sprejel
SKLEP
o	porazdelitvi prispevka SR Slovenije občinam za stroške zdravstvenega zavarovanja socialno ogroženih zavarovancev-kmetov
I
Prispevek Socialistične republike Slovenije občinam za stroške zdravstvenega zavarovanja socialno ogroženih zavarovancev-kmetov znaša za leto 1973 10.912.000 dinarjev.
Prispevek Socialistične republike Slovenije iz prejšnjega odstavka se porazdeli med posamezne občine takole:
		din
1.	Lenart	419.500
2.	Lendava	942.600
3.	Ormož	360.550
4.	Šmarje pri Jelšah	690.400
5.	Šentjur pri Celju	341.300
6.	Murska Sobota	2.308.300
7.	Trebnje	342.900
8.	Gornja Radgona	411.100
9.	Ljutomer	354.400
10.	Črnomelj	274.950
		din
11.	Ptuj	1.109.800
12.	Sevnica	271.900
13.	Slovenska Bistrica	257.700
14.	Grosuplje	258.600
15.	Radlje ob Dravi	148.750
16.	Mozirje	171.100
17.	Slovenske Konjice	206.800
18.	Laško	128.250
19.	Litija	150.550
20.	Krško	264.200
21.	Ribnica	96.000
22.	Tolmin	145.400
23.	Brežice	286.650
24.	Slovenj Gradec	146.450
25.	Ajdovščina	120.150
26.	Ilirska Bistrica	87.650
27.	Metlika	48.300
28.	Žalec	182.500
29.	Idrija	81.000
30.	Dravograd	62.050
31.	Logatec	34.750
32.	Zagorje	46.450
33.	Kočevje	28.200
34.	Sežana	132.800
	Skupaj	10.912.000
	II	
Ta	sklep začne veljati naslednji dan po objavi v	
Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 420-39/70
Ljubljana, dne 2. julija 1973. ,
Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
233.
Na podlagi 5. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov (Uradni list SRS 8-61/73) in 5. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje elektroenergetskih objektov (Uradni list SRS 8-62/73) ter sklepa poslovnega odbora za upravljanje s sredstvi za financiranje elektroenergetskih objektov, ki je bil sprejet na 2. redni seji dne 25. junija 1973 izdaja Poslovni odbor naslednje
NAVODILO
0 načinu vplačevanja sredstev za financiranje energetskih objektov
I.	SPLOSNA DOLOČBA
1.	člen
S tem navodilom se določa:
1.	način vplačila sredstev, ki jih uporabniki družbenih sredstev vplačajo kot posojilo po določbah 1. ln
5. člena zakona o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje energetskih objektov (Uradni list'SRS, št. 28-188/71 in 8-61/73) za čas od 1. januarja 1973 do 31. decembra 1978 in
2.	način vplačila sredstev, ki ji/ odjemalci električne energije na visoki napetosti vplačajo kot posojilo po določbah 1. in 4. člena zakona o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje energetskih'objektov (Uradni list SRS, št. 28-189/71 in 8-62/73) za čas od 1. januarja 1973 do 31. decembra 1978.
II.	NAČIN VPLAČILA SREDSTEV UPORABNIKOV DRUŽBENIH SREDSTEV
2.	člen
Uporabniki družbenih sredstev predložijo službi družbenega knjigovodstva obračun obveznosti Za 2%> sredstva od vplačil za investicijska vlaganja po 1. in 5. členu zakona o združevanju sredstev 'ur>orphn(i<ov družbenih sredstev za financiranje en r^ tskih objektov, in sicer skupno za vsako trimesečje v letu in ob zaključnem računu. Izjemoma se v le1» 1973 obračun obveznosti predloži za prvo in drugo trimesečje skupaj.
Obračuni iz prejšnjega odstavka morajo imeti obliko, kot je določeno v prilogi, ki je sestavni del tega navodila (v nadaljnjem besedilu: »Obračun .3«). v.
3.	člen
Hkrati z »Obračunom 3« predložijo uporabniki družbenih sredstev službi, družbenega knjigovodstva tudi naloge za vplačilo 2-odstotnega posojila.
»Obračun 3« se predloži službi družbenega knjigovodstva v dvojniku, in sicer najpozneje v 20 dneh po preteku prvega, drugega in tretjega trimesečja v letu in ob zaključnem računu dne 28. februarja v letu. Izjemoma se v letu 1973 — obračun predloži za prvo in drugo trimesečje skupaj do 20. julija. 1973.
4.	člen
V	»Obračunu 3« se pod »A) PLAČILA V INVESTICIJSKE NALOŽBE« vpisujejo vsa vplačila za investicijske naložbe, plačane iz lastnih sredstev (stolpec 3) in iz investicijskih kreditov (stolpec 4).
V	stolpec 5 se vpisujeta številka in naziv računa
Prejemnika teh sredstev (iz nalogov, ki so zajeti v stolpcu 3 in 4).	\
Stolpec 6 se izpolnjuje le pri plačilih iz investicijskih kreditov, in sicer tako, da se navede poslovna banka, ki je dala kredit.
Vsa vplačila za investicijske naložbe se vpisujejo v stolpec 1. 3 in 4 po časovnem zaporedju.
Vpisani zneski v stolpcih 3 in 4 se seštejejo.
5.	člen
V	»Obračun 3« pod »B) OBRAČUN OBVEZNOSTI« se vpisuje v stolpec 2 vsota vseh plačil v investicijske naložbe iz lastnih sredstev in investicijskih kreditov (vsota seštevka iz stolpca 3 in 4 pod A).
V	stolpcu 3 se obračuna 2-odstotno posojilo (od °snove, ki je navedena v stolpcu 2).
♦	6. člen
V	»Obračun 3« pod *C) PLAČILA OBVEZNOSTI« Se vpišejo zneski iz priloženih prenosnih nalogov, s ka-
terimi se vplačuje 2-odstotno posojilo iz sredstev žiro računa in iz investicijskih kreditov. Ce se 2-odstotno posojilo vplačuje z več kot dvema prenosnima nalogama, je treba skupni znesek specificirati na hrbtni strani obračuna ali pa priložiti ustrezno specifikacijo v dvojniku.
Če je bila obveznost vplačana hkrati s plačilom investicijske naložbe, je treba to prikazati na hrbtni strani obračuna, tako da se navede datum, znesek in številka računa, v korist katerega je bila obveznost plačana.
7. člen
Uporabniki družbenih sredstev, ki v posameznem trimesečju ne vplačujejo investicijskih naložb, pošljejo službi družbenega knjigovodstva o tem poročilo v roku iz 3. člena tega navodila.
8..	člen
Uporabniki družbenih sredstev vplačujejo 2-odstotno posojilo v smislu.3. člena zakona o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje energetskih objektom na poseben račun Narodne banke Slovenije, z navedbo poslovnega leta, za Icatero se posojilo plačuje in sicer:
50100-620-1-76607/73-organizacije združenega dela
76607/74; 76607/75; 76607/76; 76607/77;
'	76607/78;
76617/73-družbeno-politične skupnosti
76617/74; 76617/75; 76617/76; 76617/77;
76617/78;
76627/73-skladi interesnih skupnosti
76627/74; 76627/75; 76627/76; 76627/77;
76627/78;
76637/73-skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev
76637/74; 76637/75; 76637/76; 76637/77;
76637/78;
76647/73-druge organizacije
76647/74; 76647/75; 76647/76; 76647/77;
76647/78.
9.	člen
Služba družbenega knjigovodstva kontrolira prevzete obračune; plačila v investicijske naložbe iz lastnih sredstev primerja s podatki iz svojih evidenc, plačila iz investicijskih kreditov pa po potrebi kontrolira pri poslovni banki.
10.	člen
Ce uporabnik družbenih sredstev do predpisanega roka službi družbenega knjigovodstva ne predloži obračuna ali poročila iz 7. člena tega navodila, pregleda služba družbenega knjigovodstva pri njem investicijske naložbe, ugotovi višino obveznosti in izda odločbo o plačilu ugotovljenih obveznosti.
11..	člen
Od prevzetih in kontroliranih obračunov pošlje služba družbenega knjigovodstva en izvod Ljubljanski banki, ki vodi evidenco računov iz 8. člena tega navodila za Narodno banko Slovenije, drugi izvod pa obdrži:
III.	NAČIN VPLAČILA SREDSTEV ODJEMALCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE NA VISOKI NAPETOSTI
12.	člen
Odjemalci električne energije na visoki napetosti predložijo službi družbenega knjigovodstva obračun obveznosti, ki jih morajo vplačati kot posojilo po 1. in 4. členu zakona o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje energetskih objektov, in sicer za čas od 1. januarja 1973 do 31. decembra 1978.
Obračun iz prejšnjega odstavka mora imeti obliko, kot je določeno v prilogi, ki je sestavni del tega navodila (v nadaljnjem besedilu: »Obračun 4«),
13.	člen
Hkrati z »Obračunom 4« predložijo odjemalci električne energije na visoki napetosti službi družbenega knjigovodstva naloge za vplačilo posojila in račune distribucijskega podjetja. Računi distribucijskega podjetja se predložijo le na vpogled.
»Obračun 4« se predloži službi družbenega knjigovodstva v dvojniku, za vsak mesec posebej in sicer v 25 dneh po-preteku meseca.
14.	člen
V	»Obračun 4« se pod »I. Obračun obveznosti«
vpisujejo računi za porabljeno električno energijo na visok’ napetosti po časovnem zaporedju, in sicer v stolpcih 2, 3 in 5.	•
Vpisani zneski v stolpcu 5 se seštejejo.
15.	člen
*
Organizacije združenega dela iz 10. člena zakona o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje energetskih objektov odštejejo vrednost porabljene električne energije (znesek pod »B« v »Obračunu 4«) v svojih elektrome-talurških in elektrokemičnih obratih, od skupnega seštevka v stolpcu 5.
Višina vrednosti porabljene električne energije, ki se v smislu prejšnjega odstavka odšteva od skupnega seštevka v stolpcu 5, se določi sporazumno med prizadeto organizacijo združenega dela, republiškim sekretariatom za gospodarstvo in republiškim sekretariatom za finance.
16.	člen
V	»Obračunu 4« se pod »II. Vplačila obveznosti« vpišejo nalogi, s katerimi se vplačuje posojilo, ugotovljeno v »Obračunu 4« pod »D«.
17.	člen
Odjemalci električne energije na visoki napetosti vplačajo posojilo v smislu 2. člena zakona o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje energetskih objektov na poseben račun Narodne banke Slovenije z označbo, za katero poslovno leto se posojilo vplačuje, in sicer:
50100-620-1-76609/73:
76609/74; 76609/75; 76609/76; 76609/77; 76609/78.
18.	člen
Služba družbenega knjigovodstva kontrolira prevzete obračune. Podatke iz »Obračuna 4« primerja s podatki, ki so navedeni v računih za porabljeno električno energijo in z zneskom porabljene električne energije, ki je naveden za posamezne odjemalce v seznamu odjemalcev električne energije na visoki napetosti.
Po izvršeni kontroli vrne služba družbenega knjigovodstva odjemalcem električne energije na visoki napetosti njihove račune za porabljeno električno energijo.	Q
19.	člen
Združeho podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, skupne službe v Ljubljani, sestavi na osnovi zbranih podatkov od svojih enot mesečne sezname o porabljeni električni energiji na visoki napetosti in jih do 20. v mesecu za pretekli mesec pošlje republiškemu sekretariatu za finance, ki jih takoj odstopi službi družbenega knjigovodstva, centrali ža SR Slovenijo v Ljubljani.
20.	člen
Od prevzetih in kontroliranih obračunov pošlje služba družbenega knjigovodstva en izvod Ljubljanski banki, ki v.odi evidenco računov iz 17. člena tega navodila za Narodno banko Slovenije, drugi izvod pa obdrži.
IV.	KONČNA DOLOC
21.	člen
To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
poslovnega odbora za upravljanje • s sredstvi za financiranje energetskih objektov
Bojan Pleško, dipl. inž. 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN
skupščina občine cerknica
676.
Na podlagi 32. in 33. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) ter 23. in 34. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. julija 1973 sprejela
.	ODLOK
o obveznem fluorografiranju prebivalcev občine ' Cerknica v letu 1973
1.	člen
Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze bo v letu 1973 obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev občine Cerknica, ki so bili rojeni v letu 1949 in pred tem Časom.
2.	člen
Fluorografiranje je brezplačno. Stroške fluorograf-ske akcije nosi skupnost zdravstvenega zavarovanja in skupščina občine Cerknica.
3.	člen
Fluorografiranje bo predvidoma od 13. do 18. avgusta 1973.
4.	člen
Po opravljenem fluorografiranju se morajo odzvati na kontrolni pregled vse osebe, ki prejmejo poseben poziv pristojnega zdravstvenega zavoda ali upravnega organa skupščine občine Cerknica.
5.	člen
Svet za zdravstvo in socialno varstvo skupščine občine Cerknica je pooblaščen, da izda za izvajanje tega odloka natančnejše predpise in druge ukrepe.
6.	člen
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 677.
Na podlagi 63. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, 4/70, 2/71 in Uradni list SRS, št. 10/72 in 15/73) ter 137. člena statuta občine Litija, je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 3. julija 1973 sprejela
Zaključni račun
proračuna občine Litija za leto 1972 I
1.	člen
Zaključni račun občine Litija za leto 1972 vsebuje:
1.	skupni dohodki	po bilanci	9,752.137,37
2.	skupna razporeditev dohodkov
po bilanci proračuna	9,629.142,30
3.	skupni presežek dohodkov oziroma skupni primanjkljaj
po zaključnem računu	122.995,07
Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje oseba, ki se ne odzove vabilu na fluorografiranje ali kontrolni pregled, ali kakorkoli ovira izvrševanje tega odloka ter na podlagi odloka izdanih predpisov in ukrepov.
2.	člen
Presežek po zaključnem računu 122.995,07 din se razporedi za prenos v proračun za leto 1973
7 člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objav Uradnem listu SRS.
St. 510-03'72-3
Cerknica, dne 10. julija 1973.
3.	člen
Ta zaključni račun velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-16/63
Litija, dne 3. julija 1973.
Predsednik .
skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
Predsednik
skupščine občine Litija Stane Volk 1. r.
Pregled dohodkov in razporeda dohodkov po zaključnem računu proračuna občine Litija za leto 1972
Vrsta
dohod-	Dohodki
kov
Plan po	St v	Plan po
rebalansu	glav;	rebalansu	.
lnnDe°šlhZ	Seno	name' Razporedltev dohodkov lnnPe°š?hZ’ šeno
spremembah	na	spremembah
1.	Davek iz delovnega
razmerja	4,746.350	4,716.334,45
2.	Davek od prometa blaga
na drobno	3.079.250	3,046.239,50
3.	Takse	480.500	,	465.732,10
5.	Dohodki po posebnih
zveznih predpisih	740.000	722.723,65
6.	Dohodki organov in	,
razni drugi dohodki	170.000	157.439.30
7.	Dopolnilna sredstva	479.600	479.600,—
8.	Prenesena sredstva	164.000	164.068,37
Skupaj:
9.859.700 9,752.137,37
03	Kulturno prosvetna dejavnost	346.000	359.122,15
04	Socialno skrbstvo	1,364.020	1,361.211,60
05	Zdravstveno varstvo	968.500	865.137,25
06	Komunalna dejavnost	1,527.160	1,506.665,15
07	Delo državnih organov	3,700.020	3,594.751,95
08	Narodna obramba	200.000	200.000,—
.12	Dejavnost krajevnih skupnosti	400.000	400.000,—
13	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	619.695	615.621,—
14	Negospodarske investicije	419.000	418.918,20
15	Gospodarske investicije	20.000	19.553,35
16	Gospodarski posegi	121.000	119.124,75
17	Proračunske obveznosti iz prejšnjih let	51.000	50.157,45
18	Rezervni sklad	97.760	93.879,45
19	Nerazporejeni dohodki	25.545	25.000,—
	Skupaj:	9,859.700	9,629.142,30
678.
Skupščina občine Litija je po II., III., IV. in V. točki odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73 in dopolnitve, št. 31/73) in 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) na 36. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne
3.	julija 1973 sprejela
ODLOK
o ukrepih družbene kontrole cen v občini Litija 1. člen
Cene proizvodov in storitev, ki so po 9. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) v pristojnosti občin, se oblikujejo na način in po postopku, ki jih določa ta odlok.
2.	člen
Maksimirajo se cene za naslednja živila v prometu na drobno:
—	za sveže telečje meso, meso mladih pitanih govedi, goveje meso, meso piščancev in brojlerjev,
—	za pasterilizirano konzumno mleko,
—	za osnovne vrste kruha (belega iz moke tipa 400, polbelega iz moke tipa 600, polčrnega iz moke tipa 800, črnega iz moke tipa 1000 in mešanega pšeničnega z dodatkom 30 % ržene moke).
Občinska skupščina pri določanju cen upošteva ugotovitve, ki jih zavod SRS za cene sporoča občinski skupščini glede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za določanje naj višje ravni cen.
Cen za proizvode iz prvega odstavka, ki so veljale na dan uveljavitve tega odloka, ni mogoče zviševati, dokler občinska skupščina na predlog zainteresiranih organizacij ne določi nove na j višje ravni cen.
V primeru, da je za nivo cen iz prvega odstavka (zaradi enotnosti ali drugih razlogov) sklenjen družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum na ravni republike ali zveze, daje na tak dogovor ali sporazum soglasje občinski organ, pristojen za cene.
3.	člen
S soglasjem občinske skupščine se smejo spremeniti cene za naslednje storitve:
—	za komunalne storitve
—	za dimnikarske storitve
—	za stanarine ter najemnine za poslovne prostore
—	za priključek na električno, PTT, vodovodno in kanalizacijsko omrežje
—	za storitve socialnih zavodov.
Pri dajanju soglasja k cenam stanarin se upoštevajo dogovorjene osnove in merila za oblikovanje cen stanarin v smislu 10. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72).
4.	člen
Občinski organ, pristojen za cene, odredi naj višji odstotek marže za naslednja živila v prodaji na drobno:
—	za mlečne izdelke
—	za mesne izdelke
—	za mesne in ribje konzerve.
Marža iz prvega odstavka tega. člena pomeni skupen znesek, iz katerega krijejo svoje trgovske stroške organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom na drobno. Marža se sme zaračunavati na nabavno ceno izdelkov. Z nabavno ceno izdelka je po tem odloku mišljena čista fakturna cena, povečana za odvisne stroške. Z odvisnimi stroški so mišljeni stroški z nakladanjem in razkladanjem, stroški transportov, zavarovanjem blaga v transportu, kalo itd.
Če trgovska organizacija prodaja proizvode po cenah, ki jih določa proizvajalec, krije trgovske stroške iz pogodbenih rabatov.
Pri odrejanju naj višjega odstotka marže mora organ, pristojen za cene, upoštevati tudi merila in kriterije, ki jih občinam posreduje zavod SR Slovenije 'za cene.
5.	člen
Soglasje k predloženim stopnjam marž v prodaji na drobno za novo ustanovljeno podjetje, prodajalno ali razširitev poslovanja, daje občinski organ, pristojen za cene. Pri tem upoštevajo stopnjo marž, ki je enaka ali podobna, katero zaračunavajo sorodne delovne organizacije.
6.	člen
Organizacije združenega dela in zasebniki so dolžni pošiljati občinskemu organu, pristojnemu za cene, obvestila o spremembah cen (cenike), da jih evidentira za naslednje proizvode In storitve:
—	za pekovske izdelke, razen za osnovne vrste kruha navedene v drugem členu odloka
—	za gostinske storitve (tudi obrati družbene prehrane)
—	za obrtniške storitve
—	za transportne storitve zasebnikov
7.	člen
Prodaja po cenah iz cenika, poslanega v evidenco, praviloma ni dovoljena pred potekom 30 dni od dneva, ko je bil cenik poslan ali osebno predložen v evidenco.
Upravni organ, pristojen za cene, lahko izjemoma na obrazloženo in upravičeno zahtevo organizacije združenega dela ali zasebnika skrajša rok iz prvega odstavka tega člena.
8.	člen
Cenik mora obsegati najmanj tele podatke:
—	naziv proizvoda oziroma storitve
—	mersko enoto
—	sedanjo in s cenikom predvideno novo prodajno ceno za proizvod oziroma storitev.
Organ, pristojen za cene, lahko zahteva tudi druge podatke.
9.	člen
Vsakokratne cene (cenike) obrtnih storitev in izdelkov morajo imeti organizacije združenega dela in obrtne delavnice samostojnih obrtnikov izobešene na vidnem mestu v prostorih, kjer sprejemajo naročila strank.
Za storitve, ki jih ni mogoče oceniti po merskih enotah, morajo te organizacije in samostojni obrtniki, kakor tud: zasebniki, ki upravljajo transportne storitve na vsakokratno željo stranki predložiti splošne pogoje, na osnovi katerih opravljajo svoje storitve.
10.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji odloki oziroma občinski predpisi: odlok o zadržanju cen za posamezna živila in storitve (Uradni list SRS, št. 46/70), odlok o načinu in pristojnosti določanja cen obrtnih, storitev in izdelkov (Uradni list SRS, št. 38/70), odlok o družbeni kontroli cen obrtnih storitev (Glasnik, št. 53/65).
11.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-21/65
Litija, dne 3. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Litija Stane Volk 1. r.
679.
Po 10. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72), 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72), 3. točke odloka o natančnejših pogojih za'ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št.6-28/73), 10. in 16. točke dogovora o izvajanju politike cen, v letu 1973 (Uradni list SFRJ, št. 28-388 73) in 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6'70) je skupščina občine Litija na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 3. julija 1973 sprejela
ODLOK
o najvišjih stanarinah
1.	člen
V izvajanju ukrepov neposredne družbene kontrole cen se predpisujejo kot najvišje stanarine, ki jo plačujejo imetniki stanovanjske pravice v občini od 1. julija 1973 dalje polne stanarine, določene v veljavnih stanovanjskih pogodbah.
Najemnina za lokale se 1. julija 1973 poveča v povprečju za 10 %>,
Iz stanarine se 1. oktobra 1973 izločijo vsi obratovalni stroški stanovanjskih hiš.
2.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha linearno subvencioniranje stanarin, ki je bilo v veljavi od 1. januarja 1969 dalje.
Diferencirano subvencioniranje stanarin od 1. julija 1973 dalje je predpisano z odlokom o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 55/72).
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka se razveljavi od-lok o določitvi akontacije za povišanje stanarin (Uradni list SRS, št. 55/72).
4.	člen
Ta odlok začne veljati takoj, uporablja pa se od 1. julija 1973 dalje.
St. 010-13/73,
Litija, dne 3. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Litija Stane Volk 1. r.
680.
Na podlagi četrtega odstavka 21. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanoyanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72) in 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 3. julija 1973 sprejela
ODLOK
o določitvi stanovanjskega standarda .	1. člen
S tem odlokom se določa. standard stanovanja z namenom, da se določijo merila in pogoji, po katerih se ugotavlja pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup nove stanovanjske hiše, obnovo stanovanja ali za rekonstrukcijo obstoječe stanovanjske hiše ali stanovanja, če je gradnja, nakup ali rekonstrukcija hiše ali stanovanja v mejah predpisanega stanovanjskega standarda v občini.
2. člen
Standard stanovanja opredeljujejo naslednji elementi :
—	površina in funkcionalnost stanovanja
—	opremljenost stanovanja in objekta
—	notranja in zunanja obdelava konstrukcijskih elementov objekta
—	urejenost neposredne okolice objekta.
v	3. člen
Elementi standarda stanovanja iz drugega člena tega odloka so določeni v »Osnovnih elementih standardnega stanovanja«,' ki so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Šteje se, da je gradnja, nakup ali rekonstrukcija stanovanjske hiše ali stanovanja v mejah stanovanjskega standarda, če stanovanjska hiša ali stanovanje, Ki se gradi, kupuje ali rekonstruira, ne presega elementov standarda, določenih s tem odlokom in če cena 1 m* koristne površine stanovanja ne presega cene, ki jo za vsako leto sprejme skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti.
Investitor je dolžan predložiti dokazila, da je načrtovana gradnja stanovanj v skladu s standardi,
predpisanimi s tem odlokom samoupravni stanovanjski skupnosti.
5.	člen
Pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup stanovanj v stanovanjskih objektih, ki so do dneva uveljavitve tega odloka dograjeni do druge gradbene faze, se določila tega odloka ne uporabljajo.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-7/73
Litija, dne 3. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Litija
Stane Volk 1. r.
OSNOVNI ELEMENTI STANDARDNEGA STANOVANJA
Standardno stanovanje mora biti po svoji velikosti, strukturi in organizaciji prilagojeno številu članov družine ter mora po svoji funkcionalnosti, opremljenosti in kvaliteti zadostiti higiensko tehničnim pogojem in sodobnim zahtevam do stanovanja glede na prostornost, možnost opremljanja in urbanistično lego.
Kriteriji za določanje števila ležišč so naslednji:
—	bivalna kuhinja nima ležišča
—	dnevni prostor ima eno ležišče, do največ 6 oseb, od 7 oseb naprej pa nima ležišča
—	spalnica do 10 m2 velikosti ima eno ležišče
—	spalnica nad 10 m2 velikosti za otroke in nad 12 m2 za starše ima dve ležišči.
Ležišče za dojenčka ne šteje v število ležišč.
V	garsonjeri za eho osebo mora biti dana možnost postavitve dveh ležišč.
