\ - Uvstolški ta mm« IÜTO—YEAR GLASILO SLOVENSKE NARObNE PODPORNE JEDNOTE M9V S. Lawndnle AfC Otttac of PublionUooi MIT Booth Lswndsle Ave. Telephone, Rockwell «804 i industiuske ga bojnccta polja V New Orleansu se je ustanovila kompunijska unija cestnoie lezniskih uslužbencev v—Neka- ! tere stsvbinske stroke v New Orleansu so podpisale novo pogodbo. New Orleana, La.—New Or leans Public Service kompanija je ustanovila kompanijsko unijo u svoje uslužbence! Ta unija zdaj šteje okoli sto članov. V smislu pogodbe, ki jo je unija podpisala s kompanijo pred par meseci, ne more unija teh uslužbencev izključiti, dokler plačujejo mesečne prispevke. Sedanja pogodba je veljavna za tri leta. Strokovno organizirani de* lavci menijo, da bo v treh letih kompanijska unija postala tako močna v članstvu, da napravi z New' Orleans Public Service kompanijo pogodbo za odprto delavnico. m Organiziranim zidarjem, ki zidajo z opeko ali marmorjem je bila mezda povišana na dolar in pol na uro. St. Louis, Mo.—Organizacija železniških brzojavnih Uslužbencev je sprejela v mesecu janu ! ar ju 479 novih članov. Pueblo, Colo.—Vozovi ulične železnice imajo zdaj le.po enega uslužbenca, ki opravlja obenem službo motornika in sprevodnika. Rutte, Mont.—Tukajšnja lokalna strokovna centrala je skle» nila, da ae priobčijo imena vseh strokovno organiziranih delavcev. ki bodo pohajali v neorganizirane brivnice. Philadelphia, Pa. —Krojaški delavci, organizirani v Amalga* mated Clothing Workers, stavkajo pri Middishade Clothing kompaniji. Na stavki je šest «to delavcev. Stavka je pričela, ker je kompanija odslovila ^21 organiziranih delavcev. Coolidge odslovil I poslanika Mehike! Tajna nota mehiški vladi je zahtevala odpoklic Telleza, ceš, da je "persona non grata" radi petrolejske propagande. Diplomat je odpotoval v ietrtek zvečer. Coolidge je čakal zakljufltve kongresa, da bo imel proste roke. Britska groiaja tovjetom odobrena v parlamenta MacI)onald in Lloyd George sta zaman dokazovala torijem, da Anglija sama sebe tolče. Undon, 4. marca. — Angle-ika zbornica je včeraj z 271 gla-*vi proti 146 izrekla zaupnico vladi glede njene politike napram Uniji sovjetskih republik. Tori j ska vlada je s tem dobila Polastilo, da |lahko prelomi z Rusijo, kadar se ji zdi Mrebao. ''red glasovanjem je bila vro-debata. Ramsay MacDonald, *odja delavske skupine v parla-JWnt" je pobijal vlado rekoč, * Prelom s sovjeti znači even-tfclnp vojno, katere pa angleško delavstvo ne bo trpelo. MacDonaldu je pomagal Lloyd vodja pe^i^ liberalcev x žarnici. Lloyd George je re-H 'ia Anglija aama sebe nsj-udari, če zsvrže pogodbo s **jM n (• i Washington, D. C., 4. marca. -Konrges je bil danes zaključen sine die. Obštrukcija v senatu se je ponovila zjutraj ob osmih in se je nadaljevala do zadnje minute. Stara garda je s tem pokopala Reedovo resolucijo za preiskavo volilne korupcije, Borahovo resolucijo za preiskavo o ameriški politiki v latinski Ameriki in razne druge sovražne ji predloge, obenem pa je ubila svoje lastne predloge in med temi tudi denarne apropri-jacije, ki jih je zahtevala vlada. Washington, D, C„ 4. mar. — Obštrukcija v senatu, ki je trajala nepretrgoma 37 ur, je v četrtek opolnoči prenehala za toliko časa, da so se senatorji zedi-nili, da gredo domov spat in se snidejo ob osmih zjutraj ter sprejmejo najvažnejše predloge, predvsem denarne aprojwijacije. ki morajo biti rešene preden je 69. kongres zaključen. Republikanski starogardnik Reed iz Pennsylvanije je uspel s svojo obštrukcijo, ki jo je vodil proti svojemu oddsljenemu sorodniku Reedu, demokratu iz Missourija, glede pooblastitve odseka za nadaljevanje preiskave o volilni korupciji skozi poletje. Mlssourski Reed. ki nače-uje omenjenemu odseku, je izjavil, da preiskavs korupcije v Illinoisu, Pennsylvsniji in v drugih državah se bo nadaljevala kljub temu, ker ims odsek dovolj moči na podlagi prejšnje pooblastitve. Obštrukcija js pokopala mnogo predlog, ki bi imele biti sprejete zadnje dni zasedanja. Aaderaaa vidi prihod v poljedelstva Polom v pol jedel jstvu pa povzroči demorattsacljo med In-dustrijskiml delavci. I»' ftahovski turnir v New York«. New York. — Rezultst zsdnje •meli, ker naši so vraž- tekme med šshisti na medna-' pripravljeni in se boje rodnem šahovskem turnirju v fx>U kot mi, kajti delav- hotelu Manhattan Square za Ine t-; v rope se ne bodo svetovno prvenstvo je bil s »e-• *a>'jeti. Vojna je ne- deči: hrez delavskega ras- j omiHi«^ ^' ' ^r,nčno je naša politika ,r*rt,.' in težko je poiskati j » . " » • "ami." Washington, D. C. (F. P.) — Ameriški farmarji so obsojeni, da bodo trpeli skozi Več let in da se bo večalo njih gospodarsko breme, kar bo povzročilo, da bodo odhajali v mesta, ln to bo zopet imelo za posledico demo* raliziranje delavskega položaja. Taka je bodočnost, ki jo vidi W. A. Anderson, odvetnik v Minneapolisu in predsednik e-ksekutlve farmarske delavske stranke in bivši tajnik indu-«trijske komisije Severne Da-kote. Andreson je rekel poročevalcu Federaliziranega tiska, da je poljedelstvo na severozapadu tako dsleč v razkrojevanju, da je dve sto državnih bank v Min-nesoti v procesu likvidacije. Tudi več narodnih bank je bankrotiralo zadnja leta. Trgovci trpe, ker farmarji nimajo de-narja, da bi kupovali blago. Mr,< li kapital je brez moči napram velikemu kapitalu, in tisti, ki izgube, postajajo radikalni, ne da bi razumeli, zakaj je njih gospodarska varnost izginila. Anderson meni, da so za« bedo med farmarji odgovorni trije vzroki. Konkurirati morajo na svetovnem trgu s produkti, ki prihajajo iz dežel, kakor je Argentina, kjer so obratni stroški nizki. Visoke voz ni ne na želea niča h in visoki stroški za distribucijo produktov, Zaščitna čolni na za dovršene produkte, ki viša ceno produktom. Anderson meni, da farmarji ne morejo povišati cene svojim lastnim produktom, ker ne mo- nova statistika o besi in KAPITALIZMU Zahteva jo senator Waiah iz Maaaach ase 11 aa.—V ta namen je predložil senatu resolucijo. Washington, p. C.—Senator David I. Walsh k Massachu settsa je predloiif senatu resoli|< cijo, ki določa, etem mrtvem otroku je dognala, da js dete do bilo strup v želodec. | ' Dr. Dsniel A. Orth, glava bol nišnice, je tudi priznal, da je slutil zastrupi jen je, ko js tretji Bil je obveščsn, ds tonaktmi in ssvernjaškimi četami v okolišu jezera Tsjho, za padno od Sangaja, kjer so revolucionarji navalili na železniško Črto, ki spaja Sangaj s Nankin gom. Drugo poročilo pravi, da sta dva generala v provinci Szečvan z njunimi četami prestopila na atran Kantončsnov, Ker drugega vojaštva ni v provinci, je tem spet ena provinca na viho-du Kitajske padla v roke ljudske vlade. lxmdon, 4. marca. Današ nje poročilo is Sangaja se glasi da ao kitajski revolucljonarj okupirali Sučov, 50 milj zapadno od Sangaja. Centlngjueh. gover ner province AnhveJ, se je da nes izrekel za ljudsko vlado Hankovu In poslal svoje čete na fronto proti asvernjakom. ■ - k" ......... vorjenja o odkritih besedah se natorja Borshs glede Imperljsr otrok umrl llstlčne politike in aristokratlh.! j« »'»<> P™* ^orUif primeže-ki goje in vprlzarjsjo te vrste ne. Na vprašanje, zakaj ni takoj politiko. ¡obvestil koronerja, Je bil dr. ___ pOrth nervozen In nI hotel dati Sf^M___eakttbs? zadovoljivega odgovora, iz U»gs *eilO£g pooa OIIIVHI H|w|j dl m hoU,n v bolnišnici —— prikriti tragedijo, dokler bo šlo. Wa*hlngt*n. D. C. — Državni j Kakšna Ignoranca vlada v tej tajnik Kellogg Je v četrtek od-1 bolnišnici, Je razvidno iz odifo- šel na kratke počitnice v Soul h Carolino, istočasno ps se je razširila vest po glavnem mestu, ds Kellogg odstopi v « nem mesecu in Herbert Hoover bo nsslednik. vorov strežnic, da niso znsle. ksj je dojenčkom, ki so tsko nsglo umirsli drug za drugim. Mislile so. da otroci umirajo "J**ov|v«led lakote! Dr. Orth Je naznanil, da so ..... *" I strežnice, ki so zapletene v sfs- PKKDAVANJK O GKNMAI.U bile včeraj odslovlfene. NI HTAVKI V ANGLIJI. j c fclrage. - Sesti otrok, Ro- bert OH ver Johnson, star 6 dni, Zdfiioajo dela veke atranke na Norveikem Združenje se je svrille >0. januarja» Oslo, Norveška. — S 30. Js nuarjem tega leta Je na Norva škem faktično postala ona ss ms vellks delavska stranka dejstvo, Tega dne so se zbral zastopniki dveh glavnih strank, socialdemokratske in delsvsks strsnke, na skupni konvenciji v glavnem mestu Norveške v O-niu ter so odglasovali za takojšnje združenje. Amalgamacija Je bila f»ozdravljena z velikim dt^ionstracijaml strokovnih delavcev lil