ČAS ZA TEMELJITO PRESOJO Še eno leto je naokoli in spet snto se pogovar-jali s predsednikom občinskega izvršnega sveta Branetom Matjašcem o tem, kaj je letos počel izvršni svet, kako je sodeloval z mestom, o grad-nji avtoceste in še o nekaterih za našo občino pomembnih zadevah. S čim se je občinski izvršni svet letos največ ukvarjal? • Če ocenjujem letošnji program iz-vršnega sveta, lahko ugotovim, da je podoben lanskemu, predvsem v smi-slu njegovih usmeritev. Nadaljevali smo odpravo komunalnega deficita, to je bila naša prednostna naloga, ter delo na področju oskrbe z vodo in se lotili obnove osnovnih šol v investicij-skem delu, ki ga sredstva mestnega proračuna niso pokrila. Vendar pri tem niste bili tako uspešni, kot ste želeli? • To je res, predvsem kar zadeva dokončanje projektov, ki smo jih za-čeli na področju komunalnega defi-cita. Letošnji program na področju odprave komunalnega deficita je bil ovrednoten na 476 milijonov tolarjev. Ves denar ni bil porabljen, kakor tudi ni bil zbran. To je denar iz mestnega in občinskega proračuna, od nadome-stila za uporabo stavbnih zemljišč in lastnih sredstev izvršnega sveta. Sled-nje so sredstva, ki jih je izvršni svet s svojimi dejavnostmi in pristojnostmi usmerjal v odpravo deficita. To niso sredstva iz občinskega proračuna. Predvidenih je bilo 128 milijonov, vendar ugotavljamo, da v celoti niso bila uresničena in jih zato tudi nismo mogli porabiti. Jeseni so bile nepri-merne vremenske razmere, predvsem obilno deževje in zgodnji sneg, prej pa nismo imeli denarja. Priznati mo-ram, da na to nismo bili dovolj pri-pravljeni. Upamo, da se bo decembra še dalo kaj narediti, v tednu ali dveh bi lahko končali 80 odstotkov projek-tov, ki jih imamo zastavljenih. Če jih ne bomo mogli končati letos, jih bomo zagotovo v začetku pomladi. Projekte plačujemo sproti. to po-meni. da izvajalci dobijo denar za vsako fazo opravljenega dela. Moram pa priznati, da nam ta zamuda tudi malo ustreza, saj še nismo dobili vsega denarja od sklada stavbnih zemljišč mesta Ljubljane. Ali to pomeni, da sklad stavbnih zemljiši mesta Ljubljane ne nakazuje redno denarja? • Medskladomstavbnihzemljiščin občinami že celoten mandat nastajajo trenja. Ugotavljamo, da smo maja do-bili denar od sklada še za lanski pro-gram. Tudi letos smo ga dobili nekaj, vendar je izvršni svet sklenil. da bo zahteval vse, kar je sklad namenil ob-čini po sprejetem programu. Zakaj sklad daje denar občinam? • Sklad stavbnih zemljišč mesta Ljubljane ima upravni odbor in pred-sednika Urha Bahovca. Ima tudi fi-nančni načrt in program, ki ga spre-jetna upravni odbor in ga mora tudi uresničiti. Ta pa je naši občini name-nil program, ki smo ga mi vnesli v svoje finančne načrte. Tako sklad dolguje občini nekaj manj kot 60 mili-jonov tolarjev za letošnji program. To pa je toliko denarja, da ga občina ne more nadomestiti. Kakšni so bili letos odnosi med občino in mestom, kje se je zapletlo, kje pa ste dobro sodelovali? • Dobro smo sodelovali z nekate-rimi sekretariati. Med občinskimi in mestnimi sekretariati poteka dobro sodelovanje na komunalnem po-dročju in pri družbenih dejavnostih. Na operativni ravni komunalnega po-dročja naši delavci vzorno sodelujejo z komunalci na mestni ravni. Res pa je, da ni takega sodelovanja z mest-nim sekretarjem za komunalo Damja-nom Dolinarjem. Na področju druž-benih dejavnosti potekajo redne ko-ordinacije med sekretarji, tako da mestna sekretarka za izobraževanje Branka