OPREDELITEV STANDARDNEGA STANOVANJA
Prostori stanovanja
Prostori standardnega stanovanja, ki ustrezajo potrebam oziroma funkcijam stanovanja so prikazani v zbirni tabeli št. 1 in obsegajo:
—	prostore dnevnega bivanja (dnevna soba, kuhinja, jedilni prostor, balkon ali loža)
—	spalnice
—	pomožni prostori (kopalnica, ločeni WC, predsoba).
Prostorom dnevnega bivanja je določena skupna površina, kar dopušča projektantom možnost izbire zasnove stanovanja. Vsaki stanovanjski enoti pripada praviloma zunanji prostor (balkon ali loža) v izmeri 1—2,5 m8 reducirane površine po JUS, ki pa se lahko tudi vključi v dnevne prostore bivanja.
Kopalnica in WC
V	standardnem stanovanju naj bosta stranišče in kopalnioa v istem prostoru v stanovanju do treh članov (ležišč), pri štirih članih je priporočljiva ločitev, pri petih Članih pa je ločitev stranišča in kopalnice obvezna. V vsaki kopalnici je obvezno upoštevati prostor in priključek za pralni stroj.
V	ločenem stranišču je lahko tudi umivalnik.
Predsoba in druge komunikacije
V vstopni predsobi mora biti vsaj en m proste stene.
Shramba
Vsakemu stanovanju pripada shramba 1—2,5 m2 z ozirom na velikost stanovanja.
K etažnim stanovanjem v več stanovanjskih objektih pripada kletna shramba, velikosti: 2—6 m2 odvisno od velikosti stanovanja. V primeru lokalnega ogrevanja naj bo kletna shramba za 50 °/o večja. Površine kletne shrambe ne prištevamo h koristni površini stanovanja.
Skupni prostori v več stanovanjskih objektih
Med skupne prostore v več stanovanjskih objektih spadajo:
—	veža z vetrolovom
—	stopnišče
—	dvigalo
—	hodniki in galerije
—	kolesarnica in shramba otroških vozičkov
—	prostor za smetnjake
—	skupne sušilnice za perilo
—	zaklonišče
—	prostor za samoupravne organe mse.
Velikost, opremljenost in funkcionalnost' skupnih
prostorov hiše so predpisani z ustreznimi pravilniki. K tehničnim normativom in predpisom pa se dodaja nekaj elementov za naslednje skupne prostore:
—	veža — vetrolov naj bo vsaj 4 m2 velika in opremljena s tipiziranimi pisemskimi nabiralniki
—	skupne sušilnice perila: na vsakih 25 stanovanj naj bo vsaj 10 m2 velik prostor za sušenje perila
—	kolesarnica in shramba otroških vozičkov: obe shrambi naj bosta praviloma ločeni
—	hišniška stanovanja: hišniško stanovanje je obvezno zgraditi na vsakih 200 stanovanj
—	prostori za hišne samoupravne organe: pri gradnji večjih stanovanjskih naselij je na vsakih 200 stanovanj zagotoviti prostor za delo hišnega sveta.
Ureditev najožje okolice stanovanjske stavbe
K ureditvi najožje okolice stavbe spada:
—	zaščitni pas ob fasadah stanovanjskega objekta, širine največ 120 cm
• — tlakovana ploščad ob hišnem vhodu s pristopi in dovozom s pripadajočo razsvetljavo
—	parkirni prostor, zelenica in otroško igrišče, če način ureditve in financiranja ni drugače določen
—	čistilno mesto za iztepanje preprog.
OPREMLJENOST STANOVANJJA
Instalacije
Standardno stanovanje mora biti priključeno na javni vodovod, električno omrežje in na javno kanalizacijo.
Instalacije morajo biti v stavbi speljane v skladu s predpisi za posamezne vrste instalacij.
Pri objektih z več kot 6 stanovanji je obvezna instalacija skupne RTV antene.
V krajih, kjer je javno telefonsko omrežje, mora biti vsakemu stanovanju dana možnost telefonskega priključka.
Obdelava tlakov
Tlaki v sobah naj bodo »topli« ter akustično izolirani od stropne konstrukcije.
V predsobi in kuhinji je tlak lahko »poltopel«. Tlaki v sanitarijah morajo biti nepremočljivi, zato mora biti konstrukcija stropa ustrezno izolirana proti vlagi.
Obdelava sten in stropov
Stene in stropovi pri standardnem stanovanju morajo biti toplotno in akustično izolirani, po JUS predpisih. Površinska obdelava sten in stropov je lahko v apneni ali kredni barvi ali sinkolit, ali nepralne tapete (za stene).
Stene oziroma površine, ki so izpostavljene stalnemu močenju (kopalnice, WC, delovna površina v kuhinji itd.) naj bodo obložene s keramičnimi ploščicami. V standardnem stanovanju zadošča višina do 8 vrst v WC, do 10 vrst v kopalnicah in 4 vrste nad delovno površino v kuhinjah.
Oprema kuhinje
Oprema kuhinje je lahko samo .serijska z'obveznimi priključki in naj vsebuje:
—	štedilnik
—	delovni pult	,
—	pomivalni pult
—	viseče omarice nad delovnim ih pomivalnim pultom
—	shrambna omara.
Poleg tega je v kuhinji obvezno zagotoviti priključek in prostor za hladilnik.
Investitor se lahko odloči, da se pri standardnem stanovanju kuhinja ne opremi, obvezno pa je zagotoviti prostor in priključke za:
■ — štedilnik, delovni pult. pomivalni pult, viseče omarice, shrambno omaro in hladilnik.
, Kopalnica
«
Oprema kopalnice naj obsega: kopalno kad, umivalnik, električni bojler, WC školjko, če WC in kopalnica nista ločeni.
V kopalnici je potrebno predvideti prostor in priključek za pralni stroj.	v
HIGIENSKO TEHNIČNI POGOJI
Med higiensko tehnične pogoje spadajo:
—	naravna in umetna osvetlitev
—	osončenje
—	prezračevanje ogrevanje
—	zaščita proti vlagi
—	toplotna zaščita
—	zvočna zaščita
—	varnost stavb
—	višina prostorov.
Higiensko tehnični pogoji morajo biti usklajeni z veljavnimi pravilniki in zakonskimi določili.
681.
Na podlagi 237. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na 36. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 3. julija 1973 sprejela
ODLOK
o spremembi statuta občine Litija
1.	člen
203. člen statuta občine Litija se spremeni tako, da se praviloma glasi:.
Tajniku občinske skupščine in predstojnikom upravnih organov določa osebni dohodek, v okviru samoupravnega sporazuma, občinska skupščina ali organ, ki ga občinska skupščina pooblasti.
2.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-2/64
Litija, dne 3. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Litija
Stane Volk 1. r.
682.
PRIROČNIK
za ugotavljanje vrednosti stanovanj po odloku občine Litija o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, sprejet na seji obeh zborov skupščine občine Litija 8. maja 1973 in objavljen v Uradnem listu SRS, št. 16-468/73
A.	Tabela elementov stanovanja, za katera se ugotavljajo pozitivne točke
1 — Gradivo in konstrukcija
a) kolibe	Število točk 20
b) stavbe iz slabega gradiva	25
c) stavbe iz mešanega gradiva (slabo	in
trdo gradivo)	35
č) stavbe iz trdega gradiva	42
d) kvalitetne stavbe	46
e) izredno kvalitetne stavbe	50
f) potresno varno zgrajene stavbe	55
2	— Klet ali drvarnica
a)	ni kleti, ne drvarnice
b)	drvarnica na dvorišču (slabša)
c)	klet ali drvarnica v stavbi, velikost do 5 m*
č) klet ali drvarnica v stavbi, velikost nad 5 do 10 m*
d)	klet ali drvarnica v stavbi, velikost nad 10 do 20 m*
Število
točk
e)	solidno zgrajene drvarnice na dvorišču se točkujejo kot kleti v stavbi z odbitkom ene točke
3	— Pralnica
a)	ni pralnice	0
b)	pralnica zunaj stavbe	1
c)	pralnica v stavbi	2
č) mehanizirana pralnica v stavbi ali zunaj stavbe	v.	3
4	— Sušilnica
a)	ni sušilnice	0
b)	sušilnica v stavbi	1
*c) mehanizirana sušilnica v stavbi ali zunaj stavbe	2
5	— Skupni prostor v kleti ali na
dvorišču
a)	ni skupnih prostorov v kleti
ali na dvorišču	0 -
b)	so skupni prostori v kleti ali na
dvorišču	1
6	— Skupni prostori v pritličju
ali v nadstropjih
a) skupni prostori v pritličju ali v nad-
stropjih do 10 m*	0
b)	skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih od 10 do 30 m2	1
c)	skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih od 80 do 50 m2	2
č) skupni prostori v'pritličju ali v nadstropjih nad 50 m2	3
'7 — Balkoni, terase, lože
a)	balkon do 5 m2	2
b)	balkon nad 5 m2	3
c)	terasa do 5 m2	4
č) terasa nad 5 m2	6
d)	loža do 5 m2	6
e)	loža nad 5 m2	8
8	— Višinasobe
a)	do 2,20 m	0
b)	nad 2,20 m do 2,40	1
*
c)	nad 2,40 m do 3,20 m	2
č) nad 3,20 m	1
9	— Vrata glede na izvedbo kril
a)	vrata slabe izvedbe	2
b)	vrata z gladkimi krili
— iz mehkega lesa	. _4
Število
točk
—	furnirana ali obložena s plastiko 5
—	iz trdega lesa	6
c)	vrata s polnili
—	iz mehkega lesa	5
—	furnirana ali obložena s plastiko 6
—	iz trdega lesa ,	'	7
10	— Okna glede na izvedbo
a)	okna slabe izvedbe	2
b)	enojna okna
—	lesne izvedbe -	v	4
—	kovinske izvedbe	6
c)	vezana okna
—	lesne izvedbe	6
—	kovinske izvedbe	8
č) dvojna okna
—	lesne izvedbe	7
—	izvedba v kombinaciji s	kovino	9
d)	uporaba posebnih zaščitnih stekel
(termopan, barvna stekla)	2
e)	zašenčitev
—	platnene zavese ali drvonitke	2
—	plastične ali lesene rolete ter ve- '
trnice	•	4
—	luxaflex rolete	5
— Obdelava sten v sobah
a)	neometane stene	o
b)	slabo ometane stene	1
c)	dobro ometane stene	2
č) stene fino zglajene ali obdelane z dodatnimi oblogami (mavčne	plošče)	3
d)	stene gladko obdelane ali obložene s
tapetami	5
12 — Obdelava sten v kuhinji in
kopalnici
a)	oljna barva ali emajliran lesonit v kuhinji ali kopalnici do	20 m2	1
b)	oljna barva ali emajliran lesonit v
kuhinji ali kopalnici nad 20 m2	2
c)	brez oljnega opleska ali emajliranega
lesonita	o
13	— Tla v sobah
a)	zemlja	o
b)	opeka ali beton	1
c)	navadna (lesena)	2
č) boljša lesena (ladijski	pod)	3
d)	ksilolit ali plastične mase (juta, file,
vinaz, podolit ipd.)	4
I
e)	parket (bukov, hrastov,	lamelni)	5
f)	moderni podi (tapisom	ali podobno)	6
Število
točk
14	—Tla v kuhinji in kopalnici
a)	zemlja	0
b)	opeka, beton ali navadna tla iz desk 1
c)	boljša tla iz desk (ladijski pod) ali
teraco	2
č) keramične ploščice, ksilolit ali plastične mase	3
d)	parket, topli pod	4
15	— Plinske napeljave v stanova-
nju
a)	plinskih napeljav	0
b)	so plinske napeljave	2
16 — Tovorno dvigalo in jašek za smeti
a) ni tovornega dvigala in ne jaška za
smeti	0
b)	jašek za smeti	1
c)	tovorno dvigalo	2
17	— Naprave za ogrevanje stanovanja
a)	ni peči in priključkov na dimnike	0
b)	priključek na dimnike	1
c)	zidana ali železna peč	1
č) lončena peč, plinska, oljna ali žarllna peč	2
d)	etažna kurjava za posamezno stanovanje	15
e)	centralna kurjava	12
0
f)	vsak nadaljnji element pod c) in č) 1
Opomba: Pod d) in e) se računa grelna telesa in hišna instalacija brez kotlovnice in kotlov, ker gre vzdrževanje in amortizacija kotlovnic in
kotlov v breme cene kurjave.
18	— Električne napeljave
a)	ni električnih napeljav	0
b)	napeljava za delno razsvetljavo	2
c)	napeljava za popolno razsvetljavo	4
č) napeljava za popolno razsvetljavo, termična napeljava in priključki za gospodinjske stroje	6
d)	če je pri napeljavi pod c) in č) dvo-
tarifni števec	1
19	— Osebno dvigalo
a)	ni osebnega dvigala	0
b)	je osebno dvigalo	6
c)	za stanovanja v kleti in pritličju se ne upoštevajo predvidene točke za osebno dvigalo; če ima stavba skupne prostore . (pralnico, sušilnico, prostor za varstva otrok in podobno) nad prvim nadstropjem upoštevamo	2
Število
točfc
č) če je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, za vsako nadaljnje dvi.
galo	4
20	— Vodovod
a)	ni vodovoda v bližini stavbe	0
b)	vodnjak, kapnica, črpalka ali vodovodna pipa na dvorišču	1
c)	vodovod v stavbi	2
č) vodovod v stanovanju	4
21	— Kanalizacija
a)	ni kanalizacije	o
b)	kanalizacija na dvorišču ali greznica
(zidana straniščna jama)	1
c)	kanalizacija v stavbi	2
č) kanalizacija v stanovanju	3
22	— Obloga sten v kuhinji, kopalnici in stranišču
a)	stene obložene s cementnimi ali teraco ploščicami ali s teracom:
—	do 15 m*	1
—	nad 15 do 25 m2	2
—	nad 25 m2	3
b)	obložene s keramičnimi ploščicami ali plastičnimi masami:
—	do 8 m2	2
—	nad 8 do 15 m2	3
—	nad 15 do 22 m2	4
—	nad 22 m*	,	5
c)	stene obložene z naravnim kamnom ali mozaiki:
—	do 10 m2	3
—	nad 10 do 20 m2	5
—	nad 20 m2	8
23	— Vgrajene stenske omare v stanovanju (razen v kuhinji in shrambah)
a)	iz mehkega lesa in lesonita:
—	do 8 m2	1
—	nad 8 do 15 m2	2
—	nad 15 do 22 m2	3
—	nad 22 m2	4
b)	iz mehkega lesa in vezanih plošč:
—	do 3 m*	1
—	nad 3 do 6 m2	2
—	nad 6 do 9 m2	3
—	nad 9 do 12 m2	4
—	nad 12 m2	5
c)	iz mehkega lesa s furniranimi vezanimi ploščicami ali iz trdega lesa:
—	do 2 m2	1
—	nad 2 do 4 m2	2
/
Število
točk
—	nad 4 do 6 m*	3
—	nad 6 do 8 m2	4
—	nad 8 m2	5
24	— Kuhinjska oprema
a)	vgrajeno pohištvo iz mehkega lesa, pleskano:
—	do- 3 m2	1
—	nad	3	do	6 m2	2
—	nad	6	do	9 m2	3
—	nad 9 do 12 m2	4
—	nad 12 m2	5
b)	vgrajeno pohištvo iz trdega lesa ali mehkega lesa obloženo z umetnimi masami:
—	do 3 m2	2
—	nad 3 do 6 m2	3
—	nad	6	do	9 m2	4
—	nad	9 do	12 m2	5
—	nad 12 m2	1	6
c)	navadna vodovodna školjka	1
č) štedilnik zidan ali navaden emajliran 4
d)	štedilnik električni ali plinski	5
e)	štedilnik električni ali plinski z dodatno pečjo za ogrevanje	7
f)	kombiniran električni in plinski štedilnik	8
g)	pomivalno korito emajlirano	2
h)	bojler v kuhinji	3
i)	pomivalno korito iz nerjaveče kovine 4
j)	pomivalna omarica v pločevinasti izvedbi	3
k)	plinski ali električni rešo na dve plošči 1
l)	nape z odvodom zraka z ventilatorjem ali aero filtrom	2
m)	dodatna peč za ogrevanje	2
n)	priključek za pralni stroj v stanovanju	1
o)	priključek za pomivalni stroj v stanovanju	1
25	— Ločeno stranišče
a)	ločeno stranišče	3
b)	ločeno stranišče z umivalnikom	4
c)	stranišče za dvoje ali več stanovanj
skupaj	1
č) več kot eno stranišče v stanovanju (dodatno)	2
26	— Kopalnica
a)	kopalnica z banjo in pečjo za ogrevanje vode	5
b)	kopalnica z banjo in bojlerjem ali priključek na toplovodno omrežje 6
Število
točk
c) kopalnica z banjo, pečjo za ogreva-
nje in bojlerjem	7
č) kopalnica z bojlerjem in prho brez banje	4
d)	umivalnik v kopalnici	1
e)	bide	2
f)	straniščna školjka v kopalnici	1
g)	kopalnica za dvoje ali več stanovanj
skupaj ne glede na opremo	1
h)	sevalna peč	1
i)	posamezni elementi v kopalnici so razčlenitev elementov za dispozicije
a), b), c) in č)
—	banja	i* 3
—	peč Za	ogrevanje vode	2
—	bojler	3
—	prha	I
27	— Električni radiatorji
a)	za vsak radiator	2
28	— Dodatna oprema in instalacije
a)	vgrajen hladilnik do 100 1	8
b)	vgrajen hladilnik nad 100 1	12
c)	priključek na toplo vodo iz toplarne
ali kotlarne	x
č) priključek na telefon (za vsako številko)	1
d)	skupinska TV antena ali žični TV
priključek — za vsak	kanal	1
e)	domofon in električna vrata:
—	domofon	1
—	električna vrata *	1
f)	klimatizacija	10
g)	premične stene v sobah , (za vsakih
2	m2)	1
\
29	— Ureditev dovoza
a)	ni urejen	0
b)	urejen z. uvaljanim nasipom	1
c)	tlakovan ali asfaltiran	2
č) tlakovana ali asfaltirana površina označena za parkiranje	vozil	3
30	— Ugodnosti zaradi vpliva' števila stanovanj
a)	v enostanovanjski atrijski ali verižni
hiši	10
b)	v dvestanovanjski hiši ali vrstni hiši 8
c)	v tri do Šest stanovanjski hiši	5
Opomba: Kolikor so v stanovanju elementi, ki jih tabela A ne vključuje, jih je točkovati po podobnih elementih v tej tabeli.
B. Tabela za popravek seštevka točk, dobljen po tabeli A
Velikost	do 70	70,5	00,5	90,5	100,5 '	nad
stanovanja		do 80	do 90	do 100	do 110	110
do 30 m2	— •	+ 4	+ 6	+ 8	+ 10	+ 12
nad 30—45 m2	— .	+ 3	+ 3	+ 4	+ 4	+ 5
nad 45—60 m2	—	+ 1	+ 1	+ 2	+ 2	+ 3
nad 60—75 m2	—	— 1	-L- 1	— 2	— 2	- 3
nad 75—100 m2	—	— 3	— 3	— 4	T- 4	— 5
nad 100 m2	—	- 4	— 6	— 8	— 10	— 12
C. Tabela elementov stanovanja, ki se zanje ugotavljajo negativne točke
1 — Obrabljeno stanovanje
Število
točk
a)	kolibe
—	stare do 5 let	0
—	nad 5 do 10 let	2
nad 10	do 15 let	4
—	nad	15 let	6
b)	hiše iz slabega gradiva
—	stare do 8 let	0
—	nad	8 do 16 let	4
—	nad	16 do 24 let	6
—	nad	24 let	,8
c)	hiše iz mešanega gradiva
—	stare do 14 let	0
—	nad	14 do 28 let	8
—	nad	28 do 42 let	10
—	nad 42 let	12
t) stavbe iz trdega gradiva
—	stare do 25 let	0
—	nad 25 do 40 let	■	10
—	nad 40 do 60 let	15
—	nad 60 let	20
d)	kvalitetne stavbe
—	stare do 25 let	(	0
—	nad 25 do 40 let	11
—	nad'40 do 60 let	17
—	nad 60 let	22
e)	izredno kvalitetne stavbe
—	stare do 25 let	0
—	nad 25 do 40 let	12
—	nad 40 do 60 let	18
—	nad 60 let	• 24-
2	— Vlažnost stan o v a n j a
a)	popolna koliba
hiša iz slabega gradiva'
hiša iz mešanega gradiva	11
hiša iz trdega gradiva	17	.
kvalitetna stavba	22
b)	delna
koliba	2
hiša iz slabega gradiva	4
Število
točk
hiša iz mešanega gradiva	6
hiša Iz trdega gradiva	8
kvalitetna stavba	10
3	— Lega stanovanja v stavbi
a)	kletno stanovanje	12
b)	stanovanje v podpritličju	6
c)	stanovanje na podstrešju	4
č) .stanovanje v nizkem pritHčju in v IV. ali višjem nadstropju v stavbi brez dvigala	2
d)	stanovanje v II. in III. nadstropju v
stavbi brez dvigala	i
4—toplotna izolacija stanovanja
a)	slaba toplotna izolacija	2
5	— Sončnost stanovanja
a)	slaba sončnost stanovanja	2
6	— Onesnaženje zraka
a)	zrak je v večji meri onesnažen	2
,	V .	.
7	— Ropot
• a) močan ropot — trušč	2
b)	izreden ropot	3
8	— Praktičnost stanovanja
a) stanovanje je nepraktično
koliba	0
hiša iz slabega gradiva	1
hiša iz mešanega gradiva	2
hiša iz trdega gradiva	3
kvalitetna stavba	4
Č. Tabela za popravek stanovanjske površine
Uporabna tlorisna površina stanovanja, ki presega za 20 % ali več normalno tlorisno uporabno površino za določeno vrsto stanovanj, se ne upošteva pri določanju vrednosti stanovanja.
Opomba: Popravek površine se upošteva samo pri stanovanjih, ki so stara nad 50 let.
Garaža v hiši
Garaža v stanovanjski hiši, ki jo uporablja stanovalec, je pomožni prostor, ki se ne točkuje. Površina take garaže se šteje v skupno površino stanovanja.
Vse druge garaže se obravnavajo kot poslovni prostori.
Popravek površine se izvrši po naslednji tabeli:
Velikost stanovanja	normalne uporabne stanovanjske površine m»	normativ povečane maksimalne površine + 20 •/.
garsonjera	—	—
enosobno stanovanje	.33	39
enoinpolsobno stanovanje	42	50
dvosobno stanovanje	55	66
dvoinpolsobno stanovanje	62	74,5
trisobno stanovanje	68	82
triinpolsobno stanovanje	75	90
štirisobno stanovanje	80	96
štiriinpolsobno stanovanje	110	132
petsobno stanovanje	120	144
petinpolsobno stanovanje	135	162
šestsobno stanovanje	150	180'
šestinpolsobno stanovanje sedem in več sobno	165	195
stanovanje	180	216
Pojasnila
k tabelam za ugotavljanje vrednosti stanovanja
TABELA A.
1—	Gradivo in konstrukcija
a)	za kolibe se štejejo hiše iz protja ali improvizirane začasne hiše kratke trajnosti;
b)	za stavbe iz slabega gradiva se štejejo hiše iz lesenega predalčja. zapolnjenega z žgano ali nežgano opeko, hiše iz nabite gline in slabše lesene hiše;
c)	med stavbe mešanega gradiva spadajo stavbe, ki so zgrajene deloma iz slabega gradiva <ne-žgana opeka, oplet z glinasto oblogo, nabita glina, les in podobno), deloma pa iz trdega • gradiva (opeka, kamen, beton in podobno), ter stavbe iz opeke in kamna, zidane z blatom in lesenimi stropovi ali stavbe iz opeke, pri katerih so zidovi debeli do 25 cm. V to skupino spadajo tudi stavbe iz t. i. tankih montažnih elementov slabše izdelave z nezadostno toplotno izolacijo in lesene stavbe iz plohov, oblic ali poloblic brez posebne toplotne izolacije;
č) za stavbe iz trdega gradiva se štejejo stavbe, pri katerih so zidovi iz opeke, debeline najmanj 25 cm, zidane v apneni malti kli zidovi iz kamna ali iz gradiva, podobne kakovosti z lesenimi stropovi:
d)	za kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, ki imajo zidove iz istega materiala kot stavbe pod tč. č) in masivne stropove;
e)	za izredno kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, zgrajene iz opeke, betona, armiranega betona in skeletne stavbe z m&sivnimi stropovi;
f)	za potresno varnost zgrajene stavbe se štejejo ie stavbe, ki so zgrajene po predpisih o potresni varnosti.
2—	Klet in drvarnica
b)	za slabšo drvarnico na dvorišču se šteje lesena drvarnica iz kakšnega slabega gradiva (nežgana opeka, nabita zemlja, protje ipd.);
e)	za solidno zgrajeno drvarnico na dvorišču štejemo drvarnico iz trdega ali mešanega gradiva (opeka, leseno predalčje izpolnjeno 2 žgano ali nežgano opeko, kamen, beton ipd.).
Pripomba: Ce posameznemu stanovanju pripadata dve ali več kleti oziroma drvarnic, se točkuje z ustreznim številom »očk, ki odgovarjajo seštevku površin kleti ali drvarnic Pri drvarnicah na dvorišču in kleteh v stavbi. merimo površino le tistega dela drvar-, niče oziroma kleti, ki ga uporabljajo posamezni stanovalci.