njih unij, kakor tudi od obeh socialističnih strsnk, ki s» ns|K)lnili veliko dvorsno. Ime novi stranki Je "Norveška delavska stranka". Njen predsednik Js Oskar Torp, na* čelnik stare delavske stranke Predsednik prejšnje socisln« stranke |m je postal i>odpred sednik nove Delavske stranke na Norveškem. Martin Tran-mael je ostal še zsnsprej glsvni urednik strsnkinega glasila "Arbejderbladet". Združit vens konvencija je sledils konvencijama omenjenih dveh strank, ki sta (srnamezno sprejeli amalgamaeijo. Naslednjega dne Je bila ta ratlfjkarijs potrjena na združitveni konvenciji, Norveška delavska stranka ima v parlamentu H8 svojih poslancev, Komunistični mane. PROČ Z AGRESIVNOSTJO NA KITAJSKEM! To je klic britakega delavstva na tisoč In tisoč delavaklh shodih v Britaniji. London, AngUjs. — Delavska stranka ln Strokovni unljakl kongres sklicujeta «daj na tiso-če delavskih shodov v Britaniji. Na teh shodih se čuje klic britakega delavstva, da je treba Kitaj pustiti v miru. Na shodih se sprejemajo resolucije, v katerih zahtevajo odpoklic vojaških čet is KitsJs, priporočajo, da se Britanija prične pogsjstl s kantonsko vlado ln svsrs o na varnosti, ki prihaja od sovjetski Kuslje, ako bo Kitaj nspsdsn. Stališče, ki ga tavzsmsjo brit-ski delavci, podpirajo tudi srednji stan, ki Je pričel reallalratl, da torijska politika poveročl, da »e britsko blago ne bo moglo prodajati ns kitajskem trgu. Nemški trgovci prav uspešno konkurirsjo britsklm, daairavno nemška vlsda nima zemljlščne koncesije v Kitaju. Boje as tu» dl ameriških ln japonskih trgovcev, češ, da bodo pridobili, ker se Amerlks in Japonska ne udeležujeta tako jsvno Intervenirala v Kitaju, kot to dela Britanije. George Hicks, predsednik o-beh eksekutlv, Je ItJavP, v imenu obeh, da britako delavstvo podpira kitajsko ljudstvu pri njegovem stremljenju za narodno neodvisnost ln svobodo. Ramsay McDonald Js i oeirom na torijski napad na sovjstsko Kmaijo zaradi njenega deja v kitajskem rsvolucljonarnsm gibanju rekel, sli Js mogla britska vlsds pričakovati kaj drugsgs "Ako ste neprijssnl napram svc-Jsmu sosedu, ali imate pravico ugovarjati, da Je vaš soaed neprijazen napram vam T" je vprašal MscDonakl. Sovjetski diplumatični sa-stopnik v Londonu pojaanjujs, da sovjetska politika v Kitaju' sloni na priznanju suverenosti n nemlvlsiiosti vseh narodov. Ituslja se je odpovedala iired-nim teritorljalnlm pravicam žs zdsvnej. Oiabnost dolodajaleke-ga razreda v pravi MU iarvsrskl podjetniki so Isprll svoj» delsvce, ker so se orga-nitirsli.—Delavce nmstrsjo aa brezpravne robe. Ht, l^uls, Mo, — Barvarski tsjdjetnikl so {Kiainll silno ošabni. litdsvce smatrajo za navadne sužnje, ki nimajo nobsnih prsvic, srnpsk morajo molčati rejo na svetovnem trgu konku^j ^ marca zvsčer. to Je da- jr umr| v petek vsled rastru pije riratl s produkti iz dežel, v ka- neš predsvs v dvorani Ikiuglas njt\v bolnišnici Columbus Me-terih so obratni stroški nizki. pArk Auditorium mias Jessle Pšenica iz Argentine se skorsj g^^n n Londor.s pod svspici- _ prevažs samo na vodi iz Argen- „,|g||,||fn franke. Pre- rikaška delavca federacija je tine na trg v Liverpoolu. dava|a ^ 0 zadnjj rodarskl in prm*Ulm »vej gUvni ntaa. Ander^n meni .da -e Isido ^^ -Uvkj y Angtlii ||Im r1|^fo _ tjktAkjl d#Uv-ha fTT„ri colfhno a^ ds^ zruši jo * unii# ^ ^racija je s prvim manem To m ml*ih dHavk in govornica. JUt -voJ ^^ HtMn v Cvetne monopole. To se ™«\ymk delmv#<. bi Jo moral slišsll.j^ ^ ^r.. ker prejšnji Pred predavanjem bo nekaj god. nl#n Ogovarjali zahtevam. — benih točk. Vstopnina je MU To ^ v^.kor znamenje, ds fs-Dougiae Park Auditorium je ns napreduje, da a)eno vogalu Kidzie in i>gden sve. |d#io ^ , vsekim letom. privatne monopole goče že zgodi v prihodnjih tih. ftgMrapo Ii MProsveto"! vri, ki so se pojavili Ista 1921, so sedaj tako oslal>U«'nl, da n«« '» ubogsti. štejejo na Norveškem nlkak« l Uslsvci so s« orgsnisirali in važmisti in so skoro do kraja »«' barvarski podjstnikl Iz-eliminirani. < vsdsll zs to dejstvo, so Jim rek |pnsi|)ektl zs norveško soci- H. da nsj puste svojo unijo, če slistlčno stranko so zelo razve ! ne. so pa ob d«lo. Delavci so seljlvl, kakor so tudi njih s« ¡«"»tali »vrsti svoji orgsnissciji, druge ns Danskem in ftvnd- podjetniki so Jih isprll. «kem. | Bsrvsrji, ki ne prlpsdsjo k ■Zs enkrst nI še Norv«eika de- issljetnlškl organizaciji, so pod-lavska stranka priključena no ' pisali is»g<»dbii « delavsko str» l>eni internscijonaii, toda njeno kovno orgsnizacijo. Nekaterim pridružuje so^listični In ds- hiprtlm delsvcnm so podjetniki Isvski internaclJefisll je le vpra> v svoji ošabm>stl poslali svarila, šsnje časa. ^ ds ne bodo nikdar več delali v ■■* . IdHavnkan podjetnikov, ki ao Dssm čuvajo moralo! p,^jetnlške organizacije. Chkago: ^ Clkaške dame iz K(W|bJ lt| m|niU dvi m#--C4| višjih krogov so napori I* svoje |n unjJ|l ^ 7r pri|mdal| k delsvskl strokovni Mslelujejo in ds tudi zstrejoj0wnjm.ij|. |s»hujšljlve, ogabne ln narav. ■ nost vulgarne predstave. Najbolj so jim ostale v želodcu Igre , "The Captive", "The In še nekaj podobnih. Vsa Velika lgaajsras | Brakiwood, III. — Buhsški gentje m v bližini iega mesteca v gozdu zsasčill veliko žganjar- "Hex' 0Ml ta šara, prsvljo dame s hlnav-, - A .. .. -ko zavitimi rwml, je skrajno, *>> ko blu v obrat"' Awtlrall leeešvss in rolo p<*ujšljlvs «a|®° ,w,rm v tvšal B ^^ mladino. I kuho. jt Lf R O S V E T A««"!«"« GLASIM) SIOUSSKE NARODNF POIM*OKNK JEDNOTE LASTNINA Sin» f N - KIJ N A KO (iN K l*Olil'OKNE JKDNOTE Cene oflaaov po dogovoru. Rokopisi m n« vračajo. Naročnina: Zedinjrn« «lriav« < laven Chicago) $6M) na lato, »2.50 rs ■■ pol Uta la $1.25 ga tri mei«c«¡ Chicago In Ckaro 96.50 aa Uto, $3.25 sa pol ;smfll mesecih lata. $1.05 ss tri mesecio sa inoiamstvo >8.00. Gfcjovi članov & N. P. J. In Čitateljev "Proavete". Šinkovec zopet piše. H HI, Kanaae. — Po ae zopet malo Naslov xa rae, kar iais stik s luto»: "PBOSVETA" 2457-59 Ho. Lavadalc A«eaac, Chicago. Ill "THE ENLIGHTENMENT" Orean of tke Sloven. Natioaal Benefit Society. Owned by the Slovene National Beaeflt Society. Ad veh isla« rates oa agreement Subscriptiaac United Sutea («saapt Chicago) and Canada K.00 par fear; ChicagoJ* M, and foreifn^«n^ias Ig.QOj^erJT' MEMBER of THE FEDERATED I'KESS" is* Datum v oklepaju n. pr. (Fab. 18-1927) poleg vaiega Imena na naslovu pomeni, da vam je e um dnevom potekla aarotaina. I'uoovite Jo praveéaaao da se vam n» astavi list. _. NAD TRINAJST MILIJARD AMERIŠKEGA KAPITALA NAL02ENEGA V TUJEZEMSTVÜ. Ljudstvo na pr. lahko ve, kako veliki so dobički ameriških kapitalistov od kapitala, ki ga imajo ameriški kapitalisti naloženega v Ameriki; kako velik je pa dobiček od kapitala, ki ga imajo ameriški kapitalisti naloženega v tujezemstvu, pa ljudstvo ne ve. Ljudstvo lahko izve, kako visok je k i pital ameriških kapitalistov, ki je naložen tujezemstvu, ne ve, kako velik je dobiček od tega kapitala, ker dozdaj ni nihče objavil tega dobička v številkah. V letu 1926 je bilo v tujezemstvu naloženih $1,906,705,101. Tako poroča Max Winkler, podpredsednik Moodyjeve vlagateljeske službe. Vsega kapitala Združenih držav je pa vloženega v tujezemstvu $13,252,000,000. Tu niso všteta vladna posojila. Bivši predsednik Woodrow Wilson prav zanesljivo ni bil socialist, pa je'kljubtemu označil to nevarnost s bese dami, da take finančne operacije v tujih deželah tvorijo moderno osvojevanje. V teh finančnih operacijah tiče nevarnosti tudi za domače ljudstvo. Take ogromne vloge kapitala v tuje zemstvu zahtevajo pred vsem dobro izvežbano in veliko ' armado na suhem in mornarico. Vzdrževanje armade na suhem in mornarice pa stane denar. Troške za vzdrževanje armade in mornarice jiosi ljudstvo, ki plačuje davke. Večji del teh davkov je nedirekten in tako nosi ljudstvo, ki nima ficka naloženega v tujezemstvu, večji del davčne butare. Uvoznina ni n* pr. drugega kot nedirek ten davek, ki podražuje ljudstvu življen§ke potrebščine, množt privatnim interesom njih premoženje in daje drža vi dohodke za vzdržavanje svojih ustanov in naprav. Da vek na razne življenske potrebščine ni drugega kot nedirekten davek, ki ga plačuje ljudstvo. Celo davek na posestva ni drugega kot nedirekten davek, ki ga v resnici plačuje ljudstvo. Ako hišni posestnik plača davek od hi še, poviša za toliko najemnino od hiše, da lahko plača davek in mu še vrh tega nese najemnina lep dobiček. \ Ampak ljudstvo ne skrbi le, da sta armada in mornarica dobro preskrbljeni in oborgženi z najmodernejšim ci^žjem, ampak