Lovrečič in mestni sekretar za zdravstvo Jože Golmajer redno sode-lujeta. Nekoliko manj pa je takega sodelovanja na področju energetike, oskrbe z vodo, pa čeprav imamo či-stilno napravo. Tu stvari ne potekajo tako, kot bi morale. Če pa govorimo o vrhovih mestne oblasti, pa tega so-delovanja sploh ni več. Kako dolgo se že nista sestala predsednik izvršnega sveta občine Moste-Polje in predsednik mestnega izvršnega sveta? • Takole bom dejal. S predsedni-kom mestnega izvršnega sveta Marja-nom Vidmarjem sva se nedavno celo srečala na Fužinah, kjer je ponudil svojo prisotnost v okviru sveta kra-jevne skupnosti, kjer smo razpravljali o lokalni samoupravi. Sicer pa uradnega srečanja že dolgo ni bilo? • Z Vidmarjem smo lani imeli ko-ojdinacije vseh predsednikov ljub-ljanskih izvršnih svetov, ki so bile na Magistratu, skliceval pa jih je Vid-mar. Na teh koordinacijah smo se lotevali naših skupnih težav. Ocenju-jem, da je bil tak način dela v Ljub-ljani edino pravilen, saj so vse težave povezane z denarjem. Financiranje Ljubljane pa poteka po ustaljeni praksi že vrsto let. Iz vseh proračunov ljubljanskih občin združujemo denar v mestni proračun, od tod pa ga vra-čamo v vse občine. To pomeni, da je taka vzajemnost smiselna, saj kaže tudi na vzajemno reševanje proble-mov in uresničevanje programov ter na potrebo po skupnem sodelovanju med občinami in tudi mestom. To je sicer lepo rečeno, vendar pa ni vedno tako preprosto. • Vsaka občina ima svoje videnje svojih problemov. Seštevek teh pro-blemov je bilanca projektov, ki dajejo zgolj seznam nujnosti, ki jih s sredstvi občinskega proračuna ni mogoče po- usmerja tisti del proračuna, ki ostane za investicijsko dejavnost in za redno vzdrževanje. Ocenjujem, da je mestna vlada ravno na tem področju bila najslabša. V celotnem obdobju njenega delovanja ji ni uspelo posta-viti pravih razmerij med osnovnimi deli proračuna ter si zastaviti cilje, ki bi jih uspela doseči. Drugo področje, na katerem je bila mestna vlada zelo neuspešna, pa so odnosi z republiško vlado. Tu ocenjujem, da je mestna vlada drugič »padla«. V celotnem ob-dobju nismo uspeli pripeljati republi-ške vlade v Ljubljano, čeprav ta v njej deluje, in jo seznaniti z našimi videnji problemov in našim videnjem reševa-nja problemov Ljubljane ter zahte-vami do republike. Republiški ministri si vzamejo čas in obiščejo tudi najbolj oddaljene krajevne skupnosti, v Ljubljano, kjer je veliko problemov, pa jih ni. • Tak poskus je bil v času Peterle-tove vlade, kjer smo se srečali z neka-terimi ministri in se na splošno pogo-varjali o ljubljanski komunali, cestah, železnici in veletržnici, vendar nada-ljevanja tega sestanka ni bilo. Na nez-možnost Ljubljane pa kaže tudi nepo-vezanost republiških poslancev iz Ljubljane, ki bi morali občasno zasto-pati interese Ljubljane v parlamentu. Kako to, da ni bil sprejet mestni proračun, vpliva na načrtovanje v občini. • Mestni proračun, četudi ni spre-jet, Še vedno deluje in prav je tako. Ni pa prav, da deluje tako kot deluje, glede na to, da nimamo pregleda nad celotnimi programi, za katere se po-rabljajo sredstva mestnega prora-čuna. Kljub Vidmarjevim trditvam, da smo občinski predsedniki tisti, ki skrbimo za pravilnost porabe denarja iz mestnega proračuna, to ni res. Predsedniki občinskih izvršnih svetov nimamo vpogleda v projekte, ki jih financira mesto. Verjetno bomo Kje bolj smrdi, ali v skupščini mesta Ljubljana, ki se že dve leti ne sestaja, izvršni