3	— Pralnica
č) za mehanizirano pralnico v stavbi ali zunaj stavbe se šteje laka pralnica, ki ima napravo za mehanično pranje perila Ti prostori se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne.
4	— Sušilnica za perilo
c)	za mehanizirano sušilnico perila v stavbi ali izven stavbe se šteje taka sušilnica, ki ima napravo za mehanično sušenje peirila (kalorifer. radiatorji v sušilnici). Sušilnice obravnavamo takrat, kadar je v hiši namenski prostor za sušenje perila. Ti prostori se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalci uporabljajo ali ne.
5	— Skupni prostori v kleti ali na dvo-
rišču	•
b)	v skupne prostore se štejejo posebni prostori, *ki so namenjeni stanovalcem stavb kot: skupna shramba za kolesa, motorna kolesa, otroške vozičke, priročna drvarnica za otroke ali, stanovalce, zaklonišče ipd.
Skupni prostori v kleti ali na dvorišču se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne.
6	— Skupni prostori v pritličju ali v
nadstropjih
b)	in c) za skupne prostore v pritličju ali nadstropjih se štejejo posebni prostori, ki so namenjeni uporabnikom stanovanj kot so: skupni prostori za Varstvo ali igro otrok, družabni prostori ali drugačni prostori, ki so namenjeni stanovalcem za skupno uporabo.
Ti prostori se točkujejo ne glede na to ali Jih posamezni stanovalec uporablja ali ne.
7	— Balkoni, terase in lože
a) in b) vsak balkon, terasa ali loža ne glede na namen, se točkuje z ustreznim številom točk. Balkoni so manjši odprti prostori In se samo
' z eno stranico naslanjajo na objekt ostale stranice pa so proste.
c)	in č) terase so pohodne površine, ki se z eno ali dvema stranicama naslanjajo na objekt. Lahko so pokrite, delno pokrite ali v celoti nepokrite.
Ne upoštevajo se terase, ki nadomestujejo streho nad kakšnimi prostori v nižjem nadstropju in tudi ne ravne strehe nad stavbo, marveč samo posebej napravljene odprte terase, ki pripadajo posameznemu stanovanju.
d)	in e) lože so prostori, ki jih obdajajo tri stene m so z ene strani proste ter pokrite vsaj do tri četrtine svoje površine. Za ložo je treba šteti tudi tako imenovane zimske verande, ki so z več strani enojno zasteklene (brez toplotne izolacije).
Pripomba : površino elementov, naštetih v točkah 2—7 ne štejemo v skupno površino stanovanja, temveč določimo zanje le število točk, ki se prišteje k seštevku točk stanovanja po tabeli A.
8	— Višina sob
—	višino sob merimo od površine poda do stropa
—	pri poševnih stropih, na katere najbolj pogosto naletimo na mansardah in pri podstrešnih stanovanjih, se točkuje višina sob kot pod tč. 8b) tabele. Ce je naj večja višina sobe 2,20 m, se točkuje njena višina kot pod tč. 8a) tabele.
—	pri obokanih stropih se meri višina sobe od tal do opore oboka in doda polovico višine oboka.
9	— Vrata
a)	za vrata slabe kakovosti se štejejo vrata iz desk (tesarska vrata) in vrata slabe izdelave ponavadi pri starih hišah.
b)	in c) posebno pojasnilo ni potrebno.
10	— Okna
a)	za okna slabe izvedbe se štejejo enojna okna v starih hišah
od b) do e) posebno pojasnilo ni potrebno. 11
11— Obdelava sten v sobah
b)	za slabo ometane stene se štejejo stene, pri katerih je površina neravna (valovita) ali surovo obdelana ali pa so stene ometane z blatno malto in pobeljene, ali pobarvane z navadno barvo;
c)	za dobro ometane stene se štejejo normalno ometane stene z ravno površino, ki so pobeljene ali pobarvane z navadno barvo;
č) za stene, zglajene z mavcem se štejejo stene, pri katerih je vsa površina zglajena s tanko plastjo mavca in pobarvana z navadno barvo ali obdelana z dodatnimi oblogami (mavčne plošče);
d)	tapete — pretežni del.	'
12	— Obdelava sten v kuhinji in kopal-
nici
—	mišljeno je barvanje že ometanih sten v kuhinji in kopalnici z oljno barvo ter oblogo z emajliranim lesonitom (oblaganje s ploščicami ali s kakšnim drugim materialom se točkuje posebej po tč. 22).
13	— Tla v sobah
c)	navadna lesena tla so izdelana iz desk, ki so položene tako, da se dotikajo (niso med seboj vžlebljena);
č) boljša lesena tla so izdelana iz ožjih desk, ki so med seboj povezana na pero in utor (ladijska tla), lahko so tudi pobarvana.
14	— Tla v kuhinji in kopalnici
—	če so podi v kuhinji in kopalnici različne kakovosti (kuhinja ima npr. ladijska tla, kopalnica pa keramične ploščice), vzamemo tisto število točk, ki ustreza kakovosti poda, katera površina je večja.
15	— Plinska napeljava v stanovanju
—	plinska napeljava v stanovanju se le tedaj ne točkuje s predpisanimi točkami, kadar plina ni mogoče uporabljati, ker ni priključka na mestno plinsko omrežje;
—	če uporabnik stanovanja ne uporablja plinske napeljave iz kakršnegakoli drugega vzroka (ker je napeljava pokvarjena ali zamašena, ker nima aparata itd.) se predpisane točke kljub temu računajo.
16	— Tovorno dvigalo in jašek za sme-
. ti
—	posebno pojasnilo ni potrebno.
17	— Naprave za ogrevanje stanovanja
—	za zidane peči se štejejo peči, ki so zidane iz navadne opeke, za železne peči se štejejo navadne železne peči;
—	za lončene peči se štejejo peči in kamini, izdelani iz lončenih pečnic ali peči, zidane iz materiala podobne kakovosti (klinker). Sem spadajo tudi železne peči boljše zunanje izdelave, ki so znotraj obložene s Samotno opeko.
Pripomba; element pod tč. b) točkujemo samo, če v stanovanju ni peči in so samo priključki. Pod tč. e) spada razvodna hišna instalacija, radiatorji, prostor za deponijo premoga oziroma cisterna za mazut ali olje, ' pri priključku na toplarno ali skupno kotlarno pa razdelilna postaja. Kotlovnica ni všteta.
18	— Električna napeljava
b) napeljava za delno razsvetljavo je napeljava, na kateri so samo izvodi za žarnice in največ en priključek (vtičnica). Za delno razsvetljavo se Šteje napeljava, ki je izpeljana nad ometom, ne glede na število svetlobnih mest;
c)	napeljava za popolno razsvetljavo je napeljava, ki ima svetlobna mesta na stropih ter vtičnice za nadomestna svetlobna telesa. Napeljava je izpeljana pod omet;
č) po tej točki se točkuje električna napeljava, kadar je dana možnost priključka za gospodinjske stroje in tehnične naprave — električna peč, sevalnik, pralni stroj itd.
19	— Osebno dvigalo
—	če je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, se vsako nadaljnje dvigalo točkuje posebej s štirimi točkami.
20	— Vodovod
c)	po tej točki se točkuje vodovodna napeljava v stavbi ne glede na lego (pritličja ali v nadstropjih);
č) vodovod v stanovanju se točkuje ne glede na število odtočnih mest.
21	— Kanalizacija
c)	in č) velja tolmačenje kot pod tč. 20.
22	— Obloga sten v kuhinji, kopalnici
in stranišču
—	po tej točki se točkuje obložena površina sten in obloga obzidanih kopalnih kadi in štedilnikov.
23	— Vgrajene stenske omare v stanovanju (razen v kuhinji in shrambah)
—	meri se čelna površina (vertikalna projekcija) stenske omare.
24	— Kuhinjska oprema
a) meri se čelna površina vgrajene opreme. Ne upošteva se vgrajena stenska omara, ki nado-mestuje shrambo;
j)	pomivalna omarica je poseben kuhinjski element v pločevinasti izdelavi (emajliran) Njena čelna, površina se ne šteje v površine kuhinjske opreme.
25	— Ločenostranišče
—	če je v stanovanju ali na dvorišču stranišče brez vode za izpiranje, se ne točkuje
—	kvadratura stranišča v stanovanju ne glede na sistem izpiranja se upošteva v kvadraturi stanovanja
—	površina WC se v primeru kadar imata dva ali več stanovanj en WC, prišteva vsakemu stanovalcu del površine, ki odpade na število uporabnikov dveh ali več stanovanj.
26	— Kopalnica
i) po tej točki se točkujejo posamezni elementi le tedaj, kadar v kopalnici nastopa le po eden od njih.
27	— Električni radiatorji
—	ne točkujejo se navadni grelci, temveč samo električni radiatorji.
28	— Dodatna oprema in instalacije
c)	priključek na toplo vodo iz toplarne ali iz kotlarne
—	če uporabnik stanovanja ne uporablja napeljav iz kakršnegakoli vzroka (ker je napeljava pokvarjena, zamašena ali odklopljena itd.) se mu predpisane točke kljub temu točkujejo;
č) če obstaja možnost priključka telefona na javno telefonsko omrežje, se predpisane točke računajo, ne glede na to, če uporabnik stanovanja nima telefonskega aparata;
d)	za skupinsko TV anteno ali žični TV priključek se šteje instalacija, speljana od skupne TV antene na strehi hiše do posameznega stanovanja; točke se računajo ne glede na to, če jo uporabnik stanovanja ne uporablja.
29	— Ureditev dovoza
—	dostop ni urejen, če se ne more priti z avtomobilom (zaradi preozkega ali popolnoma neurejenega dostopa) do hiše, v kateri se stanovanje točkuje.
30	— Ugodnost zaradi vpliva števila
stanovanja
—	točke se upoštevajo pri zgradbah v strnjenem naselju in pri hišah, ki niso stare več kot 50 let.
TABELA B
Namen tabele je, da se na enostaven način poprav: seštevek točk, dobljen po tabeli A. Razlog za ta popravek je v tem. ker vrednost nekaterih stanovanjskih elementov ne raste sorazmerno s stanovanjsko površino (npr. oprema in drugo). To nesorazmerje- je toliko večje, kolikor je stanovanje boljše opremljeno. Za stanovanja, ki dobijo po tabeli A manj kot 70 točk. se popravek ne upošteva.
Ko dobimo po tabeli A seštevek točk za stanovanje, tedaj po tabeli B temu seštevku prištejemo ali od njega odštejemo ustrezno število točk. ki je odvisno od kvadrature stanovanja, npr.: stanovanje 80 m*, ki je dobilo po tabeli A 100 točk, bo imelo po tabeli B 100 - 4 - 96 točk.
Od tako .dobljenega števila točk se nato odštejejo točke po tabeli C.
TABELA C
1	— Obra bi j enost stanovanja
— Število točk po starosti stavbe je treba razumeti le kot okvir za oceno obrabljenosti stanovanja. Pri točkovanju je treba torej oceniti obrabljenost stanovanja in odmeriti v danem razponu toliko točk, kolikor jih ustreza de-
janskemu stanju stanovanja.
Glede klasifikacije stavbe pod a) do e) velja pojasnilo k tabeli A pod 1 — gradivo in konstrukcija.
— S starostjo stavbe je mišljeno število let. odkar se je začela stavba uporabljati, do leta, v katerem se je izvršila splošna revalorizacija stanovanja.
— Ce gre za nadzidanje stavbe se računa starost nadzidanih ali dozidanih stanovanj od takrat, odkar so ta stanovanja v uporabi.
2	— Vlažnost stanovanja
a)	za popolno vlažnost stanovanja se šteje stanovanje, v katerem so stene vseh stanovanjskih prostorov precej vlažne iz raznih vplivov, za katere ni kriv uporabnik stanovanja.
b)	Stanovanje je deloma vlažno tedaj, če nastopa vlaga v posameznih stanovanjskih prostorih v manjši meri. Qe povzroča tako vlago uporabnik stanovanja po svoji krivdi, se ta ne upošteva.
3—Lega stanovanja v stavbi
a)	za kletno stanovanje se šteje stanovanje, katerega tla so 1 m ali več pod nivojem okolne-nega terena.
b)	Podpritlično stanovanje je stanovanje, pri katerem so tla do 1 m pod nivojem okolnega terena. Ce je teren nagnjen, se vzame sredino nivoja.
č) Za stanovanje v nizkem pritličju se štejejo stanovanja, pri katerih so tla v nivoju ozird-ma do 1 m nad nivojem okolnega terena.
4	— Toplotna izolacija
Slabo toplotno izolacijo imajo stanovanja, pri katerih so zunanje stene iz opeke, tanjše kot 38 centimetrov, iz lesenega predalčja, izpolnjenega z žgano ali nežgano opeko ali lesa brez posebne toplotne izolacije. Dalje stanovanje na podstrešju ali na mansardi, pri katerih stropi niso zadosti izolirani ipd. ter stanovanje z enojno zasteklitvijo na klimatskih območjih, kjer enojna zasteklitev ni običajna.
5—Sončnost stanovanja
a) Stanovanje je slabo osončeno, če so vse sobe obrnjene proti severu, če so okna zelo majhna ali če jih zaslanjajo sosednje stavbe ali drevesa in zato v sobe ne sije sonce. Ne upošteva se osončenje stanovanja za zmanjšanje vrednosti stanovanja po vaseh.
6	— O nesn aženo s t zraka
a) po tej točki se točkujejo stanovanja v neposredni bližini industrijskih objektov, ki v večji meri kvarijo zrak.
7	— Ropot
a) močan hrup ali trušč se ocenjuje takrat, kadar je hiša v predelu, kjer so v bližini tovarniški objekti, v katerih stroji povzročajo velik ropot, hrup ali trušč v nočnih urah. Prav tako se ocenjuje ropot v primeru, če je hiša ob tranzitni cesti, kjer je močan motorni promet ponoči.
d)	Velja kot pod a), če je ropot izreden skozi vse leto.
8	— Praktičnost stanovanja
— Stanovanje je nepraktično, če se vstopa vanj naravnost iz ulice ali z dvorišča, to je, če nima predprostora (predsobe, vetrolova ipd.), če je dostop v sobo samo skozi kuhinjo in če ima stanovanje neprimerno velike prostore.
TABELA C
Stanovanja, grajena pred l. svetovno vojno, imajo po navadi velike površine, predvsem so tu veliki hodniki in predprostori. Taka stanovanja niso funkcionalna. Zato je namen te tabele, da se uravnoteži stanovanje z nefunkcionalnimi površinami z običajnimi stanovanji. Pri izračunu vrednosti stanovanja se ne obračuna presežek površine, ki presega normativ maksimalno povečane površine.
GARAŽE
Garaža v stanovanjski hiši, ki jo uporablja stanovalec, je pomožni prostor, ki se ne točkuje. Površina take garaže se šteje v skupno površino stanovanja. Vse druge garaže se obravnavajo kot poslovni prostori.
• a '___
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD 683.
Na podlagi 55. in 66. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15/70) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. junija 1973. sprejela
ODLOK
o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana-Bežigrad za leto 1972
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1972, katerega se-
stavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1972.
2.	člen
Dohodki so bili doseženi in razporejeni po bilanci proračuna za leto 1972 takole:
skupni dohodki skupna razdelitev dohodkov odvod v rezervni sklad nerazporejeni dohodki
3.	člen
Nerazporejeni dohodki proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1972 v znesku 5,901.422 din se prenesejo v Sklad za izgradnjo objektov družbenega standarda občine Ljubljana Bežigrad.
4.	člen
Sredstva rezervnega sklada v znesku 2,255.404 din se prenese v rezervni sklad proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1973.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St.: 400-3/72-2
Ljubljana, dne 28. junija 1973.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Andrej Lasič, dipl. inž. 1. r.
din
38,207.155 31,975.965 329.768 5, 901.422
Zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1972
dohodka	Dohodkl		Doseženo	St. glav. namena	Razpored dohodkov l	Porabljeno
1	Davki iz OD	26,676.067	01	Dejavnost izobraževanja in vzgoje	665.790
2	Davki	7,406.950	03	Kulturnoprosvetna dejavnost	608.000
3	Takse	127.566	04	Socialno skrbstvo	3,875.568
5	Dohodki po posebnih zveznih		05	Zdravstveno varstvo	1,186.879
	predpisih	2,146.808	06	Komunalna dejavnost	3,320.059
6	Dohodki organov in razni drugi		07	Delo državnih organov	5,041.351
	dohodki	430.569	12	Dejavnost krajevnih skupnosti	1,076.000
9	Prenesena sredstva	1,419.195	13	Dejavnost družbenopolitičnih organi-	
	/			zacij .in društev	2,583.746
			14	Negospodarske investicije	12,384.251
			16	Gospodarski posegi	1,234.321
			18	Vlaganje v rezervni sklad	329.768
	/		19	Nerazporejeni dohodki:	
				— tekoča proračunska rezerva	—
				— posebna' rezerva	•—
	/			Presežek dohodkov nad izdatki	5,901.422
	Skupaj	38,207.155		Skupaj	38,207.155
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA		VIČ-RUDNIK	II. Zaključni račun rezei*vnega sklada		
	684.	V		- dohodki	901.259,89
Na podlagi 64. in 66. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, 28/66 in 1/67) ter 93. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. junija 1973 sprejela
ODLOK
—	izdatki
—	presežek dohodkov nad izdatki
2.	člen
420.300,00
481.259,89
Presežek dohodkov nad izdatk’ proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v znesku 3,948.823,44 dinarjev se razporedi:
o zaključnem računu proračuna občine Ljubljane Vič-Rudnik za leto 1972
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1972, ki obsega:
I.	Zaključni račun proračuna občine
din
—	dohodki	48,736.367,74
—	izdatki	44,787.544,30
—	presežek dohodkov nad izdatki 3,948.823,44
din
—	posebnemu računu za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti in za izravnavanje v gospodarstvu SOb Ljubljana Vič-Rudnik
—	skladu stavbnih zemljišč SOb Ljubljana Vič-Rudnik
—	skladu za negospodarske Investicije SOb Ljubljana Vič-Rudnik
1.300.000.	00 200.000,00
1.200.000.	00
— posebnemu računu za ceste SOb
Ljubljana Vič-Rudnik	1,248.823,
3. £
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE
Preše'" ' dohodkov n-d izdatki rezervnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik v znesku 481.259,89 dinarjev se prenese 'u' dohodek tega sklad za leto 1973.
d. člen
Ta odlol velja osmi dan po objavi v Uradnem listu C; "V
St. 400-21/73
Ljubljana, dne 28. junija 1973.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Slavko Korbar, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC 685.
Na podlagi 3. in 8. člena zakona o prekrikih (Uradni list SRS, št. 7/7°) in 96. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS. št. 21/71 in 14/72) je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. junija 1973 sprejela
686.
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SRS (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 40/68 in 43/70) in 35. člena statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/69 in Uradni list SRS, št. 16/72) je skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. julija 1973 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Mozirje za leto 1973
1.	člen t
Proračun občine Mozirje za leto
—	dohodki v znesku
—	razporejeni dohodki
—	nerazporejeni dohodki
2.	člen s.
' Ce bodo proračunski dohodki presegli v prvem členu tega odloka predvideni znesek^ se bo presežek vložil na posebni račun za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti. O uporabi teh sredstev pa bo odločala skupščina občine Mozirje.
1973 obsega: din
10.393.200
10.246.200 147..000
ODLOK
o prepovedi točenja alkoholnih pijač na območju občine Logatec
1.	člen
Organizacije združenega dela, druge organizacije, ki opravljajo gostinsko dejavnost in samostojni gostinci ne smejo točiti alkoholnih pijač v času od končanega normalnega obratovalnega časa do 7,30 ure, razen ob nedeljah in državnih praznikih,, ko prepoved ne velja.
2.	člen
Z denarno kaznijo od 300 do 3,000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni gostinec, če toči alkoholne pijoče v prepovedanem času.
Z denarno kaznijo od 100 do 300 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-20/73
Logatec, dne 28. junija 1973
Predsednik
skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r.
' f
3.	člen
Od dohodkov občinskega proračuna za leto 1973 pripada:
—	temeljni kulturni skupnosti 100 °/o odstopljenega republiškega davka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav in 100 odstotkov odstopljenega dela republiškega davka od prometa blaga na drobno,
—	skladu za urejanje mestnih zemljišč 100% prispevka za uporabo mestnih zemljišč,
—	skladu za požarno varnost 100% zavarovalnih premij,
—	rezervnemu skladu 1 % vseh dohodkov proračuna, doseženih v letu 1973, po odbitku dohodkov, ki se prenašajo v korist samoupravnih interesnih skupnosti.
4.	člen
Sredstva, ki so razporejena v določenih zneskih za financiranje organov, zavodov, skladov in organizacij, se odvajajo na njihove žiro račune po pogodbah, ki jih občinska skupščina sklene s temi koristniki.
5.	Člep
Dohodki, ki jih organ uprave skupščine občine, Občinsko sodišče Šoštanj in Javno pravobranilstvo “ Celje dosežejo s svojo dejavnostjo, se neposredno vplačujejo v dobro njihovih finančnih načrtov.
6.	člen
Dohodki, ki jih republika odstopa občini .za odmero in izterjavo republiških dohodkov od prebivalstva, so dohodki organa uprave skupščine občine za redno dejavnost.
7.	člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da najame posojilo iz rezervnega sklada v primeru neenakomernega priliva dohodkov, do višine 300.000 dinarjev. Najeto posojilo je treba vrniti najkasneje do 30. 11. 1973.
8.	člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaiščen, da odloča o uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva) do zneska 20.000 din v vsakem posameznem primeru.
9.	člen
Pregled dohodkov proračuna občine Mozirje in njihova razporeditev je zajeta v bilanci proračuna za leto 1973 in je sestavni del tega odloka.
10.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o proračunu občine Mozirje za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 12-247/73).
r , '
11.	člen
Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 010-11/73-1/1
Mozirje,, dne 9.' julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r.
Pregled dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Mozirje 1973
Vrsta
dohodkov
Dohodki
St.
Znesek	glav.	Razpored dohodkov
namena
Znesek
1.	davki iz osebnega dohodka	4,281.000
2.	prometni davki	4,733.500
3.	takse	422.700
5.	dohodki po posebnih zveznih predp.	266.000
6.	ostali dohodki	190.000
7.	dopolnilna sredstva	500.000
Skupaj dohodki
10,393,200
03	kulturno prosvetna dejavnost	627.448
04	socialno skrbstvo	1,932.000
05	zdravstveno varstvo	534.200
06	komunalna dejavnost	846.965
07	delo državnih organov	4,020.181
08	narodna obramba	155.000
12	delo krajevnih skupnosti	479.000
13	dejavnost družbenih organiz. in	
	društev	427.500
14	negospodarske investicije	807.889
16	gospodarske investicije	,	277.318
17	obveznosti po prorač iz pretek, let	38.932
18	odvajanje v rezervni sklad	99.767
19	nerazporejeni dohodki	147.000
	Skupaj razporejeni dohodki	10,393.200
687.
Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) in 128. člena statuta občine Mo-zffje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/69 in Uradni list SRS, št. 16/72) je skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne , 9. julija 1973 sprejela
ODLOK
o posebnem občinskem prometnem davku
1.	člen
Na območju občine Mozirje se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve.	,
Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa.proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od proizvodov po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi.
V
2.	člen
Posebni občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne pla' čuje posebni davek od prometa proizvodov, ter od proizvodov, od katerih se ne plačuje posebni republi' ški davek od prometa proizvodov po pogojih, določenih z republiškim zakonom.
3.	člen
Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega pr0' metnega davka.
4.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje P° stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo zasebne pravne osebe ter občani družbenim in zasebnim pravnim osebam ter-občanom po stopnjah, ki so navedene v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu.
7.	člen
Ta odlok jsačne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. S tem preneha veljati odlok o posebnem občinskem prometnem davku (Uradni list SRS, št. 55/72).
St. 010-32/73-1
Mozirje, dne 9. julija' 1973.
Predsednik
skupščine občine Mozirje Jože DeberšCk 1. r.
TARIFA
A. PROIZVODI Tar. št. 1
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana posebna oprostitev:	4 %>
Opomba:
1.	Davek po tej tar. št. se plačuje tudi od motor-hih vozil, ki jih uvozijo oz. kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne osebe. Davek plača občan oz. zasebna pravna ošeba davčni upravi občine. -v kateri ima stalno prebivališče oz. poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tar. št. motornega vozila ni mogoče registrirati.
2.	Ne plačuje se davek po tej tar. št. od rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ali po trgovskih in drugih organizacijah kot posredniki ali kako ^rugače. razen od izdelkov blaga in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov izdelanih s takim kamenjem ali biserov.
Tar. št. 2
Od alkoholnih pijač:	din za liter
1. naravnega vina	1,50
2. penečega vina	2,50
3.	naravnega žganja in medice 4.	specialnih vin (desertnih, likerskih	4,50
in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter:	
— nad 12 do 15 din	5,00
nad 15 din	7,50
5. likerjev in močnih alkoholnih pijač,	
če znaša nabavna cena za liter: ■	
nad 17 do 24 din	16,00
nad 24 din	22,00
6.	piva v °/o od vred. 7.	drugih alkoholnih pijač, ki niso	25 ®/o
zajete v točkah od 1 do 6	35 #/o
Opomba:	
1. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1., 2., 3., 4.	
in 5. točke te tarife je liter alkoholne pijače, za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače.