to ljudstvo tudi skrbi, da imata armajda in mornarica vedno dosti moštva. Ako bi v armadi in mornarici služili le sinovi starišev, ki imajo svoj 'kapital naložen v tujini in za varstvo tega v tujini naloženega kapitala potrebujejo močno armado in mornarico, tedaj bi se armada na suhem nkrčila v zelo majhno četico, mornarjev bi pa bilo komaj toliko, da bi tvorili moštvo srednje moderne bojne ladje. Zaradi vlaganja denarja v tujezemstvu je nevarnost vojne pred durmi. Ako je kapital naložen v tujih deželah, tedaj ta kapital vodi do sporov in konfliktov. Kapitalisti ne nalože denarja v tujih deželah iz bratovske ljubezni do ljudstva v tuji deželi, ampak zato, da jim ta kapital nosi dobiček. Kjer se išče dobiček, je izkoriščanje, kajti brez izkoriščanja človeške delavne sile ali naravnih zakladov ali pa obojega ni dobička. Kjer je izkoriščanje, tam se rodi nezadovoljstvo, ki vodi prej ali slej do sporov, ki vodijo, ako sa pravočasno ne poravnajo, do oboroženega konflikta. Kapitalisti bi sploh ne nalagali denarja v tujezemskih podjetjih, ako bi res ljubili svoje ljudstvo. V Ameriki so še velika močvirja, ki jih je treba izsušiti in spremeniti v cvetoča polja in vrtove. Veliko je Še zemlje, ki potrebuje umetnega namakanja, da bo rodila. Cm te so v slabem stanju, ako se odšteje par cest, ki pomenijo za Ameriko toliko kot nič. Vse družine še nimajo svojih hiš, svojih avtomobilov, tople obleke po zimi in založenih svojih ¿hramb z živili, da se jim ni treba bati pomanjkanja živeža. Kapitalisti imajo torej še široko polje odprto v Ameriki, da nalože svoj denar v ameriških podjetjih. In zakaj tega ne store? Zato, ker bi jim denar, naložen v ameriških podjetjih, ne nosil tistega dobička, kot ga jim noai, ako ga nalože v tujezemstvu. Nalaganje kapitala v tujih ddtelah pomeni gosjnxiar- let- V takem pok>šaju ni mogoče | korinokoii igro. Zato naj mi bo sko zasužnjen je tujih ljudstev, za lastno ljudstvo pa po- ml*liu> <*• i« P*' k*J naznanjeno. da " ae lahko »kot večanje davčne butare in drugih bremen, ki no že tako velika, da ljudstvo stoka in ječi pod njimi. oglasim, ker znabiti že kdo mi-aii, da me ni več na tem kontinenta in da aem se morda preselila v večna lovišča (spremenila življenje — po Fordovem mnenju), kjer ni muh in komarjev. Ne, ravno obratno je! Sedaj aem šele dobre pričela živeti; življenje do sedaj ni imelo zame skoraj nobenega pomena. Ne V ep, aU je x*s, ali se mi le rdi, da sem člmdalje mlajša in da bi se skoraj lahko smatrala za de-vojko, ki jo kdo poproai sa roko in je toliko srečen, da ji ni treba, kupiti let. Dasi imam že snaho ia vnuka, vendar smelo lahko rečeni, da še ne bo treba umreti, če ne bo hujšega. Piaala sem že o nasprotnikih, neveščljivoati in hinavščini in še rečem, če bi nevoščljivost gorela, da bi ne bilo treba ne drv ne olja. Tudi to je resnica, da ni zaupati nobenemu prijatelju, dokler ga v nesreči ne spozna-me. Citatelje prosim, naj se nc hudujejo radi teh vrstic, če se ne ne čutijo prizadete. Napisala sem jih iz razloga, ker smo delavci dovolj pritisnjeni k tlom od kapitalistov in ni treba, da bi šc drug drugega pehali v bedo. Zakaj bi si skupno ne pomagali do boljših razmer, katerih smo v resnici potrebni. Kako nesramno denarni mogotci »zatirajo ljudstvo, je najboljši dokaz dogodek z dne 24. februarja, ko je eden tukajšnjih bankirjev zaprl vrata sed-rpim bankam, dočim jih lastuje še Šest. Zaprte so banke v Mul-berryju, Armi, Opolisu, Fort Scottu, Pittsburgu, Cherokeeju in v Eaglevalu, v vsakem kraju erfa. Najbolj so prizadeti delavci. Odstrgali so si od slabih plač iz zaslužka, da si nekoliko pri-štedijo za kritične čase in so vložili na banke, misleč, da je na varnem. Sedaj razočarani gledajo v bližnjo Dodočnost, posebno premogarji, o katerih mi ni treba razpravljati, kaj jim preti čez nekaj dni. Trgovci tudi niso izvedeti, pa kaj se ti menijo, saj so desna roka kapitalizma. Ako »e delavec postavi po robu in zahteva boljši košček druha, da bi se ^pošteno preživel s svojo družino, mu pa trgovci zapretijo, da mu odrečejo kredit. To je povsod in ob vsaki stavki ali lzpr-tju. Le malo je Izjem med trgovci, pa naj bodo katerekoli narodnosti. Cene življenskih potrebščin navijejo do skrajnosti n delavci pa naj plačajo, če nočejo umreti lakote* Delavec je ikoriščan povsod, po vseh industrijah; mogotci ne gledajo na varnoat njegovega življenja nikjer, temveč samo za njih lastni profit. Žrtev kapitalističnega molo-la je dne 21. februarja postal Agust Longo, 36 let star rudar pri Ipremogokopu št. 21 Sherid-an Coal Co. Na ne j ga je padel do tri tone težak kamen in siromak je bil na mestu mrtev. Zapustil je soprogo ter tri nedorasle otročiče, ki so ostali brez očeta in rednika. V ravno petih mesecih je to že tretji alučaj pri omenjenem rovu. Nesreča je zadela tudi dobro znano družino Franka Boatiča. katerega aoproga je bolna že od tneaeca septembra m. 1. in je še vedno v postelji. Ore ji vendar na bolje in zdravniki tudi upajo, da ozdravi. 2elim ji skorajšnjega okrevanja. žaloetno je, Če e mati v postelji, okoli nje pa otn>ci brez veeelja. Knaka uaoda (ali še večja) ae je naaelila v družino Antona Veneta. Rojak Meha le dolgo časa, da ni za nobeno delo. žena je tudi bolna leto dni in že drugič v bolnišnici sa neozdravljivo bolezen. koj konštan tirajo sdravniki. Mati je devetih otrok, katerih najmljaši je atar. pet di alednja mnogo olajša trpljenje. O delavskih razmerah zaenkrat ne bom poročala, ker ao ve&rat opisane odtod. Kako dolgo bodo še obratovali premo-gokopi. je še uganka. Puat je minil in zdaj v postu delajo pokoro grešniki. Veselic ne rinemo imeti in tudi svatb ne. Zato pa ao mladi ljudje podvizali, da bi ne kršili postav svetih očetov. Nekaj jih je smuknilo v zakonske telege. Tako sta si tudi obljubila zakonitvo zvestobo moj nečak August Kunahek in misa Dela Pirard. Ženin je sin občeznane družina Johna Kun-sheka, po poklicu šolski učjttelj, ki uči že nekaj let. Nevesta pa je stenografka. Novoporočencem želim mnogo sreče v novem stanu. Želeti je tudi, da bi ju posnemali drugi v kratkem Času, tako da bomo imeli še mi kaj veselja zraven. — Franeea Šinkovec. Ovire pred vprizoritvijo igre ' "Hrbtenice". Canonaburg, Pa. u. Eno leto je tega, odkar je ustanovljen naš dramski klub "Soča". Ustanovljen je bil kot nestrankarski klub in je kot tak uspeval, negle-de na to, da smo na našem odru večkrat klicali boga in vse svetnike na pomoč. Niti eden član se ni vzdignil proti temu, čeprav smo člani dramskega kluba različnega prepričanja. Nasprotno je bilo: Čimmanj je igralec veroval, toliko bolj goreče je izgovarjal ona imena. Tako smo bili prepričani, da nima naš klub jiikakih ovir pri prireja nju iger zaradi prepričanja igralcev. Imeli pa smo premajhen oder za večje igre. Zato so člani društva "Postojnska jama" št. 188 S. N. P» J. (večinoma ljubitelji iger) sklenili, du povečajo oder in tudi celo dvorano, katero je že>v teku. Nadalje pa je društvo "Postojn ska jama" sklenilo na zadnji« seji, da bomo dne 88. maja pri-redili nekako slavnost pri otvoritvi novega odra. Ker ima naš dramski odsek vse aeje in vaje brezplačno t tej dvorani, se je članstvo S. ft.P. J. obrnilo nanj s prošnjo, da bi tudi, nekoliko pripomogli do boljšega uspeha. Večina je izrazila željo, da bi jim naš klub igral "Hrbtenico". Toda uboga "Hrbtenica", kako slabo je naštela! Iz dopisov namreč vem, da je izzvala že mnoge kritike, kjer jo bila igrana, ampak take še ne kot pri nas, k jej* je bila samo predlagana. Uprlo »e je namreč nad polovico članov dramskega kluba proti • vprizofitvi te igre, vkljub temu, da niti štirje ne vedo vsebine ! igre, ker je niso pitali in ne videli na odru. Poslušajo namreč samo besede drugih, katerim je S. N. P. J. in tako tudi igra "Hrbtenica" trn v peti. Ni H dolžnost vsakega člana, da agitira za svoje društvo. In ker je bila "Hrbtenica" spisana v propagando za S. N. P. J., bi tudi morali Člani zanjo agitirati. Ali se morajo člani dramskega odseka, ki so toliko govorili, da bo "Hrbtenica" izzvala sovraštvo, sedaj ponašati, da ao napravili prijateljstvo? Niso samo rekli, da jo sami nočejo igrati, temveč celo zahtevali, da igra ne sme na naš oder, s čemur so pri glasovanju tudi uspeli. Niso pa vedeli, da naa je še nekaj Članov pri dramskem klubu, ki smo trdni za S. N. P. J. in ae zavedamo svojih dolžnosti. Ali nismo člani dramskega kluba dolžni za. hvale članom društva Poatojn-ska jama", ki ao nam že toliko pripomogli do uspeha? To je gotovo in zato smo