Leto II. St. 16. V Trstu dne 16. aprila 1909. Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in npravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. = Telefon št. 1570 - — Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. t -\ Posamezna številka = 6 vin. = Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K'., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. Dogodki mi Turškem. Mirno in dostojno, ne da bi se bilo pre¬ lilo niti kapljice krvi, se je lani iz.vršila na Turškem revolucija, ki je izvojevala tep¬ tanemu, zatiranemu in že popolnoma obu¬ božanemu turškemu ljudstvu ustavo in svobodo. Vršili so se takrat znameniti do¬ godki nad katerimi je ves civilizirani svet opravičeno strmel. Iz vseh krajev turške države so prihajale vesti, da je vojaštvo zdaj v tem ali drugem kraju, zdaj v tem ali drugem mestu stopilo na stran revolu- cijonarcev ter da je bilo pripravljeno v skrajem slučaju žrtvovati svojo svežo kri, da izvojuje svobodo desetletja in desetletja zatiranemu in bednemu turškemu ljudstvu. Čaša je bila polna. Preveliko je bilo za¬ tiranje, preveč je bilo izkoriščanja, pre¬ strašila je bila beda in negotovost pred bo¬ dočnostjo. Ljudstvo je bilo zahrepenelo po svobodi in življenju, napraviti je hotelo konec izko¬ riščanju in bedi, uničiti je hotelo pijavke, ki so živele in se redile od ljudske krvi v senci prestola, na katerem je sedel zastop¬ nik absolutističnega in despotičnega režima, sultan Adbul Hamid. In vojaštvo je razu¬ melo trpljenje in hrepenevje ljudstva, in stopilo jo na stran ljudstva proti pijavkam, proti absolutizmu in despotizmu za svobodo. In ljudstvo je zmagalo. In komaj so se po¬ šiljale v svet vesti o najrazličnejših spopadih z vojaki, ki so ostali zvesti svojemu zati¬ ralcu, komaj je bilo mogočo predstavljati si važnost in obsežnost dogodkov in komaj je bilo mogoče upati, da bi ljudska volja zmagala, že so prihajale druge vesti, ki so pravile, da se je sultan odrekel absolutisti¬ čnemu vladanju, da je dal ljudstvu ustavo ter prisigel ustavo varovati, spoštovati in se sam po njej ravnati. Ljudska volja je zmagala. Takrat so se različni paše in vali zbali svojega življenja in oropanega itneja ter pobegali v tujino vživati bogastvo, ki je nosilo seboj prekletstvo turškega ljudstva. Volitve so bile razpisane in turško ljudstvo je poslalo v parlament prOnonsirane zastop¬ nike mladoturškega odbora, ki je vprizoril, in vodil revolucionarno gibanje ter izvojeval svobodo. In sestavilo se je novo ministrstvo ka¬ terega predsednik je bil iz domovine izgnani skrajno radikalni Ahmed Tiza. In novi parlament se je takoj poprijel dela, da uredi razmere v državi tako, da bodo odgovarjale potrebam čaša in ljudstva. Toda oni, katere je ljudstvo premagalo, oni, katere je strah pred ljudstvom in pra¬ vico izgnal iz domovine, niso mirovali, niso hoteli priznati, da je konec dobe, v kateri so smeli ravnati z ljudstvom povzorcu ro¬ parjev najnižje vrste. Najprej so začeli zbi¬ rati pohlevne duše zaljubljene v božjega Mohameda in v svoj islamizem ter te šun- tali proti mladoturkom, ki so začeli dajati pravice tudi drugim pod turško državo spadajočim narodom. Potem so začeli šun- tati ljudstvo proti mladoturkom, ki so raje sprejeli od Avstrije 56 milijonov kron, nego da bi bili, da. se zaradi Bosne in Herce¬ govine preliva kri tistega ljudstva, ki se mu je polovico krvi že izsesalo, Šuntali so ljudstvo proti mladoturkom zato, ker niso hoteli napovedati vojne proti Bolgariji, ki se je bila proglasila za samostojno državo. Mirno se je bila izvršila revolucija, mirnim potom se je doseglo, kar bi se bilo doseglo sicer pa drugim potom. Ampak tako ni smelo ostati. Ponižani ponos slug in izko¬ riščevalcev