Davčna osnova za alkoholne pijače iz 6. in 7. točke te tarifne štev. je prodajna cena proizvajalca, uvozni-* ka, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oz. zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tar. št. je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in z vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 °/o alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
Tar. št. 3
Od osvežilnih penečih brezalkoholnih pijač, sodavice in mineralne vode: od osvežilnih brezalkoholnih pijač in
• sodavice	10*)*«
Opomba:
1.	Ne plačuje se davek po tej tar. št. od mineralne vode.
2.	Davčna osnova za proizvode iz te tar. št: je nabavna cena. Nabavna cena je mišljena cena, izkazana V fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
3.	Osvežilne peneče brezalkoholne pijače so proizvodi, narejeni iz raznih, v vodi ali mineralni vodi raztopljenih kombinacij saharoze, dekstroze, mace-ratov, rastlinskih sadežev in organskih kislin (vinske, limonske, jabolčne, mlečne in askorbinske), sadnih koncentratov (sirupov) in aromatiziranih sirupov, ki šo jim dodana dovoljena barvila in arome (pravilnik o kakovosti alkoholnih pijač, piva, umetnih brezalkoholnih pijač in sirupov, mineralnih vod in sodavice, ledu in kisa).
4.	Proizvajalne, trgovske in druge organizacije združenega dela, ki na debelo prodajajo proizvode iz tar. št., smejo prodajati te proizvode brez posebnega občinskega prometnega davka samo tistim samostojnim gostincem, ki predložijo pri nakupu hkrati s pismeno naročilnico na vpogled po veljavnih predpisih izdano dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti.
Ti prodajalci so dolžni za vsako tako prodajo izstaviti fakturo in kopije fakture pošiljati za promet v preteklem mesecu do 10. dne v mesecu občinski skupščini, ki je izdala samostojneniu gostincu dovoljenje, skupaj s seznamom faktur o prodanih proizvodih iz te tar. št., v katerih mora biti navedeno osebno ime kupca samostojnega gostinca, št. fakture in vrednost proizvodov, prodanih, po posameznih fakturah. Ta določba velja tudi za individualne obrtnike — proizvajalce teh pijač, če prodajajo te pijače samostojnim gostincem.
Tar. št. 4
Od alkohola (etanola):	1,00 din
Opomba:
Davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola.
Tar. št. 5
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov	20 V#.
B.	OBRTNE STORITVE Tar. št. 6
Občinski prometni davek od 'plačil za storitve, od plačil za obrtne in komunalne storitve zasebnega sektorja:
razen žag za rezanje lesa	5%.
žage za rezanje lesa '	10 "/o.
Opomba:
1.	občinski prometni davek od plačil za storitve ne plačujejo krojači, šivilje, kovači (razen od izdelave novih vozov), kolarji, brivci, frizerji, čevljarji, peki, mlinarji, urarji, obrtniki, ki se bavijo s popravili televizorjev in radioaparatov, obrtniki, ki se ukvarjajo s kemičnim čiščenjem, obrtniki, ki se ukvarjajo s krpanjem in pranjem oblek, vrtnarji in cvetličarji, za lastne vrtnarske in cvetličarske pridelke.
Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan.
Občinski davek o obrtnih storitvah na žagah za rezanje lesa plačujejo tudi žage družbenega sektorja od cene storitev, kadar vršijo razrez za občane in civilno pravne osebe.
C.	DRUGE STORITVE
Tar. št. 7
Od vstopnic:
za vse ostale prireditve razen za kinematografske 10 »/o.
Opomba:
1.	Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tar. št.
2.	Davek od vstopnic za prireditve te tar. št. je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje najpozneje 5 dni pred prireditvijo.
3.	Prometni davek po tej tar. št. se ne plača za kulturno-umetniške in telesnovzgojne (športne in telovadne nastope) prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače.
V primeru spora glede značaja kulturnoumetniške, telesnovzgojne ali druge prireditve, odloča za ustrezno področje pristojni svet občine.
Tar. št. 8'
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vlogo za javne stave, razen z^i igre na srečo in vlogo za javne stave, ki jih prireja jugoslovanska loterija, se plača davek po štopnji: 10°/o.
Opomba:
1.	Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo.
2.	Prireditelj " mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja.
3.	Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se naredi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 5 dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo.
Tar. št. 9
Občinski prometni davek od plačil za reklame: '10°/o.
Opomba:
Davčna osnova je plačilo za.objavljeno oziroma prikazano reklamo. Davčni zavezanec je organizacija, ki je prejela plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo. Prometni davek od reklam ne plača organizacija, katere dohodek od reklame je namenjen za humanitarne, socialne, kulturne in športne namene.
Tar. št. 10
Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili in plovnimi objekti: 15°/«.
Opomba:	’»
1.	Davek po tej tar. št. se plačuje tudi od plaši' za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom.
2.	Avtoprevozniki plačujejo prometni davek od storitev le v primeru, kadar opravljajo storitve občanom in civilnim pravnim osebam.
Tar. št. 11
Na zakupnine in podzakupnine od poslovnih'zgradb in poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za gospodinj' ske dejavnosti: 10°/o.
Opomba:
1.	Davčni zavezanec je vsak zakupodajalec, razen občanov in zasebnih pravnih oseb, ki na tej podlagi dobi plačilo.
2.	Davčna osnova je skupno plačilo v denarju ali naravi ali vrednosti nasprotnih storitev.
3.	Davek po tej tar. št. ne plačujejo organizacije združenega dela, ki jim je dajanje nepremičnin v zakup ali podzakup osnovna dejavnost.
688.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi II., III., IV. in V. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Urad-dni list SRS, št. 6-28/73, 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72) in 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/69 in Uradni list SRS. št. 16/72) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. julija 1973 sprejela
ODLOK
o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine
1.	člen
Cene proizvodov in storitev, ki so po 9. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72) v pristojnosti občin, se oblikujejo na način in po postopku, ki ju določa ta odlok.
2.	člen
Maksimirajo se cene za naslednja živila v prometu ha drobno:	4
—	za pasterizirano konzumno mleko,
—	za osnovne vrste kruha (belega iz moke tipa 400, polbelega iz moke tipa 600, polčrnega iz moke tipa 800, črnega iz moke tipa 1000 in mešanega pšeničnega z dodatkom 30% ržene moke.
Občinska skupščina pri določanju cen upošteva fgotovitve, ki jih Zavod SRS za cene sporoča občinski Skupščini glede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za določanje najvišje ravni čen.
Cene za proizvode iz prvega odstavka te točke, ki s° veljale na dan uveljavitve tega odloka, ni mogoče zvišati, dokler občinska skupščina na predlog zainte-tasiranih organizacij ne določi noye najvišje ravni cen. V
V primeru, da je za nivo cen iz prvega odstavka tega člena sklenjen družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum na ravnj republike ali zveze, daje 113 tak dogovor ali sporazum soglasje občinski organ, Pristojen za cene.
3.	člen
Za naslednje storitve se lahko cene spremenijo le s soglasjem občinske skupščine:
!
—	komunalne storitve
—	za dimnikarske storitve
—	za stanarine in najemnine za poslovne prostore
—	za storitve socialnih zavodov.
Pri dajanju soglasja k cenam storitev iz 1. odstavka te točke upošteva občinska skupščina tudi skupno dogovorjene osnove in merila za oblikovanje cen stanarin v smisju 10. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, 50-379/72),
4.	člen
Za naslednje proizvode v prodaji na drobno in za storitve se cene lahko spremenijo le s soglasjem občinskega organa za cene:	•
—	sve-'- telečje meso, meso mladih pitanih goved, goveje meso, svinjsko meso in meso piščancev brojler-jev ter drobovine,
—	za priključevanje na električno, PTT, vodovodno ali kanalizacijsko omrežje.
< Pri dajanju soglasja k cenam svežega mesa, upošteva organ, ki je pristojen za cene:'
—	ugotovitve zavoda SRS za cene, ki jih le-ta sporoča občinski skupščini glede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za določanje ravni cen.
—	enotni, razsek in ostala merila in kriterije, ki jih Zavod SRS za cene sporoča občinskim skupščinam,
-- določila eventualnega samoupravnega sporazuma ali družbenega dogovora, sklenjenega na ravni republike,
—	ostala merila in dogovore na ravni republike.
5.	člen
Občinski organ, pristojen -za cene, odredi najvišji odstotek marže za naslednja živila v prodaji na drobno:
—	za mlečne izdelke,
—	za mesne izdelke,
—	za mesne in ribje konzerve,
—	za testenine,
—	za riž.
Marža iz prvega odstavka tega člena pomeni skupen znesek, iz katerega krijejo svoje trgovske stroške organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom na drobno. Marža se' sme zaračunati na nabavno ceno izdelkov. Z nabavno ceno izdelka je po tem odloku mišljena čista fakturna cena, povečana za odvisne stroške. Z odvisnimi stroški so mišljeni, stroški za nakladanje in razkladanje, stroški s transportom od nakladališča dobavitelja do razkladišča kupca, stroški z zavarovanjem blaga ter pakirni in transportni Stroški (zimsko pakiranje, vrnitev embalaže, itd).
Če trgovska delovna organizacija prodaja proizvode po cenah, ki jih določa proizvajalec, krije trgovske stroške iz pogodbenih rabatov.
Pri odrejanju najvišjega odstotka marže mora organ, pristojen za cene, upoštevati tudi merila in kriterije, ki jih občinskim skupščinam posreduje .Zavod SRS za cene.
6.	člen
Soglasje k predloženim stopnjam marž v prodaji na drobno v primerih, ko gre za novo ustanovljeno
podjetje ali prodajalno ali za razširitev poslovnega predmeta, daje organ, pristojen za cene.
Pri dajanju soglasja mora organ, pristojen za cene, upoštevati stopnje marž, ki jih za enake ali podobne proizvode zaračunajo sorodne delovne organizacije.
7.	člen
Svet za gospodarstvo občinske skupščine odloči, za katere proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine, morajo organizacje združenega dela in zasebniki poslati občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za cene, obvestilo o cenah (cenik), da jih evidentira.
8.	člen	s
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:
1.	Odlok o zadržanju cen za nekatera živila in storitve na ravni 26. novembra 1971 (Uradni list SRS, št. 1-19/72),
2.	Odlok o najvišjih maloprodajnih cenah določenih prehrambenih proizvodov in najvišjih odstotkih marž za prehrambene proizvode (Uradni list SRS, št. 22-682/72),
3.	Odlok o najvišjih maloprodajnih cenah za kruh v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 4-181/72).
9.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-34/73-1
Mozirje, dne 9. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r.
689.
Po 10. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72), 5. členu zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72), 3. točki odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73), 10. in 16. točki dogovora o izvajanju politike cen v letu 1973 (Uradni list SFRJ, št. 28-388/73) in 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/69 in Uradni list SRS, št. 16/72) je skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. julija 1973 sprejela
ODLOK
o 'najvišjih stanarinah 1 2
1.	člen
V izvajanju ukrepov neposredne družbene kontrole cen se predpisujejo kot naj višje stanarine, ki jih plačujejo imetniki stanovanjske pravice v občini od 1. julija 1973 dalje kot polne stanarine, določene v veljavnih stanovanjskih pogodbah.
2.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha linearno subvencioniranje stanarin, ki je bilo v veljavi od 1. januarja 1969 dalje.
Diferencirano subvencioniranje stanarin od 1. julija 1973 dalje se predpiše s posebnim odlokom.
3.	člen
Odlok skupščine občine Mozirje o ravni stanarin na območju občine Mozirje za leto 1976 (Uradni vestnik Celje, št. 4/70) preneha veljati z dnem veljavnosti tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1973 dalje.
St. 010-33/73-1/1
Mozirje, dne 9. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Mozirje Jože Deberšek l. r.
690.
Na podlagi 128. člena statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/69 in Uradni list SRS, št. 16/72) je skupščina občine Mozirje na seji občinsktega zbora in zbora dejovnih skupnosti dne 9-julija 1973 sprejela
ODLOK
q stalnih sredstvih občine Mozirje za financiranje dejavnosti občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Mozirje
1.	člen
Občina Mozirje prispeva za financiranje dejavnosti občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Mozirje stalna sredstva.
2.	čleh
Sredstva iz prejšnjega člena izloča občina Mozirje vsako leto iz svojih dohodkov in sicer po stopnji 0,08 "Z'1 od družbenega proizvoda, ki je bil dosežen pred dvem* letoma od leta, v katerem se sredstva izločajo. 1
Podlaga za izračun teh sredstev je družbeni Pr°' izvod, ki ga na podlagi organizacijskega principa ug°' tovi oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Mozirje.
3.	člen
Za izvrševanje tega odloka skrbi oddelek za S° spodarstvo in finance skupščine občine Mozirje.
. 4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad nem listu SRS.
St. 010-17/73-1/1	r
Mozirje, dne 9. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek 1. r.
691.
Skupščina občine Mozirje je po 26., 29. in 62. členu zakona o izobraževalnih skupnostih ter financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16-115/67 in 5-18/68) in 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/69 ter Uradni list SRS; št. 16/72 na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. julija 1973 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi višine občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka, ki je dohodek temeljne izobraževalne skupnosti občine Mozirje v letu 1973
1.	člen
Spremeni se 3. točka 1. člena odloka o določitvi višine občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka, ki je dohodek temeljne izobraževalne skupnosti občine Mozirje, v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 12-249/73) in se glasi:
3.	21%> od vplačanega občinskega davka iz kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje.
St. 010-31/73
Mozirje, dne 9. julija 1973. *
Predsednik
skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek L r.
692.
Po 94. členu ustave Socialistične republike Slovenije in 116. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/69 in Uradni list SRS, št.* i6/72) je skupščina občine Mozirje na seji občinskega 2bora in zbora delovnih skupnosti dne 9. julija 1973 Prejela
ODLOK
0 spremembi in dopolnitvi statuta občine Mozirje 1
1.	člen
Spremeni se 9. člen odlčka o spremembah in dopol-itvah statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. ®^2) tako, da se glasi:
»Občinski upravni organi so:
—	oddelek za občo upravo in družbene službe,
—	oddelek za notranje zadeve	J
—	oddelek za gospodarstvo in finance,	,
—	oddelek za narodno obrambo,
—	davčna uprava,
—	geodetska uprava.«
2.	člen
Spremeni se 10. člen tako, da se glasi:
»Oddelek za občo upravo in družbene službe opravlja zadeve s področja šolstva, prosvete, kulture in telesne vzgoje, zdravstva in socialnega varstva, varstva družine, invalidske zadeve in zadeve borcev NOV, pisarniške zadeve za občinske upravne organe in vse druge zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov.
Oddelek za notranje zadeve opravlja zadeve s področja javnega reda in miru v občini, zadeve s področja matične službe in urejanje državljanstva, zadeve v zvezi z izdajo dovoljenja za posest in nošenje orožja ter nabavo razstreliva, zadeve s področja prijavno odjavne službe, zadeve v zvezi s prireditvami in delovanjem društev, zadeve premeta in požarne varnosti, zadeve v zvezi z izdajo potnih listov, maloobmejnih dovolilnic in osebnih izkaznic ter vodi postopek glede najdenih predmetov.
Oddelek za gospodarstvo in finance opravlja zadeve s področja gospodarstva, zlasti industrije, rudarstva, gradbeništva, obrti, blagovnega prometa, cen, stanovanjskih zadev, gostinstva, turizma, prometa in zvez, kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva, lova in ribolova, komunalnih zadev, vodnega gospodarstva, zadeve s področja investicij, gradbenih zadev in urbanizma, socialnega zavarovanja, delovnih razmerij, statistike in dokumentacije, zadeve s področja splošnih finančnih zadev, proračunske in knjigovodske zadeve za občinsko skupščino, zadeve v zvezi s finančnim poslovanjem skladov, premoženjsko pravne zadeve in evidenco
družbenega premoženja.
* 1
Oddelek za narodno obrambo opravlja vse upravne in strokovne zadeve s področja narodne obrambe, obrambne vzgoje prebivalstva in civilne zaščite, ter pripravlja poročila s svojega delovnega področja za skupščino občine in njene organe, zlasti za svet za narodno obrambo.
Davčna uprava opravlja vse upravne in strokovne zadeve s področja odmere in izterjatve davkov in drugih družbenih obveznosti občanov, ki so finančne narave, zbira podatke in vodi evidenco o dohodkih občine iz posameznih vrst davkov, sestavlja predračune in zaključne račune od dohodkov davkov, opravlja davčno inšpekcijo in druge zadeve, za katere tako določi zakon.
Geodetska uprava opravlja upravne in strokovne zadeve geodetske službe, za katere je tako določeno z zakonom in drugimi predpisi, zlasti zadeve vzdrževanja in evidence katastra zemljišč in podzemnih komunalnih naprav, zadeve s področja katastrske klasifikacije, in bonifikacije zemljišč ter zbira in izdeluje dokumentacijo za potrebe komunalnega gospodarstva, urbanizma in drugih družbenih služb, delovnih organizacij in občanov.«
3.	člen
Ta odlpk začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	.	.
St. 010-23/73-1/1
Mozirje, dne 9. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek 1. r.
693.
Na podlagi 7. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 25/73) in V. ter V a: točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73 in*21/73) izdaja švet za gospodarstvo skupščine občine Mozirje
ODREDBO
o obveznem pošiljanju cenikov v evidenco »
1.	člen
Organizacija združenega dela in zasebniki so dolžni pošiljati občinskemu organu, pristojnemu za cene, obvestila o spremembah cen (cenike), da jih evidentira, za naslednje proizvode in storitve:
—	za pekarske izdelke, razen za osnovne vrste kruha, navedene v prvem odstavku 2. člena odloka 'o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine,
—	za gostinske storitve (tudi obrati družbene prehrane),
—	za obrtniške storitve (razen dimnikarskih storitev),
—	za transportne storitve zasebnikov.
2.	člen
Prodaja po cenah iz cenika, poslanega v evidenco, praviloma, ni dovoljena pred pretekom 30 dni od dneva, ko je bil cenik poslan ali osebno predložen v evidenco.
Upravni organ, pristojen za cene, lahko izjemoma na obrazloženo in upravičeno zahtevo organizacije združenega dela ali zasebnika skrajša rok iz prvega odstavka tega člena.
3.	člen
Cenik mora obsegati najmanj tele podatke:
1.	firmo in sedež prijavitelja •	2. naziv proizvoda oziroma storitve
3.	mersko enoto
4.	sedanjo in s cenikom predvideno novo prodajno ceno za proizvod oziroma storitev.
Organ, pristojen za cene, lahko zahteva tudi druge podatke.
Ceniki, ki ne vsebujejo vseh zahtevanih podatkov, se štejejo, kot da sploh niso bili vloženi.
4.	člen
Vsakokratne cene (cenike) obrtnih storitev in iz-
delkov morajo imeti organizacije združenega dela in
obrtne delavnice samostojnih obrtnikov izobešene na vidnem mestu v prostorih, kjer sprejemajo naročila strank.
Za storitve, ki jih ni mogoče oceniti po merskih enotah, morajo te organizacije in samostojni obrtniki,
kakor tudi zasebniki, ki opravljajo transportne sto-
ritve, na vsakokratno željo stranki predložiti splošne pogoje, na osnovi katerih opravljajo svoje storitve.
* 5. člen
#
Pri evidentiranju cenikov je organ, pristojen za cene, dolžan upoštevati določila dogovora o izvajanju politike cen in tudi druge sklepe in priporočila organov družbeno-političnih skupnosti.
6.	člen
Ta odredba prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Mozirje, dne 9. julija 1973.
Predsednik
Predsednik	sveta za gospodarstvo
skupščine občine Mozirje skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek 1. r.	Franc Šarb 1. r.
694.
Skupščina občine Mozirje je po 92. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/69 in Uradni list SRS, št. 16/72) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. julija 1973 sprejela
SKLEP
o obravnavi finančnega	načrta	sklada	za	otroško
varstvo za leto 1973
1.	člen
Finančni načrt sklada za otroško varstvo za leto 1973, ki ga je obravnavala skupščina občine, izkazuje:
■	din
—	dohodke	890.299
—	izdatke	690.299
2.	člen
Skupščina občine	k	finančnemu	načrtu nima,
pripomb.	v*
3.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-48/73-1
Mozirje, dne 9. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek 1. r.
695.
Skupščina občine Mozirje je po 54. členu zakon3 o izobraževalnih skupnostih in-financiranju vzgoje i0 izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni Ist SRS, št- 4 * * * 8 *' 52/69) na 'seji občinskega zbora in zbora delovni skupnosti dne 9. julija 1973 sprejela
SKLEP
o obravnavi finančnega načrta temeljne izobraževalne skupnosti Mozirje za leto 1973
1.	člen
Finančni načrt temeljne izobraževalne skupnosti za leto 1973, ki ga je obravnavala skupščina občine, izkazuje:
din
—	dohodke	7,275.859
—	izdatke	7,275.859
•	'	2. člen
Skupščina občine k finančnemu načrtu nima pripomb.
3.	člen
6.	Sklad za komunalno dejavnost:
dohodki	363.825,00
izdatki	363.825,00
7.	Sklad za uporabo mestnih zemljišč:
dohodki	652.200,00
izdatki	652.200,00
8.	Sklad za komunalno urejanje stavb.
zemljišč;
dohodki	2,318.736,00
izdatki	2,318.736,00
9.	Sklad za financiranje teritorialne ob-
rambe in civilne zaščite: dohodki	598.658,30
izdatki	598.658,30
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 400-48/73-1
Mozirje, dne 9^ julija 1973.
V
Predsednik
skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 73-1/1
Mozirje, dne 9. julija 1973.	^
Predsednik
skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek 1. r.
696.
Skupščina občine Mozirje je po 76. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 36/64, 40/67 in 43/67) in 92. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 -in 17/69 in Uradni list SRS, št. 16/72 na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. 'julija 1973 sprejela
SKLEP
o soglasju k finančnim načrtom skladov občine Mozirje za leto 1973
697.
Skupščina občine Mozirje je po 54. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. julija 1973 sprejela
SKLEP
o obravnavi zaključnega računa temeljne izobraževalne skupnosti Mozirje za leto 1972
X
1
Skupščina občine Mozirje daje soglasje k finanč-	Zaključni račun temeljne izobraževalne skupnosti
nim načrtom skladov občine Mozirje za leto 1973 in Mozirje za leto 1972 izkazuje: sicer:	“V.	din
1. Sklad za kmetijstvo:	din	— dohodke	6,735.938
dohodki	95.100,00	— 'zdatke	6,467.431
izdatki	95.100,00	— presežek dohodkov	268.507
2. Sklad za financiranje šolanja:			
dohodki	365.272,50	2	
izdatki 3. Sklad za nakup in prodajo kmet. zemljišč:	365.272,50	Presežek dohodkov nad izdatki v dinarjev se prenese v finančni načrt	znesku 268.507,00 za leto 1973.
dohodki	108.859,00		
izdatki	108.859,00	3	
4. Sklad za požarno varnost:		Zaključni račun sklada za neposredno otroško	
dohodki	90.975,11	varstvo za leto 1972 izkazuje:	
izdatki	90.975,11		din
5. Sklad za ceste:		— dohodke	944.192
dohodki	973.992,15	.	— izdatke	726.982
izdatki	973.992,15	— presežek dohodkov	217.210
4
Presežek dohodkov nad izdatki v znesku 217.210,00 dinarjev se prenese v finančni načrt za leto 1973.
5
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-30/73
Mozirje, dne 9. julija 1973.
Predsednik
• skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA •	698.
Na podlagi 6. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) in 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. junija 1973 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o kategorizaciji cest IV. reda v občini Vrhnika
1. člen
V seznam odloka o kategorizaciji cest IV. reda v občini Vrhnika (Glasnik št 33/65, Uradni list SRS, št. 10/67, 27/67, 8/69, 43/70 in 51/71) se za zaporedno številko »75« dodasta novi številki, ki se glasita:
»76 krožna cesta, ki se odcepi od ceste I. reda pri gostilni »Dragomer«, mimo transformatorja in bivših hlevov KZ, do ceste I. reda 1.450 m
»77« krožna cesta, ki se odcepi od ceste I. reda pri trgovini »Mercator«, skozi naselje Log-Mole, do ceste I. reda 1.000 m
699.
Na podlagi drugega odstavka 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) 14. člena statuta krajevne skupnosti Vrhnika in sklepa zbora volil-cev.z dne 8. junija 1973 je krajevna skupnost Vrhnika dne 29. junija 1973 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja cest v mestu Vrhnika (Ob potpku — del in Dobovičnikove ceste)
1. člen
Za območje dela krajevne skupnosti Vrhnika — za ceste Ob potoku in Dobovičnikovo cesto se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje.
—	asfaltiranje cest v mestu Vrhnika, Ob potoku in Dobovičnikova cesta v višini 50 "/o od vrednosti 240.000 din, kar znaša 120.000 din na naslednjih odsekih:
—	cesta Ob potoku: od Idrijske ceste, tj. od Reven Pavle, Idrijska cesta 4 do Dobovičnikove ceste in od Idrijske ceste. tj. od Ficko Hermana, Ob potoku do Dobovičnikove ceste;
— Dobovičnikova cesta od mostu đa'V
3.	člen
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in stanujejo ob navedenih cestah ali delih cest ter občani, ki so začeli zidati stanovanjske stavbe ob teh cestah, skratka občani, ki imajo dovoze s teh cest do svoje stavbe.
3.	člen
Referendum bo 26. avgusta 1973 od 7. ure do 19-ure na glasovalnem mestu, ki ga določi volilna -ko' misija.