tudi dolžni izpolniti njih prvo teljo, ko ao jih oni nam že ne vem koliko. Z večino ao člani dramskega društva sklenili, da hočejo igrati vsako drugo igro, aamo "Hrbtenice" ne. In na to imajo Še pogum reči. da je naš dramski klub nepristranski. Mislijo, da ne vemo. kam ae nagibi je? Nikdar bi mi s njimi ne postopali tako surove, ako bi oni hoteli svojemu društvu prirediti ka- MiaJim, da 800 odraalm» članom društva "Poatojnska ja-ma" (med katerimi se dobi 15 igralcev) ne morejo zapovedani kakšna mora biti igra, ki bo predstavljena dne 28. maja. Pozdravim čitatelje. — F ces Novak. Militarizem ? višjih šolah Deaet milijonov in pol v vojaška namene v iilinoiški univerzi. Champaign, IU. — Illinoiška univerza se ponaša, da ima največ dijakov, kj pripadajo vi&)Qi šolski militaristic^ grupi. Včeraj popoldne je fceh tri tisoč dijakov-vojakov paradiralo pred illinoišltfmi postavodajalci, ki so si jih ogledali, predno spre j« mejo predlogo, ki dovoljuje dati iz državne blagajne za tekoče leto deset mijijonov in pol dolarjev, da se vzdržuje militarizem na državni univerzi. Militarizem v omenjeni šoli je še precej razvit, ker ima podporo od državnih postavo-dajalcev. Militaristična maši-nerija ima tukrfj svojo kavale. rijo, infanterijo, aJtilerijo in inženirje. Vse je pripravljeno, da stopijo ti mladeniči v vrsto proti sovražniku, ki ga nihče ne pozna. Illinoiško ljudstvo pa mora plačevati visoke davke, da se vzdržuje taka militaristična organizacija. Postavodajalci so si ogledali Še druge važne stvari te šole, toda glavna stvar je bil pregled kadetov, ki posianejo vsi of i' cirji v slučaju vojne. Ena stvar je gotova: Ako bi bili ti postavodajalci pravi delavski zastopniki, ako bi v resnici ljudstvo vedelo koga voli, tedhj bi ti postavodajalci ne volili omenjene vsote za militari-zem. Kajti to vsoto bo moralp plačati ljudstvo države Illihois. Zakaj bi tega denarja r^jŠe ne porabila državna posta voda j a v kake boljše namene kakor so vojaški, ki nimajo drugega namena, kot ubijati ljudi? Zato ne, ker se ljudstvo ne zaveda pravega pomena postavodaje in vq. litev, ker je ljudstvo brezbrižno kadar se gre za volitve. Vsakemu pamentnemu človeku je jasno, da militarizem sploh ne spada v višje šole. To-da militarist! se prav dobro zavedajo, da morajo ravno tam pričeti mladini vcepljati milita-ristični patriotizem, kjer se go-je bodoči vodje naroda, da si o-hrtinijo sedanji način izkorošča« nja ljudskih mas. Kadar bo ljudstvp toliko zrelo, da bo spoznalo svojo lastno moč, kadar se bo zavedalo, da se mora samo zanimati, da se osvobodi izpod jarma kapitalizh ma, tedaj se bo njegov denar porabil za druge bolj potrebne svrhe kakor je militarizem v višjih šolah. NEMŠKI DELAVCI SO v PROPAGANDI SLOŽNI. ŽARKOMET Ne dajte ae prevariti! I lotjo glave delavcem. Tudi to? Kukluksi in papisti se gledajo1 menda prav po skebetovi * —-Miha M., Terre Haute, Ind.i kot pes in mačka. Kuklukaarji so protestanti in papiati so katoličani. Oboji ao kristjani; oboji molijo enega in istega Boga očeta in istega sina Krista. Kljub temu ae kavsiue. da jih ia veselje gledati. Navaden človek, ki vidi le to kavsanje, bi misKl, da je ni pike, glede katere se hi ri ^jKi^i0 1<¥Alne v«1 j pro, ».sue nature ae qi ^ ^ §ve(Je ^ dobe fPUno kravico, čeprav strinjali. Pa ni res. Kadar kukluksi in papistf zagledajo agnostika, si namah podajo roke in složno udarijo po agnostiku. Dokazov je dosti. Najnovejši dokaz prihaja iz Denverja, Cqlo. tam je kukluk-sarski senator predlagal v zbornici, da mora biti sodnik Ben B. Lindsey, predsednik sodišča zp mladoletne, odstavljen, katoliški "father" McMenamin, je pa predlog podprl javno v časopisju. In zakaj ? Zato, ker je sodnik Lindsey na podlagi svojih bogatih izkušenj spisal knjigo, v kateri kritizira krščansko moralo. * ♦ » Bitka s klobasami. Lepo je bilo. Bilo je v South Side Turn dvorani. Katoliška veselica (dr. sv. Janeza Ev. št. 6€ K. S. K. J.) se je dobro začela, dobro vršila, a zaključila se je po klobas je. Ostalo je nekaj kranjskih klobas. Člani, ki so delali, so si klobase razdelili, da jih odnesejo domov. Tedaj pristopi predsednik, udari po bari in na svoje prsi in zareii: Klobase so društvene, ne vaše! Nazaj s klobasami! — V hipu so klobase letele v predsednika kot šrapneli na fronti, šele lastnik dvorane • je ustavil klobasjo vojno. Drugi dan so klobase romale v "garbage can", obleke vojščakov pa v "steam clean". Taka je povest o kranjskih klobasah kranjskega društva kranjske jednote. — Milwaukee, Wis. e e e «olgi in kratki. iDragi Žarkomet! Pri skebeto-vih pišejo, da so ruski boljševiki umerili 18 kratkorekih in enega dolgorokega "princa''. To ni bilo prav. Dalje pišejo, da so mehiški "vivarejkristovci" zopet ubili mnogo vojakov. To je prav. Na Kitajskem kar na ulicah se- a a a ■v MianesotiJ Slovenski patrijotizem Minnesoti je, da spečeš tako| tako zveze, potem pa kričiš, < morama vai skupaj držati m Ka- je Pa na stotine Slovencev prizadeti —Rdeči orel, Aurora, Minn.l * a' e Veati k Moronije. Počuča, Sakrabuča. — straa no, kaj se godi v satanska Mekaika. Pobri fantje, ki pijejo mleko in pridelujete bele gavtro-že, 80 agitirali za kralja. ■■ so prišli satanski boljševiki in satanskim veseljem prijeli fante za pete in jim odrezali jezike na čevljih. To se je zgodilo na praznik svete Krampice v Sakrabuča. Strašnu, strašnu! Ta-teta! a e a Krtačar odgovarja divorsanki, Neka divorsanka me vprašuje, zakaj se nekateri današnji ženini tako boje divorsank. Od govor ni lahak, ker se lahko za merim. Ali ker ljubim resnico, se ne bojim kritike od nobene strani. Jaz še nisem v zakonu, niti v divorsu, žene pa tudi na iščem potom listov. Zakaj bavljajo čez divorsanke? Za,to ker je .to navada in ker ljubijo zabavljanje brez premisleka ¡Niso vse divorsanke slabe. Kjei je sporazum, ljubezen, enako-pravrtost in potrpljenje na obe atraneh, tam je, mislim, večino, ma vse'v redu, pa naj je ona bili divorsanka ali on divorsanec Ta odgovor velja tudi za tisto ki se je podpisala "Iz teme na svetlo".—Krtačar iz Acoste, Pa • • a Kontest. . (Poslano pred 1. marcem.) 115. Duhovpi učijo, da tudi naj< pravičnejši človek greši sedemkrat na dan. Neki junak mi j« pravil, da je grešil šestkrat m dan — več pa ni mogel.—A. P K. T. B za- ga kot tuga In žaloat. Pomoči aoj ifralci odpovedo tej igri. ne mo-v resnici potrebni, naj si še bo s rejo pa tega tudi nam prepove-darov» ali s tolašUao besedo. Tu- dati. Socialiati in komuniatl nastopajo proti monarh iatični reakciji. Berlin, Nemčija.—Nemški der lavci ne morejo izvesti uspešnih bojev v industriji zaradi brezposelnosti in zaradi nazadnjaške koalicije v nemškem državnem zboru, pa se poalužujejo agitacije ,da pridobe ljudake mase za svoje cilje in ideja. Socialiati še upajo, da pride do preloma v reakcijonarni koaliciji, kar bi j itn mogoče dalo zopet glas v vladi. Kabinet prihaja počasi do spoznanja, da se nahaja v neprijetnem položaju. Pogum mon-arhistov je nekoliko opešal, od. kar so javno sprejeli republikansko formo vlade. Socialisti in komuniatl agitt-rajo med katoliškim delavstvom proti reakcionarnemu katoliškemu centrumu in reakcijonarni koaliciji, da jim dokažejo, da katoliški centrum in reakcionarna koalicija ne bodeta storili ničesar tanje. Socialisti in komunisti svare. DECETISOČ BREZ DELA PO PASSAISKI STAVKL Passaic, N. J. — Kljub temu, da so se pred tremi meseci pričela poganjanja med stavkarji in tovarnarji ter da so od takrat že skoro vse družbe in unije pristale na različna pogajanja, da se stavka takoj konča, je pa še vedno velika armada teh delavcev brez dela, ker drutbe ne uposlijo več delavcev. Preje so bili skoro eno leto na stavki, sedaj pa ni dela, četudi bi radi delali. Dvanajst mesecev' biti na stavki, potem ne dela dobiti, je pač hudo za vsakega delavca, kam še za družinskega očeta, ki mora skrbeti za družino Šestih ln v nekaterih slučajih še več članov. Pri tem pa pride v družino še bolezen. Pomanjkanje pa ga spremlja ves ta čas. Ako bi delavstvo dežele ne priakočilo tem stavkarjem na pomoč, tedaj bi bili priailjeni od gladu umreti. Pomoč tem boriteljem za delavske pravice je še vedno potrebna. Godba gluhcev in igra slepcev. Jackaonville, III. — Tukajšnji državni zavodi za slepce in gluhoneme ao producirali godbo gluhcev in orkester slepcev. 81epci imajo tudi svoj "baaket-ball team". Gluhci, ki niso že nikdar slišali akorda, se ravnajo po vibriranju in igrajo na pihala raznovratne melodije brez napak. Slepci, ki ne vidijo not, niti voditelja, igrajo v orkestru plesne komade tako dobro kakor normalni igralci. Slepi igralci v "baaket-ball teamu" ao že zma- da je v nevarnosti svetovni mir^h LtT^ Nemški imperijaliati so pri volji diVo ' normalno vi- ae pogajati t drugimi silami, da SUŽNOST V JUŽNIH DRŽAJ V AH SE NI POPOLNOMA ODPRAVLJENA. Farmar efcesjsn na šest mesecr zapora,—V pionažni sužnost je pridržal zamorsko družino New Orleans, La.—Farmai John D. Alford iz okraja St. He lena se je priznal krivim, da j< kršil zakon proti pionaži. Obto žen je bil, da je v pionažni suž nosti obdržal zamorsko družino obstoječo iz pet oseb in da je t družino prodal farmarju v St Heleni. Sodnik je Aldorfa obsodil šest mesecev zapora. Dogodek pokazuje, kakšne razmere, v katerih žive zamorc na jugu. se jim vrnejo nemške kolonije. Cena kupčije je, da ae pridruži Moku proti sovjetski Ruaiji. Ali MU tasti arsniM «tau »litwilaT Mam« d ¿^anrUžk- Sttskt-, kitara f« t«. «!r»7 prW,f a. n. r. J. Porodila četrte dvoja«. Oiicago. — Italijanka Car-mella Carbona, 6Sft De Koven stM je te dni porodila že četrti P*r dvojčkov. Stara je 40 let. Njen mož Rafaelo je atar M let in ravno zdaj je brez dela! Profesor columbiške univr priti vojni taktiki admini-etraefje. New York. — Prof. Joseph P. Chahberlain Iz ©otambtfke u»' verze je na sestanku proti voj organizacije Non-interventi-lige dejal, da "nobena | fanatikov, kar je selo pogosto reanica, tedaj je seveda voj neizogibna. Ljudstvo pa w()r,l pri tem trpeti vao škodo in | vojne. Tako je Mlo še od nokds in bo «e. dokler nc bo ljudstr pametno dovolj, da poeta\ i f| je zastopnike v vladna m? Niti v Nikaragvi niti v Mehi»j ni potreba nikakega inter ese ranja. toda sedanja admim-t d je «leda aamo ca mošnja ka tal letov, meeto da bi giedsl* v življenja ljudstva, ki je v nil katero noče nikake vojn r ve. aa ja al Koncert Mate Culic Draguna bo jutri Ali je sneg koristen Chicago, Illinois. — Pred tedni napovedani koncert jugoskn vanskega opernega pevca Mate Culiča Draguna je moral biti radi bolezni baritonista odložen za več tednov: Tako se bo vršil jutri v gledališču "Eight Street" s programom kakor je bil napovedan prvotno, namreč: 1. del: Romanca iz opere Faust, recitativ iz opere "Ernani"t arije iz opere "Kralj iz Lahora", Serenada in Aman d je vojko. II. del: Stankova pesem iz opere "Povratek", "Deželi in ljubez- ni", "Dva grenadirja", roman ca iz opere 'Zrinjski" in over tura iz opere "Pagliacci". Program tvorijo torej najfi nejše zbirke za bariton. Dra-gun, ki je poznan po vsej Evropi kot eden najboljših baritoni stov, bo tudi nedvomno izvrši te težke glasbene skladbe z isto popolnostjo, i^di katere slovi. Koncert prične ob 8.15 zvečer. Sedeži so od f 1.10 do $3.30 vkjučenim vojnim davkom. 'Eight Street Theater" je na vogalu Osme ceste in Wabash ave. KOŽUHARJI BODO IZTREBI-LI KOMUNISTE IZ ORGANIZACIJE. Članstvo je v Cooper Uniji ob-sojalo uradnike, ker so izdali delavce v stavki. New York. — Revolta med članstvom, ki je podobna oni iz-deiovalcev plaščev ko so se uprli komunistični dominaciji, je pretekli teden izbruhnila med izdelovalci kožuhov v New iorku. Petnajst sto koiuharjev se je zbralo v Cooper Uniji po delu ter so na tem zborovanju spre, 'jeli resolucijo, katera obsoja člane-uradnike, ki so se udinjali komunistom in tako izdali »voje tovariše delavce. Znano je, da so bili komunisti hi vi poraza stavkArjev, ki izdelujejo plašče. Zato pa so ko-iuharji že sedaj šli pa delo, da izčistijo svoje vrste provokar torjev, ki jih ob vsaki priliki I «dajo delodajalcem. | Kot vse zgleda bodo dobili p o« i Polno podporo kožuharji od »trani Ameriške delavske fede-| JMije. Pričakuje se še celo, da «> »C ta teden Ameriška delav-jka federacija priznala unijo «ožuharjev ter jim dala poslov». I n'co. Pričakuje se Se nadalj-j razkritij o komunističnih I Odiranjih v organizaciji. Zborovanje je sklicala Liga ur"je kožuharjev, ki se zavzer J15», da se iztrga unijo i t rok komunistov. • A v Olxlol/itve nalcjžene na kor I «unfote so, da so usiljevali mla-f* komuniste v unijo in v delo, [»Wem ko »o bili odslovljeni P»Uri delavci, da so povzročili L»tavko t4*h delavcev ter da so (r po^m izdali; da so pristali ■ojnpanijam dobeljene prejšnje lovske dobitve, za katere so * dolga leta bojevali. Radi teh lr.JsU'v *o ti delavci mocan vihar na atlan-tiku ogroža ladje. Več ladij se nahaja v nevarnosti. Norfolk, Va. — Na Atlantiku je zapihal silen vihar od severovzhoda in je spravil v nevarnost več ladij, ki se nahajajo blfeo rta Hatterasa. V nevarnosti sta dve barki za prevaža nje premoga, dve svetilniški ladji in parnik "City of St. Louis", ki ima zlomljeno krmi lo. Na obeh barkah in svetilni ških ladjah je 46 pomorščakov. Vihar je tudi silno zmrazil o-zračje in mrzli $al je segel do Floride. v st. louisu je pričelo organiziranje garažnih delaVc^v. St. Louis, Mo.—Tukajšnja lokalna organizacija štev. 1212 Mednarodnega društva strojnikov je pokazala, da smatra zaks< juček Ameriške delavske federacije za organiziranje garažnih in drugih delavcev, ki so zapo-sljeni v avtoindustriji, za resnega. Pričela je z agitacijo za organiziranje delavcev v avtoindustriji. Pričela je sprejemati Jcot člane delavce in delavke, ki delajo v garažah in tovarnah, v katerih izdelujejo avte ali pa potrebščine za avte. Sprejela je že na tisoče novih članov. Toda imena teh novih članov so tajna. Velike kompa< nije bi se takoj maščevale nad njimi, dokler je organizacija ie šibka, ako bi odkrile te noVe člane. ____ Žig za zločince. Srednjevaška navada, vžlgatl hudodelcem sramotno znamenje z razbeljenim železom, se je ohranila do leta 1882. Danes zo-pet razmišljajo, ali ne bi kazalo uvesti kaj sličnega. Na Francoskem so zadnje čase poskušsli s tetoviranjem. k{ .pa se danda- .____ našnji že lahko brez sledu od- iU° UMii« naj ostane""v rokah I pravi, če ni premočno. Najno- sedaj odi* ■■"^topili, dn pomete jo te- ®"J'to 7. vnemi takimi elemen-¿ *« izdajajo delavce v stavki gPn delu v tovarnah. Vod». unije ^znih vodij! Valern »pet v Ameriki j vejii način pa je U, da se zločincem vbrizgava parafin pod ¡kožo. Mesto se določi po kako- 78 Vorkr — Eamon de Va-jvosti pregreška. da pri ponov-Mp**d*edaik irski reptfb-jnem izpozabljenju sodnik in ■ M na obisku v Zdru- zdravnik hitro ugotovita, s kom I lavah. Prišel jo s Ke- imata posla. Zdravju parafin ni N'*m. De Valera bo imel se- varen, a juristi imajo še pom>-*< mul Irci v s vrh o olivi je- sleke glede splošne uvedbe tak» r"lH^!iran*e propagande.! znakov. _ . M3 Ml* fcn» I ,tk* '¡U ropala trgovino. — Stopila je mlada v trgovino na 26. ce-> kupi klobuk in ko si ' ala, je prodajalko pri-! , ^»«'krenom, da ii j« od J^4,no» rNI*car Je pobrala uu k*r K« je bilo, in naglo Utripanje človeškega srca. Vse do smrti ne prestane naš« srce tolči niti za trenutek. Posamezni udarec j« krajši od | sekundr. Uko da napravi srts mmn v eni uri okoli 5000 utripov. V ^^ dobro pol*)* SO letih znala bitje velikansko število: 2 milijardi 629 milijonov in 800 tisoč. Nsjlepfe K To vprašanje ne beli nikomur glave, vendar pa je veliko zank mivejše nego se zdi na prvi pogled. Sedaj, ko polagoma z * puščamo dobo snega in leda in jadramo pomladi naproti, bodo najbrže tudi oni, ki ne marajo snega, lažje verjeli, da je pravzaprav potreben in koristen W. Naegler nam pripoveduje v februarskem "Koamosu" mod drugim sledeče: Kadar pokrije sneg zemeljska tla in ogrne nasade in aetve belo odejo, sta kmet in vrtnar vesela, ker vesta, da so naaad varni prod mrazom. In zares ga ni boljšega zaščitnega sred stva za prezimujoče koriatne rastline, kakor je sn^r, ki prepreči nadaljnje ohlajevanje tal in ohrani vso toploto, ki bi sc sioer izgubila v ozračje, setvam in nasadom. To vedo kmetje po stoletnih izkušnjah. Tam, kjer je sneg iz tega ali onega vzroka skopnel, setve poeebejo, medtem ko kažejo pod sneženo odejo buj* no kal in rast. Pri nas se nekatere občutljivejše rastline (sme^ kve, lovorika in pod.) obdajo čei zimo s koruznim ali kakim drugačnim ščitom, v severnejših krajih pa morajo na ta način za. vijati „tudi trte, marelice in dru ga občutljiva drevesa. Ce jih pokrije debel sneg, so popolno* ma na varnem in bodo izvrstno prezimila. V najsevernejših deželah našega sveta je prihod snežene do be prava blaginja za prebivalstvo. Ce ne bi bilo snaga, bi bi, lo ondotno ljudstvo obsojono poginu. V severni Kanadi 10« sneg 6 mesecev, a praV njemu jgre hvala, da se vsi sadeži razvijajo in dozore v toku 8 meso cev, ko imajo v teh pokrajinah gorko aolnčno dobo. Severni jeleni bi poginili, če ne bi pozim kllle pod snežno odejo rastline ki jih jeleni mulijo in se na ta način prefiranijo skoz dolgo z| mo. V deželah večnega ledu ao našli raziskovalci globoko poc snegom nekatere ^cvetoče rastline, ki se drže Južnejšega pod nebja in ki sicer cveto le v poletnem času. Sneg koristi poljedelstvu tudi tako, da ne pusti mraza preglot boko v zemljo. Ce zmrzuje tudi sneg, se vendar tla obranijo, ker talna toplota greje spodnjo plast snega in na ta način prepreči nadaljnje zmrzavanje. __ V nemških deželah je znan pregovor: "Schnee ist dos armen Mannes Duenger". (Sneg je revnemu kmotiču gnoj.) Znani stvena raziskovanja so to potr> dila. Dognalo so jo, da ima sneg več amonijaka nego na pr. deževnica. Ker ima lastnost, da rad in naglo absorbira (vrska-va), Čisti zrak in njegove neč|< ste snovi dovaja prsti kot gnoj. Ce raztopimo najčistejši sneg, ki smo ga nabrali v zajamčeno snažni posodi jn ki je ležal ondi zgolj nekaj ur, »sledimo v raztopljeni vodi okua po tujih snoveh; teh je tem več, čim bližje so mesta ali industrijski kraji. Znatne so tudi količino prahu, (i jih spravi aneg iz ozračja na tla. V mestih, kjer je veliko tovarn, se lahko vsak z lastnim nosom in pljuči prepriča, da je zrak najčistejši neposradno po snežnem metežu. V mostu lla-genu na Veatfalskem so našli snigu 768 atotink premoga ki so ga tovarne v obliki dima izpuhaie v zrak. V Ix>ndonu ao našli v litru raztopljenega snega 5 gramov neizgoralega premoga. Te številke pričajo, kaka nesna ga se zbira v ozračju velikih mest; tu so mimo premoga tudi pare žveplene kisline, amonijaka in drugih snovi. Ce snag pritegne te snovi na zemeljska tla, je sigurno, da dobe rastlin* na ta način voč hranilnih snovi. Hneg pa tudi prepreči izhlapevanje rastlinskih snovi. Se ene zasluge p« pocabimo: sneg najbolj prekvasi zemljo z vodo. Izmed vseh padavin, ki jih dobi prst v teku lata. daj* sneg najmanj 75 odstotkov, poletje pa največ 7—8'* Tako skrbi sneg v obilni meri, da postaja zemlja pripravnejša za ao-tev in rodovitna mati raatlin In s tem vseh živih bitij. Zima. ki ima malo snaga, ae najbolj ob čuti v polotju. zato ne pravi za-ljudski pragovor: "Veliko Hi. ■■■ n JLhLl L.a|XšL uospoatnjsRi koticgk čuti Utripati tilo v zapiatju palcem. Stanovanj« v aimakem čttaa Mnogo je ljudi, ki mislijo, da je zračenje pozimi aapravljanje Saš, kdo bo apušfel toploto skozi »kno. ko j« kurivo tako drago Posebno na kmotih je mnogo gospodinj, ki pozimi po cele tedne ne odpro oken, da se mora č1q vek čuditi, kako morejo ljudje «trpeti v tako aadušljivem in »trupenero zraku. Posledica te-?a je, da so prebivalci vedno zaritih stanovanj blodi, uveli t«r la prehlad zelo občutljivi. Sob« treba tudi posirai vsaj dvakrat na dan zračiti, namreč zjutraj ni zvečer. Sobo, v kateri podne. vi stanujemo, a ponoči spimo, pa treba zračiti vsaj trikrat dnevno. Ponoči treba,ie bolj skrbeli za Čist zrak kakor podnevi. Posebno pq deželi spi v eni tesni zbi po Šest, osam, deset ljudi, a okna so vsa zabita in zaprta. Zjutraj pa vstanejb vsi medli (n vrtoglavi. Bolje je spati mrzlem kakor pa v takem vročem in nezdravem amradu. Vsa-to apalnico moramo zvečer prezračiti. Rea pride malo mraza v sobo, toda v postelji se človek hitro ogreja in spanje v svežem sraku je ppl zdravja. Gospodi^ nje naj pozimi znoaejo večkrat posteljnino na okna ali na hodnik, da ae dobro prezraži in pre-suši. Kjer je bolnik v hiši, tre ba to atoriti vaak dan. Treba je samo, da ima dvojno perilo, ki •o menjava. Cist, nepokvarjen zrak je zdravju neobhodno potreben ; ceneje izhajamo, ako tedamo nekaj več denarja za kurivo, a nam ni treba klicati hiio zdravnika in ne kupovati dragih zdravil. Pomni tudi, da vpliva zimsko aolnce silno blagodejno in da ao jako nezdrava in škodljiva Btanovanja, v katera nikoli solne« ne posije. Urana paaimi. V zimskem ¿asu potrebuje človek več hrane kakor poloti; Telo se mora braniti mraza in potr«buje zato v«č goriva. Zato dobro prenaia težjo in bolj mastne jedi,' ki bi nam v letnem čaau gotovo šk<4 dile. Namesto da dajo gospodinja svojim ljudem Žganje ali vino, da bi ae pogreli, naj jim raje odr«$e košček slanine. To ne velja več, a je za telo mnogo bolj zdravo. Žganje, slivovka, brinjevec in razni likerji samo slepe želodec, ne koristijo mu »rav nič, a slabo vplivajo na Uvce in možgane. Namesto žganja postavi rajo dober zajtrk na mizo; h kavi dober kruh, Igance ali polento, slabotnim oi trokom, če mogoč«, sirovo maslo in med na kruhu. Tečna in zadostna hrana ohranja telesu toploto in ga obvaruje prebujenja in drugih bolezni. Belo perilo. Ako prideneš perilu, ko se kuha, nekaj stolčenih sirovih jajčnih lupin, postane epo belo. To preproato sredstvo docela nadomešča škodljivo kki-rovo apno, a ima isti učinek.. Zapeljano perilo. Raztopi v eVeterih žlicah vroče vode ne-(oliko klorovega apna. Ko se ekočina izčisti, j>omoči vanjo mIo platneno krpico in poniaži njo po zapaljenih mestih. Potem perilo urno operi, ker kl«y rovo apno razjeda niti. Pci škrobljenem perilu treba najprej škrob Izprati. Zm«čkane volnen« obleke ne likaj pogosto, ker izgubi blago svit barv«. Obesi jo na vlažno mesto, kjer s« v teku dveh dni sama poravna. Ako f* krilo zelo s tlačaio. pa dotično mesto z gobo riflahno zmoči in obesi potem krilo, da a« dobro posuši. Andrej Hoboljev: POSLEDNJA NOČ (Iz lapattine Andreja I jeva.) V «ni iz celic Ječe ao bili prti štirje jetniki, obsojeni smrt. Iz okenca celice št. 12 j« spustila roka tanko vrvico, na kateri je bil privezan listič. Ta listič vrvico je padel skozi zamreženo okence celice št. 18. Eden iz jetnikov je zagrabil listič in j« po bJiskovo prebral vsebino. Listič je šel iz rok« v rolu>. Jetniki so prebledeli. Na* stala h smrtna tišina. Vsebina lističa ie bila tal«: "Danes vaa odvedejo is ječe , . V interesu strank« je, da a$ proprečijo vse nepotrshne frtv«. . . Sprejeti morate obsodba malo«. Brez hrupa. Brez od- pora. Brez moči smo. Morate se obvladati. Ne d«monstrirajte. V mestu je pogrom. Kozaki so v mestu." Iz okna v okno, iz celice v celico gre strašni listič. Vsem jetnikom ledeni kri . . . Dva jetniku spita, tretji gnete figure iz kruha, četrti gleda skozi ključavnico na koridor, kjer hodi vojak' s * puško na rami sem ter tja. Car je ukazal, d«, morajo strogo čuvati jetnike. Naša poslednja noč . . še-peče tiho eden od j«tnikov, da ne bi «budil spečih. "Živeti še hočem . . . Lačen sem ... Ali misliš, da dobimo pred smrtjo še aajtrk?"- Le*« na desk« in si potegne kaznjenski plašč čes glavo. "Ne bojim se smrti," šepeta drugi. "In ti?" Tovariš ga srčno objame in poljubi na čelo. "Mitja,»1 rečo. "Naše življ*. nje se bliža koncu . . . nikoli več ne vidimo mestu ... nikoli več . . ." v e Tisti Čas poizkuša na nekem drugem kraju mesta širokopleč, močan mol žandarmerijako uniformo in mrmra nejevoljno: "Vraga l Precej aem vedul, da mi je uniforma preo^ca. Kaj sedaj ? Vitka ženska stoji zraven njo ga. "Ne jezi s« . . . Takoj po. pravim. Tako ... Ali je ao daj prav?" Ramana ao mi kakor'zvezana. V sili ne bom mogel niti revolverja vsoti is Žepe." Žena ga preteče pogloda. "Streljati ne ameš, slišiš. Vso najine odnoiaje pretrgani, čo to storiš." Žandar se smeje. "Preveč romanov čitaš, Maša. Življenje je treba glodati trezno ..." Ženska molči. Cez nekaj Ča> sa rahlo zašepeče: "Kolja . ... ali so bo posrei čilo? Ce bomo imeli smolo, ti zbežim." Širokopleč i mož sap/ne uniformo. Ne boj ae. Dober režiser sem." Mlad žandar vstopi In strumno javi: . Gospod ritmojsterl Telefon kliče." "Kdo jo pri aparatu?" "Ravnatelj jotnišnico!" "Takoj pridem." "Na drugem kraju mesta drži slušalo telefona ravnatelj jel.. nišnice in govori s tresočim se glasom : "Da, gospod ritmojater. Hlu-8am, gospod rltmojster: dva plombirana voza . . . brez hrur >a, razumem . . . po|K>lnoms -iho . . . Poveljnik uskorte je rltmojster Kurenkov ... Ni mam časti, da bi ga poznal a sevedà, prispel je danes iz Po. trograda. Hlušam, goapod mojster . . . Razumem, spod rltmojster." e Uro p«>zn«Je sta s<* peljalu dva zaprta voza proti jetnišnicl. Voza sta bila obkoljena po oro£. nikih. Pred vrati Jetnišnice se usta vita. Iz enega stopi širokopleč žan dar in potegne za zvonec. Pojavi se ravnatelj Jetnlšniee. "Ali vam je poznan ukaz nje gove ekscelence?" vpraša rltmojster Kurenkov. "»o Jetniki pripravljeni? Prosim, prlvedite jih'" Obsojenci prihajajo |iosarriič iz celice. Ritmojater Kurenkov nervozno kadi cigareto za ciga reto. Eden izmed jetnikov a« nenadoma Iztrga žaudarmom. ali rltmojster ga zagrabi in predi jetniškim paznikom, sa- Brže!" na * Rltmojster sélutira in zapusti jetniinico. Vozova se zganeta. Cez ur« kreneta a ceste v stran ÎH peljeta, na m«stu za postajo, proti reki Na drugi strani rek« j« Rumunlja. Tedaj se vzdigne rltmojster in reče nervozno: "ftodrugif . . . Prosim mir. . . Tu so samokresi In nefcsj denarja . . . Mnogo sr«če,.." ' fn čez pol ur« telefonira dozdevni ritmojater domov: Maše« lahko leftHL Nikar več ne čitaj racburljivih rems., nov , , . Vse j« v redu . . . lahku noč . . — (Iz ruščine Iv. Vuk.) Slovsntta Narodna Podporna jadnota UctusevUeiM ». «pH!« laod Inktwp If jumje 1007 v drèavl lUtnets rit g<» GLAVNI STAN: 2657-80 JO. LAWNDALK AVL. CHICAGO, ILUNOI5 Izvrievalni odbor: ^^ * UPKAVNl OD8KK1 Predsednik V mreni Cflakar; i>»di>r«l».dnik Andrew Vldrlrh. R. F. D. 7 Bea 108. J»h*»town. I»a s «I. ta)nlk Matthew Turkj tajnik tx>lntike«s oddelke Ws# N ovitki gl. blagajnik John Vogiirhi urednik (Isaila Jole '¿avertnlk, GOSPODA RAKI ÜllSKK» iL.i !m8a,Br,k' prrdeednlk, \m E, 7lih St.. Cleveland. Ohlnj Frank Aieaa, 8124 S Crawford Ave., Chicaao. III.; Jaeob /».panílí. 8SJ7 S. Itidir«. way Ave., tfcicsao. HI. , . POHOTNI ODSK&i n». *?U,?rk, 4,4 Springfield. IU.i John TrfelJ. » ! T*ny H. K. I). No. 1, Jolinatnn City, ill , Prssk Podboj, lloi 81, Park Hill. Pa., Anion Aular. Itoi 104, Grass, isns! Ä DOI.N1AKI ODSKKi OSRKDNJK OKUOŽJK» UU. Novak, ..redaednlk, 8887-88 S. Uwndala Ave« Chicago. III. VWIODNO OKR02JR, Jeerph garko. H K. I). 8, Iloa 180, West Newton. Ps.i Anion Abram. II«« K. 7«th 81., Cleveland, Ohio. ZAPADNO OKHOŽJK: J.e„b lUloh, H II. 8. Roí 88, Pittsburg, Kana« !tu,T"!?!,5.ír?k KImb' *SH' thUholn., Minn., »a ser. «ap.| John Go-lob. Ho k 144. Hock Spring*, Wyo. NadsornI odbor: k i. •m*U«In,lV W. 861 h Ht., Chleago. III.: I.ndvlk Medve- *ek, «400 St. ( Ulr Ave., Cleveland. Ohio; Albert Hrast, ft&8 So. Pierce St., Milwaukee, Wie. Združitveni odbor: s 74,1 w-8srd Ht«Ar««p. Colo CWiag«, lll.i Peter Ceahel, 8038 So. Itroadwsy, Denver, POZOR 1-Koreepondenea > glavnla.1 odborniki, kl delsjs v glavse« ursdu. ss vrü Iskolet ^ í'Wí: k} m M ps«la «I. predsedniks, se naslovet Pred- •ednlltvo S. Nv P. J« 8887.5$ So. Uwiidsle Ave.. Chicago, III. V-H^EiD.KVR JOLNllK» PODPORE SE NASLOVE« Holnllko tajni-Mvo S. N. P. J.. 8A57.B8 So. Uwndale Ave., Chicago, III. DENARNE POálUATVE IN STVARI, kl as lléejo gl. I.vrlevalnegs odbora b jednolc voMe ae nsMove: TajnUlvo S. N. P. J. 8887.8$ So. U«a-dais Ave., Cklcsgs, III. VSEi ZADEVE V ZVEZI Z HI.AGAJNIAkIMI POS|.| a« pošlljajs as saalovi Rlsgsjnlitvo S. N. P. J„ 8857.&0 So. Uwadsls Ave.. Cklcsgs. III. Vse prllolbe glede poslovanj* v gl. lavrisvslaeai odboru ae ssj pošlje)« Frsak Zajra, predsedniku nadiornega odbors, «Igsr naslov je igorsj. i.. I*1.?'1'^ ■!' ^'I1"1 oditl1 M MUJaiP as as-lovi Joka Ciorlek. 414 W. Hay St., Springfield. HI. Val dopisi In drugI «pial, nainanlla, oglasi, aarofnlns Is splok vas. kar iS-I.^?1 f J^"01«- pošllje as asslovi ••PROSVETA," 8857.88 So. Lswndsle Ave.. Chicago, III. NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Fab. 28-1927) pomeni, ds vam Je ntrotalns potekla t« dan. Ponovite Jo pravočasno, da vam lista nr ustavimo. Ako Usta ne prej mete, Je mogoče vstavljen ker ni bil plačan. Ako je vat list plačan bi ga ne prejmete, Je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, piftit* nam dopisnico In navodit* 4nrl In novi naslov. Nafti zastopniki so rsl dru 4tveni tajniki In drugi ta Htopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina za eelo leto J t *3.00 In za pol leta pa $2.50 Člani 8. N. P J. doplačsjc za pol leta *1.!M) In za celo leto $.1.80. Za mesto Chicago in Cl-rero za leto $«.50, pol lets ¡53^5, zn flsne $5.311. Za Evropo ataiie /.a pol le ta $1.00, za vse leto pa $8.00 Tednik stane za Kvropo $1.70. Člani doplačajo samo "0t za poMinlno. Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: UPRAVN18TVO "PROS VETA" 2657 8. Uwnsjale Ave. CHICAGO. ILL. Nataši v Nikaragvl pretepli Američana. Managua, Nikaragva, 4. marca — Vsat se glasi, da J« bil ameriški konzularni agent Wm. lioraclo do Savigny v Matagalpl napiulen In grdo to|s«n. Napad so izvršili liberalni vataii. Stari ljudje lahko najd«jo odpe- moč za mnog« boleanl Tkmtl «vlivalo to novo preparstljo is prsvljo, da jim Je tudovSo po. sisgala v par dnavlk. ie vsm Jo val »drsvnlk Ae nI predpisal, potem kar pojdite do lekarnar^ in kujiilu slekletUcu le nove prepar^ rije. Ko Ve »e Nugs Tone. JeinlJIle jo psr dni In ¿e se ne počutite In n« «glodate boljAe, vas Ista ni« ne slsue. NsM «itsUiJi bodo »sili Nugs-Tone nelkiHl^iv«, prijetno in učinkovito adravilo, ki dela «potit, hitro jata tlv*e, liri In telo, daje otivljajo* spa* «m«, stimulira jetra in obisti In na prijete n nabili regulira lelodec In iKdciovalolJi Nugs Tone vodo tsko dobro ksj Jt« ista vslanu storiti sa vas takih sMsJih, da prisilijo vse le. k ur umi |e, da as njo jamtfijo In vam povrnejo denar, tv nlate »adov»lj8i «»Klffji,. m| Jamstvo'na vsakem pek*« tu, PrlporoAeaa, jan^eua In na prvi daj v vsrh lokarnah - (Adv.) S1CZNAM PltlMHDII NUIVRNaaiP OatiANIZACIJ V CHICAOU. Zvesa slov. erg. — Veselica v a«iboto 18. msrra v Nsfodtii dvorstil. Kleb 84. I, J. S. Z. — /Oso,»k . pred •tsva v nedeljo 87. sisres, t dvo rani Č. a. P. S. Kraerleeo Kerew 4t. 181 S. N. P. J,— Veseliee dne 1« aprila v dvorani H. N. P. J. Pevsko drultvo "Ura", koncert dne 84. aprila v dvorani S. N. P. J ns l4iwndsle In 27. csst». polj Kisi/ Al. I, J. S. Z Hi m It 8 pred KSVS Is prvomajska sisvneet, v s«, deljo I maja. v dvorani S. N P IV* slu« droit «o "Trlglse,,• koncert v I HreaAkom d« »mu v Ho. Chicago, dne 8. msjs. Pevake dru* »o "Sloves", kom «rt dne 80. meja v Hrvatekem domu, So. CM« ego, Orkester M. N. P. J. -• Veselk« dn« yo maja v dvorom S N. P. J, Pikelk dreMvs M. I S. S. P. Z., dne 10. jumja pri Vidmarje v Willow Spri ng so. 1'iknik tfrsSi v s "Zar|aN. dne 87 Ju-ntjs pri VulmerJ« e Willow i HpHngau. Piknik drsMve ' /*«*" H 70 J S. K.v J. dne 4 Julije ftfi Vidma i fu tj HlJlow Springsu. 1 JUGOSLAVIJE Jo potovsnje preko Sremens ns največjih in najhitrejâlh psrnlkih druAbe NOHTU (¿KRMAN LLOYD Krasne In ugodne lil. ras* reds kstrlne. /n pojasnila vpletajte v«. Aogs domačega aastoptiika sli nsi NOHTII t.J HM \ \ LLOYD 100 N. I-s Hele St .. s t klrego, III. FA K M A PRODAJ Proda *e SO a k rov obsegajoča farma v najv«čj| Slovenski Farmarskl nssefbini v Ameriki na Wlllsrd, Wim. Zdravo podnebje in dobra pitna voda, Karma je oddaljena I« 2 milj« daleč od slovenskih trgovin, cerkv«, šole, J j železnlčke |smtaj«, pnite In velike mlekarn«. Zemlja se nahaja v zelo l« pi legi in j« okrog •tO aktov iz^iščfiioga vas drugo t veje dreves je kskor žsreče, jejo v ruski literaturi. "Povest o sedmih obešenih" je med spisi Leonida Andrejeva ena najimpresivnejših. Kratka, a bril jan tna njegova Črtica je "Plat s zvona", Tudi "Misel" je vzbudila nemalo zanimanja. Zadnje delo Leonida Andrejeva pa je bila povest "Satanov dnevnik", ki ga je spisal po svetovni vojni, ko je pregnan v begunskem taboru stradal na Finskem. Kmalu po objav! jen ju tega dela je umrl kot največji siromak. Leonid Andrejev je bil révolue! jonar, vendar pa one vrste mirnih ljudi, k! sovražijo vsako krivico in nssilje, torej tudi revolucijo, kstera vključuje nasilje. Ampsk če ni drugega izhoda, bi ga Andrejev poiskal tudi v revoluciji, saj je zapisal: "Kadar tuguje duša velikega naroda, tedaj se upira vsako življenje, vsak živ duh trepeta in ljudje čistegs srca gredo na pokol j." . ! škrlatno oglje gorelo solnce, zažigalo zrak in gs vsegs pretvarjalo v ognjen zlat prah. Solnce je bilo tako blizu in tako žarko, da je vse okoli izginjalo in da je ostalo ssmo njegovo žsrenje, ki Je krasilo pot in jo izrsvnsvslo. Sprehsjslcs ao zabolele oči, obrnila sta se nazaj, in vse pred njima je nsenkrst ugssnilo, posts-lo mirno in jasno, msjhno in razločno. Nekje daleč, eno vrsto sli I* več je škrlatni zahod solnca izvlekel iz ozadja visoko de-,blo smreke, ki je gorelo sredi zelenja kakor sveča v temni sobi in škrlatna niansa je legla na pot pred njima. Od vsakega ,kamna je padala dolga črna senca — in Zlnočklni lasje so blesteli, kakor da so pijani solnčnih žsrkov. Tenak zvit las se je lo-¿11 od dfUfih in se je vil v zrsku kot zlata pajčevina. Čeprav je pred njima vse po-teninelo, vsndar nista prekinila ali spremenila pogovora. Prav Izlet gospoda Broučka. v XV. stoletje | Češki spisal Sraloplsk Cedi—Poslovenil Stanko Svetina. (Dalje.) "Ali si ranjen?" je vprsšsl mož z mlatom. "Mogoče, ds sem se notrsnje kaj poškodoval" je zaatokal g. Brouček, "ali sem morda omedlel —" "Glej, tvoj plašč je okrvavljen", ga je mož • opozoril. , "Okrvavljen?" je zaklical z grozo naš junak in je hitro akočil na noge. Osupel je zagledal na plašču kri in ae je začel hitro otipavati, ce je morda vendar na kak čuden način dobil rano; toda zapazil ni ničesar in tudi čutil ne. kar bi potrdilo atrašno aumnjo. Ta kri na gospoda Broučka plašču ostane najbrže zs vedno nerazrešljiva ugsnks. Morda •je bila to v krčmi razlita medica, ki je bila na vijolčastem plašču podobna krvi, mords se je zasadila puščica kakega Pražana v sovražnikovega konja ravno v onem trenotku, ko je akočil čez njega in je brizgnila pri tem kri na plašč, ali je ranila morda na vse zadnje Broučkova sulica, ko je padel, s kakim čudnim obratom konja in je povzročila ts čudež: ta vprašanja uvrsti najbrže Klio med avoje večne uganke. "Kje imaš orožje?" je vprašal mož z , mlatom. "Ren ne vem, kam je prešlo," je nehvaležno zatajil gospod Brouček svojo sulico, k sreči , Ae dosti oddaljeno in a katero, je mislil, da se nikdar več ne snlde. "Nastavi! sem jo —" in spodbujen s nrečno mislijo, s katero si je pomagal iz zadrege, je pokazal svoj talent za epič-ne pesnitve z nadaljnim pripovedovanjem: — "nameril sem jo proti jezdecu, ki se Je v diru zaletel name — zasadil sem jo z vso silo konju v lK>k — konj se je vspenjal — in — in—" "In te je n kopitom udaril, da si se onesve-stil," je dopolnil mož. "Meč pa je ostal bodisi konju v bok ti ali pa ti je padel iz roke in ga je kdo vzel." "Najbrže je bilo tako." je potrdil srčno na*' junak. "Ker sem omedlel, ne vem. kaj se je dalje z menoj godilo." "A kako ni zašel sem, tako daleč od oatalih?" "Bežal *««m naprej in sem hotel udariti na križarje od strani," j»» še lagal brez ovinkov gospod Brouček. katerega je ta kritičen treno-tek oUlaril z nenavadnim dovtipom. "Aj, ti se razumeš na vojskine atvari, da l»i l»il lahko poveljnik." se Je nasmehnil mož z mlatom. "Zdi se mi. da ai v resnici pogumen dečko, čeprav nimaš prav bojevite v nanj ost i," NaAemu junaku sicer ni ugajal naalov dečka. vendar pa «e mu je zato priznala njegova hrabrost, pri kateri je skromno zardel. Sedaj, ko je največja nevarnost minila, je začutil v sebi res nekaj kakor iskro junsštva in pogledal je ohs možs le skoro brez strahu. "Ampsk zsksj govoriš tsko slabo češko?" Je pozvedoval oni. "AH al'morda iz te peščice praških Nemcev, ki *o pripoznali nauk llusov?" / Gospod Brouček je zavrnil obdoltbo z Nemci in je ponovil svojo pravljico o dolgoletnem bivanju v tujih dežaleh, odkoder se je šele nedavno vrnll.- "I)a bi iiomagal rojakom v težkem boju?" je vpraAal mož z mlatom in oči so mu prijazno zažarele. — Brouček je neustrašeno pritrdil. "Res mi ugajaš, brat! — Kaj miallš ti. duhovnik Veda v?" "Povej. ali «i pristal naukov praških mi-strov?" Je vprašal goepnda Broučks taborski duhovnik. , Kakor vemo, si je premislil naš junak, da prestopi za nekaj časa od Pražanov k Tabori-tom, in je zato odgovoril: "Da povem resnico, Pražani mi ne ugajajo —" na kar je po srečni misli, spomnivši se na prepir v gostilni, hitro dodal: "In jaz sem tudi proti ornatom —" S tem si je nsenkrst pridobil srce taborskega duhovnika. "Proti mašnim plahtam in vsem drugim ostankom rimske službe božje!" je saklicsl pohvalno. "Ako je temu tako, potem ne spadaš med Pražane, ampak med nas. Poveljnik Hval je priznal tudi tvojo hrabrost — bodeš redni brat Taborit!" "Kajpada, sedaj pa pojdi z nama na Vitko-vo goro," je pritrdil Hval. Gospod Brouček je bil zadovoljen in je korakal s Hvalom Repi-ckim iz Mahovic, hetmanom taborskim, .in s proslullm duhovnikom Vaclavom Korando, za Katerih polna imena Je zvedel pozneje, po stezi med *vinpgradom, ki so bili deloma opustošeni, navzgor na sedanji vrh ^ižkova. XI. » -Hetman Hval je stopal naprej, Koranda ps se je držal za njim ob strani nastopivšega Taborita In mu je razkladal svoje nazore o odpravi posts, cerkvenih praznikov, latinščine pri maši, molitev za mrtve in druge dele nauka taborskega. 1 Gospod, Brouček je postajal čimdalje bolj raztresen poslušalec, niti plamene muke vic, ki jih je odpravil duhovnik z obširnimi dokazi v kraljevstvo bajk, ga niso mogle razgreti in na tihem je pošiljal dolgočasnegs tovariša nekam v sosedstvo vic. Zakaj Koranda mu sploh ni bil simpatičen. To suho telo, blsd obraz, svetlikajoče oči in k temu še ogromni meč ob boku — ne, to ni bil tovariš po okusu gospoda Broučka. Pravi duhovnik, je zamrmral sam zase. Duhovnik Je naenkrat pretrgal svoje razkladanje, vstavil ae je in je uprl nanj svoje pla-meneče oči tako ostro, ds se js nsš junak od strahu stresel. "Zakaj me tako čudno gledaš?" ga je vprašal Koranda strogo. "I nič, častiti gospod — nič", se je izgovarjal v zadregi gosp. Brouček. "Samo pomislil sem, kak ogromen meč imate pri pasu." "Zdi se mi, da mi hočeš iztikati oči z mojim mečem?" je zaklical duhovnik. ' "Jaz — vam — jaz ti, jaz oči iztaknltl—?" je jecljal ves zmešan naš junak, ki seveda še slutil ni o staročeški frazi, v ksteri "iztikati nekomu z mečem oči" pomeni ravno Isto kakor v novočeščlni "očitati". "Vedi. da ai sicer tudi jaz pripašem meč v dobah, l^o more morda eden sam mož odločiti n vet i boj zs posts vo Gospodovo," je govoril Koranda slavnostno; "toda ko bi prišls naj večja sila in bi se roke moje, božji službi posvečene, oskrunile s ljudsko krvjo, nikdar več bi se ne dotaknil keliha z dragoceno krvjo Kristusovo!" (Stari letopisci nas poučijo, da ae je Koranda v resnici držsl besed, ki jih je rekel gosp« Hroučku. Ta duhovnik taborski, ki je pri spominskem shodu pri Kriiku prvi govoril ljudem, da je potrebno, ds bi ne hodili s po potniško pslico, ampak z mečem v roki; ki se Je mudil v krepki bitki pri Gudoberu in v vsč drugih bitkah; ki Je tako goreče vodil oboroženo ljudstvo na samostane; katerega Je Imenoval še mnogo pozneje Ene j Silvij, ko se je sešel z njim že etarcem v Taboru "staro hudičevo orodje": U Koranda je prenehal že tedaj, leta 1420. do svoje »trti služiti maše zat* ker je na Pribenlcih t drugimi>ranil in je valil kamenje Iz atolpe doli na aovražnikc in ker je menil. da je pri tem spravil nekoga iz svets.) Po epizodi t mečem je nadaljeval duhovnik svoje verska razlage: toda goapud Brouček ga je nehal poslušati. Kajti njemu so bile ns misli druge stvsri. ___ . C. • tako jasen, prisrčen in tih Je tekel kot miren potok in ves čas ga Je»napajala ljubezen; njens lepota In nesmrtelnost. Oba sta bila zelo mlada: njej Je bilo šele sedemnajst let, Njemovecki je bil štiri leta starši, in oba sta bila v dijaških uniformah: ons ,v skromni rjsvi obleki gimnazijske, on v lepi uniformi viso-košolca-tehnika Kakor pogovor, tako je bilo tudi vaedrugo mlado pri njih, lepo in čisto: stasite, gibke figure, kakor da so prozorne in zraku sorodne, in lahka prožna hoja. Glasovs sta bila sveža celo v preprostih besedah, ki so zvenele v sanjavi nežnosti, kot zveni studenec v tihi pomladni noči, ko se še ni otajal ves sneg ns temnih poljih. Sla sta, zavijala, tam, kjer je zavijale neznsns pot in dve dolgi ozki senci s smešno majhnimi glavicami sta se razmikali in ?opet strinjali v dolgo ozko progo, podobno senci topola. Toda nista jih opazila; «ricaj on je ves čas med pogovorom nepremično gledal v njen obraz, kjer je rdeči zahod nekako del svojih nežnih barv, ona pa je gledala navzdol aa stezo, su vala s solnčnlkom kamenčke i stran in opazovala, kako sta pogledovala izpod njenega temnega krila ostra končka majhnih ¿e vi je v, sedaj eden, sedaj drugi. Pot js presekal jarek s posutimi, prašnimi robovi. Ustavila •sta se za trenutek. Zinočka je dvignila glavo, pogledala z mfeg-enimi očmi naokrog in vpra-šala: — Veste kje sva? Nikdar še nisem bila tukaj. ' Natančno je ogledal pokrar ino. t — Da, v«h! Tam za tem gri čem je mesto. Dajte roko, ds vam pomorem. Stegnil je roko, nedelavno ro-(o, ki je bila tenka in bela kakor ženska. Zjno;taiBi*w 8-N- p- J- kakor Ml dragi rojoki ia rojoktajo.kft*' niste nsroësnt na dnevnik TresvoU» sedaj os vam W U ITSZJ9«*0 nmb*Tiu *t «■ pslog toga doMte «e knjige ZASTONJ! Požartte ao s naročbo! Pošljite naročnine Is darao! NnUn ¡TÜ "-f** ^ W.00. sa pel Ista $U6. (Za Chkago ta Clesro Je Intuir ». N. P. J. doplačajo $SJ0 m e* Me aH $1.90 ea pol Ista, ker Usai plačajo pri asseoient« $1.20 ne lela ae V5¿BB,\Í d~r »^w* msIov: Presvsta, 2617 So. Chicago, KL