obsolutizma, je hrepenel po maš¬ čevanju. In tako se je zgodilo, da priha¬ jajo sedaj iz Turškega vesti ki pripove¬ dujejo, da se je vojaštvo uprlo novim odred¬ bam, da je proti ustavi da hoče, da se poslanci in vsi ravnajo po starih navadah islamizma, i. t. d. V Stambulu in Carigradu so se vojaki že vprli in začeli agitirati za islamizem. Reakcijonarno revolucijonarno gibanje v Carigralu se je začelo tako: Zjutraj sta dva bataljona zasedla Zofijno džamijo in parlament; na čelu je bilo le malo častni¬ kov, kajti večinoma so jih vojaki zaprli v vojašnici. Kmalu se je vojakom pridružila ogromna množica, ki je narastla na stotisoč glav ter je zasedla vse dohode k parla¬ mentu. Uporni vojaki so zahtevali uveljav¬ ljenje starega šerijatnega zakona, odstranitev velikega vezirja, vojnega ministra in pred¬ sednika parlamenta ter zase generalni par- don in priznanje, da ravnajo patriotično. Množici se je pridružilo 7000 «zoff» (du¬ hovniških gojencev). Vodja ustašev je neki podčastnik. Brzojavne žice so po vsem mestu porezane. Dopolne so uporniki hoteli izvabiti vojaštvo iz vojnega ministrstva, kar je preprečila kavalerija. Tuintam je prišlo do spopadov. Skoraj vsi častniki so v vo¬ jašnicah ^ zaprti; precejšnje število jih je ubitih. Šejh il Islam (cerkveni poglavar) se je pogajal z ustaši, toda zaman. Uporniki zahtevajo tudi razpust mladoturškega od¬ bora : predsednik parlamenta naj bi postal Ulema Mustafa paša Asim, podpredsednik pa Armenec Lohrab. Predsednik zbornice je demisioniral, prav tako tudi veliki vezir in ves kabinet. Tudi iz pokrajine, zlasti iz Kosova in iz Albanije prihajajo vznemi¬ rjajoče vesti. Ponoči dne 14. aprila je bil umorjen pra¬ vosodni minister, mornariški minister pa¬ ranjem Vseh oseb ubitih je bilo — kakor se računa — okolu 200. Sultan je imenoval za vojnega ministra Eden paša. Sultan je sprejel demisije ministrov in tudi zbornica je sprejela demisije. Iz poslednjih došlih vesti je pa razvidno, da reakcijonarci ne bodo dosegli nobenega vspeha, ker je ljudstvo še vedno vneto za konstitucijo. Zbornica je pa sklenila izdati poseben manifest ki poživlja ljustvo na mir. Prvi majnik je delavski praznik! Dolžnost vseh delavcev je, da se že sedaj pripra¬ vljajo, da bodo ta svoj dan dostojno praznovali. Pittoni - dr. Rybar. Že 25 let se bori narodnjaška tržaška stranka na Primorskem za ustanovitev slo¬ venskih šol v Trstu in Goriči. Liberalna italijanska nacijonalno stranka je smatrala vedno in smatra še danes ljudsko šolo kot temeljno pozicijo v narodnostnem boju. Zato odreka slovenskemu prebivalstvu os¬ novni nauk v maternem jeziku. Tudi po¬ žrtvovalni boj goriških Slovencev je bil do danes zaman. — Na Goriškem in v mestu Gorici vlada še vedno ista, nepristopna, skrajno šovinistična liberalna narodna ita¬ lijanska stranka. Goriškim Slovencem ni ostalo drugega, nego da so res z občudovanja vredno požrtvovalnostjo ustanovili svoj lastni šolski zavod, ki seveda služi mnogo bolj političnim narodnim namenom Sloven¬ cev v Gorici, kakor to ne bi storila javna slovenska šola pod vplivom in upravo go- riškega mestnega zastopsva. Radi narod¬ nostnega principa je italijanska liberalna stranka v Gorici povzročila, da se slovenski narodni živelj v Gorici vedno, ne le mnogo bolj, oprošča italijanskega življa, marveč tudi, da se slovenska deca v osnovnih šolah vzgojuje narodno šovinistično. Enako strastno jc nasprotovala slovenski ljudski šoli italijanska liberalna stranka v Trstu, dokler je bila vsemogočna v mestu in dokler je imela izključno parlamentarno zastopstvo v svojih rokah. Tudi boj tržaških rodoljubov za slovensko šolo je bil, lahko se reče, prav 20 let jako mlahovega zna¬ čaja. Zato tudi ni imel nobenega uspeha in tudi ne