4.	člen
. Na referendumu glasujejo volivci neposredno ib tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje be' sedilo:
2. člen
Krajevna skupnost Vrhnika
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1973 dalje.
GLASOVNICA Referendum, dne 26. 8. 1973
St. 3/1-010-08/65-72 Vrhnika, dne 8. junija 1973.
Predsednik
skupščne občine Vrhnika
Marjan Krmavner inž. 1. r.
o uvedbi samoprispevka v denarju za sofinancirani6 asfaltiranja dela cest Ob potoku in Dobovičnikov6 ceste v mestu Vrhnika, ki je bil obravnavan in spre' jet na zboru volivcev, dne 8. junija 1973, za dobo mesecev t. j. od 26. 8. 1973 do 26. 2. 1974.
ZA
Glasujem
PROTI
Volivec izpolni glasovnico tako, da obkroži ’ če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedilo . TI« pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne st n j a.
5.	člen
Samoprispevek bi bil predpisan za čas od 26. 8. 1973 do 26. 2. 1974 v skupnem znesku 1.200 din in bi ga plačevali v šestih enakih obrokih po 200 din naslednji zavezanci:
—	lastniki stanovanjskih hiš in stanovanj;
—	novograditelji stanovanjskih hiš in
—	samostojni obrtniki, ki imajo obrtne delavnice ob teh cestah.
Samoprispevka so oproščeni do 50 %> predvidenega samoprispevka lastniki stanovanjskih stavb ali stanovanj, kolikor so njihovi osebni dohodki (iz delovnega razmerja oz. nadomestil, pokojnin, samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti in osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti) manjši od 500 din.
6.	člen
Za postopek ob referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin.
Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi'komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje lerajevna skupnost Vrhnika.
7.	člen
Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme krajevna skupnost Vrhnika.
Sredstva, zbrana s samoprispevkom so namenska in se bodo uporabila za sofinanciranje asfaltiranja cest Ob potoku in Dobovičnikove ceste.
8.	člen
Finančna sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Vrhnika.
9.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS in se razglasi na krajevno običajen način.
St. 72/1-73
Vrhnika, dne 5. julija 1973.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Vfhnika
Andrej Grampovčan 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ZAI.EC
700.	' .
Skupščina občine Žalec je na podlagi de. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67 in 27/72) ter 115. člena statuta občine Žalec Uradni vestnik Celje, št 17/68 in 24/69) na seji občin-skega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. julija 1973 sprejela
ODLOK
0 časni splošni prepovedi graditve, prometa z zemljišči in spremembe kulture zemljišč na določenih območjih
1.	člen
S	tem odlokom se določa splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved gradnje in spremembe kulture zemljišč (v nadaljnjem besedilu: splošna prepoved) na območjih, za katera se predvideva izdelava zazidalnega načrta ali uvedba razlastitve zemljišč za potrebe stanovanjske in komunalne graditve.
2.	člen
Določbe 1. člena tega odloka veljajo za naslednja zemljišča na območju občine Žalec:
—	zemljišča, za katera se predvideva izdelava zazidalnega načrta v Levcu in soseski Podvin Žalec;
—	zemljišča znotraj zazidalnih načrtov soseske V. Žalec, »Breg« Polzela, Dolenja vas — Prebold in zahodni del »Vrt« Petrovče;
I
—	zemljišča, za katera se predvideva izdelava zazidalnega načrta in sicer za: Vransko, Petrovče, Arjo vas, Dobrišo vas, Braslovče in Rakovlje;
—	zemljišča znotraj urbanističnega načrta v Žalcu in Šempetru v Savinjski dolini, ki so predvidena kot industrijski rezervati.
3.	člen •
Splošna prepoved velja za čas, dokler ne postane odločba o razlastitvi pravnomočna, vendar nejdalj kot tri leta od'uveljavitve tega odloka.
4.	člen
Meja posameznega območja, za katerega velja splošna prepoved, je razvidna iz kopije katastrskega načrta v merilu 1 :2880 (grafični prikaz), ki je sestavni del tega odloka in je stalno na vpogled pri upravnem organu, pristojnem za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine.
5.	člen’
Izjemoma se sme na območju, za katerega velja splošna prepoved, izvajati:
1.	parcelacija
—	pri razdelitvi skupnega premoženja;
—	dedovanju;
•— pri prenosu s pravnim poslom po 3. točki 18. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem.
2.	graditev
—	stanovanjskih, komunalnih in drugih objektov, za katere je že izdano lokacijsko ali gradbeno dovoljenje;
—	pomožnih objektov;
—	prezidavanje in obnavljanje obstoječih gradbenih objektov, ki po urbanističnih dokumentih niso predvideni za rušenje;
—	objektov, ki so v skladu .z urbanističnim ali zazidalnim načrtom.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistični inšpektor skupščine občine.
7.	člen
Z dnem ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o osnovah za izdelavo drbanistične dokumentacije v občini Žalec, ter o splošni prepovedi gradnje in prepovedi parcelacije zemljišč na območjih, za katera se predvideva izdelava zazidalnega načrta (Uradni vestnik Celje, št. 22/68).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-4/73-6
Žalec, dne 26. junija 1973.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
.	701. ’
Skupščina občine Žalec je na podlagi 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27/72) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na ' seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. junija 1973 sprejela
ODLOK
o pomožnih objektih in merilih za določitev zemljiiča, namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta
1.	člen
S tem odlokom se določajo objekti, ki se na območjih, katera se po urbanističnem ali po zazidalnem načrtu namenjeni za graditev štejejo za pomožne objekte. Ta odlok določa tudi merila za določitev zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta.
2.	člen
Za pomožne objekte se štejejo tile objekti:
—	gradbeni objekti, ki se ne uporabljajo v prometne namene in so na območjih, ki so po sprejeti urbanistični dokumentaciji predvideni za porušitev;
—	gradbeni objekti, za katere je pristojni upravni
organ izdal ustrezen akt do 50 m! koristne površine (provizoriji, garaže, barake in lope);	»
—	kmetijski gospodarski objekti na območjih, ki se urejajo z zazidalnim načrtom;
—	nepokrita skladišča, remize, sejmišča ter objekti na njih;
—	drvarnice, čebelnjaki, lesene ute, kleti, lope, kozolci, manjši hlevi, zidanice in podobni objekti izven funkcionalnega prostora že zgrajenega objekta;
—	hmelj ske žičnice, lope za hmelj ske obiralne stroje.
3.	člen
Funkcionalno zemljišče se ne določa pomožnim objektom.	»
4.	člen
Na območjih, za katera so izdelani zazidalni načrti, se funkcionalno zemljišče določa v! skladu z načrtom parcelacije zemljišč, ki je sestavni del zazidalnega načrta.
5.	člen
Zgrajenim objektom na območju, za katerega ni izdelan zazidalni načrt in ni predvidena izdelava takega načrta, se določi zemljišče namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta po naslednjih merilih:
—	namenske uporabe zemljišča, ki jo določajo elementi sprejetega urbanističnega programa, urbanističnega načrta in urbanističnega reda;
—	namenske uporabe obstoječega objekta;
—- namembnosti potrebe po dopolnitvah objektov;
—	normalne uporabe prostora;
—	konfiguracije terena in lastnosti tal;
—	omejitve uporabe zemljišč, ki jo določajo posebni predpisi;
r- omejitve uporabe zemljišč, zaradi prometne ureditve;
,	— obstoječega in bodočega stanja komunalnih na-
prav.
Dokumentacijo na podlagi meril iz prejšnjega odstavka izdela strokovna organizacija, pooblaščena za izdelovanje lokacijskih dokumentacij, v smislu določil zakona o urbanističnem planiranju.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS,
St. 464-3/73
Žalec, dne 26. junija 1973.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
702.
Skupščina občine Žalec je na podlagi drugega od' stavka 2. točke XXXIII. ustavnega amandmaja (Uradni list SRS, št. 51/71) in 115. člena statuta občine £aleC (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občin-
skega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. junija 1973 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec
1.	člen
Z namenom, da se zagotovi zavestno in družbeno usmerjanje stanovanjskega gospodarstva predvsem pa graditve, uporabe in gospodarjenja s stanovanji na osnovi združevanja sredstev, se ustanovi samoupravna stanovanjska skupnost občine Žalec.
Ime skupnosti je:	Samoupravna stanovanjska1
skupnost občine Žalec (v nadaljnjem besedilu: Stanovanjska skupnost).
2.	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba. Za obveznosti odgovarja skupnost z vsemi svojimi sredstvi.
3.	člen
Stanovanjska skupnost ima svoj statut.
Statut stanovanjske skupnosti ureja predvsem tale vprašanja:
—	določa organe upravljanja in njih delovno področje;
—	določa način izločanja in združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo;
—' določa način sprejemanja delovnega in finančnega načrta; zaključnega računa ter poslovnega poročila skupnosti;
—	določa način sprejemanja programa za dajanje družbene pomoči;
—	določa način obveščanja javnosti o delu organov upravljanja in poslovne skupnosti;
—	ureja druga vprašanja, ki imajo pomen za poslovanje skupnosti.
Statut stanovanjske skupnosti sprejme skupščina skupnosti najpozneje dva meseca po ustanovitvi skupnosti, potrdi pa ga skupščina občine.
4.	člen
Organi upravljanja stanovanjske skupnosti so:
—	skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti;
—	izvršilni odbor skupnosti;
—	sveti skupnosti;
—	komisije skupnosti.
Mandatna doba članov organov upravljanja skupnosti traja štiri leta.
5.	člen
Skupščina skupnosti šteje 57 delegatov. Delegate v skupščino skupnosti izvolijo samoupravni organi or-
ganizacij združenega dela oziroma interesnih skupnosti.
Organizacije združenega dela, ki zagotavljajo sredstva skupnosti, izvolijo v skupščino skupnosti 42 delegatov.
Skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada izvoli štiri delegate, stanovanjsko komunalno podjetje Žalec enega, hišni sveti tri in upravni odbor sklada za za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča enega.
Po enega delegata izvolijo še: skupščina občine, občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet, občinska zveza združenj borcev NOB, občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb in društvo upokojencev.
Postopek in način izvolitve članov skupščine skupnosti določi statut skupnosti.
Skupščina skupnosti ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli skupščina skupnosti.
t
6.	člen
Skupščina skupnosti ima zlasti tele pristojnosti:
—	sprejema statut in druge splošne akte skupho-sti;
—	daje osnove za dolgoročni program družbenoekonomskega razvoja v občini za področje stanovanjskega gospodarstva;
—	sprejema srednjeročni program graditve stanovanj in letne etape za realizacijo programa ter skrbi za njegovo izvajanje;
—	skrbi za smotrno in učinkovito graditev stanovanj z uveljavljanjem kompleksne racionalizacije v sistemu graditve stanovanj;
—	sprejerffo srednjeročni program za dajanje
družbene pomoči;	,
—	sprejema letni finančni načrt skupnosti in letno poročilo z zaključnim računom,
—	daje pripombe in predloge ter obravnava letno poročilo o realizaciji programa raziskav s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva;
—	voli predsednika, namestnika predsednika in člane izvršilnega odbora svetov in komisij;
—	pripravlja zasnove samoupravnega sporazumevanja o določanju naj nižjega odstotka sredstev za gradnjo stanovanj in družbenega dogovora o združevanju in vezavi dela teh sredstev;
—	usklajuje in usmerja delo vseh subjektov, ki pripravljajo urbanistično dokumentacijo za nova zazidalna območja, programirajo in financirajo komunalno urejanje, odkupujejo, pripravljajo in opremljajo gradbena zemljišča, izdelujejo investicijsko tehnično dokumentacijo, gradijo in upravljajo družbena stanovanja;
—	v skladu s programom gradnje stanovanj daje skupščini občine predloge za kompleksno razlastitev in izbiro območij, na katerih naj se uveljavi prednostna pravica nakupa zemljišča;
—	pripravlja zasnove za politiko stanarin in daje skupščini občine predlog za določitev ravni stanarin;
—	usklajuje pobude krajevnih4 skupnosti za gradnjo objektov, prostorov in skupnih površin, ki so na območju krajevne skupnosti potrebne za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov;
—	s hišnimi sveti in krajevnimi skupnostmi oblikuje načela za smotrno uporabo stanovanj ter varstva okolja;
— ustanavlja temeljne organizacije združenega dela za uresničevanje svojih nalog in s sredstvi sodeluje pri širjenju določenih dejavnosti za uresničevanje svojega programa;
—	sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri načrtovanju in zadovoljevanju skupnih potreb družbenega standarda;
—	organizira informativno službo za stanovanjske interesente;
—	organizira izobraževanje delavcev s področja stanovanjskega gospodarstva;-
—	opravlja druge naloge, ki so določene z obstoječimi predpisi, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori.
7.	člen
Sredstva samoupravne stanovanjske skupnosti so:
—	obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki je določen na osnovi družbenega dogovora oziroma z odlokom skupščine občine;
—	izločena in vezana sredstva, katerih višina se določa z družbenimi dogovori oziroma z odlokom;
—	neuporabljena sredstva, zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOV ter anuitete iz posojil, odobrenih iz sredstev tega prispevka;
—	neporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin;
—»namenska sredstva, ki jih prispeva občina;
—	sredstva, ki jih v sklad vložijo organizacije, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter bbčani;
—	sredstva, ki jih za razširjeno reprodukcijo vežejo v banki organizacije združenega dela;
—	krediti poslovnih bank;
—	sredstva, ki so namenjena za razširjeno reprodukcijo na področju stanovanjsko komunalnega gospodarstva ;
—	anuitete posojil, ki jih je prejel investitor za gradnjo družbenih stanovanj za potrebe solidarnostnega stanovanjskega sklada
8.	člen
Sredstva samoupravne stanovanjske skupnosti se uporabljajo:
—	za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini za določene občane (družbeni dogovor in odlok);
—	za delno nadomestitev stanarin nosilcem stanovanjske pravice (odlok o delni nadomestitvi stanarin);
—	za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja (pravilnik);
—	za dajanje kreditov varčevalcem za stanovanjsko graditev (individualno oziroma nakup etažnih stanovanj, pravilnik);
—	za gradnjo stanovanj za potrebe organizacij združenega dela na osnovi vezanih sredstev in danih kreditov poslovne banke (družbeni dogovor);
—	za raziskovalno delo v komunalno-stanovanj-skem gospodarstvu;
—	za pridobivanje in komunalno opremlanje zemljišč;
—	za izdelavo zazidalnih načrtov in investicijsko tehnično dokumentacijo.
9.	člen
Obseg posamezne oblike družbene pomoči in drugih finančnih aranžmajev določi skupnost s srednjeročnim programom in vsakoletnim finančnim načrtom. Finančni načrt sprejema skupščina skupnosti za vsako poslovno leto, srednjeročni program pa za daljšo obdobje v skladu s srednjeročnim programom razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini.
Vsakoletni finančni načrt, in srednjeročni program ' se pošlje v razpravo organizacijam združenega dela,
10.	člen
Zaključni račun in letno poročilo skupnosti sprejme skupščina stanovanjske skupnosti.
Zaključni račun in letno poročilo skupnosti predloži izvršilni odbor skupnosti vsem, ki v sklad vplačujejo sredstva za družbeno pomoč in usmerjeno grad-' njo ter rezultate poslovanja javno razglasi.
11.	člen
Skupnost ima lahko svoje strokovne službe ža opravljanje administrativnih, finančnih ter upravnih in strokovno-tehničnih opravil.
Delovna skupnost strokovnih služb ima .pravice in obveznosti temeljne organizacije združenesa dela.
12.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta skupnosti je predsednik izvršilnega odbora skupnosti oziroma oseba, ki jo za to pooblasti izvršilni odbor.
13.	člen
Prve volitve v skupščino samoupravne stanovanj" ske skupnosti v občini Žalec razpiše skupščina občine-
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 025-2/73-6
Žalec, dne 26. junija 1973.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
703.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 13. člena odloka o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. junija 1973 sprejela
SKLEP
o razpisu volitev v skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec
I
Organizacije združenega dela, ki zagotavljajo sredstva skupnosti, izvolijo 42, delegatov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec.
Skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada izvoli štiri delegate in hišni sveti tri delegate.
Po enega delegata skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec izvolijo:
—	upravni odbor sklada za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča,
—	skupščina občine,
—	občinska konferenca SZDL,
—	občinski sindikalni svet,
—	občinska zveza združenj borcev NOV,
—	občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb in
—	društvo upokojencev..
II
Za občane, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, izvoli delegata v skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti strokovni odbor gospodarske zbornice SRS v Ce-'ju.
III
Pristojni organi organizacij združenega dela in drugih organizacij izvolijo delegate v skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti do 31. julija 1973.
IV
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem li-stu SRS.
St. 025-1/73-6
Žalec, dne 26. junija 1973.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
704.
Skupščina občine Žalec je na podlagi četrtega od-lavka 21. člena zakona o programiranju in financi-®hju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72) j člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Ce-št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in zbo-a delovnih skupnosti dne 26. junija 1973 sprejela
ODLOK
o določitvi stanovanjskega standarda
1.	člen
S tem odlokom se določa stanovanjski standard z namenom, da se določijo merila in pogoji, po ka.terih se ugotavlja' pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup nove stanovanjske hiše, obnovo stanovanja ali za rekonstrukcijo obstoječe stanovanjske hiše ali stanovanja, če je gradnja, nakup ali rekonstrukcija hiše ali stanovanja v mejah predpisanega stanovanjskega standarda v občini.
2.	člen
Standard stanovanja opredeljujejo naslednji elementi :
. -r- površina in funkcionalnost stanovanja;
—	opremljenost stanovanja in objekta;
—	notranja in zunanja obdelava konstrukcijskih
elementov objekta;	•
—	urejenost neposredne okolice objekta.
3.	člen
Elementi standarda stanovanja iz drugega člena tega odloka so določeni v »OSNOVNIH ELEMENTIH STANDARDNEGA STANOVANJA«, ki so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Šteje se, da je gradnja, ali rekonstrukcija stanovanjske hiše ali stanovanja v mejah stanovanjskega standarda, če stanovanjska hiša ali stanovanje, ki se gradi, kupuje ali rekonstruira; ne presega elementov standarda, določenih s tem odlokom. ,
5.	člen
Pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup stanovanj v stanovanjskih objektih, kjer so do dneva uveljavitve tega odloka že' bile sklenjene gradbene pogodbe, se določila tega odloka ne uporabljajo.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 302-1/73-6
Žalec, .dne 26. junija 1973.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1; r.
705.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 1. točke odloka o dopolnitvi odloka o oblikovanju cen za proizvode in storitve (Uradni list SFRJ, št. 70/72) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. junija 1973 sprejela
ODLOK
o povišanju stanarin
1.	člen
Z dnem odmrznitve stanarin se vse stanarine na območju občine Žalec povečajo tako, da se nove sta-
narine dvignejo na višino stanarine, določene s skle- uporabljajo stanovanje, ki po površini ne presega njeno stanovanjsko pogodbo.	naslednji normativ:
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1973.
St. 36-7/^3-6
2alec, dne 26. junija 1973.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
706.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 13. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ^(Uradni list SRS, št. 5/72) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. junija 1973 sprejela
število članov gospodinjstva
1
2
3
4
površinski normativ v m' uporabne površine
do 24
do 42
do 57
do 66
in na vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do 10 m8.
Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od 50 let, se lahko ta normativ površine poveča za 30 odstotkov.	,
2.	člen
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če uporablja standardno stanovanje, ki je po veljavnem točkovalnem sistemu ocenjeno do 110 točk.
Nosilec stanovanjske pravice, upravičen do delne nadomestitve stanarine, lahko uporablja stanovanje iznad standarda. Delna nadomestitev stanarine pa se prizna le od vrednosti standardnega stanovanja.
ODLOK
o delni nadomestitvi stanarine 1. člen
Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva
3.	čleij
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen na delno nadomestitev stanarine, če je višina letnega dohodka gospodinjstva glede na število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v naslednji tabeli znosnih izdatkov za stanarine.
Dohodek gospodinjstva letno v din	1	2	3-	A	5	6	7	8
	S	stopnja obremenitve gospodinjstva stanarino (znosna obveznost, Izražena v odstotkih)						
\4 2.999	1,0							
3.000— 5.999	8,0	2,5						
6.000— 8.999	11,5	6,0	3,0					
9.000—11.999	13,7	8,5	5,5	2,2				
12.000—14.999	15,5	10,4	7,1	4,1	2,1	0,5		
'15.000—17.999	16,5	11,4	8,5	5,3	3,4	2,1	1,0	
18.000—20.999 -	17,6	12,5	9,5	6,3	4,5	3,3	2,2	1,0
21.000—23.999	18,5	13,4	10,3	7,3	5,4	4,2	3,1	2,0
24.000—26.999	19,3	14,2	11,0	8,1	6,4	5,0	4,0	2,8
27.000—29.999	20,0	14,8	11,8	9,0	7,1	5,7 •	4,6	3,5
30.000—32.999	20,6	15,6	12,5	9,5	7,7	6,4	5,3	4,1
33.000—35.999	21,3	16,3	13,1	10,2 '	8,4	7,0	5,9	4,8
36.000—38.999	22,0	16,8	13,8	10,8	8,9	7,6	6,5	5,4
39.000—41.999	22,5	17,4	14,4	11,3	9,4	8,1	7,0	5,9
42.000—44.999	23,0	17,9	14,9 '	11,8	9,8	8,6	7,5	6,4
45.000—47.999	23,6	18,4	15,3	12,3	10,3	9,0	8,0	6,8
48.000—50.999	24,0	18,8	15,7	12,7	10,8	9,5	8,4	7,3
51.000—53.999	24,3	19,1	16,1	13,1	11,2	10,0	8,8	7,7
54.000—56.999	24,7	19,6	16,5	13,4	11,6	10,3	9,2	8,1
57.000—59.999	25,0	19,9	• 16,8	13,8	11,9	10,6	9,5	8,4
60.000—62.999		20,2	17,2	14,1	12,2	10,9	9,8	8,7
63.000—65.999		20,5	17,5	14,3	12,6	11,3	10,1	9,0
66.000—68.999		20,9	17,8	14,7	12,9	11,6	10,5	9,4
69.000—71.999		21,2	18,1	15,0	13,1	11,9	10,7	9,6
72.000—74.999	.		21,4	18,4	15,3	13,4	12,2	11,0	9,9
75.000—77.999		21,7	18,7	15,5	13,7	12,4	11,3	10,2
78.000—80.999		22,0	19,0	15,8	13,9	12,7	11,6	10,5
81.000—83.999		22,3	19,2	16,2	14,2	13,0	11,9	10,7
v
Znosna letna stanarina, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati, se izračuna tako, da se letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca te tabele in deli s 100.
4.	člen
Ne glede na določbe 1., 2. in 3. člena tega odloka delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem
stanovanjske pravice v naslednjih primerih:
« •,
—	če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje v podnajem;
—	če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene;
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja;
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hiše.
.	'	5. člen
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevkom, ki ga Vloži pri solidarnostnem stanovanjskem skladu občine Žalec .Zahtevo mora vložiti vsako leto do 31. januarja za tekoče leto oziroma v 30 dneh po preselitvi v drugo stanovanje.
Zahtevku je treba,priložiti:
—	potrdilo o številu članov gospodinjstva;
—	veljavno stanovanjsko pogodbo;
—	zapisnik o ocenitvi stanovanja.
6.	člen
Najmanjši znesek, do katerega se delna nadomestitev stanarine še izplačuje, je 5 din.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-hem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1973.
St. 36-6/73-6
Žalec, dne 26. junija 1973.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
707.
.Skupščina občine- Žalec je na podlagi 1„ 41., 16. in člena zakona o obdavčevanju proizvodov in stori-‘ev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) in 115. lena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 11-210/68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora in 119 seji zbora delovnih skupnosti dne 26. junija 1973 'Prejela
ODLOK
0 spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem prometnem davku
-1. člen
V odloku o posebnem občinskem prometnem davku (Uradni list SRS, št. 55-1220/72) se za 5. členom vstavi nov 5. a člen, ki se glasi:
1 »Posebni občinski davek od plačil za storitve plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah, ki so navedene v tarifi, ki je sestavni del tega odloka«.
2.	člen
Peti odstavek opombe k tarifni številki 6 tarife posebnega občinskega prometnega davka se črta.
3.	člen-
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1973.
St. 42-15/72-4/3
Žalec, dne 26. junija 1973.
t	Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
708.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 65., 66. in 67. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) ter 115. člena statuta' občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. junija 1973 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Žalec za leto 1972
1.	člen
Potrdi se zaključni račun proračuna občine Žalec za leto 1972.
2.	člen
Zaključni račun proračuna občine Žalec za leto 1972 izkazuje dosežene in razporejene dohodke in sicer:
din
—	skupni dohodki po bilanci proračuna	17.812.012,28
—	skupna razporeditev dohodkov po
bilanci proračuna	16.635.908,51
—	neporabljena sredstva
a)	izločena sredstva na poseben
račun, ki presegajo 14 %>	929.496,00
b)	stanje na žiro računu 31/12-1972	246.607,77
3.	člen
Od neporabljenih sredstev po zaključnem računu za leto 1972 se znesek 246.607,77 din prenese kot dohodek v proračun za leto 1973; znesek 929.496 din pa se uporabi za naslednje namene:
din
—	za kompenzacije proizvajalcem kruha 216.898,15
—	za sanacije delovnih organizacij 712.597,85
4.	člen
Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje
din
—	sredstva	r	763.285,35
—	poraba sredstev	6.486,60
—	ostanek sredstev	'	756.798,75
5.	člen
Ostanek sredstev rezervnega sklada v višini 756.798,75 din se prenese kot dohodek rezervnega sklada za 'leto 1973.