svet pa je skregan z občinami in državo, ali v Zalogu ob čistilm napravi, o katere usodi se nič ne ve? Le to, da smrdi, smrdi. Posnetek je s skupnega ogleda občinskih poslancev in izvršnega sveta, čistilne naprave, junija letos. S. G. kriti. Vsako leto smo se z namenom selekcije teh programov in ugotovitve prednosti po posameznih področjih srečevali znotraj sekretariatov in na predsedniških koordinacijah. Letos spomladi pa je stvar zvodenela. Ravno zaradi te nezmožnosti uskladi-tve vseh programov menim, da ob-čine tudi nimamo pregleda nad njiho-vim uresničevanjem. Kako je na občine vplivalo to, da mestni proračun že dve leti ni bil sprejet? • Proračun je zelo življenjska stvar. Tako mestni kot občinski proračun sta »živa tvorba«, kot temu pravim, ki je potrebna živim ljudem. 80 odstot-kov proračunskih sredstev javne po-rabe predstavljajo osebni dohodki proračunskih porabnikov. V obdobju dveh, treh let se to razmerje bistveno ne more spremeniti, saj nekatere stvari nujno potekajo po inerciji. Vendar pa je treba na začetku vsa-kega proračunskega obdobja postaviti osnovne proračunske cilje, ki so zapi-sani v programu dela izvršnega sveta. Ta program na ključnih temeljth aprila prihodnje leto dobili seznam projektov, za katere je bil porabljen denar iz posameznih računov mest-nega proračuna. Imamo pa pregled nad porabo denarja v družbenih de-javnostih in na področju komunale v naši občini. Nimamo pa pregleda nad uporabo sredstev za revitalizacijo Ljubljane, ne v javnih podjetjih. Ne vem tudi, kaj se dogaja z eno naših največjih naložb, z osrednjo ljubljan-sko čistilno napravo v Zalogu. Pred enim letom, ko se je naš izvršni svet želel prebiti v notranjost objekta z vsemi odgovornimi, nam je bilo to onemogočeno. Od tedaj nimamo ni-kakršnih informacij o delovanju či-stilne naprave, o morebitnem dokon-čanju naprave oz. o spremembi načr-tov za čistilno napravo. Kako deluje občinski izvršni svet brez sprejetega proraČuna in brez skupščine, ki že nekaj časa ne deluje. • Proračun smo sprejemali sredi leta, takrat je bila tudi zadnja seja skupšine. Formalnopravno občinski proračun res ni bil sprejet, ker ga drtižbenopolitiini zbor ni niti obrav- naval. Zato pa sta bila občinski prora-čun in tudi mestni dogovor o javni porabi sprejeta na dveh zborih brez težav. Tema zboroma je bil tudi pred-stavljen program dela izvršnega sveta in po tem programu in proračunu iz-vršni svet tudi dela. Dejstvo pa je, da družbenopolitični zbor ni želel niti razpravljati o občinskem proračunu in ga zato tudi ni mogel sprejeti. Izvršni svet pa z veliko mero odgovornosti porablja denar za namene, ki so bili dvema zboroma predstavljeni. Na drugi strani pa iz dela izvršnega sveta, ki dela nemoteno, izhajajo gradiva, ki se sedaj kopičijo v sekretariatu skupš-čine in čakajo na obravnavo. Sprejetje katerih odlokov, razen o gradnji avtoceste, je še tako zelo nujno, da to, da niso sprejeti, pov-zroča škodo? • To so predvsem prostorski doku-menti, ki bodo morali počakati na to, da se moščanski politiki dokončno us- nega sekretarja za tako kratko in ne-gotovo obdobje. Področje podjetni-štva je bilo vodeno nepoklicno in bo tako ostalo. Področje sociale je bilo mišljeno kot področje, ki bi združe-valo vse socialne zadeve na enem me-stu, kot služba znotraj kakega dru-gega sekretariata ali pa kot samosto-jen sekretariat. Za lokalno samou-pravo pa bo poklicno skrbel samosto-jen član izvršnega sveta, ki ne bo imel sekretariata. Kaj