najmanjšega upanja na uspeh. Po¬ litična narodna stranka v Trstu je imela proti sebi občinsko in deželno zastopstvo ene najmočnejših avtonomnih skupin v Avstriji ter je imela proti sebi oficijelne zastopnike v parlamentu. Ako goriški Slo¬ venci s svojim temperamentnim nastopom proti razmeroma precej šibkemu nasprotni¬ ku niso mogli ničesar doseči, temmanj je bilo to mogoče pohlevnemu počenjanju na¬ rodnjaških voditeljev v Trstu. Šele parla¬ ment splošne in enake volilne pravice je premenil za Trst položaj. Tržaška socijalno- demokratična stranka je zmagala na celi črti ter je poslala na Dunaj štiri svoje zastopnike. Iz naravnih razlogov se mora sklepati, da je premenjeni položaj v Trstu, (po eni strani naraščanje slovenskega življa, ki se je pokazal pri volitvah, po dingi pa polna zmaga socijalne demokracije) moral spraviti slovensko šolsko vprašanje na drug tir in na drugo podlago. Na eni strani se je začelo odločnejše zahtevati in nastopati za slovensko osnovno šolo v Trstu; na drugi strani je pa prenehal odločen šovini¬ stični odpor od italijanske strani. Tako se je razvilo vprašanje slovenske šole v Trstu docela naravnim potom. To je: dr. Rybar je na Dunaju podvizal rešitev vprašanja slovenske šole, in ministrstvo se je obrnilo na oficijelne zastopnike tržaškega mesta v parlamentu, da izrečejo svoje mnenje. Ita¬ lijanska delegacija jo priznavala principijelno upravičenost slovenske zahteve in, kakor nem j c sodrug Pittoni v Rdečem Praporju 10/3/1909 izjavil, so se italijanski socialno- demokratični poslanci oficijelno naznanili ministrskemu predsedniku Becku, da se brezpogojno strinjajo, da se da tržaškim Slovencem osnovna šola v materinem jeziku. Vprašanje slovenske šole v Trstu se je torej docela naravnim potom izvršilo, kakor mora to vsak po zdravem razumu soditi. Tudi je docela naravno, ako je narod¬ njaška stranka v Trstu po shodih in v «Edinosti» ta uspeh razglasila in sebi pri¬ pisovala posebnih zaslug. Nikdo jim tega ne more braniti in očitati, če bi tudi drugega ne bilo, nego izraz veselja nad doseženim uspehom. Ampak nehaj je bilo kar je bilo skrajno nepošteno. Voditelj slovenske narodne stranke v Trstu so stvar izrabljali ne le sebi v prilog, ampak tudi šocijalnodemokratični stranki na škodo. Trdili so, da so naši zastopniki igrali na Dunaju pred ministrstvom jako dvomljivo ulogo in celo da so bili nasprotni slovenski šoli v mestu« Na javnem shodu mesca no¬ vembra 1908 j; protestiral sodrug dr. Henrik Tuma proti načinu, kakor se ta zadeva izrablja. Rekel je, naj se nikar ne posluša neresničnih glasov slovenske na¬ rodne stranke, ki očita socijalni demokraciji, da je nasprotna rešitvi vprašanju slovenske šole, in se po shodih hvalisa, da je edino zasluga narodnjaških voditeljov, da se je to vprašanje povoljno rešilo. Označil je to kot navaden političen švindelj. Ni pa ime¬ noval nobene osebe na shodu. Kljub temu so priredili narodnjaški voditelji nov poli¬ tični švindelj. Zbobnali so proti osebi drja. Tuma velik shod, kjer sta se narodna voditelja dr. Slavik in dr. Rybar skrajno malenkostno in nelojalono obnašala. Mesto da bi dala odločno izjavo glede šolskega vprašanja, se je podtikalo, oziraje se na neko staro prijateljstvo med drjem. Rybarem in drjem. Tumo, temu zadnjemu različne lastnosti, ki se jih pa noče povedati. To naj bi bil odgovor na splošno očitanje po¬ litičnega švindlja pri šolskem vprašanju. Z večjo drznostjo pa se je potem na drugih shodih po tržaški okolici širila govorica, da so se socijalni demokratje na Dunaju obnašali dvomljivo in proti rešitvi šolskega Charles Robert Darwin. Predavanje v Delavskem izobraž. društvu v Gorici 14. marca 1909 Vse, kar je bog vstvaril vrst in plemen po reku biblije, je po božji volji neizpre- menljivo in ima služiti človeku. Barva cvetic naj razveseljuje človeško oko s svojo lepoto. Plod dreves naj služi okusu človeka. Kača ima svojo svrho in izloča strup. Teorija in priznavana posvetna veda je stala na sta¬ lišču biblije in Linnčja. Država in cerkev sta bili združeni pod načelom, da je država končni cilj človeške družbe in je državni vladar postavljen po božji milosti in volji. Prosto prepričanje in svobodna veda je bila tako izključena iz šol in vseučilišč, morala se je prikrivati, da ni prišla v konflikt z državno silo. Šele pad absolutizma, fevda¬ lizma in hierarhizma vsled francoske revo¬ lucije leta 1789 je odprl prosto pot vedi in svobodnemu prepričanju. Veda se je ločila od teologije in biblije, in potom razvoja vede prvih petdeset let po fran¬ coski revoluciji je postal mogoč svoboden nastop evolucijske teorije. In da je Charles Damin sistematično teorijo evolucijonizma razvil in dokazal, to je njegova glavna zasluga, in zato spoštujemo tudi mi socija- listi Karla Danvina kot veleum in dobrot¬ nika človeštva. Evolucijonizem je danes tudi po teologih in katoliških učenjakih učenjakih priznana teorija. Priznava to eden najhujših proti- danvinistov, dr. Dennert, ki v svoji knjigi «Vom Sterbclager des Darwinismus» (iz smrtne postelje danvinizma, leta 1905) sklepa: «Descendenčna teorija se priznava danes kot upravičena teorija skoraj po vseh pri- rodoslovcich.» In on je, ki svari katoliške učenjake: (< Ne zaletavajte se po nepotreb¬ nem v nasprotja s prirodoslovjem, kajti cerkev ne more od tega imeti drugega nego škodo. Čudo stvarstva ne trpi nikakega ubitka po razvojni misli, nasprotno se le povišuje in pridobiva. Imejmo pred očmi žalostne izkušnje odpora proti nauku Ko¬ pernika. Brezumno se je takrat cerkev po¬ stavila v bran, priznavati oni novi nauk, in vendar je zmagonosno ta nauk prodrl, in cerkev, ki se mu je branila iz ničnega vzroka, je bila premagana in je žela posmeh in zaničevanje. Krščanski svetovni nazor je imel le ogromno škodo od zelotizma po¬ sameznih nje zastopnikov. Imejmo torej kot vodilno zvezdo, kar nam govori prva knjiga Mojzesa; «In rekel je Bog.» Držimo, da je stvarstvo božja volja in božja moč, da pa se priroda razvija in izpopolnuje po zakonih, ki jih je Bog že s stvarstvom ustanovil. In dejansko so cerkveni znanstveniki in teologi bili proti daminizmu previdnejši nego proti nauku Kopernika in Gallileia: človški intelekt se je razvil, tako da temu prirodnemu razvoju ne morejo odolevati tudi najstrožji zaščitniki biblije in božjega stvarstva. * Teologi priznavajo torej evolucij onizem in darvinizem v tem zmislu ter obsojajo le nauke: 1.) da razvoj izhaja brez volje stvarnika; 2.) da se premenitev vrst vrši vsled slučaja; 3.) da je razvoj brez cilja; 4. ) da je glavni činitelj razvoja egoizem; 5. ) da je človek le višja žival. Priznavajo pa katoliški učenjaki: L) da se dejanski razvoj in preminjanje vrst vrši po gotovem načrtu in cilju; 2.) da slučaja ni v prirodi; 3.) da je egoizem le podrejen činitelj v razvoju in je glavni činitelj altruizem; 4.) da je človeški duh stvar na sebi da je le telo podobno živalskemu organizmu, duh pa je po božji podobi. Še velja torej rek : «In rekel je Bog.» Vsa živečja bitja in vrste so nastale po božji volji. No, ni pa rekel bog, «kako» naj se porajajo in pre- minjajo rastlinske in živalske vrste, in ta «kako>> ostaja prosto poprišče vede in učenjakov. S tem je pa vendar cerkev morala premeniti kruto svoje stališče, ki ga je zavzemala skoraj 1900 let. Kakor je prej trdila «in rekel je Bog in ustvaril je plemena in vrste nepremenljivo», tako danes pripušča tolmačenje biblije v smeri, da se stvarstvo da tolmačiti tako, da se priro¬ doslovne vede dajo utemeljevati po razvojni teoriji in da veda veri ne nasprotuje. Domes lahko trdimo, da je dokazano po tej poti in teoriji, da se rastlinske in živalske vrste s človekom vred preminjajo ter popolnnjejo; da se je tudi človeški in¬ telekt razvil iz nizkega, skoraj živalskega stanja od afektov do čustvovanja, volje in samozavesti; da se je prvotni instinkt in egoistični nagon po hrani razvil v človeški družbi do altruisma in vesti; da se je re- vprašanja in da je edino zasluga slovenskih prvakov, da se jc to vprašanje kar tako nakiat rešilo. Poslancu Pittoniju se je pa kar naravnost očitalo, da je (udi on bil nasproten in da se je proti naučuenui mi¬ nistru Marchctu izjavil proti šoli. Sodrug Pittoni je na to možato v »Rdcčme Praporju* dne 10/3/1909 izjavil; 1) nesramna laž je, da je bil poslanec Pittoni kot zastopnik italijanske delegacije slovenski šoli naspro¬ ten; 2) res je, da je na oficijelno vprašanje- ministrskega predsednika on oficijelno izja- J vil, da italijanska delegacija soglaša glede rešitve slovenskega šolskega vprašanja; 3) pozval je drja. Rybara, da je njegova dolžnost izjaviti, ali je zlagane vesti kol- portiral po tržaški okolici ali ne. Na ta nedvomljiv poziv državnega poslanca Va¬ lentina Pittonija, je državni poslanec dr. j Otokar Rybaf po tedenskem pomisleku ] klaverno «nekoliko» odgovoril. V tem od- j govoru pa ni storil, kar je bila njegova dolžnost, 1) Ni prekical, da je kolportiral in širil na shodih nesramno laž; 2) moral je priznavati, da so socijalnodemokratični poslanci italijanski na oficijelni poziv ministrskega predsednika barona Becka oficijelno soglašali, da se slovenska šola podržavi. Stoji torej nerešeno vprašanje sodruga Pittonija, ali je kolportiral državni poslanec dr. Rybar one laži ali ne, rešena pa je istina, da so oficijelno državni poslanci socijalnodemokratične italijanske stranke soglašali za zahtevo slovenskih narodnih poslancev, da se slovenska šola podržavi. Ostaja torej: vršil se je gorostasen političen švindelj v Trstu in tržaški okolici z vpra¬ šanjem podržavljenja slovenske ljudske šole v Trstu, in drugič: dr. Otokar Rybar je utaknil molče očitanje kolportiranja laži na javnih shodih v žep. Klaverno na sto¬ panje slovenske narodnjaške inteligence pa najboli označuje klaverno pismo ljubljenca slovenskega naroda tržaške okolice, drja. Otokarja Rybara. Politični pregled. V Pragi je redarstvena oblast razpustila tudi socialnodemokratično društvo «Spra- vepinost* v Holešovicah-Bubnah ter kon- fisicirala društveno imetje, Za vzrok se na¬ vaja, da je društvo prekoračilo svoj delo¬ krog, kar utemeljuje policija tako; Dne 21. marca je društvo imelo’shod, na katerem je poslanec dr. Soukup govoril o razmerju med Avstrijo in Srbijo; po končanem re¬ feratu je predsednik društva, sodrug Josip Kousa ponovil, kar je govoril Soukup, ter je dejal, da bi v slučaju vojne na razva¬ linah države nastala revolucija. S shoda so se zaslišali klici: «Tako je! Živila revolu¬ cija!» Vsled tega — pravi policija — je društvo državi nevarno... Treba se je res prijeti za glavo ob takem pravnem razla¬ ganju. Ogrski državni zbor bo imel svojo prvo sejo baje dne 16. t. m. Ministrski predsednik ~W ekerle ima baje namen pred¬ ložiti na pivi seji pogodbo sklenjeno s Turčijo. Dalmatinski deželni zbor bo sklican v mesecu junjiu t. j. potem ko bo šel av¬ strijski državni zbor na poletne počitnice. Princ Jurij uganja zapet komedije. Po¬ sedaj bi bil rad imel vojno z Avstro- Ogrsko. Sedaj se je pa izrekel pi’ed srbskimi častniki, da Srbija se bo kmalu našla pred alternativo, ali rešiti Srbe iz Stare Srbije in Makedonije od turškega jarma, ali se pa za vedno odreči hrepenenju po tistih ligija razvila s človeško družbo in človekom vsed iz prvih, skoraj živalskih afektov strahu in groze, od demonstva do ideje boštva in do spoznanja vesoljnosti prirode. Ideja boga je nastopila le in šeles z razvojem člove¬ škega intelekta in ni bila dana il priori, t. j. če naprej. Od nezveznih občutkov, od krika in skoka se je razvilo človeško ču¬ stvovanje do tvorne fantazije, skozi ritem in melodijo do simfonije v muzični umet¬ nosti. Od instinktivnega pobiranja vsakdanje hrane se je človeško delo skori suženjstvo in robstvo razvilo do svobodnega dela s pomočjo velikih prirodnih sil, razteznosti in elektrike, v prid človeške družbe. Vse se giblje in razvija torej iz nevidnih po- četkov v nevidno neskončno dalj. Iz kaosa je prešlo in prehaja vse v svetlobo, od odvisnosti človeka od prirode gre vse dalje do svobode človeka od prirode in do go- spodstva nad njenimi silami. Vsa pot razvoja in napredka se zrcali v človeškem delu. Borimo se za spoštovanje dela in razdelitev plodov človeškega in prirodnega dela v prid vsemu človeštvu, - zato smo socijalisti. KONEC. DELAVSKI LIST deželah. Nalašč ne bo šel sedaj proč iz Srbije ker upa, da bodo imeli srbski vojaki kmalu priložnost pokazati svojo ljubezen do domovine. Mi bi želeli seveda, da bi to svojo ljubezen dokazali ampak ne na način, da bi zaradi takih dokazov tekla kri. Španski ministrski predsednik, je v državnem zboru španskem predložil načrt, ki da amnistijo vsem onim, ki so bili v zadnjih 4 mesecih kaznovani zaradi zločinstva potom tiska. Abdul Hamid turški sultan se bo baje odrekel prestolu. Tako piše glasilo turškega prestolonaslednika Izediu-a. Tudi glasilo princa Rešiada agitira proti sultanu češ, da ni za nič. V letakih se pripoveduje, da je v sedanjem trenotku princ Izegin edini, ki bi bil zmožen voditi stvar pravilno naprej. „Dl*eadnoughts“. Tako imejujejo naj- moderneje bojne ladije, katerih bo naredila Avstrija do leta 1912-4. Anglija 22, Fran¬ cija in Združene države v Ameriki, po šest. Ge i'man j a 13 in Brazd 3. Za tiste štiri, ki jih bo imela Avstrija in se bomo mižnijmi bahali, bo moralo plačati avstrij- ko previvalstvo 440 milijonov, kajti vsaka stane po 55 milijončkov kron. Josip Krapka umrl. Na velikonočni podeljek je v Prostjejovu umrl sodrug Josip Krapka, urednik ondotnega socialno- demokratičnega lista »Hlas Lidu*. Sodrug Krapka je od mladih nog deloval v stranki in si je pridobil za češko socialno-demo- kracijo mnogo zaslug. Več let je bil tudi na Dunaju urednik glasila «Delnicke Listy», ki izhajajo zdaj dnevno. Bolan je bil že dolgo let na pljučih, vendar je bil prav do zadnje ure na delu. Star je bil šele 46 let. Socialistični kongres v Saint-Ettienne na Francoskem, ki se je zaključil včeraj, je izvolil znanega francoskega antimilitarista Hervč-a za člana v upravni strankini oddelek. V Perziji so Janudi (neka posebna tribu) obkdili mesto Astrabad, katero so dosedaj okupirali kavkaški ustaši. Janudi so začeli streljati proti ustašem in so jih tudi več ustrelili. Panot, voditelj ustašev je zbežal, ostali ustaši so se pa udali ru¬ skemu konzulu kamor se je skrilo tudi več žena z otroci. Domače stvari. Prvi majnik se bo praznovalo letos kakor druga leta. Zjutraj ob 10. uri bo v «Fondo Wildi» v ulici Rossetti velik shod in sicer posebej za italijanske, slovenske in nemške delavce. Po shodu bo obhod po mestu. Popoldne bo pa zopet v «Fondo Wildi» velika skupna veselica pri katerej bodo sodelovali pevski zbori italijanskih, slovenskih in nemških delavcev, dve godbi i. t. d. Slovenske delavce opozarjamo že sedaj na to. krasno delavsko veselico. Shod železničarjev se je vršil v gostilni «International* v sredo dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer. O praznovanju prvega majnika je poročal obširno sodr. Kopač. Sodr. Regent je poročal o prihodnjih dežel- nozborskih volitvah. Govorili so še sodrugi Falk. Jernejčič Fran in Milost. Končno so železničarji sklenili praznovati prvi majnik in se ta dan dovoli železnici samo toliko delavcev kolikor jih železnica nujno potre¬ buje za promet. Izvoljen je bil poseben od¬ bor, ki ima nalogo ta sklep naznaniti vodstvu južne železnice ter ukreniti vse potrebno, da bo praznovanje vspelo tako kakor druga leta. V tednu se bodo zbrali na poseben shod tudi državni železničarji ter sklenili praznovati prvi majnik. Važna seja zaupnikov bo v sredo dne 21. t. m. ob 8. uri in pol zvečer v Delavskem domu ul. Boschetto 5. I. nad. Poleg drugih stvari je na dnevnem redu tudi praznovanje prvega maja. Nihče naj ne manjka. Volilni odbor na dreti ima važno sejo v petek dne 23. t. m. v društveni krčmi na Greti (vogal ulice Cisternone). Odborniki so naprošeni, da se te seje gotovo udeleže. Nova metoda. Zgodilo se je te dni to le: V tiskarno Priora v Kopru, kjer se tiska anarhistični list «Germe» je prišel policijski agent z žendarmom ter je zaplenil list «Germe» ko je bil ta šele ulomljen in še ne tiskan. V Avstriji imamo zakon, ki določuje, da se mora nesti en izsti lista državnemu pravniku takrat kadar se nese druge izstise iz tiskarne. En urednik lista «Germe» je opozoril agenta na ta zakon, toda brezuspešno. Potem je urednik zahteval od agenta, da mu pokaže odlok ki določa da se mora list zapleniti. Toda ko je to zahteval je obrnil žendarm puško z nasajeno bajonetu naravnost proti uredniku ki je zahteval od agenta samo to, da se ravna po Avstrijskem zakonu. To so že povedali obširno drugi listi in redarstvena oblost ni tege demontirala I orej velja ravno toliko kakor da potrjuje, da se je zgodil slučaj, ko se redarstveni agent ni ravnal po, marveč proti zakonu. To je menda najnovejša metoda po kateri se hoče še nekoliko bolj zatirati časopisje, ki v Avstriji itak ne vživa preveč svobode. Ni dovolj, da se zatira svoboda potom zakonov, treba je še preko zakonov zatirati to mrvo svobode se bolj. Upamo, da se je to zgo¬ dilo poslednjič in upamo vb enem, da se bo poklicalo na red in kaznovalo one funkcijonarje ki so v državni službi in se ne ravnajopo zakonih. Lekcija tržaški klepetulji. Svo- ječasno smo poročali kako je list »Naša Sloga* (glasilo poslanca Mandiča v Istri) prijela tržaško «Edinost» in druge narod¬ njaške liste zato, ker s svojo pisavo kom- promitujejo in škodujejo narodni stvari v Istri. Zdaj je «Edinost* spet vstrelila takega kozla. Pred tednom je objavila namreč članek o ločitvi občin v Istri. «Nnša Sloga* pravi seveda, da je ta članek objavil nek slovenski list, in mi povemo, da je ta slovenski list sama « Edinost*. V tem članku pripoveduje « Edinost* kako se neki ita¬ lijanski nacionalci ogrevajo za ločitev občin sedaj, ker vidijo, da njihove trdnjave padajo ena za drugo v hrvatske roke, ker ne morejo več tako absolutno vladati kakor nekdaj. »Naša Sloga* odgovarja in pravi: »Mi smo že večkrat prosili naše liste, naj za božjo voljo bodo bolj previdni kadar poročajo o istrskih razmerah. Ni treba objavljati toliko neresnic, ker se s tem škoduje narodni stvari. Toda zamanj so bili vsi naši opomini. Naši narodni listi pišejo še vedno o naših stvareh kakor kake kle¬ petulje. «Potem pa praša «N. S.» Kje neki pa je tista naša moč in kje smo mi gospo¬ darji? Mari niso še danes ital. nacionalci še vedno absolutni gospodarji v Istri? Škarje in platno imajo še vedno V svojih rokah*. Zato pa prosi «N. S.» vse slo¬ venske narodne liste (rekte << Edinost*} da se bolje informirajo prednd kaj pišejo o istrskih razmerah in ni treba da bi streljali s prazno puško. «Edinost» je tega poduka res vredna. V najlepšem soglasju smo mi so¬ cialni demokratje in klerikalci. Kdor ne verjame naj čita »Edinost* in «Sočo*. Po¬ glejte: Mi pišemo da je cerkev klerikalni teater, mi priobčujemo cele podlistke o izganjanju hudiča ter o teoriji Charles Dar- wina, ki je protiklerikalna, pri državno¬ zborskih volitvah smo povsod glasovali za liberalce proti klerikalcem, tako tudi pri deželnozborskih volitvah na Koroškem, ki so se vršile pred kratkim. Mi izdajamo protiklerikalni «Naprej* in protiklerikalne knjige ala »Pod spovednim pečatom* ter širimo «Svobodno Misel* proti kateri izdaja ljubljanski škof postirske liste, Pa smo združeni s klerikalci. Da smo združeni s Klerikalci dokazujeti «Edinost» in «Soča» vsaka po svoje. In ljubljanski «Slovenec» se celo veseli dokazovati javnosti da je res med nami in njimi kompromis. V veliko¬ nočni številki je «Slovenec» pohvalil tržaške socialiste ter rekel, da je čisto prav, da tržaški slovenski delavci glasujejo pri pri¬ hodnjih volitvah za socialistične kandidate, ki imajo svoj socialno-gospodarski program in so.... (groza) in so Slovenci. S tem je spravil «Slovenec» narodnjakarje malce ob ugled in naredil — seveda — narodno škodo. Nam je žal samo, da smo združeni s klerikalci vedno samo pred volitvami in se po volitvah izkaže, da so bili s klerikalci združeni narodnjakarji. To je res slabo. Skupna bot ega. Ljubljanski »Slo¬ venec* je v neki notici povedal, da nastopijo pri prihodnjih volitvah tržaški narodnjakarji brez programa dočim da nastopijo socialni demokratje z gospodarsko - socialnim pro- programom. Pa pravi ob koncu notice. Iz vsega se da sklepati, da N. D. O. ne postavi svojih kandidatov in da bodo delavci zdru¬ ženi v tej slavnoznani N. D. O. glasovati morali za liberalno-meščanske kandidate Edinostarjev. Kakor se vidi so tržaški narodnjakarji in N. D. O. skupna botega, se, da se v Cerknem niti ni mogel izvoliti odbor soc. dem. krajne organizacije i n denuncirali so, češ, da shod ni bil zaupen. Po stari navadi naprednjakov in «Soee», Potrdili so znova staro pravilo, da sta si pes in mačka bolj prijatelja nego napred¬ njaki in resnica. Mi vemo, da se laž ubija sama; zato se ne brigamo dalje za tako «naprednjaštvo». Predsednik N. I>. O. v Ljubljani tržni nadzornik Ribnikar, se je predsedstvu N. D. O. odpovedal. «Slovenski Narod* pravi, da se je odpovedal iz čisto osebnih ozirov. Po Ljubljani pa se govori, da mu je baje župan Hribar povedal, da v Lju¬ bljani on potrebuje tržnega nadzornika ne pa načelnika N. D. O. Poštno ravnateljstvo opozarjamo, da se z raznašanjem »Delavskega lista* zelo zakasnuje. Tako n. p. dobe posamezne organizacije na Goriškem «Delavski List* šele v nedeljo popoldne, kljub temu, da gre naš list vedno na pošto že v petek popoldne. Tudi se pripeti, da dobimo »De¬ lavski List* vrnjen z opazko «se ne sprejme* ali pa <IU /i\0 VODSTVO. | = LIKflRICfl=| JULIJA POLLAK -.— TRST —= 13 ulica Sette Fontane štev. 5.1. nad. $| iB Priporoča se sodrugom. ^ = Delo fino in točno. = Hi Postrežba na dom. H Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST ~ ulica delle Acque št. 20. —— ^x»onan aaaa annoo^ Knjigoveznica S f a □ ul. Valdirivo št. 19. II. nad. % a □ a a a a D Izdeluje najfinejša in tržna dela po zelo nizki ceni. 'Of* q Oodbd □□□□ nnnoO y ! .Mv- VTm i .i PAGANI : TRST. Ulica Acquedotto št. 6. - Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. Podpirajte edino Slovani! Slovansko knjigama in papirnico ^Josipa^Orenjc^Trst, ubValdirivo^40^ Gostilna „ CčSČ del Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Luzzaro in ul. H. Vate ri na H Domača kuhinja vedno dobro preskrbliena. = Cene zmerne. = — Shajališče zunanjih sodrut/ov.