6.	člen
Zaključni račun proračuna občine Žalec za leto 1972 je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 400-6/73-8
Žalec, dne 26. junija 1973.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
709.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik, Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. junija 1973 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sveta za obrt
1.	člen
Ustanovi se svet za obrt skupščine občine Žalec.
2.	člen
Svet za obrt obravnava zadeve s področja družbene in zasebne obrti in opravlja druge zadeve, ki so z zakoni in drugimi predpisi dane v njegovo pristojnost.
3.	člen
Svet za obrt ima sedem članov, ki jih izvoli skupščina občine izmed svojih članov in predstavnikov zainteresiranih organov in organizacij. Upravno strokovno delo za svet za obrt in pripravo gradiva za njegove seje opravlja upravni organ, pristojen za zadeve s področja obrti.
'	4. člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-19/73-3/4
Žalec, dne 26. junija 1973.
Predsednik
/ skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
710.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69), 2. člena družbenega dogovora o osnovah za nadomestila odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. junija 1973 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka d povračilu osebnega dohodka in drugih »nadomestil odbornikom, članom svetov in komisij skupščine občine Žalec
•*	1 člen
V	odloku o povračilu osebnega dohodka in drugih nadomestil odbornikom, članom svetov in komisij skupščine občine Žalec (Uradni list SRS. št. 18/72) se 2. člen črta.
2. člen
V	16. členu se pika za stavkom nadomesti s »ter« in doda »(Uradni list SRS. št 42/71)«.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 114-1/72-1/3
Žalec, dne 26 junija 1973.
Predsednik
skupštine občine Žalec Jožko Rozman 1. r.
711.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 115. člena statuta občine Žalec (Uradni' vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) in 2. člena družbenega dogovora o osnovah 28 nadomestila odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. junija 19^ sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o višini nad«' mestila osebnega dohodka in driigih nadomestil pred' sedniku in podpredsedniku skupščine Občine Zalec
Odlok o višini nadomestila osebnčga dohodka '0 drugih nadomestil predsedniku in podpredsednik8 skupščine občine Žalec (Uradni list SRS, št. 18/72) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo besedilo glaSl'
ODLOK
o višini nadomestila osebnega dohodka in drugih nad®' mestil predsedniku in podpredsedniku skupščine občih Žalec
1. člen
S tem odlokom se zagotavlja izvrševanje drui^® nega dogovora o osnovah za nadomestila odbornik0 _ poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarji pri skupščini občine Žalec.
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine se s tem odlokom pooblašča, da v skladu z družbenim dogovorom o osnovah za nadomestila odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem določa nadomestilo osebnega dohodka predsedniku in podpredsedniku skupščine občine.
2.	člen
Predsedniku in podpredsedniku skupščine se določi mesečno nadomestilo osebnega dohodka v znesku do 5.200 din.
3.	člen
V primeru, če funkcija, ki jo opravlja odbornik, poslanec ter voljeni in imenovani funkcionar, terja takšno angažiranost kot funkcije iz 2. člena tega odloka, se lahko po predhodnem soglasju republiške koordinacijske komisije podpisnikov družbenega dogovora o osnovah za nadomestila odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem prizna mesečna nagrada, ki v nobenem primeru ne more presegati višine mesečnega povračila za neprofesionalno opravljanje funkcije, kot jo določa 5. člen tega odloka.
7.	člen
Mesečno nadomestilo osebnega dohodka, ki bo določeno na podlagi 2. člena tega odloka, se poveča glede na delovne izkušnje:
od 10	do	15	let delovnih izkušenj	za	2 °/o
od 15	do	20	let delovnih izkušenj	za	4 %>
od 20	do	25	let delovnih izkušenj	za	6°/o
od 25	do	30	let delovnih izkušenj	za	8 °/o
nad 30 let delovnih izkušenj	za 10 %>
Pri določanju delovnih izkušenj je treba upoštevati redno delovno dobo in posebno dobo za čas NOV.
To povečanje nadomestila osebnega dohodka pa ne more presegati naj viši ega zneska mesečnega nadomestila osebnega dohodka, ki ga določa splošni družbeni dogovor o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v delovnih organizacijah družbenih dejavnosti in organih po 30. členu zakona.
4.	člen
Voljeni in imenovani funkcionar, ki je v zadnjih dvanajstih mesecih pred izvolitvijo oziroma imenovanjem prejemal višji osebni dohpdek, kot ga določa 2. in 3. člen, obdrži tako ugotovljeni osebni dohodek. Ta osebni dohodek se ne povečuje toliko časa, dokler višina mesečnega nadomestila osebnega dohodka določena za funkcijo, na katero je razvrščen po določbah 2. člena, ne doseže višine prinesenega osebnega dohodka
5.	člen
Odborniku, ki opravlja funkcijo iz 3. člena tega odloka neprofesionalno pripada največ 25 "/n rednega mesečnega nadomestila osebnega dohodka, ki je določen za opravljanje* funkcije iz 2. člena tega odloka.
V primeru, da osebni dohodek na rednem delovnem mestu in 25 °/o-no mesečno povračilo za neprofe-sionalno opravljanje funkcije' skupaj ne dosegata v>šine mesečnega nadomestila osebnega dohodka, ki je določen z internim pravilnikom oziroma aktom za profesionalno opravljanje funkcije, se lahke voljenemu ali imenovanemu funkcionarju za neprofesionalno opravlianje funkcije prizna razlika dp višine mesečne-ga nadomestila osebnega dohodka, kot je določen za to funkcijo v internem pravilniku oziroma aktu.
6.	člen
Odborniku, poslancu, voljenemu ter imenovanemu funkcionarju, kateremu ne pripada mesečno nadome-stilo oziroma povračilo osebnega dohodka po določbah m 5. člena tega odloka, se lahko prizna za posebno ahRažiranje občasna nagrada, ki v enem koledarskem etu ne more presegati dvakratne višine poprečnega ^sečnega osebnega dohodka v republiki iz preteklega >eta.
Višino mesečnega nadomestila osebnega dohodka iz 2., 3., 5. in 6. člena tega odloka v okviru razponov za posamezne funkcije, navedene v posameznih členih, določa komisija za volitve in imenovanja skupščine občine.
Pri določitvi višine nadomestila osebnega dohodka upošteva komisija predvsem družbeni pomen funkcije, obseg nalog in zahtevnost dela ter skrbi, da je višina mesečnega nadomestila osebnega dohodka v ustreznem sorazmerju z osebnim dohodkom funkcionarjev na območju občine, za katere velja družbeni dogovor o osnovah za nadpmestila odbornikom, poslancem ter imenovanim in voljenim funkcionarjem.
8.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka se usklajuje z gibanjem osebnega dohodka v gospodarstvu, upoštevaje pri tem predvsem rezultate produktivnosti dela, gibanje družbenega proizvoda in druge rezultate gospodarjenja. '
Usklajevanje za tekoče leto opravi komisija za volitve in imenovanja skupščine občine na podlagi enotne osnove za vse podpisnike družbenega dogovora.
9.	člen
Funkcionarjem iz 2. člena tega odloka pripada za čas nezmožnosti za delo zaradi bolezni za prvih sedem dni 80 »/« zneska stalnega mesečnega nadomestila osebnega dohodka ter od osmega do tridesetega dne 90°/» zneska stalnega mesečnega nadomestila osebnega dohodka.
V primeru nezmožnosti za delo zaradi nesreče pri delu pripada 100 "/o znesek stalnega mesečnega nadomestila osebnega dohodka.
Osnova* za izračun višine nadomestila za čas nezmožnosti za delo je poprečno mesečno nadomestilo osebnega dohodka iz preteklega leta.
10.	člen
Odbornikom občinske skupščine, ki so pooblaščeni za sklepanje zakonskih zvez ter to dolžnost opravljajo neprofesionalno, se za to angažiranost izplača posebna nagrada in sicer polletno.
Višino nagrade določi komisija za volitve in imenovanja skupščine občine.
11.	člen
Funkcionarjem iz 2. člena tega odloka se ob upokojitvi izplača še znesek v višini mesečnega nadomestila osebnega dohodka; v primeru smrti pa se izplača družini znesek v višni dvakratnega mesečnega nadomestila osebnega dohodka.
12.	člen
Funkcionarjema iz 2. člena tega odloka pripada dnevnica, kadar zunaj Žalca opravljata uradne zadeve po nalogu skupščine občine, njenih svetov in komisij.
Dnevnica za službena potovanja zunaj Žalca znaša:
din
—	za službeno potovanje zunaj Žalca, če traja
potovanje 8—12 ur	60
—	za službeno potovanje zunaj Žalca, če traja
potovanje nad 12—24 ur	80
in stroški za prenočevanje na podlagi računa.
če računa za prenočevanje ni mogoče predložiti, se stroški za prenočevanje povrnejo v višini polovične dnevnice to je 40 din.
Za službeno potovanje v tujino pripadajo dnevnice in druga nadomestila stroškov po določbah uredbe o izdatkih za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo med materialne stroške.
13.	člen
Odbornik, poslanec in voljeni ter imenovani funkcionar, ki se udeležuje sej teles skupščine občine in drugih organizacij, ima pravico do povračila potnih stroškov za prevoz iz kraja stalnega prebivališča in nazaj v višini vozne tarife I. razreda vlaka ali avtobusa po uradno objavljenih cenah in do povračila cestnine, kadar uporabi za prevoz lastno vozilo.
14.	člen
Povračilo kilometrine za uporabo lastnega vozila za uradne namene znaša 0,90 din za prevožen kilometer.
15.	člen
Funkcionarjem iz 2. člena tega odloka pripada delno povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Povračilo znaša toliko, kolikor cena vozovnice javnega prevoznega sredstva, če presega znesek 20 din mesečno.
16.	člen
Funkcionarjema iz 2. člena tega odloka pripada regres za letni dopust v znesku 600 din ter regres za prehrano 60 din mesečno.
17.	člen
Sredstva za nadomestilo osebnega dtihodka, za dnevnice in za povračilo potnih stroškov se funkcio-nrjema iz 2. člena tega odloka zagotavljajo v proračunu občine.
18.	člen
Komisija ža volitve in imenovanja skupščine občine izda individualne odločbe o višini nadomestila osebnega dohodka posameznemu funkcionarju na podlagi določil tega odloka.
19.	člen
Komisija za volitve in imenovanja skupščine oo-čine skrbi za izvajanje tega odloka in daje pojasnila za njegovo uporabo.
20.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o višini nadomestila osebnega dohodka in drugih
nadomestil predsedniku in podpredsedniku skupščine občine Žalec (Uradni list SRS, št. 18/7?).
S
21.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1973. dalje.
St. 115-1/73-1/3
Žalec, dne 26. junija 1973.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
712.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 73. in 79. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68 in 14-108/69) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. junija 1973 sprejela
ODLOČBO
o dopolnitvi odločbe o uskladitvi aktov o ustanovitvi osnovnih šol v občini Žalec z zakonom o osnovni šoli
1 '
Odločba o uskladitvi aktov o ustanovitvi osnovnih šol v občini Žalec z zakonom o osnovni šoli (Uradni vestnik Celje, št. 14-184/68, Uradni list SRS, št. 20-563/71 in 47-973/72) se dopolni tako. da se pika v drugi točki pod 5, ža navedbo kraja Gomilsko nadomesti z »in« ter doda kraj »Orla vas«.
2
Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 61-1/73-2/6
Žalec, dne 26. junija 1973.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
713.
Svet za finance skupščine občine Žalec je na podlagi 87. 'člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) ter 1. člena odloka o določitvi pristojnosti svetov, upravnih in drugih organov občinske skupščine Žalec za opravljanje za" dev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpis! kot pristojnosti občinske skupščine (Uradni vestnik Celje, št. 15-175/70 in 25-316/70) na seji dne 19. junija 1973 sprejel
SKLEP
o potrditvi zaključnih računov skladov občine Žalec za leto 1972
1
Potrdijo se zaključni računi skladov občine Žalec za leto 1972:
1.	sklada za izgradnjo in obnovo šolskih	
	stavb	din
	— dohodki	6.937.252,37
	— izdatki	3.852.450,50
	— ostanek sredstev	3.084.801,87
2.	sklada za reševanje stanovanjskega problema udeležencev NOV	
	— dohodki	3.789.805,74
	— izdatki	3.764.484,65
	— ostanek sredstev	25.321,09
3.	sklada sredstev prispevka za uporabe	
	mestnega zemljišča	
	— dohodki	976.631,96
	— izdatki	641.288,10
	— ostanek sredstev	335.393,86
4.	sklada za financiranje tei ;u,>'ulne obrambe	
	— dohodki	295.492,95
	— izdati i	227.928,55
	— ostanek sredstev	67.564,40
5.	sklada ža zadeve invalidov in borcev NOV	»	
	— dohodki	984.772,11
	— izdatki	980.285,20
	— ostanek sredstev	4.486,91
6.	cestnega sklada	
	— dohodki	4.327.939,63
	— izdatki	4.003.578,55
	— ostanek sredstev	324.361,08
7.	sklada za preživninsko varstvo kmetov	
	— dohodki	184.468.02
	— izdatki	174.449,45
	— ostanek sredstev	10.018,57
8.	sklada za pospeševanje kmetijstva	
	— dohodki	143.569,35
	— izdatki	120.551,65
	— ostanek sredstev	23.017,70
9.	sklada za požarno varnost	
	— dohodki	316.324.23
	— izdatki	251.665.05
	— ostanek sredstev	64.659,23
10.	sklada za štipendije in posojila	
	— dohodki	297.329,80
	— izdatki	256.415,20
	— ostanek sredstev	40.914,60
11.	sklada za pospeševanje turizma	
	— dohodki	44.586,00
	— izdatki j	33,90
	— ostanek sredstev	44.552,10
2
Ostanek sredstev navedenih skladov se prenese kot °hodek ustreznega sklada v leto 1973.
3
Zaključni računi o izvršitvi finančnih načrtov skladov občine Žalec za leto 1972 so sestavni del tega sklepa.
4
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-8/73-8
Žalec, dne 19. junija 1973.
Predsednik	Predsednik
skupščine občine Žalec	sveta za finance
Jožko Rozman 1. r.	Karel Kač 1. r.
714.
Svet za finance skupščine občine Žalec je na podlagi 87. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/6» in 43-232/70) ter 1. člena odloka o določitvi pristojnosti svetov, upravnih in drugih organov občinske skupščine Žalec za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine (Uradni vestnik Celje, St. 15-175/70 in 25-316/70) na seji dne 19. junija 1973 sprejel
SKLEP
o soglasju k finančnim načrtom skladov občine Žalec za leto 1973
1
Svet za finance občine Žalec daje soglasje k finančnim načrtom skladov občine Žalec za leto 1973:
1.	sklada za izgradnjo in obnovo šolskih stavb	din
	— dohodki	10.000.000,00
	— izdatki	10.000.000,00
2.	sklada sredstev prispevka za uporabo	
	mestnega zemljišča	
	— dohodki	1.165.393,86
	— izdatki	1.165.393,86
3.	sklada za financiranje potreb splošnega ljudskega odpora	
	— dohodki	561.181,00
	— izdatki	561.181,00
4.	sklada za zadeve invalidov in bor-	
	cev NOV	
	— dohodki	1.069.426,91
	— izdatki	1.069.426,91
5.	cestnega sklada'	
	— dohodki	5.351.893,15
	— izdatki	5.351.893,15
6.	sklada za preživninsko varstvo kmetov	
	— dohodki	226.000,00
	— izdatki	226.000,00
7.	sklada za pospeševanje kmetijstva
—	dohodki
—	izdatki
8.	sklada za požarno varnost
—	dohodki
—	izdatki
9.	sklada za štipendije in posojila za izobraževanje
—	dohodki
—	izdatki
10.	sklada za pospeševanje turizma
—	dohodki
—	izdatki
188.018,00
188.018,00
264.659,23
264.659,23
330.915,00
330.915,00
84.552,00
84.552,00
2
Finančni načrti skladov občine Žalec za leto 1973 so sestavni del tega sklepa.
3
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-7/73-8
Žalec, dne 19. junija 1973.
Predsednik	Predsednik
skupščine občine Žalec	sveta za finance
Jožko Rozman 1. r.	Karel Kač 1. r.
POPRAVEK
sklepa o spremembi sklepa o soglasju k poprečnim cenam plina (Uradni list SRS, št. 23-617/73).
V	prvi točki sklepa se prva alinea pravilno glasi >*— za mestni plin zgornje kalorične vrednosti 4200 kcal/m3 din 0,3009«.
sklepa o spremembi sklepa o soglasju k naj višjim cenam za uporabo toplotne energije (Uradni list SRS, št. 23-616/73).
V	prvi točki sklepa se tretja in četrta alinea pravilno glasita: — ogrevanje potrošene vode na 60 0 C za gospodinjstvo 9.43 din/m3; — segrevanje potrošene vode do 60° C za ostale potrošnike 12.18 din/m3. V
V S E B I* N A :
Stran
231.	Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij
232.	Sklep o porazdelitvi prispevka SR Slovenije občinam
za stroške zdravstvenega zavarovanja socialno ogroženih zavarovanccv-kmetov	1004
233.	Navodilo o načinu vplačevanja sredstev za financiranje energetskih objektov	1004
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
876. Odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva občine Cerknica v letu 1973	1006
Stran
677.	Zaključni račun proračuna občine Litija za leto 1972 1007
678.	Odlok o ukrepih družbene kontrole cen v občini Litija	1008
679.	Odlok o najvišjih stanarinah (Litija)	1009
680.	Odlok o določitvi stanovanjskega standarda (Litija) 1009
681.	Odlok o spremembi statuta občine Litija	1011
682.	Tabela za ugotavljanje vrednosti stanovanj (Litija) 1011
683.	Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana-BeŽigrad za leto 1972	1019
684.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana ViČ-lludnik za . leto 1972	1020
685.	Odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač na območju občine Logatec	1021
686.	Odlok o proračunu občine Mozirje	za leto 1973	1021
687.	Odlok o posebnem občinskem prometnem davku (Mozirje)	1022
688.	Odlok o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Mozirje)	1025
689.	Odlok o najvišjih stanarinah (Mozirje)	1026
690.	Odlok o stalnih sredstvih občine Mozirje za financi-
ranje dejavnosti občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Mozirje	1026
691.	Odlok o spremembi odloka o določitvi višine ob-
činskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka, ki je dohodek temeljne izobraževalne skupnosti občine Mozirje v letu 1973	1027
692.	Odlok o spremembi in dopolnitvi statuta občine Mozirje	1027
693.	Odredba o obveznem pošiljanju 'cenikov v evidenco
(Mozirje)	1028
694.	Sklep o obravnavi finančnega načrta, sklada za otroško varstvo za leto 1973 (Mozirje)	1028
695.	Sklep o obravnavi finančnega načrta temeljne izobraževalne skupnosti Mozirje za leto	1973	1028
696.	Sklep b soglasju k finančnim načrtom skladov občine Mozlrle za leto 1973	1029
697.	Sklep o obravnavi zaključnega računa temeljne izobraževalne skupnosti Mozirje za	leto 1972	1029
698.	Odlok o dopolnitvi odloka o kategorizaciji cest IV.
reda v občini Vrhnika	1030
699.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprii spevka za sofinanciranje afsaltiranja cest v mestu Vrhnika (Ob potoku — del in DoboviČnikove ceste) 1030
700.	Odlok o začasni splošni prppovedi giaditve, prometa
z zemljišči in spremembe kulture zemljišč na dolo-. čenih območjih (Žalec)	1031
701.	Odlok o pomožnih objektih in merilih za določitev zemljišča, namcn/cpega za normalno uporabo že
» zgrajenega objel.-(a (7.alec)	1032
702.	Odlok o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec	1032
703.	Sklep o razpisu volitev v skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec
704.	Odlok o določitvi stanovanjskega standarda (Žalec) 1035
705.	Odlok o povišanju stanarin (Žalec)	1035
706.	Odlok o delni nadomestitvi stanarine (Žalec)	1030
707 Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem prometnem davku (Žalec)	1031
708.	Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Žalec zn leto 1972	*	103"
709.	Odlok o ustanovitvi sveta za obrt (Žalec)	1038
710.	Odlok p spremembi odloka o povračilu osebnega do-
hodk i in drugih nadomestil odbornikom, članom svetov in komisij skupščine občine	Žalec	1038
711.	Odlok o višini nadomestila osebnega dohodka in dru-
gih nadomestil predsedniku in podpredsedniku skup-ščine občine Žalec	1038
712.	Odločba o dopolnitvi odločbe o uskladitvi aktov o ustanovitvi osnovnih šol v občini Žalec z zakonom o osnovni Šoli (Žalec)
713.	Sklep o potriitvi zaključnih računov skladov občine
Žalec za leto 1972	104
714.	Sklep o soglasju k finančnim načrtom skladov občine Žalec za leto 1972
—	Popravek sklepa o spremembi sklepa o soglasju k najvišjim cenam za uporabo toplotne energije
—	Popravek sklepa o spremembi sklepa o soglasju k poprečnim cenam plina
1041
1042 1042
Izdaja Časopisni tavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Bibei liska tiskarna -Toneta 1 omšičo--vsi v Ljubljani — Naročnina m leto 1973 lio din - Reklamacije se upoštevan mesec am ot i/idu */s«ke številk«- " Uredništvo tn uprava- Ljubljana Veselova ll. ooStni predal 379 vil Telefon ilu ki-.i ur ripi^tvo upiavs »n Kntleovcp-stvo: 20 701. prodaja preklici in naročnine 23 579 - Zlro račun 30100-603-40323 - Oproščeno pmmetnnaa davka oc mnenU* sekretariata za Informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenile št 4?i i'vv
Številka 25
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Razglasni
del z dne 18. julija 1973
LETO XXX
Razglasi in objave
Postavitev stalnega sodnega tolmača
St. P 74/A-3/73	6591
Z odločbo republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo SRS v Ljubljani št. P 74/A-3/73 z dne
2.	VII. 1973 je bila postavljena za stalnega sodnega tolmača za angleški, francoski, italijanski in nemški jezik za območje SR Slovenije Vida Marušič, Ljubljana, Scppolijeva 39.
Odločba se objavlja na podlagi 9. člena pravilnika o stalnih sodnih tolmačih z dne 27. 12. 1967, Ur. 1. SRS, št. 1/68.
Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo
Register podjetij in obrtov
Vpisi
' °ttro2na gospodarska sodiSča razglašajo
Gostišče »Lovski dom«, lovske družine Sladk: vrh.
Vpiše se novo gostišče, ki ima sedež na Sladkem vrhu.
Predmet poslovanja: točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, nudenje toplih in mrzlih jedil, prodaja • tobaka in tobačnih izdelkov, spominkov, in nudenje prenočišč tretjim osebam. Poslovodja je Nada Horvat, v- d. poslovodkinja. Pooblaščenci za Podpisovanje gostišča pa so: Jože Nekfep, starešina lovske družine, Jurij Galeta, vodja lovskega doma, ki bosta skupno z računovodjem Podpisovala vse listine finančne narave; Konrad Rošker, honorarni računovodja, ki bo skupno z Nekrep Jožetom in Caleto Jurijem podpisoval ^e listine finančne narave, Nada Horvat, v. d. poslovodja, bo podpiso-va'n listine v okviru poslovanja gostišča (naročilnico za nabavo materiala v vrednosti 5.000 din). Usta-noviteij je Lovska družina Sladki yrh glasom UOZ sklepa z dne 28/11 tovi.
Rg 297/II-2	917
“Slovenija avto« Ljubljana, pro-uajalna F — 25 Maribor.
Sedež: Maribor, . Valvazorjeva 10 oddelek Grajska ul. 7
Predmet poslovanja: prodaja na
ebeio in drobno po naslednji trgov-
K1 stroki; motorna vozila, nado-
Obvestilo
CZ Uradni list SRS, bo izdal ZAKON
o izvrševanju kazenskih sankcij
z izvršilnimi predpisi, obsežnim uvodnim pojasnilom in komentarjem k posameznim členom.
Sprejemamo prednaročila
mestni deli in potrebščine, od tega: osebni in tovorni avtomobili, specialna vozila, motorna kolesa in prikolice, dvokolesa z motorjem in motorji za ladje in motorna vozila ter njihovi deli, tehnični instrumenti in orodje za popravilo motornih vozi] in njihovih delov, naprave za preizkušanje vozil, naprave za servisne postaje in mehanične delavnice, dodatne naprave in aparate za vozila, karoserije in šasije, zunanje in notranje ter posebne gume za motorna in druga vozila ter goseničarje in lovsko orožje. Poslovodju je Vinko Zajc. Pooblaščenci za podpisovanje prodajalne: Vinko Zajc. poslovodja, podpisuje Vokviru poslovanja pro-, dajalne. Ustanovitelj je podjetje »Slovenija avto« Ljubljana, glasom sklepa DS z dne 29. V. 1973. Prodajalna nima samostojnih pravic — posluje v imenu in na račun podjetja.
Rg 648/1	911
Maribor, 29. junija 1973.
Spremembe
Jkroina gospodarska <odlšfa razglašajo
Trgovsko podjetje na veliko in malo »Krka«, Brežice.
Pri organizaciji združenega dela poslovalnici št. 8 Pišece se izbriše Danica Strgar in vpiše Zdenka Ko-stevc, nova namestnica poslovodje;
pri organizaciji združenega dela poslovalnici št. 6 Sromlje se izbriše Alojzija Šerbec in vpiše Danica Strgar, nova poslovodkinja.