bi še posebej radi poudarili? • Letos nas je v lepem smislu dole-tela odločitev, da se bo kmalu začela graditi vzhodna avtocesta. Na začetku mandata sem med prednostne naloge zapisal prizadevanja za pripravo trase za vzhodno avtocesto. Tudi naši na-pori so bili tisti, ki so omogočili, da je projekt že tako daleč. Z veseljem ugotavljam, da bo decembra o tem razpravljala tudi občinska skupščina. Izvršni svet se je ustrezno organiziral, da bo investitorju olajšal tako prido-bivanje zemljišč kot tudi vse ostale premoženjske zadeve, ki bodo po-trebne, ter seveda, da bo zaščitil inte-rese občanov. Vse službe, ki so odgo-vorne za pripravo urbanističnih in V mesecu juniju je izvršni svet povabil poslance občinske skupščine k skupnem ogledu opravljenih del po naši širni občini. Skupni ogled je lepo uspel. Takrat so bile seje občinske skupščine še redne in sklepčne. Bil je to čas, ko so še »rožce« cvetcle. (Besedilo in slika: S. G.) kladijo. Prav gotovo nastajajo časovni zamiki, ki investitorjem prinašajo te-žave in stroške. Zato se mnogi inve-stitorji zaradi nesprejetih prostorskih aktov odločajo za lokacije v drugih občinah. To je"še največja škoda. Kakšne spremembe se obetajo v iz-vršnem svetu? • Ob koncu leta odhaja sekretarka za občo upravo Vesna Mišič, ki od-haja v samostojno advokaturo. Iz-praznjeno je tudi mesto nepoklicnega člana izvršnega sveta za področje po-djetništva, saj je odstopil Zvone Štru-kelj, ki me je že poleti seznanil, da ne bo več mogel sodelovati v izvršnem svetu iz objektivnih razlogov. To sta dve mesti. ki sta se izpraznili sami. Politične stranke sem seznanil z mož-nostjo zasedbe teh mest in z mož-nostjo dopolnitve sestave izvršnega sveta na področju sociale in lokalne samouprave, ki ga sedaj sicer pokriva podpredsednica izvršnega sveta Nina Jevšnik. Stranke so s tem seznanjene in pogovori o zasedbi teh mest že potekajo. Ali to pomeni, da bi izvršni svet razširili še za dva sekretartata? • Obča uprava že ima sekretariat in tako bo tudi v naprej. Upam, da nam drugih podJag za traso avtoceste so veliko naredile, tako da bo vse nared, ko bo tudi denar. V primerjavi z dru-gimi regijami smo pripravljeni. Proti koncu našega mandata nas je to še najbolj razveselilo, čeprav smo zaradi tega imeli veliko dela. Gradnja avtoceste bo ena največjih naložb v Sloveniji in tudi eden naj-večjih posegov v naravo. • Izvršni svet bo v tem primeru imel dvojno vlogo, in sicer pomoč pri pri-pravah na gradnjo in skrb za občane. Neposrednega vpliva pa občina ne bo imela. Kaj želite sporočiti občanom ob prihajajočih praznikih? • Zelim jim vesele božične in novo-letne praznike, z ieljo, da se dejavno vključijo v razprave o lokalni samou-pravi, da trezno presodijo vse pozi-tivne in pa moine negativne učinke, ki bodo spremljali to preoblikovanje. Prepričan sem, da se bodo prav odlo-čili. Tu jim telimo stati ob strani in obljubljam, da bomo vse projekte, ki bodo ostali nedokončani v letošnjem letu, dokončali in v prihodnjem letu kakšnega novega tudi začeli. Zdenko Matoz Miklavžje razveselil tudi pridne otroke iz Sostrega. V nedeljo, S. decembra zvečerjepo maši prišel v cerkev sv. Lenarta v spremstvu angelčkov, parkeljnov in pridnih otrok. Otroci so z zvedavimi in sijočimi očmi prejemali darila iz rok Miklavža in mu obljubljali, da bodo tudi drugo leto pridni. Parkeljni pa so iz nagajivosti samo strašili otroke in poskrbeli za dobro voljo tako otrok kot stariev. (MKB,finvgn^a Saio KomčU)