Rg V 7/40	893
Pivovarna Laško, Laško.
Vpiše se nova organizacija zdru-,ženega dela — enota: Zaloga piva Pivovarne Laško, Rogaška Slatina štev. 125, ki ima takle predmet dejavnosti: vskladiščenje in prodaja piva na debelo in drobno. Prodaja
na drobno se lahko opravlja le od enega zaboja naprej. Poslovodja je Ladislav Bračun. Organizacija združenega dela — enota ima svoj tek. račun. Knjigovodske posle in vse ostalo, razen prodaje piva vskladi-ščenega na poslovni enoti, vodi zanjo matično podjetje v Laškem. UstanoviPjo je DS Pivovarne Laško, Laško, na svoji 23. seji dne 17. XI. 1972.
Rg II 179/18	895
Celje, 20. junija 1973.
»Gradis«, počitniški domovi Ljubljana.
Pri počitniškem domu Ankaran se izbriše upravnik' Babič Rupret ter vpiše na novo Wabra Bruno, upravnik.
Koper, 6. junija 1973.	-
Rg I b 417/18	895
»Mercator« veletrgovina, import-export, Ljubljana.
Pri poslovni enoti Standard, Novo mesto, prodajalna Novo mesto, Prečna 23 se izbriše Franc Možina in vpiše nova poslovodkinja Osojnik Anica.
Pri poslovni enoti Standard Novo mesto, prodajalna Stopiče, Stopiče 26 se izbriše Turk Martina in vpiše nova poslovodkinja Košmrlj Marija.
Ljubljana, 7.. maja 1973.
Rg II 181/404	807
Gostinsko podjetje »Moste«, Ljubljana.
Vpiše se gostilna »Amerikance« Ljubljana, Gornji trg št. 20, ki ima takle predmet poslovanja: točenje vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač, priprava mrzlih in toplih jedil ter prodaja tobačnih izdelkov in vžigalic. Poslovodja je Andrej Antolin, enota nima samostojnih pravic.
Stran 210
URADNI LIST SRS
Vpiše se bife »Dolenjski hram« Ljubljana, Karlovška c. 19, ki ima isto poslovanje kot pod 1. Poslovodja je Andrej Antolin, enota nima samostojnih pravic.
Rg III 412/18	947
Obrtno nabavno prodajna zadruga »Oniks«, Ljubljana.
Vpiše se nova pooblaščenka za podpisovanje Radmila Radulovič, šef računovodstva, ki sopodpisuje za zadrugo.
Rg XI 1236/6	955
Ljubljana, 24. rr a 1973.
»Emona« proizvodnja, trgovina, turizem, engineering, Ljubljana.
Pri enoti Supermarket Ljubljana, Pasaža na Ajdovščini se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na: prodaja na drobno: obutev, usnje, usnjarsko in jermenarsko blago in potrebščine, ribiški material in potrebščine, glasbila, radijski aparati in potrebščine; prodaja na debelo: tehnično blago za oskrbovanje proizvajalnih podjetij in obrti.
/	Ljubljana, 28. maja 1973.
Rg II 31/270	945
»Kroj«, Ljubljana.
Izbriše se Kroj, Ljubljana, Obrat Ljubljana, Titova c. 4.
Vpiše se Obrat Ljubljana, Gregorčičeva 9, ki ima takle predmet poslovanja: izdelovanje vseh vrst oblačil, perila in posteljnine iz lastnega ali prinešenega blaga po meri in vzorčnih unikatov ter prodaja istih. Poslovodja je Vrešnik Milka. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 10. II. 1973.
Pri obratu Ljubljana, Resljeva c. 1 se vpiše: a) dosedanji obra to vod j a za I. oddelek za izdelovanje moških oblačil in uniform Kraljič Vid je odslej poslovodja obrata; b) izbrišeta se dosedanja obratovodja Tonkli Franc in Živič Ivanka.
Pri obratu Ljubljana, Poljanska c. 15 se izbriše poslovodja Vovk Milan in vpiše novi poslovodja Tonkli Franc.
Ljubljana, 4. junija 1973.
Rg II 296/23	946
»Tekstil« proizvodno in trgovsko podjetje Ljubljana.
Pri Tekstilni tovarni Medvode — pravni osebi se izbriše direktor Trampuž Roman in vpiše, da je že vpisani pooblaščenec za podpisovanje Kastelic inž. Janez odslej direktor.
Ljubljana, 7. junija 1973.
Rg V 624/3	960
Komunalno obrtno podjetje, Trebnje.
Izbriše se pooblašče.' zg podpisovanje Gramc Mirjam in vpiše na novo Zajc Milka kot računovodja.
Ljubljana, 8. junija 1973.
Rg II 209/7	965
Obrtno nabavno-prodajna zadruga »Novoplesk«, Ljubljana.
Vpiše se prenos sedeža iz Slajmer-jeve ul. l/a na Kersnikovo 5’v Ljubljani.
Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje Lavrič Jože in vpiše na novo Martinc Franc, kot podpredsednik poslovnega odbora.
Ljubljana, 15. junija 1973.
Rg XI 1210/7	,	953
Ljubljanska banka — podružnica Slovenj Gradec, PTOZD — PO.
Vpiše se Ljubljanska banka — podružnica Slovenj Gradec, PTOZD — PO, Agencija Črna. ki ima’ sedež v Črni na Koroškem in takle predmet poslovanja: zbira vse vrste hranilnih vlog, odobrava potrošniške kredite občanom v skladu z veljavnimi predpisi, opravlja vse menjalne posle, ki spadajo v pristojnost banke, vodi dinarske in devizne račune občanov ter opravlja dinarski plačilni promet za občane, vodi tekoče račune občanov, zbira sredstva za stanovanjsko in komunalno graditev in daje kredite v te namene, opravlja druge posle in naloge, za katere jo pooblasti izvršilni odbor podružnice. Šef agencije je Štefka Konečnik. Za agencijo podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje ekspoziture Mežica in sicer:	Štefka Konečnik in Marija
Lednik. Ustanovitelj je Ljubljanska banka Ljubljana na podlagi sklepa IO z dne 22. VI. 1972. Agencija nima samostojnih pravic, posluje v imenu in na račun podružnice Slovenj Gradec.
Pri ekspozituri v Dravogradu se vpiše šef ekspoziture Srečko Rupar, ki podpisuje vse listine za ekspozit-ro; pri vpisani Olgi Kopmajer, v. d. šefa ekspoziture, se izbriše dosedanji naziv in dosedanja pooblastila ter vpišejo nova pooblastila, glasom katerih podpisuje v odsotnosti šefa ekspoziture.
Pri ekspozituri Ravne na Koroškem se izbriže Srečko Rupar in vpiše Angelca Tušek, ki podpisuje v odsotnosti šefa ekspoziture z enakimi pooblasti kot jih ima šef ekspoziture.
Maribor, 14. junija 1973.
Rg 334/III-11	926
Kmetijski kombinat, Ptuj.
Izbrišejo se dosedanji poslovodje in vpišejo novi:
pri prodajalni »Muretinči- v Mu-retincih se izbriše: Marko Šterbal in
Št. 25 — 18. VII. 1973
-----------------------------------i.
vpiše: Martin Jurgec; pri prodajalni »Markovci« v Markovcih ze izbriše: Franc Golob in vpiše: Janez Horvat; pri prodajalni »Grajena« v Grajeni se izbriše Martin Plesec in vpiše: Janko Vilčnik; pri prodajalni »Zadružnik« v Ptuju se izbriše: Arpad Matuš in vpiše: Marjan Zelenik; pri prodajalni »Majšperk« v Majšperku se izbriše: Ciril Ozmec in vpiše: Zvonko Lampret; pri prodajalni »Videm« v Vidmu se izbriše: Ivan Šimenko in vpiše: Anton Lenart; pri prodajalni »Dornava« v Dornavi se izbriše:	Mirko Štumf in vpiše:
Pavla Golob; pri prodajalni »Mo-škanjci« v Moškanjcih se izbriše: Ivan Obran in vpiše: Jože Arnuš; pri prodajalni »Bukovci« v Bukovcih se izbriše: Janez Kostanjevec in vpiše: Franc Njegač.
Maribor, 27. junija 1973.
Rg 194/IV-220	919
Zadružni register
Spremembe
»Krožna gospodarska sodila '•a/glaSajo
Stanovanjska zadruga z o. j. »Iskra«, Kranj.
Izbriše se Varl Andrej in vpiše Marjan Marinšek, novi upravnik, ki za zadrugo tudi podpisuje.
Ljubljana, 12. junija 1973.
Zadr IV 574/4	969
Register zavodov
Spremembe
JkroZna gospodarska sodISCa razglašajo
Klimatično zdravilišče »Tone Čufar«, Dvorska vas pri Begunjah.
Izbrišeta se pooblaščenki za podpisovanje Bulovec Mrfrija in Rutar Janja in vpišeta: Ažman Bojana, materialni'knjigovodja, ki podpisuje v , odsotnosti upravnika in vse listine, katere se nanašajo na materialno knjigovodstvo in Tratnjek Julka, kuharica, ki podpisuje vse listine finančnega značaja.
Rgz II 182/4	974
Triglav konfekcija.
Pri invalidski delavnici »Tekstil-indus* Kranj se izbriše pooblaščenec za podpisovanje Vinko Orehar in vpiše na novo Janez Triler dipl-oec., vodja računske službe, ki sopodpisuje finančne listine.
Rgz III 278/8	977
Ljubljana, 4. junija 1973.
\
VI. št. 390 k. o. Mengeš
Dom na Bokalcah, Ljubljana.
Vpiše se nova pooblaščenka za podpisovanje Sterle Anica, predsednik DS, ki podpisuje za zavod kot tretji podpisnik.
Zavrže se priglasitev za vpis izbrisa dosedanje pooblašćenke za podpisovanje Pogačar Marije, ker imenovana v registru ni bila vpisana.
Rgz II 213/2	971
Mestna ljudska knjižnica, Ljubljana.
Izbriše se direktor France Pengal ih vpiše novi direktor Pintarič Ivan.
Rgz III 355/3	973
Osnovna šola Antona Tomaža Linharta, Radovljica.
Izbriše se pooblašenka za podpisovanje Brinšek Mira in vpiše na novo Vodopivec Anica, računovodkinja, ki podpisuje vse računske listine.
Rgz II 235/4	975
Ljubljana, 6. junija 1973.
Vzgojno varstveni zavod »Koleslja«, Ljubljana.
Izbriše se ravnateljica Janežič Cveta in vpiše, da je že vpisana pooblaščenka za podpisovanje Mori Marta odslej v. d. ravnateljice.
Izbriše se pooblaščenka za podpisovanje Wblle Martina in vpiše na novo Amon Gusti kot računovodkinja.
Ljubljana 13. junija 1973.
Rgz III 349/3	972
Splošna bolnica Maribor.
Izbriše se Adolf Petrič, vodja ekonomije Pohorski dvor« in vpišeta Zoran Stiplošek, oec., vodja iz-gradnje bolnišnice, ki bo v odsotnosti direktorja in njegovega pomočnika skupaj z računovodjem podpisoval vse listine finančne narave, kolektivno bančne in gotovinske naloge ter druge akte, ki mu jih dodeli v podpisovanje direktor; Vladislav Žnidaršič, inž. agr., vodja ekonomije »Pohorski dvor«, ki bo skuhaj z računovodjem podpisoval vse nstine finančne narave, samostojno Pa akte v okviru zakonitih določil in satatuta ter pooblastil direktorja.
Maribor, 27. junija 1973.
Rg 83/1-21	915
Razglasi sodišč
Dražbcni oklici
®l/72	6721
pne 30 avgusta 1973 ob 8. uri bo Pri Občinskem sodišču v Domžalah ^ sobi št. 76/11 dražba naslednjih nepremičnin po skupinah:
I.	skupina	pare.	št.	2261	gozd
II.	skupina	pare.	št.	2808	gozd
III.	skupina	pare.	št.	2460	gozd
IV.	skupina	pare.	št.	2774	gozd
v.	skupina	pare.	št.	2239	gozd
VI.	skupina	pare.	št.	2459	gozd
VII.	skupina	pare.	št.	2723	gozd
VIII.	skupina	pare.	št.	2775	gozd
IX.	skupina	pare.	št.	2432/2 gozd	
X.	skupina	pare.	št.	2432/3 gozd	
XI.	skupina	pare.	št.	2432/4 gozd	
XII.	skupina	pare.	št.	533	njiva
XIII.	skupina	pare.	št.	2104/1 paš.	
XIV.	skupina	pare.	št.	2105	stavb.
XV.	skupina znaša skupaj				
Cenilna vrednost vseh nepremičnin
1/10 varščine za posamezno skupi-
no znaša: I.	skupina	444,10
II.	skupina	255 10
III.	skupina	158 10
IV.	skupina	110.3(,
V.	skupina	562.80
VI.	skupina	192,90
VII.	skupina	229.40
VIII.	skupina	105,70
IX.	skupina	151,30
X.	skupina	111,40
XI.	skupina	221.70
XII.	skupina	160.60
XIII.	skupina	554,10
XIV.	skupina	11.561,20
Najmanjši znaša 2/3 za:	sprejemljivi	ponudek
I.	skupino	2.961
II.	skupino	1.701
III.	skupino	1.054
IV.	skupino	735
V.	skupino	3.752
VI.	skupino	1.286
VII.	skupino	1.529
VIII.	skupino	705
IX.	skupino	1.009
X.	skupino	743
XI.	skupino	1.478
XII.	skupino	1.071
XIII.	skupino	3.694
XIV.	skupino	77.075
Pravice, ki dražbe ne bi dopuščale je treba priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se glede nepremičnin v škodo zdražitelja- ne bodo mogle več uveljavljati. Opozarjamo tudi na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča.
Občinsko sodišče v Domžalah, dne 5. julija 1973.
Oklici dedičem
St. O 626/72	6626
Pri Občinskem sodišču v Mariboru teče zapuščinski postopek po pokoj-
v izmeri 4924 m* ocenjeno na 4.441 v izmeri 2773 m2 ocenjeno na 2.551 v izmeri 1719 m2 ocenjeno na 1.581 v izmeri 1313 m2 ocenjeno na 1.103 v izmeri 5510 m2 ocenjeno na 5.628 v izmeri 1996 m2 ocenjeno na 1.929 v izmeri 2536 m2 ocenjeno na 2.294 v izmeri 1259 m2 ocenjeno na 1.057 v izmeri 1859 m2 ocenjeno na 1.513 v izmeri 1363 m2 ocenjeno na 1.114 v izmeri 2805 m2 ocenjeno na 2.217 v izmeri 2920 m2 ocenjeno na 1.606 v izmeri 1847 m2 ocenjeno na ' 5.541 v izmeri 556 m2 oce#jeno ha 6.672 stan. hiša ocenjeno na 91.500 gospod, posl. ocenjeno na 17.440
115.612
znaša	148.187
nem Dominkuš Maksu sinu Jurija, upokojencu, rojenem 20. X. 1896, jug. državljanu, razvezanem, stan. v Mariboru, Gorkega ul. št. 11, ki je umrl 4. V. 1972. Dediči dedujejo na podlagi oporoke; nujni dedič je tudi zapustnikov nezakonski sin Rot Anton, ki živi nekje v Avstraliji. Pozivamo Rot Antona, da se v enem letu od te objave priglasi Občinskemu sodišču v Mariboru, ker bomo sicer po preteku roka opravili obravnavo na podlagi izjave skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi bomo razpolagali.
Občinsko sodišče v Mariboru,
14. junija 1973.
Razpisi
delovnih mest
St. 111-46/73
Skupščina Socialistične republike Slovenije razpisuje na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65):
—	prosto mesto sodnika pri okrožnem sodišču v Kopru;
—	dve prosti mesti sodnikov pri okrožnem sodišču v Ljubljani;
—	prosto mesto sodnika pri okrožnem sodišču v Novi Gorici.
Kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za sodnike, naj se priglasijo do 25. avgusta 1973 komisiji skupščine SR Slovenije za volitve in imenovanja.
Skupščina SRS
6778
Komisija za kadre, volitve in imenovanja skupščine občine Hrastnik razpisuje prosto delovno mesto
načelnika oddelka za notranje zadeve in referenta za požarno varnost skupščine občine Hrastnik
Pogoji poleg splošnih pogojev ki se zahtevajo za vstop na delo. je potrebna še visoka izobrazba pravne smeri in dve leti upravne prakse ali višja izobrazba upravne ali pravne smeri in pet let upravne prakse; imeti mora organizacijsko sposobnost in primernost po osebnih lastnostih ter da je aktiven družbenopolitični delavec. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za kadre, volitve in imenovanja skupščine občine Hrastnik.
Komisija za kadre, volitve in imenovanja skupščine občine Hrastnik
St. 110-1/67-2/2	6860
Komisija za volitve in imenovanja skupščine 1 občine Slovenj Gradec razpisuje na podlagi 13. in 24/IV člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti /Uradni list SRS. št. 20/65) prosto mesto
sodnika občinskega sodišča Slovenj Gradec
Kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogo.ie za sodnika naj se priglasijo v 30. dneh od dneva te objave komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Slovenj Gradec. Priglasitvi je priložiti ustrezno dokumentacijo in življenjepis. Za kandidata je na razpolago novo dvosobno stanovanje.
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Slovenj Gradec
6720
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Nazorjeva 3, ponovno razpisuje tale stalna delovna mesta s polno delovno obveznostjo:
1.	akademijskega učitelja za umetniško besedo,
2.	lektorja za slovenski odrski jezik in prozodijo.
3.	asistenta za dramsko igro,
4.	asistenta za gledališko-radijsko režijo.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določata zakon o visokem šolstvu (Ur. 1. SRS, št. 9-61/1969i in statut AGRFT. Za izvolitev na delovno mesto pod št. 2) ima ob enakih drugih pogojih prednost kandidat ki ima pod A) diplomo iz slovenskega knjižnega jezika. Podrobnejša pojasnila o pogojih in o osebnem dohodku, ki se določi v skladu s samoupravnim sporazumom so na razpolago v rektoratu Akademije. Kandidati naj prijave z dokumenti o izobrazbi, z življenjepisom (zlasti z opisom dosedanjega dela), s seznamom objavljenih del (oziroma z deli. ki še niso objavljena) vložijo do
5.	septembra 1973 v rektoratu Aka-
demije. Ljubljana, Nazorjeva 3. Prijavo je treba kolkovati s kolekom za 2 din. Delavci, ki bodo izvoljeni na razpisana delovna mesta, začno delati na Akademiji takoj po izvolitvi.
Akademijski svet
St. Pers. 639/73	6859
Svet Biotehniške fakultete v Ljubljani razpisuje naslednja delovna mesta:
fak. učitelja za rejo govedi
fak. učitelja za populacijsko genetiko
fak. učitelja za bolezni in zdravstveno varstvo mesojedov
asistenta za splošno kirurgijo in oftalmologijo
asistenta za primerjalno fiziologi jo živali
višjega strokovnega sodelavca za delo katedri za sadjarstvo.
Pismene prijave kandidatov s priloženimi biografskimi in bibliografskimi podatki ter znanstveno in strokovno dokumentacijo sprejema tajništvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Krekov trg 1 do 31 avgusta 1973. Prijavi je priložiti kolek za 6 din.
Biotehniška fakulteta
St. 01-197/73	6861
Višja pomorska šola Piran, sede? Portorož razpisuje v skladu s 46. členom zakona o visokem šolstvu (Uradni list SRS št. 9/69) in 113. čl. statuta VPS Piran, mesto
inštruktorja za strojniško skupino predmetov
Zahteva se: 1. diploma višje pomorske šole — strojni oddelek. 2. strokovni izpit za naziv pomorski strojnik I. razreda, 3. nekajletne delovne izkušnje. Nastop službe po dogovoru; prednost imajo kandidati s pedagoško prakso. Prijave, kolkova-ne z 2 din. s priloženimi biografijami in dokazili o izobrazbi, naj kandidati vložijo v 30 dneh od objave tega razpisa v tajništvo Višje pomorske šole Piran, Pot pomorščakov 4, Portorož.
VPS Piran
Razpisi
javnih natečajev za graditev investicijskih objektov
Št. 402-152/70-3-SF	6907
Občina Ptuj razpisuje na podlagi določb temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list SFRJ. št. 20/67) in pravilnika o načinu in postopku za oddajo investicijskih objektov in del v graditev (Uradni list SFRJ, št. 28/67)
javni natečaj
za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del investicijskih objektov osnovne šole s telovadnico in otroške varstvene ustanove v Dornavi po investicnjsko-tehnični dokumentaciji. ki jo je izdelal Projektivni biro Ptuj v letu 1972. pod št. 14/ 70-71 in 29/71. Okvirna predračunska vrednost (brez ureditve okolja in športnih objektov na prostem) znaša:
din
a)	Osnovna šola
s telovadnico	8,198.635
b)	Otroška varstvena
ustanova	1,533.641
Skupaj	9.732.276
Pričetek gradnje je takoj po podpisu pogodbe; rok dovršitve je 15. XII. 1974 Odpiranje ponudb bo 31. dan po objavi natečaja v sejni sobi skupščine občine Ptuj. Srbski trg 1. soba 23/1 ob 9. uri. Ce bo ta dan sobota ali nedelja bo licitacija prvi naslednji dan ob isti uri. Do tega časa morajo ponudniki predložiti ponudbe v zapečatenih ovojnicah na naslov investitorja. Ponudbo je sestaviti za kompletno izvedbo po razpisu z upoštevanjem splošnih in posebnih pogojev, ki so sestavni del licitacijskega elaborata in ki jih dobijo interesenti pri skupščini občina Ptuj. oddelku za finance in planiranje vsak delovni dan od 8. do
10.	ure.
Skupščina občine Ptuj
Št. 20-ing. NB/FV	6908
Kmetijski kombinat Ptuj razpisuje na podlagi določb temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list SFRJ, št. 20/67) in pravilnika o načinu in postopku za oddajo investicijskih objektov in del za graditev (Uradni list SFRJ. št. 28/67)
javni natečaj
za oddajo: gradbenih, montažnih, obrtniških in instalacijskih del graditve objekta »Montažna Hala- v Ptuju po investicijsko-tehnični dokumentaciji. ki jo - je izdelalo Poslovno združenje -Rudis« Trbovlje. Okvirna predračunska vrednost del (brez jeklene konstrukcije) znaša 3,339.306 dinarjev. Pričetek gradnje je takoj po podpisu pogodbe, rok za dokončanje del je 28. XII, 1973 Odpiranje ponudb bo 31. dan po objavi natečaja v upravnih prostorih (sejna soba) Kmetijskega kombinata Ptuj-Muzejski trg 2 ob 9. uri. Ce bo ta dan sobota ali nedelja bo licitacija prvi naslednji dan ob isti uri. Dr tega časa morajo ponudniki predložiti ponudbe v zapečatenih ovojnicah na naslov investitorja. Ponudbo je sestaviti za kompletno izvedbo P° razpisu z upoštevanjem splošnih ih posebnih pogojev, ki so sestavni del licitacijskega elaborata, katerega dobijo interesenti na upravi KK '"'tuj-Muzejski trg 2 soba 34/11 proti re-verzu od 7. do 9. ure vsak delovn' dan.
Kmetijski kombinat Ptu.t
Izgubljene listine
preklicujejo
Aidarović Faik, Ljubljana, Celovška 143. delovno knjižico.	6867
AndonoVić Zorica, Podvis, zdravstveno izkaznico.	6868
Andric Pero, Ljubljana, Topniška 20, potrdilo o opravljenem izpitu za varjenje.	6820
’ Anhelt Marjana, Lemberg 8, Strmec, zdravstveno izkaznico, številka 169020.	6703
Anžin Anton, Kamnik, Medvedova 5, zdravstveno izkaznico, številka 201247.	6131
Arko Jože, Jesenice, Cesta talcev 7a, spričevalo o zaključnem izpitu poklicne šole strojne stroke na Jesenicah .izdano leta 1964.	6689
Arsič Slobodan, Depala vas 49, Domžale, zdravstveno izkaznico št. 366531.	6690
Bajšel Marija, Stara cerkev 40. zdravstveno izkaznico, številka 419048.	6467
Barlič Anton, Kotredež 21, Zagorje ob Savi, zdravstveno izkaznico, št. 427536.	6428
Batič Nives, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta VtII/19, izkaz osnovne šole Vič v Ljubljani.	6819
Batistič Karel, Vrtojba '29, Šempeter, osebno izkaznico.	6319
Begovič Djursa, Mala Kladuša, zdravstvene izkaznice na ime Bje-govič Djursa, Bjegovič Mohamed in B j egovič Fatima.	6783
Belak Mihael, Ljubljana, Trdinova 7, spričevalo I. letnika poklicne elek-tro šole. izdano od Centra strokovnih šol v Ljubljani.	6784
Benedičič Boris, Ljubljana. Pod-milščakova 17, delovno knjiži-co- 6822
Berbič Šalim, Misuriči 84, zdravstveno izkaznico.	6821
Berčič I^anijela. Medvode 126. spričevalo 6 zaključnem izpitu tehniške srednje šole kemijski odd. v Ljubljani, izdano leta 1953	6691
Berlec Marija, Kamnik. Pot 27 julija 2, zdravstveno izkaznico, št A.-331387 na ime Repič Jože. 6704
Bogovič Alenka. Krško, Ilije Gregoriča 17, spričevalo o zakijučnem 'zpitu gimnazije Brežice, izdano leta 1972.	6892
Boltar Anton. Nova Gorica. Ro->ni 27. zdravstveno izkaznico. *t 399596.	6314
Bombač Alojz, Celje, Veselova 7 zdravstveno izkaznico na ime Bom-baf Mitja.	6723
Obvestile
Sprejemamo naročila za brošuri:
PRAVILNIK O SPECIALIZACIJI ZDRAVNIKOV, ZOBOZDRAVNIKOV, DIPLOMIRANIH FARMACEVTOV IN ZDRAVSTVENIH SODELAVCEV Z VISOKO IZOBRAZBO
PRAVILNIK IN TARIFA O NAGRAJEVANJU ODVETNIKOV S TABLICO IZRAČUNANIH NAGRAD ZA ODVETNIKOVO DELO
ČZ Uradni list SRS, Ljubljana, Veselova 11 p. p. 379/VII
Bulovič Lazd, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	6692
Bunt Boris, Ljubljana, Gorazdova 11, zdravstveno izkaznico, številka E-363286/II.	6724
Cerar Antonija, Volčji potok 6. Radomlje. zdravstveno izkaznico.	6385
Cerar Marjan, Vir, Žnidaršičeva 1. zdravstveno izkaznico na ime Cerar Bojan.	6384
Cigale Peter, Ljubljana, Bakovska 3, zdravstveno izkaznice in delovno knjižico.	6869
Cindrič Filip. Ljubljana, Vojkova 34, zdravstveno izkaznico.	6725
Cizelj Helena, Ljubljena, Stegne 18a, zdravstveno izkaznico, številka A-145770.	6823
Colič Drago, Ljubljana, Smartin-ska-64, zdravstveno izkaznico.- 6726
Cvetkovič Vladimir, Kranj, zdravstveno izkaznico.	6727
Čepon Janko, Horjul 144, zdravstveno izkaznico.	6824
Černetič Anica, Hrvatini 45, Ankaran, zdravstveno izkaznico, številka 094810.	6846
Černič Evgen, Koper, II. prekomorske 25, zdravstveno izkaznico.	6759
Cremošnik por. Udrih Silva, Sp Grušovlje 18, spričevalo o zaključnem izpitu gimnazije v Celju, izdana leta 1956.	6825
Dekleva Gracijano, Rožna dolina 73. Nova Gorica, spričevalo izdano na osnovni šoli Milojke Štrukelj v Novi Gorici.	6320
Deniša Drago, Ljubljana, Glavarjeva 20, spričevalo o končani osnovni šoli. izdano od osnovne šole Toneta Čufarja v Ljubljani. 6785
Dolenc Danica, Kranj, Zevnikova zdravstveno izkaznico, številka
4235
Drinovc Zdenka, Krarij, spričevalo o zaključnem izpitu ekonomske srednje šole Kranj. št. 19 izdano v šolsketn letu 1969/70.	6870
Edelbacher Maks, Ljubljana, Za-vetiška 8, študentsko zdravstveno izkaznico.	6786
Eler Emil, Vitovje 12, zdravstveno izkaznico.	6254
Eržen Lojze, Ljubljana, Dolomitska 4, zdravstveno izkaznico, številka 111074.	6728
Eržen Mihael, Pod jelovo brdo 1, spričevalo 6 pomočniškem izpitu krojaške stroke izdano v Kranju, leta 1952.	6826
Fabjan Rado, Sežana, Gradnje 5, spričevalo, izdano leta 1969 s strani »Izobraževalnega središča pohištvene industrije« v Novi Gorici.. 6133
Ferlinc Bogdan, Celje, Trubarjeva 73, zdravstveno izkaznico, številka 865549.	6706
Fetaki Avdulah, Ljubljana, Litijska cesta, zdravstveno izkaznico.	6729
Filež Ivan, Lavrica 57, zdravstveno izkaznico.	6827
Franko Jože, Šempeter 113, zdravstveno izkaznico, št. 035502.	6614
Germ Feliks, Brc- 6, Zagradec, zdravstveno izkaznico.	6790
Gjevek Jože, Kočevje, Cvišlerji 11, zdravstveno izkaznico, številka 448427.	5737
Glavan Darja. Sp. Lipnica, zrav-stveno izkaznico, št. 179037.	6536
Gmajnar Tonka, Radovljica, Cankarjeva 15, delovno knjižico reg. št. 6415 na ime Gmajnar Mitja. 6498
Gojkovič Momir, Grosuplje, zdravstveno izkaznico.	6871
Božič Valter, Piran, Rozmanova 39, zdravstveno izkaznico.	6418 ^5,
228200.
Gorčan Tomislav, Ljubljana, Celovška 325, zdravstveno izkaznico.	6828
Habjan Martina, Domžale, Kidričeva 18, spričevalo o zaključnem izpitu ekonomske srednje šole v Ljubljani, izdano leta 1968.	6872
Habjan Pavle, Kranj, Tekstilna 17, zdravstveno izkaznico, št. 15840. 6730
Hajdarini Osman, Ljubljana, Litijska cesta, zdravstveno izkaznico.	6731
Herman Jože, Kočevje, Roška 32, zdravstveno izkaznico.	6400
Hočevar Marko, Nova Gorica, Gregorčičeva 15, zdravstveno izkaznico.	6047
Hoti Idriz, Ljubljana, Litijska cesta, zdravstveno izkaznico. 6732
Huš Vladislav, Prebold 71, spričevalo I. in II. letnika Industrijske kovinarske šole v Celju. ’ 6763
Hvastja Pavla, Ljubljana, Streliška 37a, izkaznico za prosto vožnjo v mestnem prometu izdano na podlagi partizanske spomenice, št. 19575.	6787
Ivanuš Branko. Ljubljana, Prijateljeva 19, spričevalo o zaključnem izpitu gimnazije, izdano od VII. gimnazije v Ljubljani,' leta 1963.	6788
Jakelj Peter, Kranjska gora 145, spričevalo o. pomočniškem izpitu mizarske stroke, 'zdano v Škofji Loki pd Lesne industrijske šole. 6733
Jakiša Helena, Kranj, Hrastje 47, zdravstveno izkaznico, številka 16906.	6420
Jamnišek Slavica, Celje, Lopata 43, zdravstveno izkaznico, številka 348065.	6855
Jankovič Marija, Preserje. Vaška pot 13, spričevalo 6. razreda osnovne šole v Domžalah.	6734
Jeraj Frančiška, Zadraga 6, zdravstveno izkaznico, številka 282222.	6154
Jeršin Tone, Polzela, Dom upokojencev, zdravstveno izkaznico. 6693
Jusič Jože, Ljubljana, Rožna dolina cesta 11/36.	6736
Jusič Jože, Ljubljana, Rožna dolina c. 11/36, zdravstveno izkaznico.	6873
Jošt Anka, Ponikva 45, spričevalo
3.	letnika gimnazije pedagoške smeri v Celju, izdano leta 1968.	6829
Jovanovič Jovo, Mrkoniič-Grad, Magaljdo 2, zdravstveno izkaznico.	6735
Kadirič Abuzeit, Jesenice, Ilirska 9c, zdravstveno izkaznico, številka 99665.	6243
Kavčič Majda, Škofja Loka, Novi svet 16, zdravstveno izkaznico, št. 272863.	6102
Kek Alojz, Grosuplje, Pod gozdom 6/6, zdravstveno izkaznico, številka A-089582.	6830
Kelviša Irena, Jesenice, Murova 14, zdravstveno izkaznico, številka 267020.	6387
Kitanič Miro, Ljubljana, Ane Ziherlove 10, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico.	6874
Klančar Franc, Maribor, Framska 4, spričevalo o zaključnem izpitu gimnazije v Stični, št. 3 šolsko leto 1954/55.	. 6326
Knez Karl, Celje, zdravstveno izkaznico na ime Knez Andrej. 6856
Kobau Barbara, spričevalo o končanem četrtem razredu osnovne šole Žiri.	6413
Kofol Ana, Črni kal 68, zdravstveno izkaznico, št. 240120 kmetijskega zavarovanja.	6847
Kolenc Franc, Sp. Grušovlje 8, zdravstveno izkaznico.	6142
• Kolenik Terezija, Ljubljana, Ske-tova 7, delovno knjižico, reg. št. 13303, ser. št 852449.	6875
Kolinska, Ljubljana, naročilnico, št. 1541, izdano 20. VI. 1973, ki se glasi na gostinske usluge in ni opremljena s firmo podjetja, kateremu je bila namenjena, opremljena s štampiljko Kolinska tovarna hranil Ljubljana ter s podpisom Mle-kuš.	6325
Konec Silvo, Volče 144, Tolmin, delovno knjižico.	6260
Koren Anton, Ptuj, Ormoška 28a, zdravstveno izkaznico, številka 346785.	6388
Koroša Ludvik, Ljubljana, Gornji trg 9. zdravstveno izkaznico. 6737
Kosi Marija, Ključarovci 17, zdravstveno izkaznico.	6857
Košuta Benedikt, Nova Gorica, Draga 98, zdravstveno izkaznico, št. 1441167.	6918
Kovačec Jožef, Strumenc 13, Po-lenšak, zdravstveno izkaznico. 6390
Kralj Anton, Trzin, Mengeška 10, zdravstveno izkaznico na ime Kralj Pavla.	6581
Kranjc Anton, Sevnica, Drožanj-ska 53, spričevalo 8. razreda osnovne šole.	6327
Kranjc Peter, Ljubljana, Mivka 16, spričevalo IV. letnika o zaključnem izpitu gimnazije izdano od II. gimnazije v Ljubljani, leta 1972. 6694
Krasnič Nuša, Ljubljana, Glavarjeva 50, zdravstveno izkaznico. 6381
Kamin Pavla. Domžale, Tomšičeva Krivaja Rade, Ljubljana, Majke 2, zdravstveno izkaznico na ime Jugovičev 8, zdravstveno izkazni-Buždon Vesna.	6155 co, št. 096564.	6832
Kuduzovič Šerif, Ljubljana, Cesta v Gorice, zdravstveno izkaznico. 6789
Lang Alesandra, Kuzma, Trdkova 6a, zdravstven9 izkaznico. 6145
Lavriša Zmago, Ljubljana, Rožna dolina Cesta V/18, zdrav tveno izkaz nico.	6791
Lazič Gojko, Suhor 1, zdravstveno izkaznico.	6792
Lenarčič Stanko, Ropoča 4d, zdravstveno izkaznico.	6502
Lenič Stanislava, Kamnik, Pod Krimom 6, zdravstveno izkaznico, št. 012073.	6793
Leskošek Branko, Celje, Gaji, spričevalo o zaključnem izpitu šolskega centra tiska in papirja. 6695
Levičnik Luka, Ljubljana, Komen-: skega 20, zdravstveno izkaznico.	6738
Levstik Antonija, Mrtovec 9, spričevalo 8. razreda osnovne šole.	6414
Mahič Agan, Ljubljana, Mislejeva 3, zdravstveno izkaznico na ime Mahič Fahrudin.	6794
Majce Alojzij, Ljubljana, Slovenčeva 141, indeks, št. 431 izdan leta 1955. od Univerze v Ljubljani — ekonomske fakultete.	6876
Majhenšek Vincenc, Pongrac, zdravstveno izkaznico, številka 776481.	5896
Maks Jeza, Kranj, Cesta JLA 6, spričevalo o zaključnem izpitu gimnazije Kranj in spričevalo 4. letnika gimnazije Kranj.	6897
Maksimovič Ljubiša, Ljubljana, Topniška 29, zdravstveno izkaznico. j	6833
Maksuti Musa, Ljubljana, Poljanska cesta, zdravstveno izkaznico.	6834
Mandac Elio, Koper, Ulica JLA 16, zaključno spričevalo osemletke, izdano od osnovne šole Pinka Tomažiča v Kopru, leta 1963.	6764
Mavrič Miran, Galjevica 170, Anhovo, zdravstveno izkaznico, številka 152256.	6858
Merjasec Marija, Zg. Pirniče 60, zdravstveno izkaznico.	6739
Merx Celje — enota Ravne na Koroškem, štampiljko z besedilom: »Trgovsko ih proizvodno podjetje MERX CELJE, Samopostrežba Ravne — trg.	6537
Mihelj Jože, Koper, Polagi 124, zdravstveno izkaznico, številka 688292.	6898
Mikolič Zofija, Sodražica 51, delovno knjižico.	6877
Mikolj Miranda, Bovec 270, zdravstveno izkaznico, št. 697602.	6541
Milovanovič Miloš. Ljubljana, Viška 58, zdravstveno izkaznico. 6795
Mirt Silvo, Ljubljana, Pot k igrišču 3, zdravstveno izkaznico. 6740
Moreč Zlatko, Bodonci 139, zdravstveno izkaznico, št. 123476.	5631
Mozoli Djuro, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta V^30> delovno knjižico.	6796
Možina Franc, Ljubljana, Strniše-va cesta 7, dovoljenje za voznika--inštruktorja motornih vozil kategorije A, B, C, D in E, izdano v Ljubljani.	6696
Mugerli Lado, Ročinj 37, zdravstveno izkaznico.	6465
Mura ti Halil, Ljubljana, Kodrova 14, zdravstveno izkaznico, številka 399140.	6878
Murovec Nada, Nova Gorica, Tolminskih puntarjev 24, zdravstveno izkaznico.	6710
'Nezič Ajiz, Ljubljana, Aljaževa 32, zdravstveno izkaznico.	6741
Neziri Tahir, Škofja Loka, Tavčarjeva 16, zdravstveno izkaznico, št, H 603813.	6205
Novak Vera,. Zalog, Pot na Pleše 25b, zdravstveno izkaznico, številka 324805.	6879
Nuhič Osman, Ljubljana, Litijska cesta, zdravstveno izkaznico. 6742
Nuhijev Jahija, Ljubljana, Pod turnom 4, zdravstveno izkaznico.	6835
Obeu Ciril, Zvodno 36, Store pri Celju, zdravstveno izkaznico, številka 391327.	6717
Oblak Franc, Ljubljana, Šišenska 58,• zdravstveno izkaznico.	6743
Oblak Jožica, Trzin 103, zdravstveno izkaznico.	6185
Osmančevič Fikret, Ljubljana, Bavdkova 1, zdravstveno izkazni-cp.	6797
Oven Franc, Goričane 2, zdravstveno izkaznico, št. 025667.	6836
Pantič Ljubo, Ljubljana, Dečkova 24, zdravstveno izkaznico.	6798
Paragi Rudolf, Grosuplje, Jurčičeva pot 8, zdravstveno izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Paragi Magdalena.	6880
Parduzi Jetullah, Srednje Gameljne 41, zdravstveno izkaznico. 6799
Pavlin Lucijan, Ljubljana, Rimska 25a, zdravstveno izkaznico. 6800
Pavlovič Vladimir, Zg. Ložnica 24. zdravstveno izkaznico.	6330
Pavlovič Vladimir, Zg. Ložnica 24. spričevalo I. letnika poklicne kovinarske šole v s Štorah.	6837
Perip Pero, Ljubljana, Ceneta Stuparja 51, zdravstveno izkaznico, št 16312.	6881
Perič Radivoje, Karačič 61, zdravstveno izkaznico.	6801
Petretič Katica, Ljubljana, Malči Beličeve,-zdravstveno izkaznico. 6744
Plešnar Edvard, Stražni vrh, zdravstveno izkaznico, številka 278158.	6711
Podgoršek Irena, Celje, ŠaranovK čeva 15, zdravstveno izkaznico, št. 399396.	6466.
Pogačnik Jože, Kranj, Koroška 16, zdravstveno izkaznico.	6745
Pohar Tomaž, Ljubljana, Gorazdova 19, spričevalo o jaključr.em izpitu gimnazije JesePce, izdano leta 1966.	6697
Pohlen Santo, Spodnje Škofije 212, zdravstveno izkaznico, številka 023685, na ime Pohlen Darijo. 6322
Poličnik Milan, Velenje, Jenkova 14, zaključno spričevalo osemletke.	6359
Potokar Marija, Višnja gora 102, zdravstveno izkaznico.	- 6766
Povh Jože, Semedela 56 A, zdravstveno izkaznico.	6901
Prašnikar Dušan, Dob, Turnišče 6, zdravstveno izkaznico, številka 220118.	6902
Prevc Ana, Dražgoše, zdravstveno izkaznico, št. 495845.	6360
Prijatelj Miha,. Šentvid pri Stični, Sentpšvel 27, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja. 6903
Puklovec'Leban Sonja, Ljubljana, Bolgarska 8, zdravstveno izkaznico.	6746
Radešič Feručo, Parecag 156, zdravstveno izkaznico, številka 276553 na ime Radešič Eljo. 6104
Rajaković Stjepan, Ljubljana, Kamniška 25, zdravstveno izkaznico.	6802
Rappl Breda, Murska Sobota, Mi-kloša Kuzmiča 15, zdravstveno izkaznico, št. 390209.	6503
Redžaj Mufail, Grosuplje, Tovarniška 1, zdravsveno izkaznico, št. 246292.	6747
Redžep Solja, Nova Gorica, Cestno podjetje, zdravstveno izkaznico. 6920
Ristanovič Anica, Ljubljana, Dečkova 24, zdravstveno izkaznico na ime Ristanovič Radmila.	6748
*lojc Andrej, Radomlje, Pelechova 66, spričevalo o zaključnem izpitu šole za oblikovanje v Ljubljani, izdano leta 1973.	6698
Rokvič Branko, Kos. Mitroviča, Ulica M. Pijade 17a, zdravstveno izkaznico.	6718
Rožanc Viktor, Ljubljana, Kotnikova 6a, spričevalo o maturi strokovne šole za notranje zadeve, izdano leta 1972 v Tacnu.	6882
Savatič Bogoljub, Koper, 15. maja 9, zdravstveno izkaznico.	6905
Schmidt Metka, Ljubljana, Jamova 65, zdravstveno izkaznico. 6883
Sever Anton, Kopčr, Vojkovo nabrežje '20, zdravstveno izkaznico. 6768
Simčič Ervin, Biljana 14, Dobrovo, zdravstveno izkaznico.	6812
Simič Milan, Ljubljana, Koželjeva 8a, zdravstveno izkaznico.	6838
Simič Slavko, Ljubljana, Masary-kova 24, zdravstveno izkaznico. 6749
Skočič Rezak, Ljubljana, Malči Beličeve 1, zdravstveno izkaznico na ime Skočič Admir.	6839
Smiljanič Boško, Donja Vreska, zdravstveno izkaznico.	6884
Snedec Betka, Ljubljana, Kamno-goriška 38, zdravstveno izkaznico, št. 406518 in spričevalo o končani osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani.	6750
Snoj Dušan, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 13, spričevalo št. 73/67 p zaključnem izpitu gimnazije v Šentvidu pri Ljubljani	6840
Stantič Milena, Nova Gorica, Prešernova 13, zdravstveno izkaznico, št. 696949.	6129
Stojilkovič Zivojin, Ljubljana, Povšetova 12, zdravstveno izkaznico na ime Stiljilkovič Božika. 6751
Stupica Marko, Šmarje pri Jelšah 8, zdravstveno izkaznico, številka 667354.	I 6163
Svetica Julka, Ravne na Koroškem. delovno knjžico.	6406
Saba Viktor. Hrastnik, Podkraj 73, zdravstveno izkaznico, številka 566715.	6397
Sakanovič Hasib, Ljubljana, Vojkova 17, zdravstveno izkaznico. 6803
Šanb Alojz, Javornik 10, Store, zdravstveno izkaznico, številka 011318.	6407
Šarf Ludvik, Ljubljana, Novakova pot 8, zdravstveno izkaznico, številka 21-024624.	6885
Sibal Branko, Ljubljana, Celovška 355, zdravstveno izkaznico. 6752
Soberl Ivan, Jesenice, Kidričeva 46, odvetniško izkaznico, št. 106/72, izdano od Odvetniške zbornice Slovenije v Ljubljani.	6886
Sprogar Darinka, Ljubljana, Slovenska ll, zdravstveno izkaznico, št. 406634.	6841
Stular Marjeta, Prezrenje 4, zdravstveno izkaznico.	6842
Stupar Alojz, Dobrnič 12, zdravstveno zkaznico, št. 337008.	6843
Svirt Marjan, Črnomelj, 21. oktobra 21, spričevalo o zaključnem izpitu gimnazije v Črnomlju, izdano leta 1968.	6804
Tehno Uninon, Ljubljana, Vošnjakova 5, barirani ček, št. 120830 MN, izdan od podjetja PTT — servis, Ljubljana, Robbova 15.'	6699
Občinske skupščine, gradbena in projektivna podjetja, šole ter zdravstvene zavode obveščamo, da imamo na
zalogi:
Normative
za graditev in opremo posebnih osnovnih šol za laže duševno prizadete otroke v SR Sloveniji
kot dodatek k Uradnemu listu SRS, št. 1/73. Sprejemamo naročila:
CZ URADNI LIST SRS, Ljubljana, Veselova 11, p. p. 379/VII Ljubljana
Tehnostroj, Ljutomer, uradne listine in sicer obr. 743/2 na ime:
Korlin Anton, Bjelovar, za DM 2.200 izdano od Kredit, banke Zagreb z dne 26. IV. 193;
Škvorc Vladimir, Vularija 23, za DM 4.601 izdaln od Kornere, banke Čakovec z dne ’27. IV. 1973;
Škvorc Ivan, Vularija 19, za DM 4.601 izdan od Kornere, banke Čakovec z dne 25. IV. 1973.	6331
Tel Viljem, Ljubljana, Linhartova 66, spričevalo o zaključnem izpitu OŠ Vide Pregare, izdano leta 1968. 6887
Tešič Teša, Ljubljana, Zarnikova 3, zdravstveno izkaznico.	6888
Tolar Miran, Trnje 5, Železniki, zdravstveno izkaznico, številka 120514.	6719
Trajkov Trajčo, Ljubljana, Linhartova 35, zdravstveno izkaznico.	6700
Trampuš Julka, Trbovlje, Neža 23, zdravstveno izkaznico, številka 563352.	6774
Trobevšek Stanko, Kamnik, spričevalo I. in II. letnika in zaključno spričevalo administrativne šole v Ljubljani.	6805
Trobiš Alojz, Celje, Ljubečna 73 zdravstveno izkaznico, številka 11232.	6137
Troj er Edvina, Ajdovščina, Župan- ' čičeva 3, zdravstveno izkaznico, št. 715119,	6138
Tršan Alojz, Valburga 42a, Smlednik, zdravstveno izkaznico na ime Tršar Fani.	6753
Verček Staša, Ljubljana, Prešernova 13, spričevalo št. 751/61 o zaključnem izpitu ekonomske srednje šole v Ljubljani.	6806
Veselinovič Radoje, Ljubljana, Celovška 166, zdravstveno izkaznico.	6889
Vidmar Jože, Zagorje, Polje 8, spričevalo o zaključnem izpitu št. 14 tehniške srednje šole Trbovlje, strojni oddelek.	6701
Vidmar Marija, Ljubljana, Rimska 10, zdravstveno izkaznico, številka 310884.	6844
Vokalov Dimitrija, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	6754
Vovk Milka, Spodnja Slivnica 26j zdravstveno izkaznico.	6755
Vrbašek Žironin, Fontana 20, Buzet, zdravstveno izkaznico. 6775
Vukelj Tomo, Kranj, Struževo 76, delovno knjižico, reg. št. 3976, ser. št. 049609.	6590
Vukša Irena, Ljubljana, Titova 25, preklic indeksa medicinske fakulete Univerze v Ljubljani, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 32, 1. IX. 1971.	6756
Vukovič Mile, Čečova, zdravstveno izkaznico.	6890
Vuksanovič Živadin, Plažane 300, zdravstveno izkaznico. ■	6891
Zgonc Alojz, Velika Hubanjica 2, Studenec, zdravstveno izkaznico, št. 12613.	6852
Zieger Danijel, Ljubljana, Cigaletova 8, zdravstveno izkaznico. 6807
Zorn Silvan, Prvačina 208, zdravstveno izkaznico, št. 752250.	6776
Zorzut Rozalija, Nova Gorica, Miloševa 6, zdravstveno- izkaznico in spričevalo o zaključnem izpitu gimnazije Jurija Vege v Idriji, izdano leta 1970.	6808
Zurc Aria Marija, Jesenice, Cesta 1. maja 111, zdravstveno izkaznico, št. 330700 na ime Gogala Ana Marija.	6427
Zupan Rezka, Jesenice, Cankarjeva la. delovno knjižico, reg. št. 304. ser. št. 489799 na ime Zvonar Terezija.	6251
Zupan Sonja, Ljubljana, Jamova 68, zdravstveno zkaznico. . 6757
Žagar Katarina, Predgrad 40, zdravstveno izkaznico, številka 144548.	6169
Zonta Alojz, Celje, Breg 16, zdravstveno izkaznico, št. 591854.	6809
Žugelj Andrej, Ljubljana, Zaloška 65a, izkaznico študentskega servisa v Ljubljani.	6702
Župec Amalija, Ig pri Ljubljani 174, zdravstveno izkaznico. 6845
Ustanove, zavode, organizacije združenega dela in druge obveščamo, da smo v sodelovanju s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji založili obrazec PZU 1, 2 in 3
Prijava
zaposlitve oziroma pogodbe o delu za uživalca pokoji ine
Sprejemamo naročila:
CZ URADNI LIST SRS, Ljubljana,- Veselova 11, p. p. 379/VII Ljubljana
Izdaja »Uradni Ust SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Milan Biber— Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani