SRL 7 IZDAJA - ISSUED BY: SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE VSEBINA RAZPRAVE Miha Javornik, Dvosvetnost Pikove dame (O ustvarjalnosti A. S. Puškina) . 221 Andreja Žele, Pojmovanje vezljivosti v tujem jezikoslovju. 245 Blaž Podlesnik, Bronasti jezdec Puškina in Leto tisoč devetsto trinajst Ahmatove - dve peterburški povesti . 265 Jasna Honzak Jahič, Nastajanje in oblikovanje slovenskega športnega izrazja. 285 Alojzija Zupan Sosič, Pravljični roman . 309 Matevž Kos, Župančič in Nietzsche .'. 331 OCENE - ZAPISKI - POROČILA - GRADIVO Tomo Korošec, Alojz Jedlička (1912-2000). 349 Andrej Skubic, M. A. K. Halliday: An Introduction to Functional Grammar (Poskus funkcijske slovnice angleškega jezika) . 351 Vita Žerjal Pavlin, Medbesedilnost teoretično in »praktično« (Marko Juvan: Vezi besedila. Ljubljana, 2000). 357 CONTENTS ARTICLES Miha Javornik, The Dual Worlds of The Queen ofSpades (On A. S. Pushkin’s Creativity) . 221 Andreja Žele, On the Concept of Valency in Foreign Linguistics. 245 Blaž Podlesnik, Pushkin’s Bronze Horseman and Akhmatova’s 1913 - Two St. Petersburg Stories. 265 Jasna Honzak Jahic, The Beginnings and Development of Slovenc Sports Terminology . 285 Alojzija Zupan Sosič, The Fairy-Tale Novel . 309 Matevž Kos, Župančič and Nietzsche. 331 REVIEWS - NOTES - REPORTS - MATERIALS Tomo Korošec, Alojz Jedlička (1912-2000) . 349 Andrej Skubic, M. A. K. Halliday: An Introduction to Functional Grammar (An Attempt at a Functional Grammar of English). 351 Vita Žerjal Pavlin, Theoretical and »Practical« Intertextuality (Marko Juvan: Vezi besedila. Ljubljana, 2000). 357 © 2000, Slavistična revija (SRL) http://www.ff.uni-lj.si/sr/index.html Uredniški odbor-Editorial Board: Varja Cvetko Orešnik, Aleksandra Derganc, Miran Hladnik, Marko Juvan, Tomo Korošec (odgovorni urednik-Executive Editor), Irena Orel, Vladimir Osolnik, Aleksander Skaza (glavni urednik za literarne vede-Editor in Chief for Literary Studies), Ada Vidovič Muha (glavna urednica za jezikoslovje-Editor in Chief for Linguistics). Tehnični urednik-Tehnical Editor: Vojko Gorjanc. Časopisni svet-Advisory Council: Zoltan Jan, Janko Kos, Jože Pogačnik, Jože Toporišič, Franc Zadravec. Naslov uredništva-Address: Slavistična revija, Aškerčeva 2/II, 1000 Ljubljana, Slovenija. Žiroračun pri Slavističnem društvu Slovenije: 50100-678-45265 (za SR). Naročnina velja do odpovedi. Odpovedi le ob koncu leta. Cena letnika za posameznike 4.000 SIT, za člane Slavističnega društva Slovenije 3.000 SIT, za študente 2.000 SIT, za inštitucije in knjigarne 6.000 SIT. - Priče of yearly subscription for foreign countries 38 USA $. Natisnil-Printed by: Tiskarna Pleško, d. o. o., Ljubljana. Naklada-Circulation: 1250 izvodov - 1250 copies. ISSN 0350-6894 91 1 91 UDK 821.161.1.09 Miha Javornik Filozofska fakulteta v Ljubljani DVOSVETNOST PIKOVE DAME (O ustvarjalnosti A. S. Puškina) Razprava temelji na poetološki analizi Puškinove novele. V odkrivanju osnovnih konstrukcijskih postopkov se izkaže, daje Pikova dama natančno in logično konstruiran tekst, ki razkriva bistvene nazorske opredelitve Puškina v zrelem obdobju ustvarjanja, hkrati pa ponuja pot k odkrivanju temeljnih značilnosti ruske kulture v celoti. The paper is based on a poetological analysis of a Pushkin novel. Through the discovery of the basic construction processes it becomes evident that The Queen of Spades is a logically constructed text, which unveils Pushkin’s essential views during the mature period of his Creative work, as well as opens a path to exploring the fundamental characteristics of Russian culture as a whole. Pikova dama je delo, napisano 1833. - tj. v času, ko nastajajo tako pomembna Puškinova dela kot (omenim naj le nekatera): Bronasti jezdec (1832-33), Dubrovski (1832-33), Zgodovina Petra (Velikega) (1835), Zgodovina Pugačeva (1834), Stotnikova hči (1833-36). Že povprečen poznavalec Puškinovih del iz prve polovice tridesetih let bo ugotovil, da Puškin skorajda praviloma v daljši literarni formi obravnava tematiko iz različnih obdobij ruske zgodovine. Kaj potemtakem počne med omenjenimi deli Pikova dama, ki - vsaj na prvi pogled - nima nič skupnega z zgodovinskostjo ? Zanimanje za zgodovino se pojavi pri Puškinu že v dvajsetih letih (npr. Boris Godunov, 1825), v tridesetih pa zgodovina postaja osrednja tema, ki pomembno vpliva na življenjski nazor pesnika. Označimo ga lahko kot prehod od romantične koncepcije k t. i. objektivnemu prikazu tako preteklega kot sedanjega sveta. V Puškinovem razumevanju zgodovine gledano shematično prevladujeta dve perspektivi: 1) v zgodnjih dvajsetih letih razume zgodovino kot razvojno zakonitost, ta razvoj pa uteleša Peter Veliki kot razsvetljenec, ki je evropeiziral Rusijo. Človek in zgodovina sta tesno prepletena, vsakršni poskusi posameznika, da bi udejanil svojo srečo in individualnost zunaj zgodovinskih zakonitosti, se izkažejo za pogubne - ti so le oblika romantičnega egoizma, ki na noben način ne more preživeti: 1 zgodovina ohranja spomin le na tiste, ki so se brez izjeme spojili z zgodovinskim tokom. Oseba, ki sicer v realnosti ne obstaja več, postane nato sama zgodovina in je kot taka večna; 2) v tridesetih letih zgodovina ni več razumljena le kot nekaj, kar je nasprotno načelu zasebnega oz. individualnega. Puškina vse bolj zanima vsakdanje življenje, prebira dnevniške zapise običajnih ljudi, zbira anekdote iz ruskega vsakdana 18. stoletja, ki nudijo gradivo za kroniko ruskega/peterburškega življenja. 2 Razmišljanje o zgodovini gre tako v tridesetih 1 Prim. npr. Puškinovo poemo Poltava. 2 Prim. K). M. JloTMaH, TIyiuKm, CaHKT-TleTep6ypr, 1995, 170. 222 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september letih v dve smeri: Puškina še vedno zanimajo prelomni zgodovinski dogodki oz. ljudje, ki so pomembno začrtali smernice ruski zgodovini (vladavina Petra Velikega, Borisa Godunova, upor Pugačeva), hkrati pa se veča njegovo zanimanje za življenje konkretnih, malih ljudi. Po njegovem se šele v prepletu teh življenj, ki reflektirajo preteklost, riše zgodovinska specifika. Puškin vidi človeško družbo kot rezultat neprekinjenega zgodovinskega razvoja, ki temelji na določenih zakonitostih. Puškinovo razumevanje zgodovine, kot se kaže v tridesetih letih, pomeni odstop od romantične revolucionarnosti, od fantastičnih idej o družbeni preo¬ brazbi. Romantične iluzije zamenjuje groba resnica zgodovine, kot pravi Lotman v knjigi o Puškimi. 3 Zgodovine ne razume kot nekaj statičnega (kakor je bilo v tedanjih zgodovinskih razumevanjih pogosto), temveč kot dinamičen proces, ki reflektira življenje konkre t nih ljudi. Trideseta leta v ustvarjalnosti Puškina so prelomnega značaja. Če je roman Jevgenij Onjegin na svojevrsten način sklenil etapo v pesniški evoluciji Puškina, 4 so male tragedije in Povesti pokojnega Ivana P. Belkina (prvo zaključeno prozno delo Puškina) naznanjali novo etapo v ustvarjalnosti. Puškinova spremenjena optika, kjer dobiva osrednje mesto psihološko motiviran literarni lik, postavljen v kontekst družbenega okolja, se kaže tudi v spremenjenih žanrskih karakteristikah. Po eni strani se te spremembe kažejo kot prehod od poezije k prozi, po drugi kot zavesten poskus ustvariti roman. 5 Če upoštevamo Puškinove idejne nazore v tridesetih letih, lahko postavimo naslednjo hipotezo: v Pikovi dami bo govor o malem človeku, liki bodo psihološko motivirani, postavljeni v zgodovinski kontekst; vprašanje zgodovinskosti bo predstavljeno kot razmerje statično - dinamično, v strukturi pripovedi naj bi bile vidne zakonitosti romanesknega. Za uvod k obravnavi teksta si pomagajmo še s tremi mnenji. Če je V. G. Belinski v letu 1834 odrekal povesti umetniškost, češ da gre za pravljico oz nekakšno basen, o njej 1846 izreče naslednje besede: «nnKOBaa a;aMa» - coGcTBeHHo He noBecTb, a MacTepcKoil paccKa3. B Hen yAHBHTejibHO BepHO onepneHa crapaa rpatjjHHH, ee BoemrraHHHua, hx OTHOinemia: n CHJiLHbin, ho AeMOHimecKHH-eroHCTHHecKHH xapaKTep TepMaHa. CoGcTBeHHo, 3to He noBeeTB, a aHeKflor: noBecTH co^ep-ncamie «IThkoboh flaMbi» cjihhikom HCKjnoHHTenBHO h cjiyHaiiHO. Ho paccKa3 - noBTopaeM - Bepx MacTepcTBa. 6 P. Annenkov v razmišljanju o Pikovi dami pravi, da gre za lahkotno in fantastično zgodbo, ki temelji na običajih in navadah, značilnih za Puškinovo 3 K). M. JIoTMaH, prav tam, 149. 4 Po dobrih sedmih letih delaje bil roman v verzih Jevgenij Onjegin končan v začetku tridesetih let. Več o tem gl. K). M. JIoTMaH, prav tam, 140-167. 5 Gre za zamisel o Romanu na kavkaških vodah s kompleksnim avanturističnim sižejem, ki naj bi prikazoval različne sloje ruske družbe in naj bi bil nekakšen vzorec za roman Lermontova Junak našega časa. 6 B. T. BejtHHCKHH, IJojinoe cočpanue coumenuu, t. 7, MocKBa, 1955, 577. Miha Javornik, Dvosvetnost Pikove dame 223 sodobnost. Fantastično zgodbo, vezljivo z družbenim kodeksom takratnega časa odlikuje Puškinov subtilen in lakoničen pesniški izraz: IIuKoean dcma npoH3Bena npn noHBJieHHH CBoeM b 1834 r. Bceobnmn roBop n nepeuHTtiBanacb, ot nbiniHbix HeproroB cicpoMHbix »milim, c o/nraaicoBbiM HacjiaacaeHneM. OGmnn ycnex stopo aerKoro n (jiaTacTEraecKoro paccKa3a oco6eHHO oGbacHaeTca TeM, hto b noBecTH riyniKiiHa ecTb neprbi coBpeMeMHHbix HpaBOB, KOTopbie o6o3HaneHBi, no ero oGbiKHOBeHino, Hpe3BbinaHH0 tohko h HCHO. 7 F. M. Dostojevski je o Pikovi dami zapisal: /.../ bh BepHTe, hto repMaHH ^ettcTBirreiibHo HMea BH^emie, h HMeHHO coo6pa3HO c ero MHpoB03peHneM , a Me»^y TeM, b KOHne noBecTH, to ecTb nponra ee, bbi He 3HaeTe, xax pemnTb: bhiujio jih sto BHaeHHe H3 npnpoabi PepMaHHa, hjih aeHCTBHTeJIbHO OH opjm H3 Tex, KOTopbie COnpHKOCHyj[HCb C apyiHM MIipOM /.../ Bot 3to HCKyccTBo! 8 Na osnovi navedkov razširimo uvodno hipotezo: Pikova dama je mojstrski prikaz življenja in sodobnih nravi v Puškinovem času na anekdotičen, jasen in prefinjen način, kjer ima zelo pomembno vlogo fantastika, pri tem pa se zabrisuje ločnica med tem, ali je fantastično le plod bolnega uma, ali pa gre za stik z drugim - onostranskim svetom. *** Da bomo odgovorili na zastavljeni hipotezi, se je potrebno najprej podrobneje ustaviti pri prvih dveh poglavjih, ki sta za razumevanje Pikove dame posebnega pomena. Naslov Pikove dame spremlja komentar: Pikova dama pomeni skrivno zlohotnost. Najnovejša vedeževalna knjiga? Avtor že vnaprej vrednostno označi pikovo damo - kot karto, ki prinaša zle slutnje. Vsako poglavje vpeljuje epigraf, za to razpravo pomemben je prvi: »V deževnih dneh so se zbirali često: Stavili - naj jim bog odpusti! - od sto do dvesto, in zmagovali in pisali dolge s kredo belo. Tako so v deževnih dneh opravljali resno delo.« (PD: 5). Iz navedkov lahko sklepamo, da bo imelo dogajanje zvezo z vedo, ki je znanstveno nerazložljiva (vedeževanje), 10 govorilo pa naj bi tudi o dejanskosti, saj vemo, daje epigraf iz Puškinovih verzov, zapisanih v pismu leta 1828 prijatelju Vjazemskemu, v katerem prikazuje svoje (=dejansko) življenje. 11 Pričakujemo lahko, da bo tekst natančno in logično strukturiran. 7 II. A. AHHeHKOB, A. C. IlyiuKUH. Mamepucmbi dm eeo 6uozpa iracionalno. Iz teksta takoj v nadaljevanju izvemo, daje osrednja tema pogovora res igra s kartami oz. - če smo natančnejši - ugotovimo, da imajo literarne osebe do igre različen odnos. Različnost porodi določen motiv: 1. Surin se pritožuje nad vzrokom svojih nenehnih izgub pri kartah, pripisuje jih nesrečni usodi: »Izgubil sem kot po navadi. Treba je priznati, da nimam sreče: igram mirandolja, nikoli ne izgubim glave, ne pustim se zmesti, a vendar ves čas izgubljam!« (PD: 5); (motiv: igra kot usoda/zakonitost). 2. Sogovorniku Narumovu se zdi Surinova reakcija presenetljiva in vredna začudenja: »In nikoli nisi podlegel skušnjavi? Nikoli nisi stavil na rut el« (PD: 5). Rečeno drugače: kaj nikoli nisi preizkusil usode? (motiv: preizkušanje usode/zako¬ nitosti). 3. Vprašanje potegne za sabo govor o mladem inženirju Hermanu, ki še svoj živi dan ni vzel kart v roke. Hermana igra zelo privlači, 12 vendar je preračunljiv in - kot pravi sam - »Igra me zelo zanima (privlači - op. p.), /.../ toda ne morem žrtvovati nujno potrebnega v upanju, da pridobim nekaj, kar bi bilo odveč.« (PD: 6). (motiv/razmerje: strast - preračunljivost). 4. V odgovor racionalističnemu, logično utemeljenemu mnenju, ki ga sogovornik Tomski ne priznava, mu le-ta pove, kaj se je pripetilo njegovi babici - grofici, ki so jo zaradi njene lepote imenovali Moskovska venera (la Venus moscovite).' 3 Zgodba o skrivnosti treh kart vzbudi pri poslušalstvu izjemno pozornost, dogodek označijo kot slučaj oz. pravljico. (PD: 8). (motiv: slučaj, fikcija). 5. Ob njihovem mnenju Tomski namigne, da mora biti v skrivnosti treh kart neko pravilo. Tega naj bi babica nekoč razkrila nekemu usmiljenja vrednemu mlademu možu, ki je stavil na zaporedje treh kart, priigral svoj denar nazaj in še več - imel je celo dobiček, (motiv: skrivnost kot zakonitost). V prvem poglavju se napoveduje osrednja tema (igra s kartami), ki jo osvetljujejo literarni liki z različnih vidikov. Zariše se antiteza: slučaj - usoda, iracionalno (Hermanova strast) - razum (Hermanova preračunljivost), napove pa se motivni niz: igra —> slučaj -> zakonitost. Povežimo ga z razmerjem, postav¬ ljenim v uvodu (karte <-» dejanskost <-» iracionalno): v povesti bo govor o dejanskosti, ki ima zvezo z igro. Pri tem se zastavlja vprašanje, ali ima dejanskost zvezo z iracionalnim/slučajnim, ali pa se ta slučajnost kaže kot zakonitost/usoda. 12 V originalu je rabljena sintagma uepa 3amKaHCb repoHHoft / Cbohx B03Jno6jieHHbix tbopuob, / KjiapHCoii, fOjiHeit, /JejibtjtHHOH, / Tarama b THHiHHe JiecoB / OttHa c onacHoii tantro« 6poflHT / Otta b ttett HmeT h HaxoflHT / Cboh TaihtbiH >Kap, cboh Merna, / nno/tbi cepneraoH nojmoTbi, / B:s/u>ixaci h, ce6e npucBoa / Hvžkoh BOCTOpr, Hyacyto rpycrb, / B 3a6BeHbe mermer HaH3ycTb / nHCbMo a jm MHJioro repott...» (A. C. nyniKHH, Eezemtu OttezuH, JIeHHHrpa.it, 1963, 72). Tako Tatjana kot Liza se po silnem razočaranju zavedata svoje romantične predstave o zaljubljenosti in se srečno poročita, medtem ko postaneta oba moška lika (Jevgenij Onjegin in Herman) žrtvi samega sebe. Razmerje do literature oz. identifikacija Tatjane in Lizavete z literarnimi liki, ki jo uspešno presežeta, lahko razumemo kot Puškinovo parodiranje romantičnega kanona. 22 In ne samo v prepletu fantastike in dejanskosti, na kar opozarja Dostojevski! 228 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september odgovoril je: ‘Pet do sedmice.‘« (PD: 34). Tudi pikova dama se mu pokaže kot stara grofica: »V tistem trenutku se mu je zazdelo, da mu je pikova dama pomežiknila in se mu nasmehnila. Presenetila ga je nenavadna podobnost... ‘Starka!’ je zakričal v grozi. 4 « (PD: 38). Preplet svetov je očiten, besede Čeka- linskega ob dokončnem Hermanovem porazu, češ da je dama ubita, na simbolen način povežejo obe stvarnosti v eno. Dama je ubita pri kartah=je izgubila, tako kot tudi stare grofice ni več med živimi - in Herman ima občutek, da je on kriv njene smrti - da jo je torej ubil. 23 Različni motivi, ki ne doživijo razvoja v povesti, večperspektivičnost, ki nastaja zaradi različnega gledišča literarnih likov, tega pa privzema tudi pripo¬ vedovalec, psihološka motivacija, dvojnost, nedorečenost, možnost večsmiselne razlage dogodkov so temeljne strukturne značilnosti povesti Pikova dama. Očitno je, da struktura Pikove dame govori o pomembnih premikih, ki dinamizirajo novelistično strukturo. Če je v noveli tema zgrajena kot razmerje dogodek - postopek/odziv - ideja, stopi na prvo mesto v Puškinovi pripovedi ideja/strast, ki provocira reakcijo lika in šele nato izzove določene dogodke. 24 Da gre za odstop od novele, govorijo različni motivi, brez povezave z osrednjo temo, ki se sicer ne razvijejo v samostojne teme, vendar pričajo o poskusu, da se osamosvoji tudi stranski lik. Za novelo je značilno, da temelji na enem osrednjem dogodku, ki je vezan na osrednji literarni lik, medtem ko imajo stranski liki natančno določeno funkcijo v odnosu do dogodka oz. osrednjega lika. V Pikovi dami se ne kažejo le zarisi samostojnih tem, temveč tudi različne perspektive literarnih likov. Večperspektivičnost, raznojezičje oz. polifoničnost pa so po mnenju M. Bahtina temeljna značilnost romanesknega. 25 Omenjene karakteristike romanesknega govorijo o Puškinovem prelomu z romantično estetiko in napovedujejo novo, družbenim spremembam primerno poetiko, ki vodi k velikim romanom ruskega realizma. 26 23 V slovenskem prevodu (v prevodu Vanje Slapar) se omenjena dvojnost izgubi. Zdi se, daje na tem mestu boljši prevod Vladimirja Levstika (1949), ki sledi originalu in ohrani besedno zvezo ‘vaša dama je ubita’. 24 M. O. Geršenzon v Podobah preteklosti piše: «Kaic BepHO H3o6pa>KeH e TJukobou dcrne Becb otot nepexo,zt ot mteuraero o6Hapy>KeHHa CTpacTH uepe3 nocTynoK (rannuHaa nnn bcskoh cTpacTH nepBaa nonbiTKa ocymecTBJieHa) k BHyTpeHHeMy ee pa3rapy, rjte caMbift nocTynoK cbohmh MHoroo6pa3HbiMH nocjtertcTBHaMH Becb meT ua ee ycHJieHHe.» (M. O. repmeH30H, 06pa3bi npouinoeo, MocKBa, 1912, 75). 25 »Roman kot celota je večstilen, raznoličen, raznoglasen pojav /.../ stil romana je združevanje jezikov; jezik romana je sestav ‘jezikov’ /.../ Beseda, ki se skozi tuje literarno, različno naglašeno območje prebija k svojemu pomenu in izrazu, pri tem pa sozveni in disonira z različnimi okolnostmi, lahko v tem dialogiziranem procesu izoblikuje svojo stilistično podobo in barvo. Taka je podoba umetniške proze , taka je tudi podoba proze v romanu.« (M. Bahtin, Teorija romana, Ljubljana, 1982, 45, 46, 59). 26 Misel ne dopušča, da bi Puškinovo delo brez zadržkov umeščali v realizem. Parafrazirajmo navedek Dostojevskega o Pikovi dami: nobeno umetniško delo ni enoznačno in ga torej ne moremo uvrščati po določenem avtomatizmu. Res je, da poetološka analiza razkriva značilnosti, ki jih po eni strani lahko štejemo k romantizmu, po drugi pa k realizmu. Rečeno nekoliko shematično, o bližini romantizmu govori Miha Javornik, Dvosvetnost Pikove dame 229 Puškin na začetku šestega poglavja Pikove dame zapiše: »Dve ideji, ki obsedata človeka, težko hkrati obstajata v njegovi naravi, tako kakor v fizičnem svetu dve telesi ne moreta zavzemati istega mesta.« (PD:34). Kot da je beseda pripove¬ dovalca relativizirana, ko je v tekstu mogoče najti številne primere, ki govorijo o koliziji različnih sil. Pri tem ne gre toliko za različna, nezdružljiva protislovja (racionalno - iracionalno), temveč za njihov preplet, ki vodi v ambivalentnost vsega. Ponovno razširimo uvodno hipotezo, ko ugotavljamo, da v Pikovi dami ne gre le za kolizijo realnosti in fantastike, kjer se meja med enim in drugim zabrisuje. V nadaljevanju bomo predstavili, na katerih ravneh prihaja do medsebojnega prepleta. Zdi se, daje prav v dvojnosti, v hkratnem obstoju dveh idej, ki sicer težko obstajata hkrati v človekovi naravi, mogoče najti ključ k razumevanju Puškino¬ vega dela. Poetološka analiza pripelje do ugotovitve, da je v pripovedi osrednje organi- zatorično načelo teksta ambivalentna antiteza, ki hkrati govori tudi o specifičnem odnosu do sveta. 27 Pri tem ima posebno vlogo anekdota, ki povezuje dve sili, dve skrajnosti - tj. dva v temelju različna, vendar le načelno nasprotujoča si načina v sprejemanju dejanskosti. K prvemu načinu sodi gledišče in govor pripovedovalca o Hermanovi in Lizavetini dogodivščini kot o nizu vzročno-posledičnih povezav, ki reflektirajo realne družbeno-zgodovinske razmere; drugega predstavlja osmišlje¬ nje dogodkovnega niza v širših, splošnih zakonitostih, ki niso vezana le na konkretno zgodovinsko obdobje, temveč imajo metafizičen pomen. 28 Pikova dama je primer, ko se v tekstu spajajo omenjena (vsaj navidezno) nasprotujoča si načina uzaveščanja sveta, ki karakterizirajo človekovo zavest na različnih stopnjah razvoja in kulture. Govorimo o zgodovinskem in mitološkem mišljenju. 29 motivika: fantastika, sanje, blaznost. Hkrati opažamo v pripovedi parodijo romantičnega kanona - nazoren primer je pismo, kije v romantizmu način komunikacije (izpovedovanja ljubezni) par excellence, v pripovedi pa je njegova funkcija degradirana, ko je pismo uporabljeno kot sredstvo za doseganje povsem profanega Hermanovega namena - izvabiti iz grofice skrivnost in si pridobiti v igri premoženje. Tudi osrednji lik (Herman) ni noben romantični sanjač, pustolovec ali zaljubljenec (navkljub njegovi strasti, ki je tipično romantičen motiv). Avtor prikazuje njegovo duševnost (njegova dejanja so psihološko motivirana) ter z občutjem za nadrobnosti ustvarja predstavo o stvarnosti (navaja celo avtorja slike, ki visi na steni v grofičini spalnici, opozarja na dosežke tedanje znanosti - prim. PD: 21-22) - v tem je zagotovo blizu realističnemu prikazu sveta. 27 Strukturni model boja z nasprotujočimi se silami je princip, ki ga je nedvomno mogoče povezovati z estetiko romantizma - gre za romantično preosmišljanje pomena harmonije. Pogosto je pesniška podoba protislovja upodobljena v romantizmu kot boj dveh nasprotujočih se kozmičnih sil. 28 Tudi portret osrednjega lika je zaznamovan s številnimi protislovnostmi, o katerih govori Tomski, ko karakterizira Hermana: »’Ta Herman,’ je nadaljeval Tomski, ‘je kot iz romana: od strani je podoben Napoleonu, njegova duša pa je Mefistova/« (PD: 27). Dejansko živeči človek (Napoleon) je postavljen ob bok običajnemu preprostemu človeku (Herman), konkretni zgodovinski osebi (Napoleonu) pa je nasproti postavljen metafizični lik (Mefisto), ki ga razumemo kot personifikacijo zla. Nepričakovano drzna primerjava Hermana z Napoleonom in Mefistom - po svojem značaju protislovna - napoveduje katastrofo Hermanu, saj vendar dve negibni ideji težko obstajata hkrati, takisto, kakor v fizičnem svetu ne moreta dve telesi zavzemati istih mest (prim. PD: 34). 230 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september Upoštevaje ugotovitev o ambivalentni antitezi kot o osrednjem postopku in hkrati načinu razumevanja sveta, lahko pričakujemo, da se bosta tudi mitološki in zgodovinski aspekt v Pikovi dami povezovala v eno. Povest je strukturirana tako, da vodi - bodisi z ene bodisi z druge perspektive - k razpletu uvodne uganke (skrivnosti treh kart), torej jo je dejansko mogoče razlagati najmanj na dva načina, kar ugotavlja že Dostojevski, ko poudarja, da lahko nenavadne dogodke po s mr ti grofice pripišemo Hermanovi bolni domišljiji, lahko pa jih razumemo kot stik dveh svetov - realnega in fantastičnega. Prihaja do dvojnosti oz. ambivalentnosti - hkrati, ko se nekaj kaže kot resnica, je ta v naslednjem trenutku relativizirana in tako vprašljiva. Značilno je, da v razvoju pripovedi ostajajo tako literarni liki kot bralec vseskozi na meji med eno in drugo možnostjo razlage: fantastično postaja realno, realno postaja fantastično, mitološko se prepleta z zgodovinskim, zgodovinsko z mitološkim . 30 Poglejmo, v čem se kaže karakteristika zgodovinskega mišljenja. Značilna zanj je predstava o svetu kot o logično zgrajeni hierarhiji elementov (objektov), kjer ti ohranjajo svoje lastnosti, ne glede na časovno-prostorsko spremembo. Logika temelji na razumsko preverljivih dejstvih, kjer veljajo zakonitosti, vezane na določen, dogovorni način sprejemanja sveta. Najpogosteje se ta dogovornost udejanja kot konvencija, ta pa ima (kot smo že opozorili) v Pikovi dami poseben pomen. Značilnosti konvencije ne vidimo le v Lizavetini predstavi ljubezenskega razmerja 31 oz. v pričakovanju Hermanove zmage, ko meni, da pozna skrivnost treh kart , 32 kaže se tudi v predstavitvi igre s kartami 33 ter v govoru o plesu . 34 29 Pri razumevanju mitološkega mišljenja izhajamo iz opredelitev A. M. Pjatigorskega, V. V. Ivanova, D. M. Segala, S. Averinceva in K. Junga. Tako razumemo mit (oz. mitološko mišljenje) kot način v sprejemanju sveta, ki se oblikuje v družbeni skupini kot odgovor na vprašanja o obstoju sveta in človeka. Zanj je značilna zveza s t. i. arhetipi mitskega mišljenja, ki pričajo o prvobitnih nezavednih, iracionalnih predstavah o človeku in svetu. Pri tem sledimo misli, da so miti produkt dorefleksivne kolektivne ustvarjalnosti, ki dojemajo dejanskost v čustvenih podobah - konkretnih personifikacijah in predstavah, ki so v zavesti razumljene kot nekaj povsem realnega. Mitološko mišljenje obravnavamo kot nekaj povsem ekvivalentnega z znanostjo - kot celovit sistem, ki govori o nezavednem načinu sprejemanja in opisovanja sveta. - Pri tem naj le v skopih obrisih predstavimo še razmerje mit - literatura, ki je za nadaljevanje razprave posebnega pomena. Ju. M. Lotman/Z. Mine v razpravi o literaturi in mitologiji opozarjata, da moramo omenjeni odnos obravnavati z evolucijskega in tipološkega vidika. Če evolucijski vidik vljučuje predstavo o mitu kot o določeni stopnji zavesti v t. i. dorefleksivnem obdobju, potem tipološki vidik govori o literaturi in mitu kot o dveh paralelno obstajajočih in dopolnjujočih se predstav o svetu. Obe pojavnosti je treba potemtakem razumeti kot dva načina v refleksiji sveta, pri čemer eden prelamlja drugega. Mitološki stadij v kulturi ne pomeni odsotnosti literature, temveč le prevlado mitoloških teženj v kulturi. Do tovrstne dominacije prihaja v trenutku, ko različne socialne vloge v realnem življenju oživljajo v zavesti socialne skupine predstavo o nekdaj že obstajajočem sorodnem razmerju, v katerem ima posebno mesto neponovljiv, enkraten lik. Razumljivo je, da sta za t. i. mitološke tekste potemtakem značilna ritualizacija oz. pripoved o neki prvotni urejenosti sveta, o njenem nastanku in življenju. (Prim. K). M. JIoTMaH, 3. T. Mhhli,, JlHTepaTypa h MH(j>ojiorHS, Tpydu no 3HaKoebtM cucmeuaM 13, TapTy, 1981; gl. geslo Miufiu S. S. Averinceva v: Kpammz jwmepamypHan amfUKnonedm, t. 4, MocKBa, 1967, 876-882). 30 Prav v kontekstu omenjene dvosmiselnosti moramo razumeti lakonično oznako Tomskega o Hermanu, kije po eni strani podoben Napoleonu (zgodovinski osebi), po drugi pa Mefistu (padlemu angelu zla, ki se rojeva v mitološki perspektivi). 31 Gl. op. 21! Miha Javornik, Dvosvetnost Pikove dame 231 Prikaz konvencij, ki ga spremlja tudi podroben opis takratnega bivanjskega miljeja (grofičina spalnica) je razumeti kot poskus ustvariti verodostojno podobo ruskega sveta na začetku 19. stoletja: »Po vseh kotih (grofičine spalnice) so bile nastavljene porcelanaste pastiričke, namizne ure iz delavnice znamenitega Leroya, škatlice, rulete, pahljače in raznovrstne ženske drobnarije, izumljene ob koncu prejšnjega stoletja, hkrati z Montgolfierovim balonom in Mesmerjevim magnetizmom.« (PD: 22) 35 Tudi predstavljene komunikacijske forme v Pikovi dami se reflektirajo v ruski jezikovni konvenciji iz začetka 19. stoletja, kjer imajo posebno vrednost francizmi: grand’maman, Bon jour, mcidemoiselle Lise, la Venus moscovite, oubli ou regret, a Voiseau royal, une affectation ipd. Odvisno od vrste odnosov med liki se spreminja tudi poimenovanje oseb, hkrati pa sama leksika in frazeologija, ki pričata o stopnji konvencionalnosti v sporazumevanju. 36 Struktura pripovedi razodeva Puškinovo stremljenje, da bi v Pikovi dami prikazal rusko dejanskost na čimbolj verodostojen (objektiven) način. Ob tem je logično, da izrisuje psihološko motivirane like in opozarja na okoliščine, ki so porodile njihove karakterje. 37 32 Da Herman sprejme skrivnost treh kart kot konvencijo, priča njegovo psihično stanje: »Vsem je zastal dih. Čekalinski se je očitno zmedel. Odštel je štirindevetdeset tisoč in jih izročil Hermanu. Herman jih je hladnokrvno vzel in še isti trenutek odšel. » (PD: 37). 33 Puškin uporablja dogovorno izrazoslovje pri igranju s kartami: mirandolj (igralec stavi majhne vsote na dve karti - če dobi, stavo podvoji), faraon (v Puškinovem času vrsta izjemno priljubljene igre), sonik (pri igri tista karta, ki prinaša dobitek ali izgubo), rute (staviti na eno in isto karto) ipd; natančno opisuje potek igre: »Partija je trajala dolgo. Na mizi je ležalo več kot trideset kart. Čekalinski se je ustavljal pri vsakem deljenju, da bi dal igralcem čas, da ukrenejo, kar želijo, zapisoval je izgube, vljudno poslušal njihove želje in še vljudneje zravnal kak vogal, ki ga je zapognila raztresena roka.« (PD: 35). 34 »Grofica se je udeleževala »vseh nesmiselnih ceremonij visoke družbe /.../ k njej so kot po ustaljenem obredju prihajali z globokimi pokloni pravkar prispeli gostje, potem pa se z njo nihče več ni ukvarjal. Na svojem domuje sprejemala vse mesto in se pri tem strogo držala etikete, čeprav ni v obraz nikogar več spoznala.« (PD: 14). Puškin uporabi tudi izrazoslovje, vezano z etiketo plesa: vis-a-vis (kadar je primanjkovalo vis-a-vis - kadar ni bilo na voljo para), oubli ou regret (gre za vprašalno formulo pri plesu, na osnovi katere kavalir izbere plesalko). 35 Montgolfierov balon je prvi balon, napolnjen s segretim zrakom. Polet z njim sta brata Montgolfiere opravila leta 1783; Mesmer je bil nemški zdravnik na prehodu iz 18. v 19. stoletje, kije uporabljal pri zdravljenju hipnozo in čarovnije. 36 Grofica in Tomski naslavljata vseskozi v medsebojnem pogovoru drug drugega po francosko: »'Pozdravljeni, grand’maman,’ je dejal mlad častnik, ki je stopil v sobo./.../ ‘Kaj je PaulT /.../ ‘No, Paul,’ je rekla potem, ‘zdaj mi pomagaj vstati. ‘/.../’Paul!‘ je zavpila grofica izza pregrade, ‘pošlji mi kak nov roman, samo, prosim, ne sodobnega.’ ‘Kako to mislite, grand’mamanV« Hkrati je grofičin odnos do Tomskega zaznamovan na ekspresiven, a hkrati vljudnostno klišejski način: »'Ah ljubi moj! Kaj pa je na njej lepega?’« (PD: 10, 11). 37 Prim.: «CounanbHbiH peaJiH3M nyuiKHHa, ero npoTeH3M, no3BOJiHJiu pacKpbiTb flpaMy nejioBeica 6yp>Kya3Horo obuiecTBa y*e Ha caMoil 3ape 3Toro hoboto MHpa./.../ Hhoh xapaKTep h HHaa cyztb6a y PepMaHHa. Oh pyccKHii, ho chh o6pyceBinero HeMua. nyuiKHHa Ba*eH stot 3ana,aHbiH 3aKBac Fcp.MaHHa. Oh 6yp)tcya3HbiH nejiOBeic, h noTOMy B ero HpaBCTBeHHOM oOjihkc noflnepKHjro He HaitHOHajibHoe, a KocMonoJiHTHHecKoe /.../. T. n. MaKoroHeHKO. Teopuecmeo A. C. llvutKuna e 1830-e eodbt, MocKBa, 1974, 290-291. Cit. po I". E>K03a, JJyanu3M miMaHemrniou Mupoeo- 3peHuecKou cucmeMbi «PIuKoeou daMU», Poznan, 1975, 89. 232 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september Z vidika zgodovinsko motiviranega sprejemanja stvarnosti lahko tako Pikovo damo sprejemamo kot zgodovinsko-psihosociološko študijo. Razumljivo je, daje bralec 19. stoletja s takim navdušenjem sprejel Pikovo damo ob njenem izidu - kot ugotavlja P. Annenkov - saj jo je sprejemal kot govor o dejanskosti. Vse fantas¬ tično v povesti je torej mogoče razumeti kot upodobitev tedanjega raškega časa - kratka misel iz epiloga Herman je zblaznel je jasno napotilo bralcu, daje zgodba povsem verjetna: vse fantastične scene (Hermanove privide) je mogoče razlagati (z vidika zgodovinskega mišljenja) le kot plod bolnega uma, ki ga je prevzela očarljiva življenjska pravljica. Ko govorimo o zgodovinskem mišljenju in ugotavljamo, da Pikova dama ponuja zgodovinarju in sociologu bogato gradivo o ruskem življenju, moramo biti ponovno pozorni na anekdoto o življenju grofice. Pri podrobnem branju namreč ugotovimo, da v pripovedi ne gre le za prikaz življenja z začetka tridesetih let 19. stoletja, temveč, da ankedota osvetljuje tudi življenje pred šestdesetimi leti, ko je bila grofica v modi in je s svojo lepoto pritegovala pozornost znanega francoskega zapeljivca vojvodo Richelieu-ja. (Prim. PD: 6, 7). V pripovedi nastaja na ta način sopostavitev med preteklostjo in sedanjostjo, 38 vezana na govor o grofici: nekdaj lepa in okrutna grofica la Venus moscovite (preteklost), je zdaj muhasta umirajoča starka (sedanjost). Sopostavitev se veže na motiv plesa: grofica*** se v sedanjosti prav tako udeležuje plesov, vendar oblečena po nekdanji modi s francoskega dvora. (PD: 14). Očitno je, da stara grofica ne gre s časom naprej in nekako razum¬ ljivo je, da srečanja z mladim Hermanom pravzaprav ne more preživeti. Zdi se, da se v sopostavitvi dveh časovnih obdobij na simbolni ravni izrisuje Puškinov kritični odnos do plemstva (grofica), ki se ne zmore prilagajati družbenim spremembam. Tako ponuja anekdota s kartami na metaforičen način možnost za osmišljanje ruske zgodovine. 39 Pri tem ne gre le za razmerje preteklost - sedanjost, temveč se napoveduje tudi prihodnost. Srečanje stare grofice in Hermana lahko razumemo kot soočanje dveh družbenih razredov - plemstva in porajajočega se meščanstva. V umetniškem prostoru Pikove dame se spajajo tri časovne ravni, v njihovi sopostavitvi pa se oblikuje razmišljanje o razvoju (zakonitostih) ruske dražbe. 40 38 Da Puškin poudari zvezo z dejanskostjo, omenja v anekdoti tedaj (v 2. pol. 18. stol.) živeče ljudi: Casanova de Seingalt, avanturist, ki je napisal spomine, v katerih opisuje življenje visokega sloja v 18. stoletju (PD: 7); Semjon G. Zorič - znan kvartopirec, v letih 1777-1778 zaupnik Katarine Velike (PD: 9). 39 «np0CTpaHCTBeHH0-BpeMeHHhie CB33H MOflejlHpylOT MHp nmoeou daMbl T a K, UTO HHTepnpeTauna noBecTH, npe/mpHHHMaeMaa c no3HitHH HCTOpmca hjih coitHOJiora, no3BoaaeT H3BJienb H3 Hee 6oraTyio xapaKTepncTHKy 3noxn co3aaHHoro ero odmecTBa BMecTe c psflOM cymecTBeHHbix /uw Hero BonpocoB.» F. E7K03A, prav tam, 89. 40 Po mnenju Bžoze pripoved s svojo logično zgradbo zelo spominja na šleglovski vzorec dialektičnega mišljenja, ki ga je razvil in nadgradil Hegel v Fenomenologiji duha. Tako naj bi bil heglovski vzorec triade viden tudi v sami konstrukciji Puškinove pripovedi, ko se boj nasprotij sprevrže v nekaj tretjega - novega (kot znak, ki govori o prihodnjem življenju - Lizaveta Ivanovna se omoži z ljubeznivim mladim človekom): «3th, OTueTJiHBO npocMaTpHBaeMbie b CTpyKType nuKoeoit daMbi 3aKOHOMepHocTH, cbohm BHyTpeHHHM jiornnecKHM CTpoeM Mbican upe3BbiuaHHO HanoMHHaeT m jierjieBCKHii o6pa3eu /majieKTHuecKoro MbinuieHHa, pa3BHTbiit h nepeocMHCJieHbiii aBTopOM (PenoMeHOJiozuu dya:a/.../rerejieBCKHH o6pa3eqTpHanbi omytuaeTCa hb ocHOBe apxHTeKTOHHKH npoH3BefleHHH ]lymKHHa, me 6opb6a npoTHBopeuHH npeBpamaeTca b rJiaBHbiii (faKTOp pojtcaeHHS hoboto, to ecTb TpeTbero HanaJia, odocHOBbmaa -KaK Hesi36e>KHas Miha Javornik, Dvosvetnost Pikove dame 233 Očitno postaja, da so v Pikovi dami vidne tiste značilnosti, ki smo jih kot osrednje navajali v govoru o Puškinovi ustvarjalnosti v tridesetih letih: Puškin, ki je v tem času rad zbiral anekdote, je na njihovem temelju izgradil pretanjeno izrisano psihološko motivirano podobo malega človeka ter ustvaril objektivni prikaz stvarnosti, ki dobiva značilnosti kronike. *** V analizi smo ugotavljali, kako pomembno funkcijo ima v Pikovi dami dogovomost, zakonitost, konvencija. Na njihovem temelju se izgrajuje racionalno preverljiv sistem odnosov, t. i. objektivna spoznava. Če sledimo hipotezi, da je ambivalentna antiteza način v sprejemanju sveta, lahko pričakujemo, da bo tovrstna objektivnost nedvoumno relativizirana. Na omenjeno relativizacijo smo že opozarjali, ko je bilo govora o rušenju konvencije - Lizavetinega in Herma¬ novega pričakovanja oz. želje. Vse bolj jasno postaja, daje vzrok slučaj (sic!), ki povzroči, da se vse pričakovano (racionalno/dogovorno/objektivno) obrne v nepričakovano, v posledici pa ta sprememba vodi v nejasnost, dvoumnost oz. dvojnost. Tako lahko pričakujemo, da bodo nasproti objektivnemu, logičnemu, dogovor¬ nemu - zgodovinskemu mišljenju - kot po slučaju - postavljeni načini drugačnega osmišljanja. Oglejmo si torej podrobneje, na kakšen način se v Pikovi dami kažejo značilnosti mitološkega mišljenja, ki je na načelni ravni sicer z zgodovinskim v protislovju, dejansko pa se z njim prepleta in nakazuje pot h kompleksnemu načinu v razlagi sveta in človeka . 41 Videti je, da se Pikova dama razvija na eni od univerzalnih mitopoetičnih shem, ki so značilnost arhaičnih tekstov kozmološke vsebine . 42 V. N. Toporov v razpravi o arhaičnih shemah mitološkega mišljenja v delih Dostojevskega ugotavlja, da predstavlja bistvo kozmološkega teksta naloga, vezana z nadna¬ ravnimi pojavi, ki jo mora junak-izbranec izpolniti, da se ne bi kozmično načelo 3aKOHOMepnocTb SbiTHa - BCHKoe flBHaceHHe Bnepea. Ta xce cTpyKTypHaa MOflenb Tpnanbi - He3aBHCHMO ot BonnomeHHfl b HeH opraHH3auHH xyflo>KecTBeHHoro MHpa c tohkh 3peHM HCToprnecKoro co3HaHM - oxBaTbiBaeT cTpoeHHe nyniKHHCKOH noBecTH b uejioM.» (T. E>K03a, prav tam, 90). 41 Značilno je, da mitološki teksti govorijo o v preteklosti nastalem razmerju, ki se kot princip ponavlja v tistih zgodovinskih obdobjih, kjer je opaziti potrebo po prevrednotenju individualne ali socialne identitete. V kontekstu razprave je zanimivo navesti mnenje raziskovalca E. Meletinskega o strukturnih značilnosti romana (sic!) 19. stoletja: CoitHajibHo-HCTopmecKHH no/txo;t bo MHoroM tteTepMHHHpoBaji CTpyKTypy poMaHa 19 b., n03T0My CTpeMJieHHe npeo/tojieTb sth paMKH hjth noflHHTbca Hafl 3THM ypoBHeM He Morao He HapyuiHTb ee peniHTenbHbiM o6pa30M. HeH36e>KHoe npn 3 tom yBeJHtueHHe cthxhhhocth, HeopraHH30BaHHOCTH aMnnpnuecKoro >KH3HeHHoro MaTepnajia KaK MaTepnajia coitnajibHoro KOMneHcnpoBanocb cpettCTBaMH chmbojihkh, b tom uncjie MHcj)OJIOrHUeCKOH. TaKHM 06pa30M, MH(j)OJIOrH3M CTajI HHCTpyMeHTOM CTpyKTypnpOBaHHa noBecTBOBaHHfl . (E. M. MejieTHHCKHH, IIo3muKa Mutpa, MocKBa, 1976, 296). 42 Prim. strukturo peterburške povesti Bronasti jezdec. V delu, ki je nastajalo sočasno s Pikovo damo, opažamo sorodno shemo. Več o tem gl. R. Jakobson, The Statue in Puškin’s Poetic Mythology. Selected Writings, vol. V, New York, 1979. 234 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september (harmonija) prevesilo v drugo, destruktivno smer (kaos ). 43 Da bi junak zagotovil ravnovesje, mora na svoji poti opraviti številne preizkušnje in v koliziji dveh načelno nasprotujočih sil 44 najti odgovor na vprašanje svojega (pogosto narodovega) obstoja. Kot svojevrstno preizkušnjo lahko interpretiramo tudi Hermanovo dejanje v Pikovi damv. junak opravi - rečeno metaforično - določeno pot, na kateri doživi osebnostni razvoj. Kot že rečeno, ta razvoj usmerja slučaj, ki ga Herman spreminja v konvencijo, zakonitost . 45 Herman, z vidika mitološkega ne več vojni inženir, temveč - z dušo Mefista - nosilec zlih sil, skuša v boju za dobitek nadvladati staro grofico, da mu izda skrivnost treh kart . 46 Herman na svoji poti prehaja od zgodovinskega mišljenja (racionalne argumentacije) k mitološkemu (iracionalna argumentacija), pri čemer pa se ne zaveda, da je prestopil mejo med enim in drugim - racionalno argumentacijo (skrivnost treh kart je logično pravilo, konvencija) spreminja v zakonitost mitološkega. Prehod se pokaže tudi v Hermanovem spremenjenem obnašanju: v grofičini hiši ga povsem prevzame strast, magična sila (njegova reakcija je iracionalna) - da bi ji zadostil, se je pripravljen vdati ekscesnemu vedenju ; 47 v mestu (kjer ni magičnosti ) pa je preračunljiv in discipliniran človek (poznanje po svojem racionalizmu). S Hermanovim prehodom v svet mitološkega se spreminja tudi podoba sveta. Če je bil do nedavnega prikazovan z vidika historičnega mišljenja, pričenja dobivati drugačno, simbolno podobo. Z vidika mitološkega ima prav posebno vlogo grofica, saj se pojavlja kot oseba tako v realnem (zgodovinskem) kot v fantastičnem (mitološkem) svetu: grofica, nekdaj mlada lepotica la Venus moscovite, ki v srečanju s Hermanom postane strašna starka, umre, nato pa oživi od 43 «YHHBepcajibHbie MHtjtonoaTHuecKHe cxeMbi peajiH3yioTca nojiHee Bcero B apxamecKHX TeKCTax KocMOJiorunecKoro coaepacaHM, onHCbiBatomHX pemeHHe HeKoeS ocnoenou 3aaavH (cBepx3aflaqH), ot KOToporo 3aBHCHT Bce ocTajibHoe. Heo6xoflHMOCTb pemeHHa Ptoh 3a;taHH B03HHKaeT B KpH3HCHOH CHTyaiiHH, tcor/ta opraHH30BaHHOMy, npeflCKa3yeMOMy (‘BHflHMOMy‘) KocMHHecKOMy Havaay yrpo3KaeT npeBpamemie b ttecTpyKTHBHoe, HenpeacKa3yeMoe ( l HeBH/mMoe‘), xaoTHnecKoe cocToamie. PemeHHe 3aflauH mmcjihtcs Kaic uammame - noedtmoK 3Byx npoTHBo6opcTByK>iimx chji, KaK ncaoMcdemie OTBeTa Ha ochobhoh Bonpoc cymecTBOBaHHa. HanpscKeHHe 6opb6bi Taicoro, uto jiio6oh HJieH 6nHapHbix onno3HitHii, onpe;jejisiomHX ceMaHTHKy aaraoro yHHBepcyMa, CTaHOBHTca /ujycMbicjieHHbiM, aM6nBajienTHbiM /.../« V. N. Toporov, O cTpyKiype poMaHa /(ocToeBCKoro b cbs3h c apxaHUHbMH cxeMaMH MHcjKmor-HuecKoro MbimjieHHH. V: V. der Eng & M. Grygar, Structure ofTexts and Semiotics of Culture, The Hague-Paris, 1973, 227. 44 Prim. misel o dveh negibnih silah z začetka 6. poglavja Pikove dame\ 45 V zvezi s tem se zdi vredno opozoriti na Bahtinovo razmišljanje o romanu. Bahtin namreč poudarja, da v t. i. romanesknem (neskončnem) pustolovskem času usmerja vse trenutke naključje. Pustolovski »naključni čas« je poseben čas, ko se v človeško življenje mešajo iracionalne sile«. (M. Bahtin, prav tam, 228). Prvine pustolovskega so v Pikovi dami povsem prepoznavne. 46 Da je Herman razumljen kot nosilec zlih sil je v pripovedi eksplicitno zarisano: »Odkrijte mi svojo skrivnost! - Kaj boste z njo?... Morda je povezana s strašnim grehom, z izgubo večnega zveličanja, s pogodbo s hudičem... Pomislite: stari ste že, življenje se vam izteka - in jaz sem pripravljen vzeti vaš greh na svojo dušo. Samo razkrijte mi svojo skrivnost!« (PD: 24) 47 »'Coprnica stara!’ je rekel skozi zobe, ‘prisilil te bom, da boš odgovorila... 1 Ob teh besedah je iz žepa potegnil pištolo.« (PD: 25) Miha Javornik, Dvosvetnost Pikove dame 235 mrtvih in se trikrat prikaže Hermanu kot živa. 48 Jasno je videti, da smrt ne pomeni konca, temveč preobrazbo, ki govori o preroditvi, o drugačnem življenju prejšnjega bitja. Proces, ki nakazuje prehod iz ene v drugo pojavnost, je v Puškinovi povesti prikazan kot ambivalenca. Ta se kaže že v neskladju med grofičino starostjo in zunanjim izgledom: omenjali smo že, da je starka, ki še vedno obiskuje plese, oblečena enako kot mlada la Venus moscovite pred šestdesetimi leti. 49 Drug povsem nazoren primer, ki nakazuje prehod iz ene oblike bivajočega v drugo, je opis grofice-starke v pogovoru s Hermanom. Predstavo o starinsko nakiteni grofici, ki želi ohranjati podobo iz mladosti, zamenja podoba nemočne, omrtvele starke, za katero se zdi, da ne pripada več realnosti: »Grofica je bila vsa rumena, premikala je povešene ustnice in se zibala desno in levo. Njene kalne oči so izražale popolno odsotnost misli; ob pogledu nanjo bi človek lahko pomislil, da zibanje strašne starke ni rezultat njene volje, marveč učinek nevidne galvanske sile.« (PD: 23). Zunanje razkošna oprava grofice (znak mladosti in preteklosti) na eni, na drugi strani pa njena duševna nemoč (sedanjost) govorita o tisti dvojnosti, ki jo razumemo kot kolizijo dveh sil, kot spoj fizičnega, obstajajočega v tej dejanskosti, z onostranskim -fizično nebivajočim. Smrt kot stik med enim in drugim svetom, ki ne pomeni konca, temveč prereditev v drugačnem, je ena bistvenih značilnosti mitološkega mišljenja. V pripovedi je jasno vidna še ena značilnost mitološkega: dogajanje se ciklično ponavlja - v tej ponovljivosti pa prihaja do zamenjave. Ko oseba umre, prevzema njeno vlogo druga oseba, ki je s prvo v zvezi. V Pikovi dami je to nedvoumno nakazano: tako kot ima grofica rejenko, vzame zdaj Lizaveta Ivanovna k sebi revno sorodnico - in s tem prevzema grofičino vlogo. (Prim. PD: 39). Princip cikličnosti oz. ponovljivosti se kaže tudi v prikazu igre s kartami. Ko se poleže vznemirjenje ob Hermanovih dobitkih in njegovi končni izgubi, je vse tako, kot da se ni zgodilo nič. Pripovedovalec lakonično ugotovi: »Čekalinski je znova premešal karte; igra seje nadaljevala.« (PD: 38). Ambivalenca, brisanje meje med bivanjem in nebivanjem, življenjem in smrtjo, cikličnost so temeljne značilnosti, ki govorijo o Puškinovi bližini mitološkemu mišljenju. 48 Ko se Herman skloni nad truplom, se mu zazdi, da je grofica priprla eno oko in ga pogledala (PD:32). Drugo srečanje sploh ne vzbuja dvomov, da sta se grofica in Herman srečala: »Čez kakšno minuto je (Herman) zaslišal, kako nekdo odklepa vežna vrata /.../ Odprla so se vrata in v sobo je vstopila ženska v beli obleki /.../ Herman je prepoznal grofico. ‘Tukaj sem proti svoji volji,’ je dejala hladno, ‘toda ukazano mi je, naj ustrežem tvoji prošnji.’« (PD: 33). Tretjič se Hermanu grofica prikaže kot pikova dama: »V tistem trenutku se mu je zazdelo, da mu je pikova dama pomežiknila in se mu nasmehnila. Presenetila gaje nenavadna podobnost... ‘Starka!’ je zakričal v grozi.« (PD: 38). Opozorimo naj le, da ima v mitoloških tekstih število tri nedvoumen simbolen pomen. 49 Grofica seje udeleževala »vseh nesmiselnih ceremonij visoke družbe, hodila je po plesih, kjer je sedela v kotu, z napudranimi lici in oblečena po starinski modi, kakor zmaličen, a nujen okras plesne dvorane.« (PD: 14). 236 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september Gornji argumenti, ki govorijo o pomenu prvin in razmerij, značilnih za mitološko razmišljanje, ne pomenijo, da Puškin nedvoumno zagovarja mitsko logiko. Ta se pojavlja le kot eden od možnih, dejansko obstoječih vidikov, ki v povezavi z drugačnim, nasprotujočim (zgodovinskim) ustvarja predstavo o svetu. Značilnost sveta je dvojnost oz. ambivalentnost. Prav zaradi nje prihaja do številnih kompleksnih asociacij, t. i. semantičnih premikov, ki relativizirajo utečene sheme razmišljanja (bodisi zgodovinskega bodisi mitološkega mišljenja) in vodijo bralca v nepričakovano smer. Pri tem se je vredno ustaviti pri Puškinovem poimenovanju literarnih oseb, ki nazorno predstavi t. i. sistem asociacij. Posebej zanimivo je, da Puškin ne poimenuje grofice z lastnim imenom, temveč ostaja pri rabi občnega imena (grofica), ki se sicer spreminja v lastno , 50 a hkrati zaradi posploševanja ohranja karakteristiko občnega - torej grofice kot take. Ime samo na ta način postaja označevalec določenih splošnih karakteristik. Gre za podobno posplošitev, kot jo srečamo v mitoloških tekstih. Tam namreč že samo poimenovanje - npr. kraljevič, princesa (grofica) - govori, da gre za osebo z določeno karakteristiko: npr. za junaka/-injo pustolovščin. Izbor imen v Pikovi dami tako spominja na mitološki princip nominacije . 51 Po tem principu se opomenjata tudi imeni Herman in Liza, ki nista le lastni imeni, temveč sta povezani z neko splošno predstavo o likih, ki nosijo to ime. Poimenovanje je treba razumevati v kontekstu takratnega ruskega sveta in kulture. Če vemo, da sta bili v času, ko je nastajala Pikova dama, v ruski družbi izjemno popularni povest ruskega sentimentalista Karamzina Uboga Liza in Goethejeva poema Herman in Doroteja, lahko razumemo Puškinovo delo kot dinamizacijo že kanoniziranih predstav o vrednosti obeh imen - Hermana in Lize/Lizavete kot označevalcev določenih karakteristik . 52 Z vidika ruske kulture je posebej zanimiva sopostavitev s Karamzinom. Med Ubogo Lizo in Pikovo damo opazimo sorodnost. V obeh delih je Liza preprosto dekle (mali človek) žrtev prevarantskega moškega, ki se poigrava z ljubeznijo dekleta. Vendar prihaja v Pikovi dami do pomembne 50 Gre za grofico - nekoč moskovsko Venero, ki jo je občudoval vojvoda Richelieu, zgodovinska oseba, znana iz časov vladanja Ludvika XV. 51 Več o tem gl. v K). M. JIoTMaH, E. A. YcneHCKHft, Mh4> - hmh - KyjibTypa. V: Tpydu no 3HciK06bm cucmeMOM 6, Tapry, 1973, 282-283. 52 Da je bilo poimenovanje literarnih likov stvar tehtnega izbora, govorijo npr. dela ruskih klasikov - vse od Fonvizina - prim. komedijo Miljenček: (npr. Pravdin (Pravičnik), Starodum (Staro-mislec), Prostakova (Prostakinja) - do Gribojedova v Gorje pametnemu (npr. Molčalin - tisti, ki ne govori veliko). Da je Puškin posvečal posebno pozornost poimenovanju, priča študija Ju. M. Lotmana o romanu Jevgenij On/egm:«HMa’EBreHHH’ BocnprnoiMajiocb KaK 3HanHMoe n 6bino oKpy>KeHo apKo Bbipa^KeHHbiM CMbicjioBbiM h eMoiflioHajibHbiM opeojioM. HanHHaa co BTopofi carapoH KatrreMHpa, EBreHHH (rpen.’6jiaropoflHbiH’) - hmh, o6o3Hauaiomee OTprmaTejibHbiii, caTHpHuecKHH H3o6pa)KeHHbiH nepcoHa)K, MOJiotjoro ttBopHHHHa, nonb3yiomerocH npHBHJierMMH, ho He HMeiomero hx 3acjtyr /.../ CaTHpHuecKHH o6pa3 merojia-flBopaHHHa flaeTca TaioKe b poMaHe A. E. H3Maftji0Ba 'EBreHHH, hjih E[ary6Hbie ejieflCTBHH ttypHoro BocnHTaHHa h coodmecTBa’ /.../ HeTatiH padoTbi II (Puškina - op. p.) Han nepBoii rjiaBOH no3BOJMFOT roBoprnb o ero 3Hai<0MCTBe c poMaHOM PfaMaftjioBa. » (Prim. K). M. JIoTMaH, Pomoh A. C. IIyuiKUHa «Eezenuu OnezuH», KoMeHmapui), JleHHHrpaa, 1983, 113. Miha Javornik, Dvosvetnost Pikove dame 237 dinamizacije. Če se Karamzinova Liza v silnem razočaranju vrže v vodo in umre, postane Liza(veta) v Puškinovi perspektivi aktivna oseba, ki se navkljub strašnemu ljubezenskemu razočaranju srečno poroči. To spremembo v ustaljenem, že poznanem vzorcu, moramo razumeti po eni strani kot polemiko s tradicijo oz. sentimentalistično paradigmo, po drugi pa kot novo etapo v mitologizaciji lika. Ime Liza postaja tako v zavesti ruskega izobraženca znak določenih posplošitev, ki jih bralec ob vsakokratnem novem poimenovanju osebe z imenom Liza sprejema ne samo kot lastno, temveč tudi kot občno ime (dvojnost!) - torej kot osebo z določenimi, že vnaprej danimi značilnostmi, kjer pa hkrati prihaja zaradi specifike zgodovinskega gradiva do dinamizacije arhetipskega - torej do relativizacije mitološke logike . 53 Ponovno se izkazuje, da ambivalentna antiteza ni le osrednji umetniški postopek v strukturiranju Pikove dame, temveč vse bolj očitno tudi možnost, kako razlagati svet. Zdi se, da na osnovi prepoznanih večravninskih ambivalentnih antitez lahko umestimo Pikovo damo med tekste, ki izražajo - če v poimenovanju sledimo M. Bahtinu - groteskni odnos do sveta. Zanj naj bi po Bahtinu bilo namreč značilno posebno občutje časa kot stalne metamorfoze, nenehne dinamike enotnosti polarnih nasprotij in dvojni aspekt v dojemanju sveta - gre za t. i. dvosvetnost . 54 V tej dvosvetnosti, ki je znak ljudske kulture smeha, naj bi imel posebno izjemno pomembno vlogo prav smeh, ki je sam po sebi ambivalenten: proslavlja in zasmehuje, zanikuje in potrjuje, je hkrati - kakor pravi Bahtin - pogrebec in preroditelj stvarnosti . 55 Tega (očiščujočega) smeha v Pikovi dami ni, ostaja pa dvosvetnost, ki je Puškinov lik ne more uzavestiti oz. reflektirati, česar posledica je, da zblazni. Kot izraz dvosvetnosti moramo razumeti tudi besede Dostojevskega iz navedka z začetka razprave: fantastično mora biti v tako tesnem stiku z realnim, da ga skoraj jemljemo zares. V Pikovi dami imamo torej opraviti s fantastično realnostjo, ta pa je odraz raške dejanskosti. Ne preseneča, da se ta fantastični realizem udejanja kot groteska, ki prerašča v model ruske stvarnosti, do potankosti izbrušen pri Gogolju , 56 za njim pa v številnih delih t. i. avtorjev gogoljevske linije v razvoju ruske literature (Dostojevski, A. Beli, M. Bulgakov ipd.) Svet Pikove dame je nenehno spremenljiv in izmuzljiv. Ko imamo občutek, da smo odkrili smisel, se izkaže, da ga v naslednjem trenutku zamenja relativizacija 53 Gre za soroden proces v rojevanju mitskega, kot ga v slovenski kulturi opažamo npr. v zvezi s prototekstom - Prešernovim Krstom pri Savici in imenom Črtomir. Prim. M. Juvan, Imaginarij Kersta pri Savizi v slovenski literaturi, Ljubljana 1990. 54 M. EaxTHH, Teopuecmeo 0pancyaPadJie, MocKBa, 1965, 8,26. 55 M. EaxTHH, prav tam, 15. 56 Znano je, daje Puškin načrtoval komedijo o človeku, ki so ga v provinci sprejeli za pomembnega uradnika, dejansko pa to v resnici ni bil - temo je odstopil Gogolju, ki je nato napisal komedijo Revizor. Puškin je Gogolju zapustil tudi idejo za poemo Mrtve duše. 238 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september tega - pred nami je vseskozi igra (sic!) pomenov, dvojnost, v kateri se prepletata zgodovinska in mitološka logika. Tisto, kar se z vidika enega kaže kot resnica (konvencija, realnost), je za drugega ne-resnica. Ni naključje, da ima pri tem posebno vlogo igra s kartami, ki ni le vezni člen med enim in drugim, temveč postaja sama dejanskost. Razmerje karte - dejanskost - iracionalnost /fantas- tičnost, ki ga je začrtal Puškin s podnaslovom k povesti ter z epigrafom k prvemu poglavju, se osmišlja ter umešča v kontekst Puškinovega razumevanja zgodovine. Razmerje karte - igra - dejanskost je na izjemno pronicljiv način prikazal Ju. M. Lotman v razpravi: Pikova dama, tema kart in igre s kartami v ruski literaturi z začetka 19. stoletja. 51 Lotman opozarja, daje ob koncu 18. stoletja igra s kartami v Rusiji dobila značilnosti univerzalnega modela, ki se je spremenil v posebno obliko mitolo- giziranja (!) stvarnosti. 58 Začetki procesa segajo v leto 1820, ko je bila prevedena povest E. T. A Hoffmanna Spielergluck, ki je v ruskem prostoru tistega časa postala eno najpopularnejših beril. V tem času je imela Rusija že bogato tradicijo v raznovrstnih oblikah iger s kartami - od družabnih pa vse do rulete in drugih oblik hazardiranja. Igra s kartami je bila dogodek, ki je vzbujal v družbi izjemno pozornost: posebej seje zapisal v ruski zgodovini škandal, kije nastal leta 1802, ko je vpliven peterburžan knez Golicin zastavil kot vložek pri igri svojo ženo in jo tudi izgubil. Ta dogodek je nazoren primer, kako seje prepletala igra z dejanskim življenjem. Lotman na to posebej opozarja, ko pravi, daje igra s kartami s časom postala prispodoba realnih konfliktnih situacij, karte pa so dobivale simbolni pomen v realnem življenju, kar je v posledici pripeljalo do prepleta dejanskosti in igre. 59 Čeprav so bile na prelomu 18. in 19. stoletja hazardne igre v Rusiji prepovedane, so bile izjemno priljubljen način, s katerim je človek izzival usodo. Hazardiranje je okužilo cele generacije in tudi Puškin ni ostal imun pred njim. Tako v pismu Vulfu beremo, daje strast (sic!) do igre najmočnejša med vsemi strastmi. 60 Razumljivo je, daje hazardiranje vzbudilo pri Puškinu po eni strani razmišljanje o zakonitostih igre same, po drugi pa je zastavilo vprašanje o zakonitostih v življenju ruske družbe, kjer je hazard dobival vse večjo veljavo. 57 IO. M. JIotmeh, «IlHKOBaa aaMa» h TeMa Kapr h KapToiHoii nrpbi b pyccicoH jiHTepaType Hasana Beica. V: K). M. JIoTMaH, H36patmbie cmcmibu, t. II, TajiHHH, 1992, 389-415. 58 IO. M. JIoTMan, prav tam, 391. 59 «CeMHOTmecKaa cneuHcJmica KapTOHHOH Hrpbi b ee HMMaHeHTHoii cymHOCTH CBS3aHa c ee aBOHHofi npHpoaofi. C o;jHoft CTopoHbi, Kapromras Hrpa ecTb arpa, to ecra npeacTaBJiaeT co6ofi MOfleJib kohg[)J1HKThoh CHTyaitHH. B 3TOM CMbicjie OHa BbicTynaeT b CBoeM eflHHCTBe KaK aHajior HeKOTopwx peaJibHbrx KOH(j)jiHKTHbix CHTyaiiHH. BHyrpH ce6a OHa HMeeT npaBHna, BKjnonaiomHe HepapxHHecKyjo CHCTeMy 0TH0CHTejibHbix LteHHOCTeft OTaenbHbrc Kapr h npaBHna h coueTaeMOCTH, KOTopbie b coBOKynHocTH o6pa3yioT CHTyannn euuzputua h npouzputua /.../ OflHaKO, c apyroH CTopoHbi, KapTbi Hcnonb3yioTC5i He TOJibKO npH nrpe, ho h npn ra^aHHH.« (Spomnimo na komentar Puškina k naslovu pripovedi - najnovejša vedeževalna knjiga ! - op. p.) /.../ OflHOBpeMeHHo BbicTynaeT Ha nepBbiii njiarr hhoh thii MOflejmpoBaHHs, npn kotopom aKTHBH3HpyeTca ceMaHTmca OTflejibHbix Kapr. (IO. M. JIoTMaH, prav tam, 392). 60 Cit. po K). M. JIoTMaH, prav tam, 396. Miha Javornik, Dvosvetnost Pikove dame 239 Ta razmišljanja se povezujejo še z enim pomembnim dejstvom - govora je bilo o hazardiranju v takratni prestolnici - Peterburgu. Samo na sebi ne bi omenjeno dejstvo imelo posebnega pomena, če se ne bi vezalo s specifično predstavo Peterburga v ruski kulturi. Nova prestolnica, ki jo je dal zgraditi Peter Veliki 1703 na povsem neprimernem, močvirnatem prostoru, je s svojo podobo zahod¬ noevropskega mesta kaj hitro vzbudila pri prebivalcih občutje ne-pravosti, fantastičnosti, kar je porodilo predstavo o Peterburgu kot o mestu-prividu. Jasno je, da je ta predstava sprožila številna razmišljanja o pogojih in zakonitostih, ki so pripeljala do njegove gradnje. Vse prepričljiveje seje oblikovala misel, daje pravzaprav nastanek mesta slučaj - plod samovolje carja Petra Velikega. 61 Vse pogosteje se je v zavesti raškega intelektualca zarisovala predstava o fantastičnem mestu, kjer se povsem pričakovano dogajajo nenavadnosti, nepredvidljivi slučaji, ki botrujejo posameznikovemu vzponu ali padcu. V peterburškem prostoru prihaja do izjemno kohezivnega prepleta dejanskosti (realnosti) in igre (slučaja oz. fantastičnosti). Za omenjeni preplet lahko iščemo argumentacijo tudi v značilnostih/ zakonitostih ruske zgodovine. Petrovo načrtno evropeiziranje Rusije, ki ga za njim razvija Katarina Velika, pomeni prodor zahodnoevropske miselnosti, idej in načinov razmišljanja na ruska tla. Vse hitreje razvijajočim se razsvetljenskim, liberalnim in svobodomiselnim idejam pa v nobenem primeru ne sledi družbeni sistem, ki vedno ostaja absolutistična monarhija brez razvitega srednjega sloja s fevdalističnimi, reakcionarnimi nazori, ki vse do 1861 preprečujejo - če navajamo le en primer - da bi bil kmet osvobojen tlačanstva. Značilno je, da se z leti prepad med liberalnimi idejami in okostenelo državno ureditvijo še povečuje. Ta nesorazmernost, po svojem značaju ambivalentna dvojnost, je še dodatno vplivala na predstave o vrednosti slučaja v ruski zgodovini. Že v dragi polovici 18. stol. pride tako v ruski družbi kot v literaturi do nekakšne kanonizacije v občutju slučaja kot nepredvidljive igre okoliščin. 62 V miselnosti tedanjega časa so se pojmi sreča, uspeh, kariera vse pogosteje povezovala s slučajnim, kar je pomenilo - gledano z drugega vidika - v bistvu kršenje pravil, zakonitosti in konvencije (sic!). In paradoksalno je, da je ta pričakovana nepričakovanost porajala v predstavi človeka podobo o slučaju kot o delujočem sistemu s svojimi zakonitostmi: tisto, kar je razumljeno kot pravilo, dejansko ni pravilo, tisto, kar je slučajno, pa ima svojo zakonitost. V zvezi s tem je zanimivo navesti 61 Puškin se je v 30. letih načrtno ukvarjal s tem vprašanjem, o čemer jasno govori peterburška poema/povest Bronasti jezdec. 62 V zvezi s tem je potrebno omeniti pomen in vlogo t. i. povzpetnika, ki mu je slučaj namenil zgodovinsko vlogo - npr. Napoleon: ni naključje, da se ruska kultura tako pogosto ukvarja z njim - in najbrž tudi ni naključje, da Puškin v Pikovi dami govori o Hermanu kot Napoleonu, da Dostojevski v Zločinu in kazni vzpostavi razmerje, ki govori o vzporednicah med navadnim človekom - Razkolnikovom, ki ne sme ubijati, in Napoleonom, ki je spremenil tok zgodovine, pri tem pa mu je bilo dovoljeno pobijati ljudi na svojih osvajalnih pohodih. Ko omenjamo Dostojevskega, naj opozorimo na vzporednice oz. razmerje iz Pikove dame: Lizaveta - Herman - starka-grofica in iz Zločina in kazni: Sonja - Razkolnikov - Lizaveta, starka-oderuhinja! Prim. JO. M. JloTMaH, 1992; prav tam, 396 - 400. 240 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september misel Puškina v eni od njegovih beležk: »Ni bilo potrebno niti pameti, niti zaslug, niti talenta, da si se zavihtel tik pod vrh državne oblasti« - pomemben je bil torej slučaj. 63 Na prehodu iz 18. v 19. stoletje se v Rusiji oblikuje predstava o družbeno¬ političnem življenju kot o verigi naključij, ki v zavesti oživlja igro s kartami, ugotavlja Lotman. 64 Igra s kartami je postala ne samo svojevrsten jezik, v katerem so se reflektirali pojavi iz družbenega življenja, ampak je tudi vplivala na predstave o stvarnosti. 65 Gre za specifično simbolizacijo, kjer se igralec srečuje z iracionalno silo, v njej pa skuša odkriti logično prepričljivo, racionalno zakonitost. 66 Pikova dama je nazoren primer omenjene dvojnosti. Ko se je Puškin ukvarjal s Pikovo damo, je imelo vprašanje slučaja oz. slučajnosti pri njem že bogato zgodovino: pogosto so to predstave slučaja kot kaotične sile, ki poruši ravnovesje. V tridesetih letih se pričenja razumevanje slučajnega radikalno spreminjati. Slučaj ni več samo sinonim za kaos, temveč ga pričenja razumevati kot specifično obliko reda, višje urejenosti, ki ima prav tako svoje zakonitosti. Opazimo lahko, da tudi v Puškinovem razumevanju slučajnega prihaja do ambivalence oz. dvojnosti - slučaj je hkrati znak kaotičnosti in izraz urejenosti, ki je človeški razum ne more doumeti. Njegov ambivalentni značaj lahko opažamo tudi v Pikovi dami - kot razmerje med entropijo in informacijo. Če posplošimo, lahko rečemo, da bo z vidika zgodovinskega mišljenja zakonitost vedno razumljena kot informacija. Hkrati ko najdemo v povesti potrdilo za to, opazimo tudi perspektivo, ki govori o zamenjavi predznakov. Slučaj, kije dinamično načelo, postaja informacija. 67 To je dobro vidno v tekstu iz razmerja med dinamičnim in statičnim . 68 Slučaj je tisti, ki iz starkinega stanja omrtvelosti hipno porodi spremembo: »Naenkrat se je njen mrtvi obraz nepopisno spremenil. Ustnice so se ji nehale premikati, oči so oživele: 63 Cit. po IO. M. JIoTMaH, prav tam , 398. 64 K). M. JIoTMaH, prav tam, 398. 65 Pogosto je bilo to vidno v leksiki - npr. namesto dveh nasprotnikov se je uporabljala sintagma dva igralca ipd. V Pikovi dami imamo neposredno aluzijo na to, saj Herman uporablja imena kart pri srečanju - tako npr. za mlado dekle uporabi izraz srčna trojka. Nenazadnje se mu tudi grofica pokaže kot pikova dama. Gl. tudi str. 8! 66 V ruski literaturi često opažamo zvezo naključno pridobljenega bogastva z infernalno silo - s hudičevimi podobicami tj. kartami. Prim. dela Dostojevskega ( Kvartopirec ) ali prizore bogatenja na čuden/fantastičen način v Gogoljevem Portretu in Mrtvih dušah. 67 Prim. Puškinova razmišljanja o slučaju v članku o Zgodovini ruskega naroda, knjigi N. A. Polevoja: «rn30 o6bscHHJi o/iho H3 co6mthh xpHCTttaHCKOH hctophh: eeponeucKoe npoceeufeHue. Oh obpeTaeT ero 3apo#bim, onHcbrnaer nocTeneHHoe pa3BHTne, h otkjiohss Bce oT/tajieHHoe, Bce nocTopoHHee, cjiyuatiHoe, aoBOflHT ero zto Hac cKB03b TeMHbie, MSTeacHbie h HatcoHen paccBeTatoutHe Betca./.../ Ho npoBH/teHHe ne ajirebpa. Ym uejioBeuecKHH, no npocTOHapo,HHOMy BbipajKeHHio, He npopoK, a yraflHHK, oh bh^ht o6ihhh xoff Bemefi h MoaceT BbiBO/tHTb H3 OHoro rjiy6oKHe npeanojiojKeHHa, uacTO onpaBttaHHbie BpeMeHeM, ho HeB03M0>KH0 eMy npeflBHfleTb cnyuan - MOUtHoro, MrHOBeHHoro opyanHa npoBH/teHHS. » (A. C. nyniKHH, Ilojmoe cočpanue coumeuuu, m. 11, MocKBa, 1996, 127). 68 Prim. tudi K). M. JIoTMaH, prav tam, 409. Miha Javornik, Dvosvetnost Pikove dame 241 pred grofico je stal neznan moški.« (PD: 23). Očitno je, da se z vidika omenjenega razmerja kaže slučaj kot informacija. 69 Bolj se Puškin posveča v tridesetih letih vprašanjem zgodovine, bolj postaja razumljivo - ob poznavanju specifike ruskega razvoja - da je slučaj izraz dinamike, gibalo, ki usmerja tudi zgodovinske in družbene procese. Kako pomemben je slučaj, je nedvoumno videti že v pesmi iz 1829: O, koliko odkritij čudnih Pripravlja razsvetljenja duh In poskus, sin napak nenehnih. In genij, paradoksov drug. In slučaj, bog izumitelj. 70 V svojem nedokončanem članku o Zgodovini ruskega naroda N. A. Polevoja 1 ' Puškin spregovori o slučaju kot dejavniku, ki po eni strani onemogoča uvid v zgodovinski proces, po drugi pa je razumljen kot mehanizem, ki izraža zakonitosti tega procesa. 72 V razpravi smo pokazali, daje v Pikovi dami temeljno organizatorično načelo večplastna ambivalentna opozicija, ki se spreminja v specifičen odnos do 69 Za literarne like v Pikovi dami je značilno, da se opomenjajo v obeh členih razmerja dinamično - statično. Tako je logično, da v tekstu označujejo dejanje ali stanje literarnega lika izrazi, vezani po eni strani na semantično polje gibanja (živo), po drugi mirovanja (mrtvo). Na ta način avtor ponovno opozarja na nenehno spremenljivost, ambivalentnost načel: značilno je, da se v zvezi s čustvi (iracionalnim) pojavijo izrazi, ki označujejo sunkovito gibanje: »Ko je Tomski prosil grofico za dovoljenje, da ji predstavi svojega prijatelja, je srce ubogega dekleta vztrepetalo. (PD: 16); Pri tem je cele noči presedel (Herman - op. p.) za igralnimi mizami in z mrzličnim vznemirjenjem (rus. jmxopanouHbffl TpeneT) spremljal vse preobrate igre.« (PD: 16); ko se Herman naključno znajde pred grofičino hišo vztrepeta - »Herman je vztrepetal.« (PD: 17); »Herman je trepetal kakor tiger, ko je čakal na dogovorjeno uro.« (PD: 21); Herman v strasti trepeta: »Obmolknil je in trepetaje čakal na odgovor.« (PD: 24). Ko se Herman povsem zavestno-racionalno odloči, da bo od grofice izsilil razodetje skrivnosti, je povsem miren: »Herman seje naslonil na mrzlo peč. Bilje miren: srce mu je utripalo enakomerno, kakor človeku, ki seje odločil, da bo storil nekaj nevarnega /.../ (PD: 22). Čas, ki zaznamuje kolizijo enega in drugega principa (iracionalnega in racionalnega, nepričakovanega - pričakovanega), je posebej poudarjen. V tem prihaja do zamenjave. Če iracionalni odnos principielno zaznamujejo izrazi gibanja, bo zdaj čustveno stanje označeval izraz mirovanja: »Herman je gledal skozi špranjo: Lizaveta Ivanovna je stekla mimo njega. Zaslišal je njene urne korake na stopnicah. V srcu se mu je oglasilo nekaj, kar je spominjalo na očitek vesti, in spet utihnilo. Herman je okamenel.« (PD: 22); »Grofica seje očitno zmedla. Njene poteze so zrcalile močno duševno razburjenje, toda kmalu seje spet pogreznila v prejšnjo otopelost.« (PD: 24). 70 O CKOJibKO HaM OTKpbiTHH uvvuibiK / Totobht npocBemeHbfl /iyx / H onbiT, CbiH ouihSok TpynHbix, / H reHHH, napaaoiccoB ttpyr, / H cnvnaft, 6or H3o6peTaTejib. (A. C. IIymKHH, Ilojmoe co6pamie commenuu e decnmu moMax. m. 3, MocKBa, 1963, 161; prev. M. J.) 71 A. C. nyimcHH, Ilojmoe codpamie commenuu, m. 11, MocKBa, 1996, 127. 72 Lotman v svoji razpravi ugotavlja, da seje Puškinovo filozofsko osmišljanje slučaja odrazilo tudi v razumevanju hazardne igre. Puškin naj ne bi videl v igri le negativnega načela, ki kot kaotična sila nenadno prodre bodisi v človekovo življenje bodisi v svet kulture in družbe. V igri se kažejo iracionalne zakonitosti, človekovi spoznavi nerazumljive, ki deavtomatizirajo življenje in pomenijo gibalo vsakdana. 242 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september stvarnosti. Skupni imenovalec razmerij realno - fantastično, konvencionalno - nekonvencionalno, enoznačno - mnogoznačno, racionalno - iracionalno, zgodo¬ vinsko - mitološko, statično - dinamično, informacija - entropija je prav slučaj, ki je sam po sebi v Puškinovi perspektivi prav tako nekaj ambivalentnega. Vsa ambivalentna razmerja, o katerih je bilo v razpravi o Pikovi dami govor, je potrebno po eni strani obravnavati z vidika Puškinovega svetovnega nazora, ki se oblikuje v tridesetih letih, po dragi pa je v njih videti razvojno etapo v ruski kulturi, ki se idejno osmišlja v literaturi t. i. gogoljevske linije. Značilno zanjo je groteskni odnos do sveta, ki se kaže kot ambivalentna antiteza, pa najsi gre za še tako različna razmerja. V ozadju omenjenih razmerij je dobro vidna podoba človeka, po eni strani nedeterminiranega, svobodnega v odločanju, po drugi pa usodno povezanega s tradicijo, v kateri se posameznik kot individuum ne zmore reflektirati, saj ne doume zakonitosti slučajnega. Jasno postaja, od kod v ruski literaturi toliko likov, ki so vseskozi na meji med enim in drugim členom simbolnih razmerij vse bolj izgubljeni. Prav gibanje na meji in iz tega izhajajoča dvojnost je ena temeljnih karakteristik ruskega modela kulture. SUMMARY The paper »The Dual Worlds of The Queen of Spades« presents the reader with a structural analysis of the text, which proves to be a productive method to treat Pushkin’s work. The analysis focuses on the functional treatment of literary elements and on finding the principles of their interconnection. However, the author does not simply follow a so-called closed (immanent) interpretation. First he poses a question about the characteristics of Pushkin’s work at the time when he wrote The Queen of Spades, referring to Russian critics’ and literary personalities’ thoughts on this text. Only this context directs the author’s treatment towards the immanent analysis. Considering a diachronic perspective brings the treatment closer to the open interpretation, which vvidens the analysis in the direction of culturological treatment. A structural analysis, derived from the assumption that the central constmction principle is the (binary) opposition, indicates that The Queen of Spades is a logically and precisely constructed text, based on an ambivalent antithesis. This antithesis is displayed as a relationship on several levels: realistic vs. fantastic, conventional vs. unconventional, having a single meaning vs. several meanings, rational vs. irrational, static vs. dynamic, informational vs. entropic. It is clearly evident from the text that the value of the individual element of the opposition, regardless of the type of relationship, cannot be discussed separately from the other element, since they are both intertvvined into an inseparable whole. This intertvvining is reminiscent of the carnival-grotesque relationship to the world, which is, according to M. Bakhtin, characteristic of the folk culture of laughter, and at the same time a sign of dialogically oriented literature, which revitalizes any ideologically unambiguous expression. Departing from the ambivalence of the camivalesque attitude towards the world, which is aware of the unity of the opposites, Bakhtin develops the thesis of dual worlds. It is to be understood as a method of cognition of the world, which grows from the belief that no monologic, authoritarian statement can escape doubt about its own infallibility, as it carries, because of the unity of the contradictory value principles, the origins of its own (self-)relativization. A poetological analysis of The Queen of Spades indicates that the above-mentioned dual worlds or, rather, Miha Javornik, Dvosvetnost Pikove dame 243 the ambivalent antithesis in Pushkin’s perspective is the feature of the historic development, which is viewed by Pushkin as a constantly changing, dynamic process. From the analysis of the text, which in its findings relies on the knowledge of Pushkin’s creativity, it appears that the poet assigns a particular meaning to chance as the power driving evolution. Chance is by its nature also ambivalent, understood at the same time as a sign of chaos and of a higher organization of the world. In Pushkin’s perspective man cannot grasp this higher order and thus becomes increasingly lost. In the grotesque attitude tovvards the world, which can be understood, according to Bakhtin, as a way of purification, laughter has a particular function. In Pushkin it is an increasingly obvious sign of chaos, which is for an individual impossible to surpass and remains uncomprehended on the border betvveen one and the other part of the symbolic oppositions. The analysis clearly shows that Pushkin with The Queen ofSpades is a pioneer of this type of portrayal of the world, which, as a consequence, develops in the works of Gogol, Dostoevsky, Bely, and Bulgakov into a typically Russian reflection of reality. UDK 8T367.625 Andreja Žele Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana POJMOVANJE VEZLJIVOSTI V TUJEM JEZIKOSLOVJU' Prispevek je kronološko-problemski pregled najrelevantnejše tuje vezljivostne literature, ki je neposredno ali posredno vplivala tudi na razvoj slovenske vezljivostne teorije. Hkrati prekrivnost različnih vezljivostnih teorij, z vzajemnimi dopolnitvami, potrjuje in omogoča posplošeno vezljivostno obravnavo v pomenski podstavi stavčne povedi in s tem posplošeno pomenskoskladenjsko vezljivost, kije izhodišče za specifične strukturnoskladenjske vezljivosti posameznih jezikov. Razmerja med pomenskoskla¬ denjsko vezljivostjo in strukturnoskladenjsko vezljivostjo izpostavljajo pomensko usmeijenost (intenco) glagolov/pridevnikov v povedju, udeležence v različnih udeleženskih vlogah in njihove možne izrazne uresničitve v strukturnoskladenjski vezljivosti. The article is a chronological and topical survey of the most relevant foreign literature on valency theory that directly or indirectly influenced the development of Slovene valency theory. At the same time, the overlap between various valency theories with mutually complementary features affirms and allows the generalized valency treatment of the sentence semantic base, thus the generalized semantic-syntactic valency, which is the basis of specific structural-syntactic valencies of individual languages. The relationships between the semantic-syntactic and structural-syntactic valencies of individual languages point out the semantic intention of verbs/adjectives in the predicate, participants in various participant roles, and their possible formal realizations in structural-syntactic valency. Izbrana tuja vezljivostna literatura je kronološko-problemsko predstavljena - izpostavljene so vezljivostne teorije, ki so vplivale na razvoj slovenske vezljivosti. 1 L. Tesniere Pri L. Tesnierju (1965) je njegova skladnja odvisnosti osredotočena na glagol (tj. na glagolsko vezljivost), ki je razumljen kot organizacijsko središče stavka 1 2 , zato Tesnierjeva glagolska vezljivost zaobjame ves stavek. Strukturalnofunkcijska skladnja je predstavljena kot izraz pomenske podstave povedi s povedjem, delovalniki in okoliščinami. Za skladenjske vloge udeležencev ločuje delovalniška in okoliščinska mesta. Pomembna je ugotovitev, da celo isti glagoli znotraj svoje pomenskosti nimajo oz. ne morejo imeti vedno istega števila delovalnikov. V nasprotju z delovalniki število okoliščin ni določeno - tako glagoli lahko nimajo nobene okoliščine ali pa neomejeno število. Dragocena je tudi ugotovitev, da so meje med delovalniki (izpostavlja predvsem tretje delovalnike) in med okolišči- 1 Članek je del poglavja Vezljivost v domačem in tujem jezikoslovju avtoričine disertacije z naslovom Vezljivost v slovenskem knjižnem jeziku {s poudarkom na glagolu), Filozofska fakulteta v Ljubljani, mentorica red. prof. dr. Ada Vidovič Muha. 2 Verbocentrizem pa po Mikušu (1960: 128) ni v skladu z naravo jezika, tj. z izražanjem prostorsko-časovne realnosti. Prav Tesnierjevo zagovarjanje organizactjskozgradbene središčnosti glagola nasproti Mikuševemu načelu enakovrednosti imensko-glagolskega dela stavčne sintagme je po A. Vidovič Muha (1994b: 230-232) eden temeljnih nesporazumov med jezikoslovcema. 246 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september nami včasih zabrisane oz. težko določljive. Avtor ne upošteva glagolov, ki nujno zahtevajo oz. odpirajo obvezno mesto okoliščinam, npr. stanovati, (po)staviti. Vzajemno povezanost pomenskoskladenjskega in izraznega vidika vezljivosti dokazujejo poimenovanja: vršilec dejanja > prvi delovalnik > osebek > v imenovalniku; predmet dejanja ‘kdor dejanje podpira’ > drugi delovalnik > neposredno predmetno določilo (complement direct ali complement d’objet) > izraženo s tožilnikom; tisti, ki ga dejanje zadeva - se odvija v njegovo korist ali škodo > tretji delovalnik > posredno predmetno določilo (complement indirect) > izraženo z dajalnikom. S funkcijskoskladenjskega in izraznega vidika vezljivosti je pomembno tudi to, da ločuje predložna in nepredložna določila (complement prepositionnel ou complement non prepositionnel). 3 /Ne/prehodnost glagolov je glede števila udeležencev izražena z ničto, enojno, dvojno in trojno skladenjsko vezljivostjo - a) nevezljivi glagoli (les verbes avalents); nepravi/fiktivni delovalnik je vedno označen s 3. osebo ednine, npr. il, es, b) enovezljivi glagoli (les verbes monovalents) z osebkom kot prvim delovalnikom; so neprehodni, c) dvovezljivi glagoli (les verbes divalents); sem uvršča tudi povratne glagole, in č) trovezljivi glagoli (les verbes troivalents), ki so vezljivostno najzapletenejši; v to skupino uvršča glagole govorjenja in dajanja. S trovezljivimi nosilnimi glagoli reči in dati izoblikuje skupine pomensko sorodnih glagolov, ki imajo v svoji pomenski podstavi ta dva glagola, tako za reči ( dire ) navaja: izreči ( enoncer ), izraziti ( exprimer ), pripovedovati ( raconter ) ipd., in za dati ( donner ): podariti ( donner ), dobaviti (fournir), priskrbeti (procurer ) ipd. Različna stavčnočlenska izraženost povedja 4 in udeležencev pa je podrobneje opisana s štirimi vrstami diatez - tvorno, trpno, povratno in vzajemno. Tako je znotraj tvomo-trpne diateze vršilec dejanja (Vd) izražen z orodnikom: Charles fait tuer Bernard par Alfred*' Charles je ubil Bernarda po Alfredu’, v povratni diatezi pa je zajeta tudi vezljivostna problematika glagolov z besedico se kot povratnoosebnim zaimkom ali kot samo prostim glagolskim morfemom. Dobro se zaveda tudi pomenskoskladenjske vloge vezljivosti, tako da znotraj istega glagola opozarja na ločevanje med Alfred (prime actant) apprend la grammaire (second actant) ‘Alfred se uči slovnico’ : Charles (prime actant) fait apprendre la grammaire (second actant) d Alfred (tiers actant) ‘Charles uči Alfreda slovnico’. V okviru strukturnoskladenjske vezljivosti govori o dodajanju novih delo- valnikov, ki tvorijo novo vezljivost. Takšno spremenjeno oz. novo vezljivost dosega a) analitično, z zloženim povedkom, npr. Bernard tombe ‘Bernard je padel’ : Alfred fait tomber Bernard ‘Alfred je povzročil padec Bernarda’, b) sintetično - predvsem z dodajanjem predponskih obrazil glagolom; tu ima tudi francosko-slo- vensko primerjavo deferrer un cheval : izbositi konja, vendar naj bi francoski primer pomenil stanje pred dejanjem, slovenski primer pa stanje po dejanju 3 Termin complement, navajan v oklepaju, je pri Tesnierju uporabljan kot (vezljivo) določilo. 4 V zvezi z zloženimi glagolskimi oblikami v povedku, kijih Tesniere (1965 2 ) poimenuje zloženo jedro (nucleus dissocie), je prišlo do razhajanj z nemško aktantsko teorijo (G. Helbig / W. Schenkel 1969), ki zagovarjala tezo, da so tudi vse besede v povedkovem določilu udeleženci v vezljivosti. Andreja Žele, Pojmovanje vezljivosti v tujem jezikoslovju 247 (rezultat), in c) s pomenskorazločevalno skladenjsko rabo, npr. Sortir ‘Iti ven’ (enovezljivo) : Sortir un pot de fleur ‘Zadeti cvetlični lonec’ (dvovezljivo). Sem uvršča še pomensko enovezljive glagole, ob katerih je lahko izražen notranji predmet v tožilniku, npr. Vivre sa vie, Dormir un bon sommeil ‘Živi svoje življenje, Sanja dobre sanje’. Z izrazom la metataxe pa opozarja na razlike, ki pri prevajanju istih povedi nastajajo na izrazni ravnini, hkrati pa tako opozarja tudi na povezanost med vezijivostnimi pojavi na pomenski, skladenjskofunkcijski in izrazni ravnini. 1.1 Kritika R. F. Mikuša (1960) je Tesnierjevo delo prizanesljivo kritično dopolnila, tako da je natančno (po poglavjih) obravnavala a) terminološka in b) vsebinska vprašanja. Pod a) terminološkimi vprašanji Mikuš omenja odvečnost ali celo napačnost rabe strukturalna ob besedi skladnja , češ da to lastnost vključuje že sama beseda skladnja . In še netočnost fraze za označitev povedi , netočnost besede zveza za sintagmo , in odvečnost/netočnost izraza noeud (vozel) za malo sintagmo in nuclens (jedro) za veliko sintagmo . Po Mikuševem mnenju bi moral Tesniere dodatno utemeljiti in podpreti vsesplošno poenotenje terminologije, ne pa vnašati še svoja nova poimenovanja, ki podirajo koncept linearnosti in sintagemske enotnosti v govoru. Glavna b) vsebinska oporekanja so: 1) Opredelitev zveze/fraze se zgleduje po tradicional n i h konceptih, ki pa bi jim bilo potrebno dati znanstveno natančnost. Kot je pri Beliču fetišizem samostalnika, je tu fetišizem glagola. 2) Kritik po de Saussurju navaja, daje težišče jezikoslovnega mehanizma osnovano na istovetenju in različnosti, torej gre za vzajemno dopolnjevalno razmerje. In če sta izhodiščni t. i. diktalna in modalna sintagma, ki sta na isti ravnini, je znotraj povedi kot dikto-modalne sintagme medsebojno dopolnjevalno razmerje med osebkom in povedkom enako prostorsko-časovnemu razmerju. Kot posebnost izpostavi povedi tipa Dežuje, kjer naj bi prevladovala diktalna sintagma, modalni element pa se izraža samo z intonacijo. 3) Kritik meni, da so za napredek vezljivostne teorije pomembne predvsem Tesnierjeve ugotovitve o zgradbi povedka. V zvezi s tem avtor govori o disochranem jedru, kar je v bistvu zloženo povedkovo jedro v zgledih tipa Alfred je prišel. V takšnem povedkovem jedru je istovetnostni aktualizirajoči element v skladenjski vlogi pomožnega glagola je (biti), razlikovalni polnopomenski spregatveni glagol pa prišel (priti). Glede na to, da je Tesniere izhajal iz stavčne zgradbe, je znotraj svoje verbo- centrične koncepcije stavka izpostavil tudi vprašanje, ali je zgradbeno središče stavka glagol ali povedek. Pri vzpostavljanju razmerja med glagolsko in povedkovo vezljivostjo je bilo izhodiščno vodilo, da vezljivost izhaja iz glagolskega pomena: pomensko izpraznjen glagol ne more biti nosilec vezljivosti. Samostalniške in pridevniške besede ob nepolnopomenskem biti pa so po Tesnierju del povedja, in ne samostojni udeleženci, kot so to prvotno trdili pred¬ vsem predstavniki nemške vezljivostne teorije. Tako zazna tudi neudeležensko povedkovodoločilno vezljivost (la valence supplementaire) - lahko bi jo imenovali tudi notranja povedkova vezljivost. G. Helbig in W. Schenkel in drugi so svoje stališče utemeljevali z opozarjanjem na neenotnosti, npr. Možje mlad : Možje 248 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september kovač, kjer naj bi kovač ohranil delovalniške lastnosti. Sporni so bili tudi primeri Znamenje je opomin : Znamenje opominja. Tako že na podlagi Tesnierjeve vezljivostne teorije lahko izpostavimo razmerje med povedkovodoločilno vezljivostjo (la valence supplementaire) z neudeležen- skimi določili in med glagolsko vezljivostjo z udeleženskimi določili (la valence du verbe). 2 Nemška vezljivostna teorija Tesnierjeva teorija o aktantih je zelo kmalu naletela na odzive in bila tudi kritično obravnavana v nemški vezljivostni teoriji, predvsem pa je bila dobro izhodišče za nadaljnji razvoj na področju vezljivosti (H. J. Heringer (1967), G. Helbig / W. Schenkel (1969), K. Brinker (1977), U. Engel (1970)). Izidi vezljivost- nih slovarjev, predvsem G. Helbiga in W. Schenkla, so konec šestdesetih in v sedemdesetih letih dokazali tudi praktično uporabnost dotedanje teoretične obdelave vezljivostne problematike. 5 Tako z jezikovnoravninsko opredelitvijo vezljivosti G. Helbig dopolnjuje Tesnierja. Ločuje logično vezljivost, kije zunajjezikovno razmerje med vsebinami predmetnosti, od pomenskoskladenjske vezljivosti, ki je zunanje in notranje motivirana s tem, da ugotavlja pomenske vrednosti besed in možnost smiselnega povezovanja med njimi oz. razvrstitvene/kombinacijske zmožnosti določenih besednih pomenov ali semov, in od strukturnoskladenjske vezljivosti, kije izrazna podoba prejšnjih dveh vezljivosti in označuje število vezljivostnih mest, določa slovnične lastnosti določil, ter s tem opozarja na skladenjskofunkcijske lastnosti in posebnosti posameznih jezikov. Pomembna je Helbigova ugotovitev, da je potrebno vezljivost vedno obravnavati kompleksno (tj. triravninsko), tudi ko se pri opisu omejujemo samo na eno vrsto vezljivosti. Saj je v vzročno-posledičnem razmerju vezljivostnih pojavov skladenjska vezljivost samo linearnomehanični način ubesedovanja logično-pomenske vezljivosti. Gre namreč za medsebojno pogojene, samo metajezikovno ločljive pojme. Na večravninskost obravnave vezljivosti opozarjajo tudi W. Bondzio (1969) in H. J. Heringer (1967), in hkrati s tem zlasti na nujnost uzaveščenega in urejenega medravninskega povezovanja vezljivostnih pojavov. V nasprotju s svojimi zgodnjimi trditvami, da je vezljivost predvsem skla¬ denjski fenomen, ki ni neposredno odvisen od pomena, Helbig pri vezljivostni obdelavi nemških glagolov izhaja iz strukturnoskladenjske vezljivosti, 6 ki jo 5 Na to opozarjajo praktičnouporabna dela Wortarten und das Problem der Valenz in der deutschen Gegenwarts-sprache (1978 1 , 1981 2 ) in Worterbuch zur Valenz und Distribution deutscher Verben (1969) G. Helbiga in W. Schenkla, in slovar K. E. Sommerfeldta / H. Schreiberja Worterbuch zur Valenz und Distribution der Substantive (1977 1 , 1980 2 ). 6 Takšno pomensko- in struktumoskladenjsko vzajemno dopolnjevanje potrjujejo tudi študije U. Engela (1970), medtem ko npr. W. Bondzio (1969) izhaja iz pomensko-logične ravnine, ki je mišljenjska/nejezikovna, saj pomenska razmerja oz. njihovo uresničitev označuje kot motivacijsko in oblikovno osnovo stavkov in drugih skladenjskih zvez. Pomenska razmerja pa prek skladnje in oblikoslovja vplivajo tudi na intonacijo. Andreja Žele, Pojmovanje vezljivosti v tujem jezikoslovju 249 dopolnjuje s pomenskimi omejitvami med glagolom kot nosilcem vezljivosti in med udeleženci. Ti udeleženci oz. določila zapolnjujejo ali bi lahko zapolnila odprta skladenjska mesta. Takšna zapolnitev razpoložljivih skladenjskih mest je določena/usmerjana na osnovi /ne/kompatibilnosti oz. /ne/zdmžljivosti, ki je med pomenskimi lastnostmi nosilca vezljivosti in pomenskimi lastnostmi možnega udeleženca, kar pomeni, da se izločajo udeleženci s pomenskimi lastnostmi, ki jih nosilec lastnosti ne sprejema. Pri slovarskem prikazu glagolske vezljivosti G. Helbig ločuje tri stopnje: 1. številčna določitev določil, 2. oblikoslovnoskladenjske lastnosti določil: odtod tudi delitev določil U. Engela na sklonska določila in na določila, in 3. razmerja med glagolskimi pomeni in pomeni določil. Delovalnike pa Helbig ločuje glede na a) skladenjsko vlogo (obvezni/obligatomi : neobvezni/fakultativni), b) skladenjsko- oblikoslovno predstavitev (osebki v tož., daj., rod., in v predložnih sklonih) in c) pomenske lastnosti (človeško+/-, živo+/-, abstraktno/konkretno). V teh treh stopnjah lahko predstavimo vezljivost glagolov, pridevnikov in samostalnikov. Prav širjenje vezljivostnih zmožnosti še na pridevnike in samostalnike oz. t. i. vprašanje vezljivostnega obsega pa je po Helbigu ena izmed osnovnih teženj sodobnih teorij o vezljivosti. Največ jezikoslovcev, med njimi H. Brinkmann, P. Grebe in W. Bondzio, prisoja vezljivostne lastnosti še samostalnikom in pridevnikom. Helbig ugotavlja veliko število dvo- in trovezljivih glagolov. Pri pridevnikih, kakovostnih in vrstnih, pa naj bi prevladovali večinoma enovezljivi, le kakovostni pridevniki so tudi dvovezljivi. Glede na število upoštevanih udeležencev lahko pri pomenskoskladenjski vezljivosti govori o absolutni/popolni ali relativni/delni pomenskoskladenjski vezljivosti. To je pomembno pri ločevanju pomenov in podpomenov znotraj leksemov - različni pomeni istega leksema imajo, glede na prevladujoči leksemski pomen z absolutno/popolno vezljivostjo, tudi različno relativno/delno pomenskoskladenjsko vezljivost. Pri nadrejenih besedah oz. pri nosilcih vezljivosti lahko govorimo tudi o t. i. aktivni/centrifugalni ali sredobežni vezljivosti proti vezljivostnim udeležencem s t. i. pasivno/centripetalno ali s sredotežno vezljivostjo. 7 Tako je npr. pridevnik v povedkovniški vlogi nosilec vezljivosti (Valenztrager), osebkov/predmetni samostalnik pa vezljivostni člen (Valenzpartner); pridevnik v prilastkovni rabi je vezljivostni člen, jedmi samostalnik pa nosilec vezljivosti. 2.1 Pri upoštevanju glagolskopomenske usmerjenosti in pomensko-skladenjske vezljivosti G. Helbig ločuje med a) pomensko-skladenjsko obveznimi delovalniki 7 Pojma sredobežna in sredotežna vezljivost srečujemo v delih ruskih jezikoslovcev (L. N. Zasorina, V. P. Berkov (1961: 133), B. A. Abramov (1966: 34^14)) in njune izrazne različice kot aktivna vezljivost in pasivna vezljivost. Pojem vezljivosti razširijo, tako da jo definirajo kot potencialno povezanost istovrstnih jezikovnih enot, tudi manjših od besede, npr. morfemov/ fonemov. Na oblikoslovni ravnini je po mnenju ruskih jezikoslovcev sredobežna vezljivost neobvezna, sredotežna vezljivost pa obvezna. S stališča besednih pomenov imajo besede s t. i. relativnim pomenom obvezno sredobežno vezljivost. besede z absolutnim pomenom pa imajo samo neobvezno sredobežno in sredotežno vezljivost. 250 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september oz. določili (Aktanten, Mitspieler, Erganzungen) in med b) pomensko-skladenjsko neobveznimi dopolnili oz. ‘dodatki’ (freie Angaben). Med slednje uvršča tudi proste prislove, ki so na meji med vezljivostjo in družljivostjo, in so lahko bi) še vezljivostno možni členi oz. določila; to so krajevni prislovi z izbranimi/ določenimi pomenskimi omejitvami, ali pa b 2 ) že vezljivostno neodvisni členi oz. dopolnila, npr. vzročni prislovi. Po posamostaljenju ohranijo vezljivost osnovnega glagolskega pomena samo izglagolske tvorjenke z besedotvornim pomenom dejanja (De = glagolniki), medtem ko so izglagolske tvorjenke, ki izražajo rezultat/predmet/sredstvo dejanja (Rd/Pd/Sd), že predmeti, in zato spremenijo tudi osnovno glagolsko vezljivost. 3 Češka in slovaška vezljivostna teorija Helbigovo vezljivostno teorijo dopolnjujeta češka in slovaška vezljivostna teorija s predstavniki F. Kopečnym, J. Korenskym, P. Adamcem, F. Danešem, H. Beličovo, J. Kačalo, E. Palešem idr., ki sta nam zaradi jezikovne sorodnosti bližji in zato uporabnejši. Daneševo delo (1987) mi je bilo v disertaciji pri analizi sloven¬ skega gradiva tudi metodološko vodilo. F. Daneš (1957: 17) je namreč že v petdesetih letih opozoril, da je potrebno pri vezljivosti upoštevati pomensko, skladenjskofunkcijsko in izrazno ravnino. Sodobnejši problemski pristop k razmerjem pomenskoskladenjske in strukturno skladenjske vezljivosti, npr. vprašanje obvezno izraženih okoliščin in /ne/izraženosti delovalnikov ipd., je v delih P. Sgalla (1986a, b), E. Hajičove (1975, 1983), J. Panevove (1975) idr. Našteti avtorji zagovarjajo dosledno večravninskost obravnav, pri čemer je v razmerju med obliko in pomenom pri večpomenskosti slovničnih oblik pomembno načelo t. i. nesomeme dvojnosti (asimetričnega dualizma). 3.1 Že leta 1943 je E. Pauliny 8 z delom Struktura slovenskeho slovesa razvijal teorijo glagolske intence in tako izpostavil razmerje intenca (usmerjenost povedja) : valenca (vezljivost). To je eden od prvih poskusov oblikovanja vezljivostne teorije z izhodiščno tezo, da če sprememba intence glagolskega dejanja poteka v okvirih enake/nespremenjene intenčne vrednosti, ostaja intenčni tip glagola nespremenjen, npr. Pripovedovalec je zabaval poslušalstvo ves večer : Poslušal¬ stvo se je s pripovedovalcem zabavalo ves večer. Tako glagolom z isto vezljivostno sposobnostjo prisoja enak vezljivostni potencial in znotraj struktumoskladenjske vezljivosti enak slovnični stavčni vzorec. Češka vezljivostna teorija, npr. I. Nemec (1980; 45-46) in J. Filipec in F. Čermak (1985: 145-148, 246), ločuje med vezljivostnim potencialom / pomensko zmogljivostjo, ki izhaja iz pomenske usmerjenosti posameznega leksema, med pomensko vezljivostjo, ki poudarja pomenska razmerja, predvsem posebnosti 8 Pri oceni dela E. Paulinyja Struktura slovenskeho slovesa (Studia lexikalno-syntakticka) je J. V. Bečka v jezikoslovni reviji Cesky časopis filologicky (Praha, 1944/45, III/1, 20-23) opozoril tudi že na hkratni pomensko-skladenjski vidik Pavlinyjeve obravnave glagolske vezljivosti, ki pa pri razlagi glagolske vezljivosti še ni neposredno izražen. Andreja Žele, Pojmovanje vezljivosti v tujem jezikoslovju 251 stalnih besednih zvez, in med slovničnofunkcijsko vezljivostjo. Po E. Paulinyju povzemam še a) intenčno stavčno zgradbo, ki je omejena z intenco glagolskega dejanja 9 in b) pomensko stavčno zgradbo, ki poleg glagolskih intenčnih pomenov zaobjame tudi neintenčne pomene. Pauliny uvaja kategorialne pomenske kompo¬ nente z dinamiko razporejenosti v času in prostoru v smislu glagolske intence in subkategorialne pomenske komponente, ki so le natančnejša opredelitev katego- rialnih pomenskih komponent v smislu določitve /ne/usmerjenosti glagolskega dejanja, dejavnosti ali stanjskosti ipd., in c) vsebino stavka, ki poleg kategorialnih in subkategorialnih pomenskih komponent vključuje še individualne komponente. Razvila seje teorija minimalne popolnosti stavka (Korensky 1984: 59), ki zaobjema glagolsko intenco ali glagolskopomensko usmerjenost v pomenskem stavčnem vzorcu na pomenski ravnini, ki mu na skladenjskofunkcijski ravnini ustreza slovnični stavčni vzorec. Obvezno vezljiva določila pa skupaj z določanim glagolom predstavljajo slovnično jedro stavka. 3 . 1.1 Znotraj glagolske pomenskoskladenjske vezljivosti je predstavljena tudi udeleženska hierarhija oz. hierarhija pomenske valence. H. Beličova (1982: 82) označi sklone glede na intenco/usmerjenost: imenovalnik je vedno intenčni/ usmerjevalni sklon, tožilnik je navadno intenčni sklon, dajalnik je sobesedilno intenčni sklon samo v zvezi z neakcijskim povedkom. Tudi F. Miko (1983: 23-28) teorijo intence prenaša na sklone, ki jih deli na intenčne in neintenčne/oko- liščinske. E. Paleš (1990: 30—48) pa je teorijo globinskih sklonov Ch. J. Fillmorja 10 podrobno obdelal na slovaškem gradivu, in zaradi sorodnosti jezikov posredno predstavil oz. nakazal tudi problematiko v slovenščini. Udeleženci nastopajo v različnih udeleženskih vlogah, vendar so te pomenske vloge ali t. i. globinski skloni posameznih udeležencev neodvisne od površinske zgradbe povedi. Tako E. Paleš po zgledih češke in anglo-ameriške literature iz osemdesetih let loči t. i. obvezne pomenske sklone v sedem procesnih/dogajalnih skupin: materialna dogajanja, govorna dogajanja, dogajanja zaznamovanja/sprejemanja, razpoznavna dogajanja, čustvena dogajanja, dogajanja poudarjanja značilnosti, dogajanja isto¬ vetenja/enačenja. Z dogajalnimi skupinami je izpostavljena glagolska pomenska usmerjenost (glagolska intenca), ki je bila merilo za oblikovanje naštetih sedem glagolskih pomenskih skupin. Za pomenskoskladenjsko obvezne udeležence so v slovaški literaturi uporabljana določila, dopolnila pa so uporabljana širše, za vse pomenskoskladenjsko /ne/obvezne udeležence - vendar je raba /ne/obveznosti s pomenskoskladenjskega vidika nedosledna. Ločevanje med pomensko usmerjanimi/obveznimi določili in med prostimi dopolnili J. Panevova (1975) uvaja in preizkuša s tremi merili: a) pomenska obvez¬ nost določenega tipa določil pri določenem glagolu, b) možnost kombiniranja vseh 9 J. Ružička (1968a: 115-117) glede na tvorbo stavčnih vzorcev govori o glagolih z najmanjšo pomensko- in strukturnoskladenjsko omejitvijo, npr. Mladi vadijo za sprejem „ in o glagolih z največjo pomensko- in strukturnoskladenjsko omejitvijo, npr. Mladi radi hodijo plesat. 10 Ch. J. Fillmore (1968: 24-25) ločuje vršilca dejanja (Agentive (A)), orodje dejanja (Instrumental (I)), prejemnika/prizadeto (Dative (D)), rezultat dejanja (Factitive (F)), mesto dejanja (Locative (L)) in predmet dejanja (Objective (O)), ki ima najsplošnejši pomen. 252 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september glagolov z določenim določilom in c) možnost kopičenja določil določenega tipa pri istem glagolu. E. Hajičova (1975: 30) pa prikazuje glagolsko vezljivost z upo¬ števanjem razmerja med pomenskoskladenjsko in funkcijskoizrazno vezljivostjo. Pomenskoskladenjska vezljivost je vedno smiselna oz. so po Sgallu (1986a: 119-127) vsa skladenjska razmerja v t. i. globinski oz. pomenski stavčni zgradbi, ki je izhodiščna/naj višja ravnina skladenjskih pomenov, leksikalno pogojena in osmišljena, zato tudi obvezna. Po mnenju E. V. Padučeve (1974: 43) lahko upra¬ vičeno govorimo tudi o neobvezni pomenskoskladenjski vezljivosti le v primeru dodanega glagolskega pomena, npr. On kosi v kuhinji : Kuhinja je kraj, kjer on kosi ali v primeru okoliščin glagolskega dejanja, ki so tudi leksikalno osmišljene, npr. On hitro teče ipd. Ruska vezljivostna teorija je takšno neobvezno pomensko vezljivost oz. nedelovanje glagolske usmerjenosti poimenovala z »nemotiviro- vannoe glagoPnoe upravlenie« (Krjučkova 1979). 3.1.1.1 Razmerja med pomenskoskladenjskimi vlogami udeležencev so določana s povedjem. Tuje potrebno omeniti še Daneševo (1987: 75-84) delitev povedkov na pet skupin po razločevalnih lastnostih: dinamičnost/statičnost, mutacijski/nemutacijski, razčlenjeni/nerazčlenjeni, akcijski/neakcijski z enim udeležencem/z več udeleženci. Osnovna delitev povedkov je na statične in dinamične, dinamični procesi pa se delijo na enostavne in mutacijske. Mutacijske procese F. Daneš deli na a) nerazčlenjene (pri nas enodelne stavčne povedi) Zmračilo se je, b) enovezljive akcijske in neakcijske Fant se je navadil na hojo : Voz se je razmajal, c) dvovezljive akcijske in neakcijske Mož je podrl drevo : Pes je podrlyazo, č) večvezljive akcijske in neakcijske Pepe je vzel očetu nož : Pepe je izgubil očetu nož. J. Kačala (1982,1989) pa ločuje štiri intenčne/usmerjevalne tipe glagolov: a) osebkovo-predmetne (-V-; kositi ), b) osebkove (-V; iti), c) predmetne (V-; žejati), č) brezudeleženske (V; pršeti). Glagol določa smer intence oz. glagol usmerja dejanje. Glagolsko intenčno oz. usmerjevalno vrednost pa spreminja 11 na tri načine: a) iz osebkovega glagola naredi osebkovo-predmetni glagol, s tem pa prvotno prislovnodoločilna predložna zveza postane vezavna, npr. Pripeljali so se z avtom : Pripeljali so se s prijatelji, b) isti glagol, npr. zasipati, ima lahko različno usmerjevalno vrednost: osebkovo-predmetno v Delavci zasipajo jamo, in predmetno v Tam jih je zasipalo-, c) besedotvorna obrazila lahko spreminjajo glagolsko usmerjevalno vrednost, npr. Tone je šel domov : Tone je obšel znanca. Čeprav stavčnočlensko prekrivanje ali nejasno razločevanje med predmeti in prislovnimi določili razlaga kot nekaj jezikovnosistemsko povsem naravnega, skuša tisto, kar je neposreden rezultat oz. posledica glagolskega dejanja, stavčnočlensko označiti kot predmet. Vsa sredstva, lastnosti in okoliščine dejanja pa označuje kot prislovna določila. J. Kačala se na primeru, ki ga za ponazarjal- nega lahko uporabimo tudi v slovenščini, Naštevnik odišiel z domu bez čiapky ‘Obiskovalec je odšel iz hiše brez kape’, sprašuje, ali je bez čiapky ‘brez kape’ prislovno določilo, predmet ali povedkovo določilo - ugotavlja, da bi bilo lahko 11 J. Popela (1968: 199) v zvezi s spremembami intence govori tudi o nevtralizaciji glagolske intence, npr. Jaz ne spim v Meni se ne spi. Andreja Žele, Pojmovanje vezljivosti v tujem jezikoslovju 253 vse troje. Vendar se po pretvorbi zgornjega stavka v priredno stavčje Ndvštevnik odišiel z domu a bol (pritom) bez čiapky odloči za povedkovo določilo. Zgornji primer Obiskovalec je odšel iz hiše brez kape lahko v slovenščini pomensko enakovredno nadomestimo z vzrokom Obiskovalec je pustil/pozabil kapo v hiši, s tem pa odpade tudi (posledična) predložna zveza brez kape, ker je brez del glagolske predložne zveze oditi brez, kapa pa obvezni predmet. Sicer J. Kačala sprejema Oravčevo 12 delitev predmetov na prizadete, izidne, ciljne, vsebinske, razmeme. Pri nas je Oravčevo sklonsko teorijo ( 1967 ) že predstavil J. Dular ( 1982 : 117 ). 3.1.1.2 Že v začetku petdesetih let se srečamo z vzorčnimi primeri (prim. Kopečny 1952 1 , 1962 2 ), ki jih potem povzemajo tudi druge slovanske slovnice, npr. Bydlel v malem domku ‘Stanoval je v majhni hišici’, s stališča glagola razloženo kot pomensko neločljiva okoliščinska razmerja. V okviru okoliščinskih vezav je izpostavljeno ločevanje med prislovnodoločilno vezavo v D iv at se nad dvere/pod dvefe/za dvere ‘Gledati nad vrata/pod vrata/za vrata’ in predmetno vezavo v Divat se na dvere ‘Gledati vrata’. Pri istem glagolu pa sta posredno predstavljeni tudi različni skladenjski vlogi predloga, npr. Pristoupit k oknu (prislovno določilo) : Pristoupime ke svym planiim (predmet). Kopečny večini indirektnim/posrednim dajalniškim vezavam in večini predložnim vezavam prisoja prislovnodoločilne lastnosti. Glagole oz. povedke z orodnikom pa deli na glagolske skupine s predmetnim orodnikom, posebno, če je to edina glagolska vezava, in na glagolske skupine s prislovnodoločilnim orodnikom. 3.1.1.2.1 V osemdesetih letih so natančneje predstavljeni prislovi in predložne samostalniške zveze kot okoliščine s skladenjsko vlogo vezavnih ali primičnih določil, npr. Lezi v poko ji (kje?) ‘Leži v sobi’, Postavit stili doprostred pokoje (kam?) ‘Postaviti stol v sredo sobe’, Vystoupit z tramvaje (od kod?) ‘Izstopiti iz tramvaja’, Pfejit po moste (kod?) ‘Iti po mostu’ : Nakoupit brambory (cilj) ‘Nakupiti krompir’ : Voda (mu) sahala vysoko/ az po ramena (mera) ‘Voda mu je visoko segala/do ramen’: Prednaška trvala dve hodiny (količina časa) ‘Predavanje je trajalo dve uri’ : Počinat si obratne/ jako hlupak (način) ‘Ravnati spretno/kot neumnež’ : Vyšši organismy se vyvinuly z nizšich (izvor) ‘Višji organizmi so se razvili iz nižjih’. 3.1.1.2.1.1 Znotraj predložne samostalniška zveze v orodniku pa moramo ločiti, ko je udeleženec a) orodje: Bobnati s prsti - obvezno predmetno določilo - pomenskorazločevalno : Bobnati (po bobnu) s poličkami - neobvezno predmetno določilo; b) snov: Pokriti z barvo - obvezno predmetno določilo - pomenskorazlo¬ čevalno : Pokriti streho s slamo - neobvezno predmetno določilo; c) posrednik: Spoprijateljiti se s konjem - obvezno predmetno določilo : Spoprijateljiti se z Janezom - obvezno predmetno določilo : Spoprijateljiti se s tečajem - prislov- l2 Iz dela J. Oravca, Vazba slovies v slovenčine, Bratislava. 1967. 254 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september nodoločilno dopolnilo. E. Hajičova (1975: 19-20) postavlja orodje v prodniku v vzročno-posledično razmerje z živim vršilcem dejanja (ž+, navadno tudi č+) v imenovalniku. Tako npr. predložna zveza s kamnom v zvezi razbiti okno s kamnom nujno zahteva tudi vršilca dejanja, šele tako dobimo smiselno izraženo sporočilo Janez (č+) je razbil okno s kamnom proti primerom Veter (ž-) je razbil okno in Okno se je razbilo. So pa primeri, ko je vršilec dejanja (Vd) kot logični udeleženec neizražen in na njegovo mesto - na mesto imenovalnika pride prvotni prizadeti predmet v vlogi nosilca dejanja/procesa, npr. Obleka šumi, Čevlji škripajo. 3.1.2 Razmerje med pomensko- in struktumoskladenjsko vezljivostjo M. Grepl in P. Karlfk (1986: 165-166) razlagata s primarno diatezo - vršilec dejanja pomenske podstave stavka ima skladenjsko vlogo osebka, in sekundarno diatezo - vršilec dejanja zaseda neosebkove, tj. zanj drugotne skladenjske vloge, npr. v trpniku. E. V. Padučeva (1974: 41) ločuje še izhodiščno in izpeljavno diatezo, npr. Premica seka krožnico (izhodiščna diateza) : Premica in krožnica se sekata (izpeljavna diateza). 3.1.3 Nemška vezljivostna teorija s Helbigom in češka vezljivostna teorija sta se na začetku delno ločevali po delitvi določil na skladenjski ravnini, čeprav je šlo bolj za terminološke kot za vsebinske razlike. Po Helbigovi delitvi - obvezna in neobvezna/fakultativna določila, prosta dopolnila, in po češki vezljivostni teoriji - vezljiva obvezna in neobvezna/potencialna določila, nevezljiva dopolnila. Osebni zaimek mu bi v primeru Razlaga (mu) tezo opredelili kot neobvezno/fakultativno določilo (Helbig) ali kot neobvezno možno/potencialno določilo (češka vezlji¬ vostna teorija). Problemsko zanimivejše je takšno ločevanje delovalnikov ob glagolih premikanja - po F. Danešu (1987: 99): Janez je izstopil iz vlaka (obvezno določilo): Janez se je vrnil domov (neobvezno/možnostno določilo): Vrnil se je s poti / popoldne / dobre volje (prosto prislovnodoločilno dopolnilo - po Danešu nevezljivo dopolnilo). Pozneje, v delih po letu 1990 (prim. Pala - Ševeček 1997), s postopnim razčiščevanjem vezljivostnih razmerij, pa se je češka teorija termi¬ nološko izenačila z nemško. Vezljivostno terminologijo po G. Helbigu povzema tudi hrvaška vezljivostna teorija (prim. Samardžija 1986). V stavčni povedi ločuje vezljiva obvezna in neobvezna določila in nevezljiva prosta dopolnila, znotraj besedilne vezljivosti pa nujna in opustljiva določila. 3.1.3.1 Pri G. Helbigu se v primerjavi s češko vezljivostno teorijo postavlja vprašanje, ali je osebek v imenovalniku skladenjsko obvezno določilo (po Helbigu) ali neobvezno dopolnilo (po Danešu in češki vezljivostni teoriji). Če je možna tvorba stavka samo z osebno glagolsko obliko, potem v okviru leve vezljivosti govorimo o besednih/morfemskih določilih. 3.1.4 Pomembne so tudi razprave Sgalla in njegovih sodelavcev (1986a, b), kako členitev po aktualnosti prek strukturnoskladenjske realizacije vezljivosti vzvratno vpliva na pomensko usmerjenost oz. vezljivost glagolov in tako spremeni Andreja Žele, Pojmovanje vezljivosti v tujem jezikoslovju 255 usmerjenost istega glagola z istimi udeleženci. 13 H. Beličova (1982: 26) govori o »hierarhizaciji pomenske zgradbe stavka« oz. o »hierarhizaciji pomenske vezljivosti povedka«. Spet gre za vzajemno vplivanje pomenske, skladenj- skofunkcijske in izrazne ravnine jezika, npr. Vyčerpat vodu z.e studny > Vyčerpat studnu ‘Izčrpati vodo iz vodnjaka’ > ‘Izčrpati vodnjak’, Naložit cihly na vuz > Naložit vuz ciklami ‘Naložiti opeko na voz’ > ‘Naložiti voz z opeko’. Vprašanje je, kdaj se neobvezna/potencialna določila izpišejo in kdaj ne. Po Danešu (1987: 66-68) se neobveznega določila ne izpiše, če njegov pomen ne presega splošno veljavne definicije, npr. Vid bere v pomenu ‘bere nekaj, kar je sporočilo in nič več’. To je po Danešu t. i. splošni predmet, tudi minimalni predmet s posplo¬ šenim in zato izpraznjenim pomenom; J. Bresnan 14 pa ta pojav označi kot globinski predmet, ki ni izražen s slovničnim predmetom. Izpis določila ni obvezen tudi v primerih, ko je povedek sicer dvovezljiv, vendar z neobveznima/potencialnima določiloma, npr. Mati (mu) je odpustila (žalitev) = Os + (Os da j) + (Os t0 ž). Nasprotno pa je potrebno (neobvezna) določila izpisati, ko le-ta natančneje določajo glagolski pomen - hkrati pa pomenskorazločevalna vloga neobvezna določila spremeni v obvezna, npr. Vid bere knjigo/časopis/Nerudo/neke neumnosti. Neizpis delovalniškega ali okoliščinskega določila pomeni, daje že z glagolom pokrit njun celotni pomenski obseg, kdaj samo z omejitvijo na določeno splošno razpravljanje, npr. Vid že bere, Ta konj dobro vleče. Glagol ima v teh primerih neaktualni pomen, ker je njegov pomen dejanja oslabel in je pospremljen samo s prislovnim določilom. 4 Ruske vezljivostne teorije 4.1 Apresjanov (1967) model pomen <-> besedilo temelji na oblikovanju slovnično pravilnih stavkov in na zmožnosti ugoditi pomenskim zahtevam besedila. Ju. D. Apresjan se v skladu s sodobnim pomenoslovjem osredotoča na pomen stavčne povedi in skuša postaviti standardna pravila za pretvorbo enih izrazov v druge oz. splošne pomenske ekvivalente (prim. njegovo pomensko razlago dati (1967:10)). Zato je avtor za natančno in preprosto razlago pojmov naravnega jezika izoblikoval umetni pomenski jezik z izhodiščnimi elementarnimi nedeljivimi znaki - šemi, t. i. pomenskimi množitelji. Ta umetni pomenski jezik ima tudi svoja skladenjska pravila. Vsak besedni pomen naravnega jezika ni samo preprost seštevek nekakšnih elementarnih pomenskih množiteljev iz umetnega pomenskega jezika, ampak je že na določen način organizirana zgradba. Tako je proces nastanka besedila lahko predstavljen kot prevod iz umetnega pomenskega jezika v naravni jezik, proces razumevanja pa kot prevod iz naravnega jezika v pomenski. Uvaja umetni jezik Basic z zgradbo globinskih odvisnosti in s tem v zvezi interpretira Fillmorjeve globinske sklone in njihovo sprejemljivost v ruščini ter razmerja udeleženske vloge : udeleženci. 13 O tem E. Hajičova (1975), zlasti od strani 33 dalje. 14 GI. P. Sgall (1986a: 57) navaja ugotovitve J. Bresnan iz dela A Realistic Transformational Grammar V: Linguistic Theory and Psychological Reality, Cambridge, 1978. 256 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september Vpliv skladnje na besedne pomene obravnava Ju. D. Apresjan tako, da besedam z vstavljanjem v posebno sobesedilo priložnostno spremeni pomen. Ugotavlja razmerja in odvisnosti med leksemskimi in skladenjskimi pomeni določene besede. Razumevanje pomenov predstavlja z dvema leksikalnima funkcijama - na paradigemski osi funkcijo zamenjav, na sintagemski osi pa leksikalne parametre; v okviru glagolov ločuje še osnovne glagolske leksikalne parametre (polpomožnike tipa Operi, Oper 2 , Func 0 /i, Laborij) in druge glagolske parametre (to so polnopomenski glagoli). Pod pogojenostjo pomena - zanj je vsak pomen načeloma pogojen, vendar na različni stopnji, razumeva leksikalne in skladenjske omejitve glede na sobesedilo, v katerem se uresničujejo določeni pomeni - npr. znotraj glagola iti pomen ‘padati’ obravnava kot leksikalno pogojen v Dež/sneg gre, pomen ‘iti’ pa kot skladenjsko pogojen, ker lahko usmerja oz. določa samostalnik v dajalniku, npr. Šljapa idjot jemu v pomenu ‘Klobuk mu pristoji’. Izkazalo seje tudi, da glagol s sposobnostjo usmerjati ta ali oni sklon še ne pridobi posebnih posplošenih značilnosti - tako npr. glagoli, ki se vežejo z dajalnikom, v ruščini ne izražajo bistvene pomenske splošnosti. Isto velja tudi za glagole, ki se vežejo z orodnikom, čeprav v ruščini razpadejo kar na vrsto zelo jasnih pomenskih skupin - Ju. D. Apresjan (1967: 32) našteje petnajst takšnih skupin. Nasprotno pa ugotavlja, da tudi različni skladenjski položaji oz. določila označujejo glagole z zelo podobnimi pomeni, npr. imet’ dom : vladet’ domom v pomenu ‘imeti dom’; uvažat’/ bogotvorit’ kogo-libo : preklanjat’sja pered kem-libo v pomenu ‘zelo spoštovati koga’ ipd. Potrjuje, da glagolski vid znotraj glagolske vezljivosti praviloma ne igra vloge. Izpostavi se samo v primeru, ko eden izmed členov nepredponskoobrazilnega glagolskega para dobi v stavku glede na svoj vidskoparni člen pomenskorazločevalno vlogo, tj. v določenem pomenu nastopa kot enovidski; enovidske posebnosti so tudi glagoli tipa ustrezati, odlikovati se ipd. Avtor opozarja še na glagole, pri katerih kategorija vida posega v njihovo pomensko zgradbo oz. je del njihove pomenske zgradbe - tj. glagolske pripone, npr. bledeti, rdečiti. Pomenskost glagolov preučuje glede na njegove skladenjske lastnosti v stavčnih povedih, zato glede na merilo oblikovno polnih in pravilnih stavkov izpostavi dva tipa pravilnih stavkov, tj. a) standardni način izražanja misli, ki jih uporabljamo v govoru, in b) pravilni stavki znotraj jezikovnega sistema. V stavkih pa Ju. D. Apresjan (1967: 43) ločuje obvezne in neobvezne položaje. Udeleženci v obveznih položajih skupaj z ustreznim glagolom oblikujejo predikativni minimum. Večpomenskost skladenjskih položajev po Apresjanu predstavlja vidno težavo, saj je uspeh opisovanja pomena s pomočjo skladnje odvisen od tega, v kolikšni meri lahko pomen zajamemo tudi z oblikovnimi sredstvi. Tako Ju. D. Apresjan priznava, da opis pomenov s pomočjo skladnje ne rešuje vseh nalog pomenoslovja, vendar pa vseeno razreši kompleks bistvenih nalog, ki so povezane z ugotav¬ ljanjem različic in nespremenljivk. Za pomenoslovje so najbolj zanimivi dovolj produktivni pomenski obrazci. Najbolj produktivni pomenski obrazci so v besednih zvezah z osnovnimi glagolskimi pomeni, najmanj produktivni pa v Andreja Žele, Pojmovanje vezljivosti v tujem jezikoslovju 257 besednih zvezah oz. frazah s frazeološko vezanimi pomeni (neproduktivni pomenski obrazci so idiomi). Avtor (1967: 94) našteje glagole 15 z neproduktivnimi pomenskimi obrazci, sem sodijo predvsem glagoli premikanja, fizičnega delovanja in stanja, in glagole s produktivnimi pomenskimi obrazci, to so glagoli intelek¬ tualne in čustvene dejavnosti, izmenjave informacij, in tudi nefizičnih dejanj in stanj. Apresjanova oznaka produktivnosti ni binarna, kar pomeni, da so besedne zveze z načeloma neproduktivnimi in z načeloma produktivnimi obrazci povezane z obširno skalo prehodnih primerov. Poved On b’jot lošad’ ‘On bije konja’ z jedrno zgradbo Nn' V Na 2 ima naslednje skladenjske različice: 1) razvita zgradba: Nn 1 V Na 2 po Nd 3 - bit’ lošad’ po bokanv, Nn 1 V Na 2 V Ni 3 - bit’ lošad’ nogami ; in 1.1) transformacija: Nn 1 V Na 2 > Nn 2 V sja Ni 1 - lošad’pobita im\ Nn 1 V Na 2 > Nn 1 nanosit’ N(V)a - nanosil’poboj lošadi: Nn 1 V Na 2 po Nd 3 >Nn' V Na 2 v Na 3 -M’ lošad’ v boka', Nn 1 V Na 2 > Nn' poV Na 2 - pobit’ lošad’. Zgornja enostavčna poved in glagolske besedne zveze imajo sedem skladenj¬ skih oznak. Manjše število možnih skladenjskih oznak pa ima glagol bit’ npr. v povedi Armija b jot vraga. V okviru slovničnofunkcijske in površinskoizrazne glagolske vezljivosti je Ju. D. Apresjan (1967: 118-124) za ruščino izoblikoval tipologijo štiriinosemdesetih vzorčnih/osnovnih jedrnih glagolskih zvez. Posredno, z zgledi, so predstavljeni tudi tipični glagoli za posamezno jedrno zvezo, vendar kljub tipski predstavitvi niso pokomentirane lastnosti/posebnosti vseh pomenskih skupin vključenih glagolov. Jezikovnoravninska sistematizacija vezljivostnih pojavov je popolnoma dodelana, tako ločuje pomensko /ne/obvezne udeležence proti skladenjsko /ne/obveznim udeležencem. Avtorju se tako izoblikuje devet tipov, ki združujejo pomensko- in struktumoskladenjsko vezljivost (1967: 155). S stališča skladenjske reorganizacije udeležencev pri popridevljanju in posamostaljanju glagolov pa je predvsem primerjalno zanimivo poglavje o sprevračanju - konverzne in sinonimne pretvorbe (1967: 136-152). 4.2 Znotraj skladenjske teorije R. A. Budagov (1973: 3-15) opozori na razmerja med skladnjo posameznega jezika : skladnjo sorodnih jezikov : tipološko skladnjo. Pomembno je spoznanje, da je skladnja sorodnih jezikov kljub zelo podobnemu oblikoslovju različna. Ne moremo trditi, da različnost skladenjskih zgradb ne bi imela nobenega vpliva na logiko in pomenoslovje. Avtor celo trdi, da skladnja neodvisno od leksike razpolaga s svojimi vsebinskimi kategorijami. Dokaz za to naj bi bili npr. predlogi, ki nimajo leksikalnega pomena, imajo pa svoje skladenjske vloge in zato tudi skladenjske pomene. Drobljenje skladenjskih kategorij na podkategorije dokazuje, da v skladnji ni splošnih receptov, zato je nujno analiziranje posameznih jezikov, skupin sorodnih in nesorodnih jezikov. 15 Teoretično sicer neinovativna, zato pa gradivno bogata je predstavitev glagolskih skupin in podskupin z vidika pomenske vezljivosti M. L. Krjučkove (1979: 93). Dobra iztočnica za razmišljanje je njena ugotovitev, da se z razvojem jezika najbolj in tudi najhitreje spreminja prav glagolska vezljivost. 258 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september Skladenjsko pomenoslovje je tesno povezano s t. i. globinsko skladnjo, njegova osnovna enota pa je smiselni stavek ali pomenski model stavka. 16 4.2.1 V okviru trojnega odnosa v skladnji - oblika : vloga : pomen opozori na pomenskorazločevalno vlogo sklonov tudi V. A. Ickovič (1982: 29-30, 36-41), ko ugotavlja, da je izbira sklona znotraj določene glagolske skupine odvisna od pomena predmeta, npr. v skupini glagolov kot čakati, pričakovati, prositi, hoteti, iskati se se predmeti s konkretnimi pomeni izražajo s tožilnikom, predmeti z abstraktnimi pomeni pa z rodilnikom, čeprav se ta sklonska pomenska razločevalnost s prevlado tožilnika zabriše. Primeri kot Mačka ne je gnjati - splošnoveljavno: < Koška ne jest vetčiny proti Mačka ne je gnjat - trenutno: < Koška ne jest vetčinu, in pa normirana uporaba rodilnika ob zanikanih glagolih, ki jo sodobna jezikovna raba ne potrjuje vedno, so dobra iztočnica za podobne analize v slovenščini. Vsekakor pa je pri obravnavi uporabe sklonov potrebno ločevati med prednostnimi skloni in obveznimi oblikami. V okviru /ne/predložne uporabe istega sklona se pokaže tudi pomembna vloga slovnične kategorije živosti (človeškosti), v kateri se prepletajo slovnična in pomenska merila, npr. Vam poslana knjiga (Ž-): K vam poslana gostja (ž+). 4.3 Terminološko važno in pomembno zaradi obdelave razmerja leksika : skladenjska vezljivost je delo E. V. Padučeve O semantike sintaksisa (1974). Pri obravnavi enojne, dvojne in trojne pomenskoskladenjske vezljivosti opozori na razlikovanje med pomenom oz. pomeni leksema v nasprotju z omejitvijo zgolj na slovnične lastnosti leksemov, t. i. izbirne omejitve povedkov - tu gre za omejitve na posamezne skladenjske tipe znotraj določenega leksemskega pomena. E. V. Padučeva uporablja a) skladenjski tip za določitev skladenjskih funkcij določenega leksema, b) skladenjski model vezljivosti pa označuje vse vezljivostne možnosti, ki jih omogoča določen leksem. Tako bi bilo dobro ločevati med vezljivostjo glagolov in drugih (predvsem izglagolskih) besed in vezljivostno razvitostjo različnih besednih vrst sploh. Polje glagolske pomenske vezljivosti je v ruski vezljivostni teoriji (Prokopovič idr. 1981: 51) označeno tudi s poime¬ novanjem leksikalno-pomenska omejenost odvisnih besed. E. L. Ginzburg (1979: 238) definira tudi termin vsebina vezljivosti, ki vključuje vse pomenske sestavine osrednje besede kot vezljivostnega jedra in njeno (besedno) pomenskovezljivostno polje. 4.3.1 A. V. Bondarko (1971: 98) izpostavi tudi razmerje informativno logični jezik - idealni vzorec jezika, ki v pomensko zgradbo vključuje največje število različnih povedij z različnimi udeleženci: lastni jezikovni pomen (Sgall idr. 1986a: 77). 16 Bogatejšo terminologijo o tem ima O. I. Moskal’skaja (1974: 37). Ista avtorica (1973: 34) pomensko zgradbo stavka enači s (stavčno) globinsko zgradbo, ki se (posredno) uresničuje v površinski zgradbi stavka, ali pa kar v več površinskih zgradbah stavka. Neposredne povezave med pomensko zgradbo stavka in njegovo površinsko zgradbo torej ni, zato pomenske obravnave samo na osnovi površinskih zgradb ne more biti. Andreja Žele, Pojmovanje vezljivosti v tujem jezikoslovju 259 Pri obravnavi glagolov pa je potrebno upoštevati tudi opise t. i. funkcional- no-pomenskih kategorij glagolov, kar A. V. Bondarko (1971: 109) izpeljuje iz preučevanja funkcijsko-pomenskih razmerij med besednimi vrstami in iz svojih razlag razmerij pomen : smisel, vsebinski plan besedila : smisel besedila. Zgledi kot Imate vžigalice? / Nimate vžigalici (U vas jest’ spički? / U vas njet spičekl) imajo isti smisel in različen vsebinski plan. Pri obravnavi pomenske podstave (avtor uporabi besedo zgradba) stavkov pa Bondarko (1978: 43^46) izhaja iz češke vezljivostne teorije (P. Adamec, P. Sgall, E. Hajičova, F. Daneš), ki upošteva posebnosti konkretnih jezikov in njihovih stilistik. Npr. v zgledu Učenec se uči v soli (Učenik učitsja v škole ) sestavini pomenske podstave stavka kot osebek - učiteljski kolektiv in predmet - učenec nista ubesedeni, nakazujejo pa ju pomenska razmerja, izražena na površinskoizrazni ravnini določenega jezika (Bondarko 1978: 92). 4.4 Temeljito sistemsko predstavitev glagolske, pridevniške in samostalniške vezljivosti v ruščini z upoštevanjem tvorjenosti oz. besedotvorja, predvsem izglagolskih tvorjenk, ima tudi N. Ju. Švedova (1980). Pri glagolski vezljivosti ločuje t. i. močno in šibko vezavo; z močno vezavo označuje obvezno pomensko- skladenjsko vezljivost, s šibko vezavo pa označuje neobvezno pomenskoskla- denjsko vezljivost. Pri obvezni vezljivosti govori o predmetnih in okoliščinskih določilih, pri neobvezni vezljivosti pa govori o prekrivanju predmetnih in določilnih/okoliščinskih razmerij. N. Ju. Švedova pri obravnavi vezljivosti, tako pomenske kot skladenjske, izhaja iz stavčnočlenske skladnje in zato tudi terminološko ostaja pri predmetnih in določilnih razmerjih. Izraz dopolnilo pa je nadpomenka za vsa odprta glagolska udeleženska mesta. 5 Vezljivost v anglo-ameriški literaturi Upoštevanih je samo nekaj temeljnih anglo-ameriških del in slovnic, tudi sicer pogosto navajanih v slovenskih jezikoslovnih delih. 17 5.1 Teorija pomenske skladnje z dokazovanjem nezadostnosti samo povr¬ šinskih opisov jezika (površinski izraz in pomen se ne prekrivata) želi čimbolj približati pomenske analize in globinsko/pomensko sestavo stavka 18 . Nosilci pomenskoskladenjskih razmerij so glagoli. Ti določajo pomenskoskladenjske vloge udeležencev. Iz globinske sestave prek pretvorbenih pravil dobimo površinsko sestavo stavka s slovničnofunkcijskimi položaji in fonološkimi sesta¬ vinami. Od tod tudi poimenovanja in ločevanje med pomenskimi udeleženci in skladenjskimi udeleženci. 17 Upoštevana so dela N. Chomskega (1957, 1986) in Ch. J. Fillmorja (1965, 1968, 1971) in slovnice A University Grammar of English, Hong Kong, 1993 27 , in A Comprehensive Grammar ot the English Language, New York, 1994 20 R. Quirka idr., in An Introduction to Functional Grammar, London, 1994 2 M. A. K. Hallidaya. 18 Gl. zbornik Semantic Syntax, urednik Pieter A. M. Seuren, Oxford, 1974. 260 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september 5 . 1.1 N. Chomsky je s Skladenjskimi zgradbami (1957) in s poskusi prevajanja pomena v izraz napovedal razvoj tvorbeno-pretvorbenega jezikoslovja. Z vezljivostnega vidika je navedel nekaj tez oz. kar pravil prevajanja iz pomena v izraz, ki so oporna usmeritev pri odpravljanju pomenskih dvoumnosti in hkrati pri ugotavljanju vezljivostnih lastnosti določenega jezika. Tako ugotavlja, da če jedro besedne zveze zahteva ob sebi udeleženca npr. s pomensko vlogo prizadetega, mu s tem hkrati izbere tudi kanonično skladenjsko obliko, in tako globinska zgradba postane skladenjski zapis; pogoj za pravilno oblikovani logični zapis je, da vsak udeleženec lahko nastopa le v eni udeleženski vlogi. Pripisovanje globinskega sklona oz. udeleženske vloge poteka v globinski zgradbi, površinski sklon pa je dodeljen v površinski zgradbi, tako da površinski sklon in vrsta udeleženske vloge nista nujno povezana. Iz tega sklepa, da tudi površinska sestava in členitev vplivata na pomensko razlago stavka. Kot vezijivostno izjemo med glagoli navaja naklonske glagole (faznih ne), ker ne podeljujejo novih udeleženskih vlog - dokaz za to je npr. Utegne deževati ipd. 5 . 1.2 Ch. J. Fillmore zagovarja hkratno obravnavo na pomenski, skladenj- skofunkcijski in izrazni ravnini, in zato nujno tvorbeno-pretvorbeno obravnavo vezljivosti. V nasprotju s Chomskym se osredotoča predvsem na opis globinske sestave. T. i. univerzalna bazična skladenjska pravila omogočajo upovedovanje temeljnih pomenskih razmerij. Osnovni nosilci teh temeljnih pomensko- in strukturnoskladenjskih razmerij so glagoli; s tem se znova potrjuje Tesnierjeva skladenjska teorija. Razmerje med pomensko- in strukturnoskladenjsko vezlji- vostjo terminološko označuje s pomenskimi vlogami in s sklonskim okvirjem - to so skloni, ki jih površinskoizrazno določa glagolska beseda. Številni glagoli imajo glede na pomen lahko več sklonskih okvirov. Ločuje t. i. globinski sklon oz. udeleženska vloga, ki je del pomenskoskladenjske vezljivosti, in površinskoizrazni sklon, ki spada v strukturnoskladenjsko vezljivost (Fillmore 1968: 21). Pomensko- skladenjska vezljivost je zaobsežena s sklonskimi razmerji in s poljem skladenjskih razmerij, strukturnoskladenjska vezljivost pa vključuje slovnično vlogo glagolske/povedkove sestave, ki določa različne položaje, potrebne za ustrezno uporabo določene vrste glagolov, in sklonske vloge. V svoji sklonski teoriji Fillmore (1968: 24-25) ločuje vršilca dejanja (Agentive (A)), orodje dejanja (Instrumental (I)), prejemnika/prizadeto (Dative (D)), rezultat dejanja (Factitive (F)), mesto dejanja (Locative (L)) in predmet dejanja (Objective (O)), ki ima najsplošnejši pomen. Jasno ločuje pomensko in površinsko sestavo stavka. Npr. osebek in predmet opredeli oblikovno kot kategorije površinske sestave, ki jih ne moremo razložiti pomensko, pokrivajo namreč lahko različna pomenska razmerja. Tako priznava samo imenovalniški osebek z udeleženskimi vlogami vršilca, prejemnika, koristnika, naklonjenega in obravnavanega osebka. Pri rodilniku ločuje osebkovosvojilni in predmetni rodilnik, ki pretvorbeno nevtralizirata imenovalnik in tožilnik. Predvsem živi dajalnik je tesno (usmerje¬ valno) povezan z glagolskim dejanjem, tožilnik je pomenskoskladenjsko najbolj Andreja Žele, Pojmovanje vezljivosti v tujem jezikoslovju 261 univerzalen sklon, mestnik je statično in dinamično določen z glagolom, orodnik je kot neživa sila ali predmet vzročno povezan z glagolskim dejanjem. Tako v okviru vršilskosti kot rezultativnosti in različne okoliščinskosti opozarja na hierarhizacijo udeleženskih vlog, ki je posledica pomenske soodvisnosti med glagolskim dejanjem/stanjem in udeleženci. Pri vezljivostnih vprašanjih je upoštevana tudi členitev po aktualnosti, vkjučena v logično podstavo 19 , ki izraža razmerje med osnovnimi zgradbami jezika in predmetnostjo, in v pragmatično podstavo, ki izraža razmerje med povedmi in njihovimi sobesedili. 5.2 M. A. K. Halliday je predstavnik sistemsko-funkcijske slovnice. V nasprotju s Chomskym, ki pri jezikovni analizi poudarja jezikovne zmožnosti govorečih, opozarja na enakovredno pomembnost jezikovnega in nejezikovnega konteksta. Če je funkcijskost usmeritev, je sistemskost predvsem v poudarjanju medsebojne povezanosti jezikovnih ravnin in v preučevanju jezikovnih uresničitev/predstav. S tesno povezavo pomenske, skladenjskofunkcijske in izrazne ravnine je poudarjena tudi tesna povezanost pomenskoskladenjske in strukturnoskladenjske vezljivosti. Vezljivost je predstavljena znotraj stavčne pomenskosti - stavčne pomenske podstave in stavka kot sporočila. Tako z vidika stavčnopovedne in nadpovedne skladnje ločuje kar tri skladenjske vloge osebka - slovnični, logični in psihološki (slednji je tema/izhodišče). Osebek definira kot slovnično obvezno določilo. Procese, udeležence in okoliščine opredeljuje kot pomenske kategorije, ki označujejo tri posplošene načine prevajanja oz. prestavitve predmetnosti v jezik. Z vidika glagolske vezljivosti pa so primerjalno zanimivi glagolski primitivi in leksikalizirani predložni glagoli. LITERATURA Abramov, B. A., 1966: Sintaksičeskie potencii glagola (v sopostavlenii s potencijami drugih častej reči). Filologičeskie nauki 3. Moskva: IzdateTstvo »Vysšaja škola«. 34-44. Apresjan, Ju. D., 1967: EksperimentaVnoe issledovanie semantiki russkogo glagola. Moskva: Nauka. - - 1995 2 : Leksičeskaja semantika. Vostočnaja literatura RAN. 2. popravljena in dopolnjena izdaja. Moskva. Beličova, H., 1982: Semanticka struktura vety a kategorie padu. (Prispevek k porovnavacl syntaxi ruske a češke jednoduche vety). Praha: Academia. Boguslavskij, I. M., 1980: O ponjatii sfery dejstvija predikatnyh slov. Serija literatury i jazyka. Tom XIX/4. Izvestija Akademii nauk SSSR. Bondzio, W„ 1969: Das Wesen der Valeni und ihre Stellung im Rahmen der Satzstruktur. Wissenschaftliche Zeitschrift der Humboldt Universitat. XVIII/2. 233-240. Bondarko, A. V., 1971: Grammatičeskaja kategorija i kontekst. Leningrad: Nauka. — 1978: Grammatičeskoe značenie i smysl. Leningrad: Nauka. Brinker, K., 1977: Modelle undMethoden der strukturalistischen Syntax. Stuttgart - Berlin - Koln - Mainz. 19 O tem E. L. Keenan v članku Two kinds of presupposition in natural language v zborniku Studies in Linguistic Semantics (Ur. Ch. J. Fillmore, D. T. Langendoen 1971: 51). 262 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september Budagov, R. A., 1973: K teorii sintaksičeskih otnošenij. Voprosy jazykoznanija XXII/1. 3-15. Buttler, D., 1976: Innowacje skladniowe wspdlczesnej polszczyzny (Walencja wyrazoxv). Warszawa: Panstwowe wydawnictwo naukowe. Chomsky, N., 1957: Syntactic structures. The Netherlands, the Hague: Mouton and Co. Printers. — - 1986: Knowledge of Language: Its Nature, Origin and Use. New York. (Prev. B. Kante: Znanje jezika: O naravi, izviru in rabi jezika. Ljubljana 1989: MK.) Daneš, F., 1957: Intonace a veta ve spisovne češtine. Praha. — 1968: Semanticka struktura vetneho vzorce. Otazky slovanske syntaxe II. Brno. 45^19. Danes, F. idr., 1987: Vetne vzorce v češtine. Praha: Academia. Dular, J., 1982: Priglagolska vezava v slovenskem knjižnem jeziku {20. stoletja). Disertacija. Ljubljana. 1-259. Engel, U., 1970: Die deutschen Satzbauplane. Wirkendes WortXX. Berlin. 361-392. Filipec, J., ČermAk, F., 1985: Češka lexikologie. Praha: Academia. Fillmore, Ch. J., 1965: Indirect Object Constructions in English and the Ordering of Transformations. London - The Hague - Pariš: Mouton & CO. — 1968: The Casefor Čase. Universals in Linguistic Theory. Urednika E. Bach in R. T. Harms. USA. Fillmore, Ch. J., Langendoen, D. T., 1971: Studies in Linguistic Semantics. New York. Ginzburg, E. L., 1979: Slovoobrazovanie i sintaksis. Moskva: Nauka. Grepl, M., Karlik, P., 1986: Skladba spisovne češtiny. Praha: SPN. Grepl, M. idr., 1987: Mluvnice češtiny (3 - Skladba). Praha: Academia. Hajičova, E., 1975: Negace a presupozice ve vyznamove stavbe vety. Praha: Academia. Hajičova, E. idr., 1983: Vetna stavba a aktualni členeni ve slovanskych jazycich z porovnavaciho hlediska. Československa slavistika. 139-149. Halliday, M. A. K., 1994 2 : An Introduction to Functional Grammar. London: Edward Arnold. Helbig, G., Schenkel, W., 1969: Wdrterbuch zur Valenz und Distribution deutscher Verben. Leipzig: VEB Bibliographisches Institut. Heringer, H. J., 1967: Wertigkeiten und nullwertige Verben im Deutschen. Zeitschrift jur deutsche Sprache 23. 13—34. Ickovič, V. A., 1982: Očerki sintaksičeskoj normy. Moskva: Nauka. Kačala, J., 1982: Semanticka struktura vety a obsah vety. Jazykovedny časopis XXXIII/1. 3- 10. — 1989: Sloveso a semanticka struktura vety. Bratislava: VEDA. Korensky, J., 1984: Konstrukce gramatiky ze semanticke baze. Praha: Academia. Krjučkova, M. L., 1979: Osobennosti glagoTnogo nemotivirannogo upravlenija v sovre- mennom russkom jazyke. Moskva: Russkij jazyk. Miko, F., 1983: Cesta k vyrazovej koncepcii štylu. Slavica pragensia XXVI. Philologica 4- 5. 23-28. Mikuš, R. F., 1945: Sto je u stvari rečenica? Fragment iz teorije jezika i mišljenja. Ljubljana: Samozaložba. — 1952: A propos de la syntagmatique du professeur A. Belič. (K sintagmatiki prof. A. Belica). Ljubljana: SAZU. Andreja Žele, Pojmovanje vezljivosti v tujem jezikoslovju 263 — 1960: Stmktural’nyj sintaksis L. Ten’era i sintagmatičeskij strukturalizm. Voprosy jazykoznanija IX/5. Moskva.125-140. Prevod iz francoščine: M. M. Makovskij. Moskal’skaja, O. I., 1973: Problemy semantičeskogo modelirovanija v sintaksise. Voprosy jazykoznanija XXII/6. 33^-3. — 1974: Problemy sistemnogo opisanija sintaksisa (Na materiale nemeckogo jazyka). Moskva: Nauka. Nemec, I., 1980: Rekonstrukce lexikdlniho vyvoje. Praha: Academia. Paleš, E., 1990: Semanticke roly slovenskych slovies. Jazykovedny časopis XLI/1. Diskusie. 30—48. PaduČeva, E. V., 1974: O semantike sintaksisa (Materialy k transformacionnoj gramma- tike russkogo jazyka). Moskva: Nauka. PanevovA, J., 1975: Rozvitl predmetova apnslovečna, doplnujfcl a určujfcl. NR 58.61-66. Pauliny, E., 1943: Struktura slovenskeho slovesa (Studia lexikalno-syntakticka). Spisy Slovenskej akademie vied a umen! 2. Bratislava. Popela, J., 1968: K predikaci v současne ruštine a češtine. Slavicapragensia X. Philologica 1-3. 193-205. Quirk, R. idr., 1973, 1993 27 : A University Grammar ofEnglish. Hong Kong. — 1985, 1994 20 : A Comprehensive Grammar ofthe English Language. New York. Ružička, J., 1968a: O vetach s nulovym gramatickym subjektom. Otazky slovanske syntaxe II. Brno. 115-117. — 1968b: Valencia slovies a intencia slovesneho deja. Jazykovedny časopis XIX/l-2. Praha. 50-64. Samardžija, M., 1986: Valentnost glagola u suvremenom hrvatskom književnom jeziku. Zagreb. Seliverstova, O. N., 1982: Semantičeskie tipy predikatov. Moskva: Nauka.Semantic Syntax, 1974. Ur. Pieter A. M. Seuren. Oxford. Sgall, P. idr., 1986a: Uvod do syntaxe a semantiky (Nektere nove smery v teoreticke lingvistke). Praha: Academia. — - 1986b: The Meaning ofthe Sentence in Its Semantic and Pragmatic Aspects. Praha: Academia. Sizova, I. A., 1978: Stanovlenie germanskogo glagoPnogo slovoobrazovanija. Moskva: Nauka. Sommerfeldt, K. E., Schreiber, H., 1977 1 , 1980 2 : Wdrterbuch zur Valenz und Distribution der Substantive. Leipzig: VEB Bibliographisches Institut. Švedova, N. Ju., 1980: Russkaja grammatika II. (Sintaksis). Moskva: Nauka. Tesniere, L., 1965 2 : Elements de Syntaxe structurale. Pariš. Vidovič Muha, A., 1994a: O izvoru in delovanju jezika ali teorija sintagme v delih R. F. Mikuša (S predstavitvijo trikotnika Ramovš - Mikuš — Belič). Ramovšev zbornik. (Obdobja 12). Slavistična revija XLII/2-3. 229-248. — 1994b: La syntaxe de Tesniere interpretee par Mikuš. Linguistica XXXIV/1.225—234. Zasorina, L. N., Berkov, V. P., 1961: Ponjatie valentnosti v jazyke. Vestnik Leningrad- skogo universiteta. Serija istorii, jazyka i literaturi. XVI/8. 133—139. SUMMARY The article is a chronological and topical survey of the most relevant foreign literature on valency theory. Tesniere’s valency is focused on the verb, which is understood as the 264 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september organizational center of the sentence. According to R. F. Mikuš, valency theory benefited particularly from Tesniere’s findings on the structure of the predicate. Tesniere’s agent theory elicited response shortly after publication and was critically discussed in German valency theory. G. Helbig complemented Tesniere by deftning it such that logical valency is the extra-linguistic relationship between semantic components of reality, semantic valency represents distributive/combinatory possibilities of the particular lexical meanings or sememes, while the syntactic valency marks (non)obligatory valency positions, thus the number of complements and their grammatical and functional properties in a particular language. The publication of distribution and valency dictionaries, particularly by G. Helbig and W. Schenkl at the end of the 1960’s, proved the applied value of the theoretical treatment of valency. Helbig’s valency theory is complemented by Czech and Slovak valency theories, which are to Slovene linguists, due to the proximity of the two languages, closer and more useful. The author of this article was methodologically guided by Daneš’s work (1987) in her analysis of the material. The works by P. Sgall, E. Hajičova, and J. Panevova show a more modem approach towards the relationships in semantic-syntactic and structural-syntactic valency (e.g., the issue of obligatory explicit participants and (non)explicit agents, etc.). These authors argue for a consistent multi-level treatment. A theory of a minimal complete sentence was developed, including verbal intention vvithin the semantic sentence pattern on the semantic level, which is paralleled on the syntactic-functional level by grammatical sentence pattem. The obligatory complements together with the complemented verb represent the grammatical nucleus of the sentence. An important contribution to Russian valency theory is Apresyan's (1967) model of meaning <-> text, based on forming grammatically correct sentences and the ability of satisfying the semantic requirements of the text. Follovving the principles of modern semantics, Y. D. Apresyan developed a theory of so-called (non)productive semantic patterns and found that the most productive semantic patterns occur in phrases with basic verbal meanings, while the least productive ones occur in phrases with idiomatically bound meanings (non-productive semantic patterns are idioms). Within the framework of grammatical-functional and surface-structural verbal valency he developed for Russian a typology of 84 sample/basic nuclear verbal phrases. The work of E. V. Paducheva is important for terminology and for its treatment of the relationship between the lexicon and syntactic valency. A complete systemic presentation of verbal, adjectival, and nominal valency in Russian, including word-formation, particularly of deverbatives, is found in the work of N. Y. Shvedova (1980). N. Chomsky treated valency in Anglo-American literature vvithin the theory of semantic syntax. With the attempts to translate the meaning into the expression he announced the development of transformational grammar. His rules for translation from meaning into expression are the basic guide in eliminating the semantic ambiguities and in finding valency features of a particular language. Unlike Chomsky, Fillmore was focused mainly on the description of the deep structure. The so-called universal basic syntactic rules allovv verbalization of primary semantic relations, vvhose basic carriers are verbs. M. A. K. Halliday as a representative of the systemic-functional grammar pointed out the equal importance of the linguistic and non-linguistic context. He discussed valency in the framevvork of sentence semantics-of the sentence semantic base and of the sentence as a message. UDK 821.161.1.09 Blaž Podlesnik Filozofska fakulteta v Ljubljani BRONASTI JEZDEC PUŠKINA IN LETO TISOČ DEVETSTO TRINAJST AHMATOVE - DVE »PETERBURŠKI POVESTI« V VERZIH Razprava je posvečena primerjavi »peterburških povesti« Puškina in Ahmatove s ciljem osvetliti skupne značilnosti in razlike v načinu verzne pripovedi in nakazati, kako Ahmatova v duhu modernizma preoblikuje nekatere tradicionalne pripovedne obrazce. Ob skupnih tematskih potezah (posameznik in mesto Peterburg) se verzna pripoved Ahmatove od tradicije Puškina loči predvsem v novi pripovedni poziciji (diferenciran pesniški »jaz«, ki izgublja svojo celovitost), brezsižejskosti besedila ( bezsjužetnost’) in dominantni vlogi lirskih, izpovednih elementov. The article is devoted to the comparison of the »St. Petersburg stories« by Pushkin and Akhmatova with the intention of shedding light on the common features and differences in the style of verse narrative. It also attempts to outline the way Akhmatova in the špirit of modernism transforms some traditional narrative formulas. Despite the common thematic features (an individual and the city of Petersburg) Akhmatova’s verse narrative differs from the tradition of Pushkin mainly by its new narrative position (distanced poetic »self,« losing his integrity), a text vvithout a sujet, and the dominant role of the lyrical, subjective elements. 1. »Peterburški povesti« Bronasti jezdec (rus. Mednyj vsadnik) Puškina in Leto tisoč devetsto trinajst (rus. Devjafsot trinadcatyj god) Ahmatove na zunanjefor- malni ravni druži dvoje: podnaslov »peterburška povest« in dejstvo, da sta obe besedili napisani v verzih - v obliki, ki se navadno ne povezuje z žanrom povesti. Druga skupna lastnost del, na katero v podnaslovu opozarjata oba avtorja, je vezanost obeh del na specifični prostor dogajanja. Nič nenavadnega ni, če se opredelitve oziroma oznake žanra vežejo na tematiko ali pripadnost določenega tipa tekstov literarni smeri ali obdobju, medtem ko žanrska oznaka, ki teme in motive veže na specifični prostor, predstavlja prej izjemo kot pravilo. Opozorilo obeh avtorjev na »peterburškost« njunih besedil kaže na povezanost obeh tekstov in spodbuja k iskanju vzporednic med njima, hkrati pa omemba Peterburga opozarja na dejstvo, da obe besedili spadata v niz tekstov ruske kulture, ki v medsebojnih odnosih oblikujejo specifično ruski kulturni tekst - t. i. »peterburški tekst ruske literature in kulture«. 1 V luči teh značilnosti obeh del, ki spodbujata k njuni skupni obravnavi, se seveda razkrivajo tudi razlike. Gre za deli, ki sta nastali v različnih obdobjih in ki na različne načine obravnavata vprašanja, ki sta jim avtorja tudi v ostalih svojih delih posvečala precejšnjo pozornost. Puškin je »peterburško povest« Bronasti jezdec napisal jeseni 1833. Po dveh letih, ki ju je posvetil predvsem vprašanjem zgodovine (1831-1833), seje Puškin 1 Osnovne značilnosti »peterburškega teksta ruske literature« - teksta, ki se v ruski literaturi oblikuje kot preplet različnih ideoloških in estetskih obravnav mesta Peterburg - obravnava V. N. Toporov v članku Peterburg i »Peterburgskij tekst russkoj literatury« (Toporov 1995: 259-367). 266 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september jeseni 1833 odpravil v Orenburško gubernijo zbirat neposredna pričevanja o Pugačovskem uporu - temi, ki ji je nameraval posvetiti svojo novo knjigo. 2 3 Po potovanju seje nastanil v vasi Bodlino, kjer je v osami na osnovi zbranega mate¬ riala poleg Zgodovine Pugačova napisal tudi dve »peterburški« deli, Bronastega jezdeca in povest Pikova dama ( Pikovaja dama)? Zgodovina nastanka »peterburške povesti« Ahmatove je nekoliko daljša in bolj zapletena. Povest Leto tisoč devetsto trinajst ni samostojno literarno delo, predstavlja namreč prvi del Pesnitve brez junaka, pesnitve, ki jo je Ahmatova v raznih redakcijah ustvarjala, preurejala in dopolnjevala več kot dvajset let (1940-1965). 4 Štiri osnovne redakcije pesnitve (I - 1943, Taškent; II - 1946, Leningrad; III - 1956, Leningrad - Moskva; IV - 1963, Leningrad - Moskva) in več vmesnih variant ponujajo skupaj z verzi, ki v končni redakciji niso bili vključeni v pesnitev, 5 bogato gradivo za rekonstrukcijo tega dolgega ustvarjalnega procesa. Posamezne redakcije pesnitve - triptiha, ki ga v končni (IV) redakciji sestavljajo »peterburška povest« Leto tisoč devetsto trinajst, intermezzo Cifra (rus. Reška - stran kovanca, nasprotna tisti s podobo grba; draga plat medalje) in Epilog - so zanimive tudi z vidika žanrskih opredelitev oz. podnaslovov in naslovov tako delov kot celote. Prva redakcija pesnitve je naslovljena Leto 1913 ali Pesnitev brez junaka in Reška ( 1913 god, ili Poema bez geroja i Reška). Podobno kot vse ostale redakcije jo zaključuje Epilog, zanimiv pa je odnos med poimenovanjem celote in njenih 2 Interes za zgodovinska vprašanja, ki so za nekaj časa potisnila v ozadje ukvarjanje s poezijo, je moč razbrati tudi iz Puškinovih pisem tega obdobja. O opuščanju literarne dejavnosti v korist zgodovinopisja piše sam Puškin v pismu admiralu A. N. Mordvinovu (Puškin 1960, X: 129. V nadaljevanju je sklicevanje na to izdajo Puškinovih del označeno s številko knjige in navedkom strani.). 3 Zgodovina Pugačova je v dveh delih ( Istorija Pugačovskogo bunta. Čast’ pervaja. Istorija. Čast’ vtoraja. Priloženija.) izšla 1934. Finančno podporo in cenzurni blagoslov za izdajo tega delaje Puškin iskal in našel pri carskem dvoru (gl. pisma Puškina grofu A. H. Bekendorfu - X: 153, 156, 157-158). V istem letuje Puškinu uspelo natisniti tudi Pikovo damo, manj uspeha pa je imel z Bronastim jezdecem. Konec 1833 gaje poslal cenzuri (gl. pismo Bekendorfu 6. decembra 1833 - P X: 153), vendar dovoljenja za tisk v neokrnjeni obliki ni dobil. Pred objavo je moral predelati upodobitev Petrovega kipa: podobo prevzetnega idola (rus. kumir, gordelivyj istukan) je zamenjal s podobo gigantskega jezdeca (rus. sedok, gigant, divnyj russkij velikan ) in šele s temi popravki je pesnitev leta 1837 izšla v reviji Sodobnik (rus. Sovremennik). 4 Peterburška povest Ahmatove je s Puškinovo delila tudi usodo v rokah cenzure. Celovit tekst Pesnitve brez junaka za časa njenega življenja v Sovjetski zvezi ni bil objavljen. V tisku se je pojavilo več odlomkov, med njimi tudi prvo poglavje »peterburške povesti« ( Dan poezije, rus. Den’ poezii, Moskva, 1962) in »peterburška povest« Leto tisoč devetsto trinajst v celoti ( Beg časa, rus. Beg vremeni, 1965). Pesnitev kot celota je do smrti Ahmatove izšla le v ZDA. Brez vednosti avtorice sta bili dve redakciji pesnitve natisnjeni v almanahu Zračne poti ( Vozdušnye puti, New York, 1960,1 in Vozdušnye puti, New York, 1961,11). V Sovjetski zvezi je Pesnitev brez junaka izšla šele leta 1974 (A. Ahmatova, Izbrannoe, Moskva, 1974). Podrobneje o tem gl. komentarje A. S. Kovalenka k pesnitvam Ane Ahmatove (Ahmatova 1998. III: 506-507. V nadaljevanju je sklicevanje na to izdajo del Ahmatove označeno s številko knjige in navedkom strani.). 5 Gl. Strofy, ne vošedšie v »Poemu bez geroja« - verzi, ki so v posameznih redakcijah predstavljali del pesnitve ali del avtoričinih komentarjev k pesnitvi, pa so bili v končni redakciji iz nje izpuščeni (III: 205-210). Blaž Podlesnik, Bronasti jezdec Puškina in Leto tisoč devetsto trinajst... 267 delov. V tej redakciji je prvi del pesnitve naslovljen kot Pesnitev brez junaka, medtem ko je naslov Leto 1913 tisti, ki opredeljuje pesnitev kot celoto. V redakcijah II ( Leto 1913 ali Pesnitev brez junaka. Triptih -1913 god, ili Poema bez geroja. Triptih), III in IV ( Pesnitev brez junaka. Triptih - Poema bez geroja. Triptih) je položaj obrnjen. Pesnitev kot celota dobi naslov Pesnitev brez junaka, njen prvi del pa naslov Leto 1913 (II) oz. Leto tisoč devetsto trinajst. Peterburska povest (III, IV). 2. Tematsko stičišče obeh del predstavlja tema mesta. Tema Peterburga je tako v Bronastem jezdecu kot v Letu tisoč devetsto trinajst tista osrednja tema, ne katero se vežejo ostali tematski sklopi (tema zgodovine, tema usode). Peterburg v Puškinovem Bronastem jezdecu je stvaritev Petra I. Že v uvodnem delu ( Vstuplenie) se podoba Peterburga neločljivo veže s podobo njegovega stvarnika Petra I, obenem pa je Peterburg v tem delu predstavljen dvojno: ob podobi mesta, ki temelji na opoziciji mesto - narava, je v tem uvodnem delu mesto tudi predmet neposrednega pripovedovalčevega vrednotenja. Podobo Petra I, ki ob ustju Neve razmišlja o gradnji mesta (»Na beregu pustynnyh voln, / Stojal on, dum velikih poln, /.../«) dopolnjuje podoba Peterburga - mesta iz kamna, ki seje dvignilo nad močvirjem (»Prošlo sto let, i junyj grad, /.../ Iz t’my lesov, iz topi blat / Vozznessja pyšno, gordelivo; /.../« - III: 285). Peterburg je tako predstavljen kot rezultat ustvarjalnega dejanja, ki je ukrotilo stihijno moč narave. Vrednotenje mesta in njegov pomen se razkrivata v kombinaciji neposredne vrednostne sodbe in slogovnih značilnosti posameznih delov »peterburške povesti«. V uvodu se osebni, intimni odnos do mesta (»Ljublju zimy tvoej žestokoj / Nedvižnyj vozduh i moroz, / Devič’i lica jarče roz, /.../« - III: 286) prepleta z »javno« apologijo (Peterburg kot simbol moči imperija), v kateri v ospredje stopajo slogovni elementi, značilni za klasicistično odo. 6 B. M. Gasparov odkriva v Bronastem jezdecu preplet in konflikt dveh literarnih kodov, koda ode (rus. odičeskij kod) in elegično-romantičnega koda (rus. elegiko-romantičeskij kod). V uvodni upodobitvi Peterburga so po Gasparovu dominantni prav elementi literarnega koda ode, medtem ko naj bi v osrednjem delu pesnitve prevladovali elementi elegično-romantičnega koda (Gasparov 1992: 295-296). V osrednjem delu pesnitve uvodno abstraktno apologijo mesta zamenja podoba mesta v konkretni zgodovinski situaciji - v poplavah 1824. Če je za podobo Peter¬ burga v uvodu značilna statičnost, je mesto v osrednjem delu pesnitve upodobljeno dinamično. Trdnost granita v opoziciji do stihijne Neve se v trenutku najhujših poplav umakne podobi Peterburga, plavajočega v valovih (»I vsplyl Petropol’, kak triton, / Po pojas v vodu pogružen.« - III: 290). Ob tem je edini element mesta, ki trdno stoji nad vodno stihijo, Petrov spomenik. 7 Jasnost in svetloba (»I jasny 6 Na kombinacijo intimne in »javne« apologije mesta v uvodnem delu Bronastega jezdeca opozarja V. Erlich (Erlich 1976: 174). 7 »I obraščen k nemu spinoju, / V nekolebimoj vyšine, / Nad vozmuščennoju Nevoju / Stoit s prostertoju rukoju / Kumir na bronzovom kone.« (III: 291). 268 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september spjaščie gromady / Pustinnyh ulic, i svetla / Admiraltejskaja igla, /.../« - III: 286), dve lastnosti Peterburga v uvodni apologiji, se v osrednjem delu pesnitve umak¬ neta mraku, dežju in megli, ki opredeljujejo prostor dogajanja tako v času poplav kot tudi kasneje ob usodnem Jevgenijevem srečanjem z Bronastim jezdecem. Na ta način apologijo svetlega mesta dopolnjuje vidik, ki vstopa v polemiko z brezpogojnim priznanjem veličine in vrednosti Petrove stvaritve. Ta pogled na Peterburg je povezan s temo majhnega človeka kot vrednote - temo, ki je v veliki meri opredelila humanistični značaj ruske literature 19. stoletja in katere napoved v ruski literaturi D. S. Lihačov odkriva že v ruski demokratični literaturi 17. stoletja (Lihačov 1958: 154). 8 Podoba Jevgenija - malega uradnika, ki v poplavah izgubi svojo izvoljenko, zblazni ter v blaznosti za svojo nesrečo obtoži Petra I oziroma njegov kip - se na m reč v Bronastem jezdecu oblikuje prav v odnosu do upodobitve Petra I (uvodni del) oziroma njegovega kipa. Na začetku prvega poglavja se namreč v upodobitvi Jevgenija ponovijo nekateri elementi, značilni za upodobitev Petra I v uvodnem delu. Tako se med obema vzpostavi odnos, na osnovi katerega v ospredje stopajo razlike. V obeh upodobitvah je na neobičajen način razrešen problem poimenovanja lika. Peter I v uvodu ni predstavljen z lastnim imenom, temveč zgolj z osebnim zaimkom (»on«), medtem ko je problemu poimenovanja Jevgenija v pesnitvi posvečen razširjen pripovedovalčev komentar. V njem opozarja na pomen imena v literarni tradiciji, 9 hkrati pa izpostavi nepomembnost oziroma nepotrebnost junakovega priimka. 10 Pozabljen priimek plemiškega rodu kot pomemben znak junakovega družbenega, javnega položaja dopolnjujeta tudi neopredeljenost in nepomembnost njegove službe (»gde-to služit«), kar Jevgenija v sferi javnega, družbenega življenja opredeljuje kot nepomembnega. Druga vzporednica v upodobitvi Petra in Jevgenija se razkrije v primerjavi položaja, v katerem sta predstavljena. Podoba Petra v uvodu je statična (»Stojal on, dum velikih poln, /1 vdal’ gljadel... /.../« - III: 285), medtem ko je Jevgenij predstavljen dinamično in v gibanju: »V to vremja iz gostej domoj / Prišel Evgenij molodoj /.../ Itak, domoj prišed, Evgenij / Strjahnul šinel’, razdelsja, leg.« (III: 288-289). Abstraktna slika misleca, ki stoji ob izlivu Neve, v svoji statičnosti nima konkretne časovne razsežnosti. 11 ki je za literarni lik v vsej konkretnosti značilna za Jevgenija. Podobo Petra določajo le mesto, na katerem stoji, pogled v daljavo in »velike misli«; namesto konkretnega literarnega 8 Prim. tudi predstavitev življenja in dela D. S. Lihačova, ki jo je v spomin ruskemu znanstveniku pripravil Aleksander Skaza (Skaza 2000: 81-87). 9 »My budem našego geroja / zvat’ etim imenem. Ono / zvučit prijatno. S nim davno / Moe pero k tomu že družno.« (III: 288). 10 Na posebno »literarno semantiko« imena Jevgenij v Bronastem jezdecu opozarja J. M. Lotman v komentarjih k Jevgeniju Onjeginu. Ime, ki seje v ruski satirični literaturi 18. stoletja povezovalo z junakom - plemičem, ki je izgubil duhovne vrednote in brez lastnih zaslug uživa privilegije svojih prednikov, naj bi Puškin uporabil v novem pomenu, pri tem pa ohranil semantiko »izgube«. Jevgenij v Bronastem jezdecu tako ni junak, ki je ob visokem socialnem položaju izgubil duhovne vrednote, temveč junak, katerega rod je izgubil svoje bogastvo in socialni položaj (Lotman 1995: 543). 11 Upodobitev Petra dobi konkretni zgodovinski okvir šele v nadaljevanju v verzu: »Prošlo sto let, i junyj grad, /.../« (III: 285). Blaž Podlesnik, Bronasti jezdec Puškina in Leto tisoč devetsto trinajst... 269 lika je pred nami le alegorija velike ideje (gradnja mesta kot sredstvo reforme imperija). Jevgenij je predstavljen drugače - kot konkretni posameznik, kot živ človek, ki ga najbolj določa njegovo intimno, zasebno okolje (dom, postelja). Ta opozicija javno - zasebno se najbolj jasno izriše v primerjavi njunih misli, ki tudi najbolj neposredno določajo obe podobi. Petrove »velike misli«, posredovane v monologu (»I dumal on: / Otsel’ grozit’ my budem Švedu, /.../« - III: 285), izpostavljajo idejo gradnje mesta in njegove vloge v razvoju imperija ter so vezane izključno na sfero javnega. V primerjavi z njimi je razmišljanje Jevgenija, ki je predstavljeno v govom pripovedovalca (»O čem že dumal on? o tom, čto byl on beden, /.../«) in neposredno v govoru lika (»Ženit’sja? Mne? Začem že net?« - III: 289), predvsem zasebno. Celo služba kot odraz dmžbenega položaja posameznika je v razmišljanju Jevgenija predstavljena zgolj kot sredstvo za dosego zasebnega ideala - družinske sreče (poroka s Parašo, otroci) in mirnega življenja. Paraši in strahu pred izgubo družinske sreče so posvečene Jevgenijeve misli tudi, ko se v trenutku najhujših poplav, obdan z vodo, znajde na kamnitem levu. Tudi v tem položaju je lik predstavljen na način, ki pozornost bralca usmerja k podobi Petra I v uvodu. Jevgenij, podobno kot Peter v uvodu, gleda prek vodnega prostranstva (»Ego otčajannye vzory / Na kraj odin navedeny / Nedvižno byli.« - III: 292), v katerem pa (drugače kot Peter) vidi le grožnjo osebni sreči. V opoziciji javno - zasebno je mogoče osmisliti tudi različne slogovne značilnosti posameznih delov pesnitve. Slog klasicistične ode, ki prevladuje v uvodu, je vezan na »javno« temo mesta in njegovo vlogo v imperiju, medtem ko sta v pripovedi o Jevgeniju v preostalih dveh delih pesnitve v ospredju elegičnost in baladnost. Slogovni elementi ode se v pesnitvi pojavijo tudi v upodobitvi Bronastega jezdeca - Petrovega spomenika, kar v delu vzpostavlja vez med Petrom, predstavljenim v uvodu, in spomenikom, ki mu Jevgenij kasneje pripiše krivdo za svojo izgubo. Podobno kot podoba Petra v uvodu se tudi upodobitev Bronastega jezdeca v pesnitvi vzpostavlja v odnosu do Jevgenija. Spomenik - jezdec se v pesnitvi pojavi v trenutku, ko Jevgenij sede (jahaje) na kamnitem levu gleda čez reko proti domovanju Paraše: I on, kak budto okoldovan, Kak butdo k mramoru prikovan, Sojti ne možet! Vkrug nego Voda i bolj’še ničego! I obraščen k nemu spinoju, V nekolebimoj vyšine, Nad vozmuščennoju Nevoju Stoit s prostertuju rukoju Kumir na bronzovom kone. (III: 292) Bronasti jezdec stoji visoko nad vodno stihijo, medtem ko Jevgeniju, jezdecu na kamnitem levu, narasla voda obliva podplate. Tako je ob koncu prvega poglavja znova vzpostavljen odnos med Jevgenijem kot konkretnim, živim človekom in Petrove idejo, ki pa jo zdaj uteleša malik - bronasti kip jezdeca na konju. 270 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september Tudi pretres, zaradi katerega Jevgenij zblazni, je v pesnitvi vezan na zasebno sfero junakovega življenja. Blaznost lika je motivirana z izgubo izvoljenke in s tem posredno z nezmožnostjo doseči ideal (družinsko srečo). Na motivni ravni se postopno oddaljevanje od možnosti uresničitve tega ideala v pesnitvi kaže v različnih vlogah motivov domovanja. Medtem ko dom in postelja na začetku pripovedi še predstavljata prostor, v katerem Jevgenij razmišlja (sanjari) o poroki in sreči, se ob Parašini smrti in kasneje motiv doma veže z motivom izgube. Parašina smrt je predstavljena prav z uničenjem oziroma izginotjem hišice, v kateri je Paraša živela z materjo, 12 dom kot zasebni prostor ob tem izgubi tudi Jevgenij (»Prošla nedelja, mesjac - on / k sebe domoj ne vozvraščalsja / Ego pustynnyj ugolok / Otdal vzajmy, kak vyšel srok, / Hozjain bednomy poetu.« - III: 296), 13 z izgubo - tokrat življenja lika - pa se motiv doma (Parašina hišica) veže tudi v sklepnem delu pripovedi. Jevgenijeva usoda, ki se v vsej pesnitvi razkriva v nizu vzporednic s podobami Petrove »velike ideje« (Peter I v uvodu, Bronasti jezdec), doseže tragični vrh v trenutku Jevgenijeve grožnje kipu Petra I. Ta del pesnitve predstavlja ključno točko vseh, pogosto nasprotujočih si interpretacij pesnitve. 14 »Upor« oziroma poskus grožnje blaznega Jevgenija Bronastemu jezdecu v bistvu predstavlja poskus grožnje Petrovi »veliki ideji«. Prav ideja o gradnji mesta je namreč tisti element, ki tudi ob Jevgenijevem spoznanju (»Evgenij vzdrognul. Projasnilis’ / V nem strašno mysli.« - III: 297) ključno opredeljuje Petra I oziroma njegov bronast kip: »Dobro, stroj tel’ čudotvomyj - Sepnul on, zlobno zadrožav, - Užo tebe!..« I vdrug stremglav bežat’ pustilsja. (III: 297-298, podčrtal B.P.) S tega vidika se je mogoče strinjati s Panfilovičem, ki Jevgenijevo grožnjo Bronastemu jezdecu označuje kot »nepremišljeno prekletstvo« samega mesta Peterburg (Baskakova 2000: 359), ki predstavlja realizacijo Petrove »velike ideje«. Jevgenijev »upor« oziroma grožnja maliku je predstavljena kot rezultat miselnega procesa poblaznelega Jevgenija, ki prek spomina na povodenj pride do spoznanja, da sta za njegovo nesrečo kriva Peter in njegova ideja. V tem nizu mi sli 12 Povezava med usodo Paraše in njenim domovanjem je v pripovedi izpostavljena na dveh mestih, v času poplav (»Uvy! blizohon’ko k volnam, / Poeti u samogo zaliva - / Zabor nekrašenyj, da iva /1 vethij domik: tam one / Vdova i doč’, ego Paraša, /.../« - III: 292) in po poplavah, ko Jevgenij odhiti čez reko iskat svojo izvoljenko (»Gljadit... idet... ešče gljadit. / Vot mesto, gde ih dom stoit; / Vot iva. Byli zdes’ voroty - / Sneslo ih, vidno. Gde že dom?« - III: 294). 13 Ob tem je retrospektivno prevrednoteno tudi domače okolje, v katerem je Jevgenij predstavljen na začetku pripovedi. Njegovo domovanje se izkaže zgolj za najeti kot (rus. ugolok) sobe. 14 T. Baskakova v recenziji knjige I. K. Panfiloviča Aleksander Puškins »Mednyj vsadnik« navaja Panfilovičevo predstavitev treh osnovnih paradigem v interpretacije pesnitve. Nekateri v Bronastem jezdecu odkrivajo apologijo Petra I in ruske državnosti, drugi »humanost« in simpatije avtorja do junaka - »malega človeka«, tretji tip interpretacij pa v pesnitvi odkriva nerazrešljivost tragičnega konflikta med državo in posameznikom (Baksakova 2000: 357). Blaž Podlesnik, Bronasti jezdec Puškina in Leto tisoč devetsto trinajst... 271 blaznega Jevgenija je potrebno obravnavati tudi »kazen«, ki ga doleti. Oživeli spomenik, ki sledi Jevgeniju po ulicah Peterburga, je namreč v pesnitvi predstavljen kot privid (»Bežat’ pustilsja. Pokazalos’ emv . / Čto groznogo carja /.../ Lico tihon’ko obraščalos’... /.../« - III: 298, podčrtal B. P.), ki se za Jevgenijem podi po mestu le v pretreseni zavesti samega lika. Fantastično je motivirano z blaznostjo lika, hkrati pa fantastični privid Bronastega jezdeca - nosilca in varuha »velike ideje« - s tem vdorom v zavest lika predstavlja tudi zadnjo fazo v postopni razgradnji Jevgenijeve zasebne sfere. Prek fantastičnega privida si »velika ideja« podredi tudi njegovo zavest. 15 Tako se v Bronastem jezdecu tema »malega človeka« neločljivo veže s temo Peterburga. Uvodna apologija mesta in njegovega stvarnika je v pripovedi o usodi uradnika Jevgenija predstavljena z vidika posameznika, ki ga bolj kot družbeni položaj opredeljujejo njegove zasebne, intimne želje. Prav ob liku, ki zaradi nizkega družbenega položaja kot osnovni ideal izpostavi zasebno, je izpostavljen drug pogled na mesto, v katerem se Peterburg izriše kot prostor, ki človeku brez »javnega« položaja tragično onemogoča tudi intimno srečo. 3. Peterburg kot poseben prostor dogajanja igra enako pomembno vlogo tudi v »peterburški povesti« Leto tisoč devetsto trinajst. Tudi v delu Ahmatove Peterburg na poseben način določa usodo likov, kar mesto kot prostor dogajanja izpostavlja kot enega osrednjih elementov dela. Hkrati se v pesnitvi Ahmatove v temi človekove usode v »strašnem« 20. stoletju odrazi tudi Puškinova tema »malega človeka«, ki na različne načine zaznamuje večino raške literature 19. stoletja. Ob tem socialni položaj, ki je ključno opredeljeval tragično usodo lika v literaturi 19. stoletja, stopa v ozadje - umika se vprašanju o usodi človeka kot vrednote v novem stoletju vojn in revolucij. Teme Peterburga, njegove zgodovine in usode človeka so v Letu tisoč devetsto trinajst predstavljene z motivi, ki imajo svoje korenine prav v delih Puškina in ostalih avtorjev »peterburških povesti«. Žirmunski kot enega ključnih elementov te tradicije v delu Ahmatove izpostavlja t. i. »peterburško Hoffmaniado« (ras. peterburgskaja Gofmaniada) - preplet mnogoznačne fantastike z vsakdanjim življenjem. 16 Če je pri Puškinu fantastična oživitev spomenika še motivirana z blaznostjo lika, fantastično v pesnitvi Ahmatove nima več zunanje, objektivne motivacije. Tu se fantastično poraja na meji med zavestjo avtorice in zunanjim, objektivnim svetom, med spomini in sodobnostjo. 15 Puškin se je s problemom avtonomije zasebne sfere veliko ukvarjal v letih po poroki. Ju. M. Lotman v Puškinovi biografiji problem vmešavanja državne oblasti v pisateljevo zasebno družinsko življenje predstavlja s Puškinovo korespondenco 1833-1834. V pismih ženi se v tem času kot očiten izziv oblasti (Puškin se je zavedal, da vso njegovo zasebno korespondenco natančno nadzorujejo) pojavlja vprašanje »nedotakljivosti družine« (Lotman 1995: 157). 16 Žirmunski k tej tradiciji poleg Puškinovega Bronastega jezdeca prišteva peterburške povesti Gogolja, Dvojnika Dostojevskega in Peterburg A. Belega (Žirmunski 1973: 173). 272 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september Avtoričin polnočni privid na novoletni večer v začetku štiridesetih let predstavlja okvir celotne »peterburške povesti«. 17 V nočnem videnju avtorico v njeni sobi najprej obiščejo sence mrtvih prijateljev v maskah. Začne se ples v maskah, na katerem se ob koncu pojavita tudi junak, konjeniški praporščak in pesnik (Ivanuška, Pierrot) ter junakinja (Ona, Kolombina, Dona Ana). V nadaljevanju se dogajanje preseli v spalnico junakinje, portret junakinje na steni spalnice oživi in junakinja zapusti svoj portret. Sledi tretje poglavje s podobo Peterburga v letu 1913 in finalni razplet ljubezenskega trikotnika - samomor junaka na pragu domovanja ljubljene. 18 Že fabula o samomoru - še eni tragični peterburški usodi - veže delo na tradicijo Puškina, hkrati pa se v Letu tisoč devetsto trinajst niz povezav z literarno tradicijo vzpostavlja na ravni motivov in tem. Uvodni prizor obiska mrtvih in plesa v maskah se prek motivov veže na tradicijo ruske romantike. Ob baladnih motivih Žukovskega, s katerimi delo Ahmatove povezuje Žirmunski (Žirmunski 1973: 144-145), najdemo motiv plesa mrtvih v pesmi Ples (rus. Bal, 1825) A. Odojevskega, motiv mask v Maškaradi (rus: Maškarad, 1836) Lermontova itd. Hkrati isti niz motivov »polnočno Hoffmaniado« povezuje tudi z rusko literaturo »srebrnega stoletja« 19 . Motiv mask je značilen za poezijo Bloka (cikel Snežna Maska - ms. Snežnaja Maska, 1907) in prozo Belega (roman Maske - ras. Maski, 1932), v različici, ki ima svoje korenine v italijanski commedia del arte (Pierrot - Kolombina - Harlekin), pa gaje mogoče najti v Blokovi drami Sejemski oderček (rus. Balagančik, 1906). Prav tako v poeziji simbolizma srečamo tudi motiv plesa mrtvih (npr. v Blokovem ciklu Plesi smrti - ras. Pljaski smerti, 1912). Motiv mask ima v Letu tisoč devetsto trinajst posebno funkcijo. Prek mask se v delu Ahmatove oblikuje specifičen odnos med literarnim in dejanskim, med retrospektivno upodobitvijo (»Iz goda sorokovogo / kak s bašni, na vse gljažu.« - III: 170) in življenjem v literamo-kultumih krogih Peterburga na začetku stoletja. Ahmatova z aktualizacijo teh motivov obnavlja izrazna sredstva poezije »srebrnega stoletja« na način, ki poudarja njihovo obremenjenost s preteklimi literarnimi pomeni (epigrafi, citati in skriti citati, aluzije), hkrati pa s temi sredstvi upodablja dejansko življenjsko situacijo iz leta 1913. 17 Žirmunski povezuje avtoričino polnočno videnje z romantično tradicijo baladnih motivov prerokovanja (rus. gadanije) in strašnih, preroških sanj (rus. strašnyj, veščij son), na katere opozarjata epigrafa iz Svetlane Žukovskega in Jevgenija Onjegina (Žirmunski 1973: 144—145). Na baladni izvor motiva nočnega obiska mrtvecev kaže tudi avtocitat Ahmatove iz Novoletne balade (rus. Novogodnjaja ballada, 1925), hkrati pa se sanje kot tradicionalna baladna motivacija nočnega privida (»Splju - mne snitsja molodost’ naša /.../« - III: 168) v Letu tisoč devetsto trinajst prek prikritega avtocitata (»/.../ I sigary sinij dimok.« - III: 174) iz pesmi Bede (rus. Najavu, 1946) prepletajo z budnostjo kot nasprotnim stanjem zavesti. 18 »On-na tvoj porog. /Poperek.« (III: 188). Prim. pri Puškinu: »U poroga/Našli bezumca moego, /.../« (III: 300). 19 Uveljavljeno poimenovanje za obdobje v ruski kulturi, ki ga okvirno zamejujeta letnici 1890-1917, t.j. za obdobje literarno-umetniške in religiozno-filozofske renesanse na prelomu stoletja. Dve osrednji literarni smeri tega obdobja, simbolizem in akmeizem, sta se za primat v ruski poeziji v krogu množice drugih literarnih šol in krožkov borili prav v letih 1912-1913 (prim. Etkind 1995: 460-462). Blaž Podlesnik, Bronasti jezdec Puškina in Leto tisoč devetsto trinajst... 273 Mrtvi sodobniki iz leta 1913 se avtorici prikažejo v maskah literarnih junakov (Vladar Teme in Faust, Don Juan, Dapertutto iz Hoffmannovih Prigod na predvečer Novega leta , Glahn iz Hamsunovega romana Pan, Janez Krstnik in Dorian Gray - junaka Wildovih del itd.), hkrati pa opombe k pesnitvi opozarjajo bralca, da gre za maske, pod katerimi so v literarno-kulturnem okolju ruskega »srebrnega stoletja« nastopali konkretni ljudje. 20 Podobna kontaminacija literarnih reminiscenc z namigi na realne prototipe je prisotna tudi v upodobitvi ljubezenskega trikotnika, ki se konča s samomorom. Mladi pesnik in vojaški častnik Vsevolod Knjazev (1891-1913), ki si je vzel življenje zaradi nesrečne ljubezni do igralke Olge Glebove-Sudejkine, je v Letu tisoč devetsto trinajst najprej predstavljen »brez maske«: A za nej v šineli i v kaske Ty, vošedšij sjuda bez maski, Ty, Ivanuška drevnej skazki, Čto tebja segodnja tomit? (III: 179) Neposrednost in razkritost, ki ga ločita od leporečja in lažnosti ostalih gostov novoletnega plesa (»Ja zabyla vaši uroki, / Krasnobai i lžeproroki! - / No menja ne zabyli vy.« - III: 174), prek povezave z naivnim junakom ljudske pravljice izpostavljata tudi naivnost in nemoč lika. Podobno junaka opredeljuje tudi maska Pierrota, pod katero se pojavi v drugem poglavju. Ta maska posreduje naivnost in nemoč lika prek široke literarne aluzije. Kovalenko v komentarjih k pesnitvi opozarja, da gre v prvi vrsti za aluzijo na poezijo samega Knjazeva, ki se je s to masko commedia del arte večkrat identificiral v svoji liriki (gl. Kovalenko 1995: 543), kar podobo Knjazeva v pesnitvi veže na literamo-kultumo življenje dobe. Tri maske junakinje - Zmeda-Psiha (rus. Putanica-Psiheja), kozlonoga (rus. kozlonogaja), Kolombina - imajo prav tako osnovo v literarno-gledališkem življenju dobe. Gre namreč za vloge, ki jih je Olga Glebova-Sudejkina (1885-1945) odigrala v različnih predstavah v peterburških eksperimentalnih gledališčih. 21 Bolj kot na same predstave ali njihove literarne predloge se omenjene maske junakinje pesnitve vežejo na splošno literamo-gledališko življenje dobe in vlogo Sudejkine v njem. 22 20 Maska doktorja Dapertutta je v opombi razkrita kot psevdonim gledališkega režiserja Vsevoloda Mejerholda. Mejerhold, ki je bil v tem času že uveljavljen režiser peterburških Državnih imperatorskih gledališč, je pod tem psevdonimom izdajal revijo Ljubezen do treh pomaranč (rus: Ljubov’ k trem apel’sinam ) in sodeloval z ostalimi, predvsem eksperimentalnimi gledališči (gl. Kovalenko 1995: 626-627). Bolj prikriti so realni prototipi drugih mask. V Vladarju Teme (rus. Vladyka Mraka) so tako lahko sodobniki prepoznali pesnika in skladatelja M. A. Kuzmina le na osnovi obrobnega pripisa Ahmatove k enemu od izvodov pesnitve (gl. Kovalenko 1995: 525). 21 V baletu-pantomimi Kozlonoge (rus. Kozlonogie) na glasbo I. A. Saca (1913), v vodvilih Zmeda ali leto 1840 (rus. Putanica, ili 1840 god) in Psiha (rus. Psiša) J. Beljajeva (1912-1913) in v pantomimno-baletnih miniaturah po motivih commedia del arte, ki so se po uspehu Mejerholdove postavitve Blokovega Sejemskega oderčka (1907) uveljavile v kabaretno-gledaliških večerih (gl. Kovalenko 1995: 524, 563-537, 578). 22 Prim. dnevniški zapis Ahmatove (7.- 8. 7. 1958): »Včera mne prinesli p’esu [Putanica - op. B. P.], porazivšuju menja svoim ubožestvom. V čisle istočnikov poemy prošu ee ne čislit’...[...] Ja daže, 274 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september Če sta realna prototipa junaka (prvo posvetilo k pesnitvi v redakcijah II in III, epigraf k četrtemu poglavju) in junakinje (drugo posvetilo k pesnitvi) jasno nakazana, je realni prototip tretjega v tem ljubezenskem trikotniku bolj zabrisan. Nejasna je celo maska, v katerih se pojavlja v pesnitvi (»Gavriil ib Mefistofel’ / Tvoj, krasavica paladin? /.../ Demon sam s ulybkoj Tamary, /.../« - III: 182). Medbesedilne vezi v upodobitvi usmerjajo bralca na poezijo Aleksandra Bloka: Eto on v perepolnenom zale Slal tu černuju rozu v bokale, Ili vse eto bylo snom? S mertvym serdcem i mertvym vzorom On li vstretilsja s Komandorom, V tot probravšis’ prokljatyj dom? (III: 182) Preučevalci pesnitve tako v prvih treh verzih odkrivajo reminiscenco iz Blokove pemi V restavraciji (rus. V restorane, 1910), v preostalih pa aluzijo na njegovo pesem Koraki Komandora (rus. Šagi Komandora, 1910-1912). Z Blokovimi Koraki Komandora Ahmatova povezuje tudi verz: »Krik petušij nam toTko snitsja, /.../« (III: 176), 23 hkrati pa na to delo Bloka v pesnitvi opozarja tudi ena od mask junakinje: »Odnim kažetsja, čto eto Kolombina, drugim - Donna Anna (iz Sagov Komandora).« (III: 180). 24 Maske v Letu tisoč devetsto trinajst tako hkrati poudarjajo zlaganost in golo estetsko igro kot ključne lastnosti literarno-kulturnega življenja v letih pred revolucijo (prav v tej funkciji, v funkciji degradacije globljega simbolnega pomena je motiv v Sejemskem oderčku in Snežni Maski uporabil Blok), obenem pa z navezavo upodobitev na konkretne sodobnike poudarjajo pomen teh vlog v dejanski kulturnozgodovinski situaciji Peterburga na pragu prve svetovne vojne. Vse, kar je v Letu tisoč devetsto trinajst predstavljeno kot literarno (fantastično, teatralno), se hkrati razkriva kot dejanska, neposredna podoba kulturnega okolja, v katerem se meje med literamo-teatralnim in dejanskim življenjem brišejo. V teh okvirih je potrebno obravnavati tudi niz drugih motivov »polnočne Hoffmaniade«, ki so vezani na tradicijo ruske literature. Večina motivov v Letu tisoč devetsto trinajst namreč poleg tega, da upodablja neko dogajanje, usmerja tudi bralčevo pozornost na različna dela literarne tradicije. V senci junaka - samomorilca, ki se avtorici prikaže med pečjo in omaro (»Smerti net - eto vsem izvestno /.../ Sutki 1’ mesjaca molodogo, / Ili vpravdu tam kto-to snova / meždu pečkoj i škafom stoit?« - III: 177), bralec lahko razbere aluzijo na prizor da prostit mne Gospod’, putala ee s drugoj p’esoj togo že avtora Psiša, kotoruju ja tože ne čitala. Otsjuda stih: Ty li Putanica-Psiheja...« (nav. po Kovalenko 1995: 580). Glede na to, da Ahmatova vsaj natančno vodvilov ni poznala, je mogoče sklepati, da gre za masko, ki je nastala na osnovi slovesa talentirane plesalke, ki gaje Sudejkina uživala v literarno-gledaliških krogih. 23 Odlomek iz pisma, ki govori o verzu, delno navaja Kovalenko (1995: 586). 24 Zirmunski podobi Bloka v Pesnitvi brez junaka pripisuje dvojno vlogo. Ob sižejski vlogi (vlogi Harlekina v trikotniku Pierrot - Kolombina - Harlekin) naj bi Blok v pesnitvi nastopal tudi kot človek-epoha, kot pesnik, ki je s svojim ustvarjanjem ključno opredelil umetniško atmosfero dobe. Od tod v pesnitvi mnoštvo medbesedilnih vezi z njegovo poezijo. (Žirmunski 1973: 161-163). Blaž Podlesnik, Bronasti jezdec Puškina in Leto tisoč devetsto trinajst... 275 samomora Kirilova v romanu Dostojevskega Besi (rus. Besy, 1872), 25 motiv oživelega portreta junakinje obnavlja tradicijo peterburške fantastike Gogolja (.Portret - rus. Portret, 1834 in 1842), prek aluzij na Blokova dela pa v pesnitev vstopajo tudi medbesedilne vezi z deli Lermontova (Demon, 1829-1838) in Puškina ( Kamniti gost - rus. Kamennyj gost’, 1830). 26 Poudarjena literarnost teh motivov je povezana s samo temo Leta tisoč devetsto trinajst. Način upodobitve se podreja temi in v polnočnem prividu štiridesetih let je kulturno okolje Peterburga predstavljeno skozi prizmo literamo-gledališkega pogleda na svet, ki je to okolje ključno določal. 27 Temu načelu upodobitve se v Letu tisoč devetsto trinajst podreja tudi podoba mesta Peterburg. Prostor dogajanja - Peterburg literarno-gledaliških gledaliških krogov - v pesnitvi ni zgolj mesto kot dejanski, fizični prostor; ključno kompo¬ nento tega prostora predstavlja tudi njegova kulturna avtorefleksija. V pesnitvi je ta obremenjenost prostora s predhodnimi kulturnimi pomeni predstavljena v prepletu konkretnih realij mesta z njihovi preteklimi literarnimi in gledališkimi upodo¬ bitvami. Najizraziteje se ta preplet kaže v tretjem poglavju, ki je skoraj v celoti posvečeno upodobitvi Peterburga v letu 1913. Na literarne aluzije v tej upodobitvi mesta opozarja sama Ahmatova v Prozi o pesnitvi, kjer v enem od odlomkov povezuje posamezne podobe svojega dela z deli svojih predhodnikov in sodobnikov. Poleg Puškina, ki ga s pesnitvijo veže že podnaslov, je na njenem seznamu mogoče najti tudi Gogolja, Dostojevskega in Bloka - avtorje, dela katerih predstavljajo ključni del literarnih upodobitev Peterburga. Verzu, ki ga Ahmatova poveže z Gogoljem (»I valilis’ s mostov karety, /.../« - ITI: 185), 28 sledi v upodobitvi niz bolj ali manj jasno izraženih literarnih remi¬ niscenc. Za nas so seveda najbolj zanimive tiste, ki podobo Peterburga vežejo na 25 Ahmatova v svojih zapisih opozarja, da medbesedilna vez s prizorom samomora Kirilova v Besih ni bila oblikovana zavestno: »I kto poverit, čto ja napisala eto, ne vspomniv Besov.« (nav. po Kovalenko 1995: 587), vendar Bese v Prozi o pesnitvi (rus. Proza o poeme. Pro domo mea, 1960-1962) kljub temu omenja v seznamu literarnih del, povezanih s pesnitvijo (III: 250). 26 Puškinov motiv kamnitega kipa (kip Komandora, ki oživi, da bi se maščeval Don Juanu, ljubimcu svoje žene Done Ane) je ob vprašanju odnosa med Bronastim jezdecem in Letom tisoč devetsto trinajst zanimiv tudi kot varianta drugega oživelega spomenika - Bronastega jezdeca. Blok je Puškinov motiv v Korakih Komandora premestil v okolje Peterburga (»Za nočnym oknom - tuman /.../V snežnoi male poet rožok /.../ Nastež’ dver’. Iz nepomemoj stuži ./.../«-Blok 1997, III: 50-51; podčrtal B. P.) in ga s tem še bolj približal motivu Bronastega jezdeca, ki se v Letu tisoč devetsto trinajst pojavi v upodobitvi Peterburga. 27 Zanimivo prekrivanje ocen takratnega kulturnega okolja razkrije primerjava enega od prizorišč dogajanja v pesnitvi z zapisom Bunina iz leta 1913. V Letu tisoč devetsto trinajst je kot eno od možnih mest, na katerem se pojavi junakinja, omenjena gora Brocken (»I v to že vremja v glubine zaly, sceny, ada ili na veršine getevskogo Brokena pojavljaetsja Ona-že [...]« — III: 178), na kateri se po izročilu na Valpurgino noč zbirajo čarovnice. Bunin kot Valpurgino noč opredeli literarno življenje Peterburga v letih 1905-1913: »My perežili i dekadans, i simvolizm, i pornografiju, i bogoborčestvo, i mifotvorčestvo, i kakoj-to mističeskij anarhizm, i Dionisa, i Apollona i prol'ety v večnost’ , i sadizm, i prijatie mira, i neprijatie mira, i adamizm, i akmeizm... Eto li ne VaPpurgieva noč’!« (nav. po Edkind 1995: 460). 2i »Gogol’ - karety valilis’ s mostov (ne v reku, konečno, a prosto pjatjatsja obratno s krutyh mostikov).« (III: 250). 276 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september puškinsko plast »peterburškega teksta«. Ob navezavi na ostala Puškinova dela (Jevgenij Onjegin, 1823-30 - epigraf k prvemu poglavju, Pikova dama - privid mrtveca, ki zaključuje prvo poglavje) v tretjem poglavju Leta tisoč devetsto trinajst stopa v ospredje podtekst Bronastega jezdeca. Podoba plavajočega mesta (»I ves traurnyj gorod plyl / Po nevedomomu naznačeniju, / Po Neve ili protiv tečen’ja, - / Tol’ko proč’ ot svoih mogil.« - III: 185) je zgrajena na predelavi motivov, s katerimi Puškin v Bronastem jezdecu predstavlja povodenj. Tok reke Neve, ki se pri Puškinu obrne in poplavi mesto (»Peregraždennaja Neva / Obratno šla, gnevna, burliva, /.../ Na gorod kinulas’.« - III: 290), in krste, kijih voda dvigne s pokopališča (»Groba s razmytogo kladbišča / plyvut po ulicam!« - III: 291), se v upodobitvi Ahmatove prepletejo v podobo mesta, ki brez pravih temeljev plava v neznano. 29 Ahmatova eno ključnih komponent »peterburškega teksta« - mit o Peterburgu kot mestu brez pravih temeljev, mestu prividu - tako aktualizira z elementi tekstov, ki v ruski literaturi ta mit soustvarjajo. Pri tem se avtorica ne omeji le na Puškina in Gogolja. Ob prekletstvu carice Avdotje, prve žene Petra I, ki naj bi mesto preklela ob njegovem nastanku, in Peterburgu 90-ih let, kot ga je v svojih romanih videl Dostojevski (»I caricej Avdot’ej zakljatyj, / Dostoevskij i besnovatyj, gorod v svoj uhodil tuman, /.../« - III: 185), 30 podobo predvojnega Peterburga soustvarjajo tudi dela sodobnikov: Blokovi motivi snežnega meteža (cikel Snežna Maska, Dvanajst - rus. Dvenadcat’ , 1918 ) in vetra, ki trga objavo/plakat (začetni del pesnitve Dvanajst), se dopolnjujejo s Peterburgom Osipa Mandelštama (epigraf k tretjemu poglavju pesnitve in motiv črno-rumene carske zastave v drugem poglavju), 31 hkrati pa Ahmatova celo svoj pogled na mesto posreduje s pomočjo avtocitata. Prvi epigraf k tretjemu poglavju, ki je v tekstu aktualiziran s podobo lune nad »srebrnim stoletjem« (»Na Galemoj čemela arka, / V letnem tonko pela fljugarka, / I serebrjanyj mesjac jarko / Nad serebrjanym vekom styl.« - III: 185), opozarja na dejstvo, da gre za pogled, ki ni neposreden, temveč prelomljen v že zapisanem tekstu. Omenjeni primeri predstavljajo le drobec vseh literarnih reminiscenc v pesnitvi. Večina preostalih je jasno nakazana v komentarjih k pesnitvi (Kovalenko 1998: 506-651) in njihovo nadaljnje naštevanje ne bi imelo pravega smisla. Že iz navedenih primerov iz tretjega poglavja je mogoče razbrati, na kakšen način se v Letu tisoč devetsto trinajst tke podoba Peterburga. Prostor dogajanja je 29 S. A. Kovalenko v komentarjih k pesnitvam Ahmatove opozarja na še nekatere druge motive Bronastega jezdeca v pesnitvi. Med najbolj prepoznavnimi je seveda motiv oživelega spomenika (Kovalenko 1998: 611), ki predstavlja enega ključnih motivov peterburškega teksta v ruskem modernizmu (npr. v Peterburgu A. Belega). 3° v verzu »Dostojevskij i besnovatyj« se skriva še ena aluzija na Bese, ki niso tipični »peterburški« roman Dostojevskega. Z Besi Ahmatova v Prozi o pesnitvi povezuje tudi verz »Smerti net - eto vsem izvestno /.../« (III: 250) in s tem opozarja na povezavo z idejnimi osnovami romana. Vključitev tega romana v podobo Peterburga kaže na to, da Ahmatova Peterburga ne obravnava zgolj kot realni, temveč tudi kot duhovni prostor ruske inteligence. 31 Vlogo črne in rumene barve v poeziji Osipa Mandelštama in njuno simbolno vrednost v okviru židovske kulture in carskega Peterburga obravnava Kiril Taranovski (Taranovski 1982: 99-128). Blaž Podlesnik, Bronasti jezdec Puškina in Leto tisoč devetsto trinajst ... 277 predstavljen kot mesto, ki ga hkrati opredeljujeta njegova materialna in znakovna (predvsem literarna) razsežnost. Ahmatova ključne elemente »peterburškega teksta« povezuje v sintetično podobo Peterburga na koncu nekega kulturnega obdobja, v katerem seje kulturna refleksija življenja zlila s samim življenjem. V tem okolju usoda mladega samomorilca - pesnika predstavlja le prvi znak njegovega neizbežnega konca. 4. Tematske in motivne povezave Leta tisoč devetsto trinajst z Bronastim jezdecem so seveda le eden od nivojev, na katerem je mogoče primerjati obravnavani besedili. Obe deli sta motivno-tematsko povezani s Peterburgom in osrednjimi vprašanji peterburške kulture, kar ju uvršča med ključna dela »peterburškega teksta v ruski literaturi«, 32 hkrati pa ju hkrati druži še ena skupna lastnost - izvirnost verzne pripovedi. Obe »peterburški povesti« namreč - ob vseh medsebojnih razlikah - uveljavljata v literarnih obdobjih, v katerih sta nastali, nov in izviren način verzne pripovedi. Osnovne razlike med Letom tisoč devetsto trinajst in Bronastim jezdecem se na ravni pripovedi razkrivajo predvsem v primerjavah načina upodobitve dejanskega dogajanja (odnos fabula - siže) 33 in odnosa med pripovedovalcem in literarnim likom. Z vidika upodobitve dogajanja predstavlja Puškinova »peterburška povest« sižejsko delo. Linearni siže, ki ga tvori niz ključnih dogodkov (Jevgenijevo sanjarjenje o družinski sreči - povodenj in strah za ljubljeno - spoznanje svoje izgube in blaznost - grožnja spomeniku in fantastični privid - smrt), se v omejitvi pripovedi le na izsek iz junakovega življenja in v diskretnosti same pripovedi (predstavljeni so le ključni dogodki, med katerimi je izpuščeno vmesno dogajanje) približuje novelističnim sižejem avtorjevih »južnih pesnitev«, 34 ki v času nastanka Bronastega jezdeca predstavljajo obrazec romantične verzne pripovedi. Puškin v Bronastem jezdecu novelistični tip sižeja poveže z novo tematiko, z drugačnim junakom in novimi slogovnimi rešitvami. Socialni položaj junaka v 32 Toporov, ki v svojem članku govori o genezi in mojstrih peterburškega teksta, pripisuje Puškinovi povesti vlogo temeljnega dela, na katerem in v odnosu do katerega se v nadaljnjem razvoju ruske literature razvija peterburški tekst. Položaj Pesnitve brez junaka predstavlja v okviru razvoja peterburškega teksta drug mejnik: po mnenju Toporova gre namreč za delo, ki določeno obdobje v razvoju peterburškega teksta zaključuje (Toporov 1995: 275-277). 33 Razlikovanje med fabulo kot zunajliterarnim gradivom (dejanskim nizom dogodkov) in sižejem (rus. sjužet) kot besedilno, literarno konstrukcijo, ki to dogajanje posreduje, ima svoje korenine v teoretskih izhodiščih ruskih formalistov (gl. Skaza 1984: 480). Kljub temu da tudi v ruski literarnovedni tradiciji to terminološko razlikovanje nikoli ni bilo dosledno (pojma sta pogosto rabljena sinonimno), se pojem siže tudi pri teoretikih Tarujsko-moskovske semiotske šole uveljavi za poimenovanje znakovne oziroma besedilne razsežnosti dogajanja. J. M. Lotman npr. opredeljuje siže kot sredstvo osmišljanja življenja s pomočjo pripovednih umetniških oblik, ki elemente nediskretnega toka dogodkov zunajbesedilne dejanskosti iz nje izločijo, osmislijo in med seboj povežejo v urejen niz z določenim smislom (Lotman 1999: 238). 34 Pesnitve, ki jih je Puškin ustvaril v času pregnanstva na Krimu: Kavkaški ujetnik (rus. Kavkazskij plennik , 1820-1821), Brata razbojnika (rus. Brat ja razbojniky, 1821-1822), Bahčisarajska fontana (rus. Bahčisarajskij fontan, 1821-1823) in Cigani (rus. Cygany, 1824), ki jih je dokončal že v Mihajlovskem. V. M. Žirmunski novelističnost sižeja in diskretnost (rus. otryvočnost’) kompozicije omenja kot osnovne značilnosti Puškinovih »južnih pesnitev« (Žirmunski 1970: 34-44). 278 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september Bronastem jezdecu izključuje tipični položaj junaka romantične pesnitve (junak kot alter ego avtorja), kar povečuje distanco med pripovedovalcem in literarnim likom. Ta relativna samostojnost lika se v Bronastem jezdecu odrazi v lastni vrednostni perspektivi lika (ideal družinske sreče) - v prisotnosti »tuje besede« (rus. čužaja reč’), ki je sicer vrednotena s strani pripovedovalca (»I razmečtalsja, kak poet: /.../ Tak on mečtal.« - III: 289), vendar se kljub temu ohranja kot tragično neuresničljiva, a relevantna perspektiva. Sama pripoved, predstavljena v osrednjem delu, se v Bronastem jezdecu opomenja v odnosu do uvodnega panegirika Peterburgu. Kompozicija, v kateri implicitni avtor nastopa hkrati kot lirski subjekt v uvodnem (»Ljublju tebja, Petra tvoren’e, /.../« - III: 286) in pripovedovalec v osrednjem, pripovednem delu, izpostavlja dve avtorski poziciji, od katerih je prva deklarativno apologetska, v drugi pa je upodobljen zgolj tragični dogodek, ob katerem je Peterburg predstavljen tudi z druge perspektive. 35 Slogovna raznolikost obeh delov Bronastega jezdeca to opozicijo še stopnjuje. Medtem ko je uvodni del s prevladujočim visokim besediščem in verzom kot zaključeno sintaktično enoto slogovno relativno enoten, 36 se že v zadnjih verzih uvoda, v katerih se z nagovorom bralca začne pripoved, ta relativna slogovna enotnost poruši. 37 Panfilovič v tej slogovni raznolikosti vidi tematizacijo forme in opozarja na pogoste verzne prenose, ki kažejo na poskus približati verzno pripoved prozi, hkrati pa poudarja »poetizacijo« tistih delov pripovedi, ki govorijo o poplavi in njenih posledicah in na dokumentarnost katerih Puškin opozarja v predgovoru. 38 Raznolike slogovne prvine v pripovedi povezuje tudi z različnimi tematskimi sklopi, elementi »visokega sloga« prevladujejo v povezavi s tematiko mesta in Bronastega jezdeca, medtem ko naj bi v odlomkih, posvečenih Jevgeniju, prevladovali elementi pogovornega, na prozo orientiranega sloga (Baskakova 2000: 362-363). Čeprav v pesnitvi ta povezava posameznih slogovnih prvin z različnimi tematskimi sklopi nedvomno obstaja, je potrebno ob njej opozoriti, da se tudi slog upodobitve Jevgenija v trenutku »upora« bronastemu maliku odmika 35 Na tak odnos med uvodom in osrednjim delom Bronastega jezdeca kažeta pripovedovalcev dvom (»Kuda ty skačeš 1 , gordyj kon’, I gde opustiš* ty kopyta?« - III: 297), ki zamenja deklarativno apologijo uvoda, in zanimiv odnos elementov klasicistične slavnostne ode (rus. oda na slučaj) v delu. Verzi v uvodu, posvečeni paradi ob vojaški zmagi in rojstvu prestolonaslednika, obnavljajo to klasicistično tradicijo, medtem ko žanr v osrednjem delu povesti dobi drugačno vlogo. Delo pesnika epigona, grofa Hvostova, ki se je z verzi odzval na Peterburško povodenj. Puškin predstavi ironično: »Graf Hvostov, / Poet ljubimyj nebesami, už pel bessmertnymi stihami / Nesčasfe nevskih beregov.« (III: 295). 36 Večina raziskovalcev v uvodu sicer po vzoru Pumpjanskega odkriva dva slogovna sloja, sloj ode (podoba Petra I) in onjeginski sloj, v katerem naj bi bil predstavljen odnos lirskega subjekta do sodobnega Peterburga (gl. Stennik 1995: 299; Baskakova 2000: 362-363), vendar je slog uvoda v primerjavi z raznolikostjo same pripovedi neprimerno bolj enoten. 37 »Byla užasnaja pora, / Ob nej svežo vospominan’e .../ Ob nej druz’ja moi, dja vas / Načnu svoe povestvovan'e. Pečalen budet moj rasskaz.« (III: 287). 38 »Poetizacijo« materiala iz suhoparne proze Berha vidi Panfilovič v poudarjeni metaforičnosti teh delov pripovedi (Baskakova 2000: 362). Blaž Podlesnik, Bronasti jezdec Puškina in Leto tisoč devetsto trinajst... 279 od prozaičnega, nizkega sloga. V tem delu pesnitve dobi upodobitev Jevgenija slogovne poteze, značilne za upodobitev spomenika: Stesnilas’ grud’ ego. Čelo K rešetke hladnoj prileglo, Glaza podemulis’ tumanom . Po sedcu plamen’ probežal, Vskipela krov’. On mračen stal Pred gordelivim istukanom [...] (III: 297, podčrtal B.P.f Ob tem se prav v tem delu pripovedi perspektiva pripovedovalca najbolj približa perspektivi lika. Ob »strašni misli«, ki prešine Jevgenija, je podoba spomenika v govoru pripovedovalca posredovana z gledišča Jevgenija. Razlago za takšno slogovno pestrost pripovedi v Bronastem jezdecu ponuja B. Ejhenbaum v svoji razpravi o Puškinovem postopnem prehodu k prozi. Že od Jevgenija Onjegina naj bi Puškin v verzno pripoved vnašal elemente proze s posebnim poudarkom na prozni, pogovorni intonaciji in na ta način poskušal premostiti razkorak med verzno in prozno pripovedjo. V tem procesu verz v odnosu do proze postopno izgublja vlogo specifične oblike izraza, kar hkrati izzove poskus obnoviti arhaične forme ode (Ejhenbaum 1986: 32). Tako se posebnosti pripovedi v Bronastem jezdecu razkrijejo kot preplet elementov poezije in proze. Na podlagi tradicije romantične pesnitve se v novelistični siže vpletajo nove tematske in slogovne prvine, ki v delu izpostavljajo vsakdanje, »nizko« oziroma prozaično v prepletu z visokimi, ki je bilo v romantični tradiciji povezano z verznimi žanri. Pripovedni slog, ki se približuje proznemu in ki gaje Puškin pred Bronastim jezdecem povezoval s komičnim ( GrofNulin - rus. GrafNulin, 1825; Domek v Kolomni - rus. Dornik v Kolomne, 1830), se v pripovedi poveže z visokimi temami (zgodovina in usoda posameznika) in tragičnim. 5. Literarno ozadje, na katerem je nastala »peterburška povest« Ahmatove, je seveda drugačno. Tradicija ruskega »srebrnega stoletja« z orientacijo na lirsko, izpovedno v poeziji se v Letu tisoč devetsto trinajst odraža tudi v načinu upodobitve dogajanja. V primerjavi z Bronastim jezdecem je za delo Ahmatove značilna t. i. brezsižejskost (rus. bezsjužetnost’). Ne gre za pripoved v običajnem smislu, saj v delu ni pravega pripovedovalca, ki bi posredoval neko zunanje dogajanje. Dogajanje, ki je v delu predstavljeno, se poraja kot niz spominov oziroma prividov v zavesti avtorice. Ti niso povezani v enotno, urejeno pripovedno strukturo (siže), temveč obstajajo kot elementi, drobci celote, ki na ravni motivov bralčevo pozornost usmerjajo v zunajbesedilno dejanskost (namigi na realne prototipe likov) in hkrati v širok spekter drugih literarnih del. Dejansko dogajanje, upodobljeno v delu (fabula), se tako razkriva šele v navezavi na zunajbesedilno vedenje (ljubezen Vsevoloda Knjazeva do Sudejkine in njegov samomor leta 1913), prek katerega se posamezni prizori v delu povežejo v podobo celovitega 39 Prim. v upodobitvi spomenika: »Užasen on v okrestnoj mgle! Kakaja duma na čele!« (III: 297). 280 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september dogajanja. 40 Pri tem dejanskost postaja korelat besedila, na katerega se besedilo nanaša na tak način, da hkrati poudarja svojo literarnost. 41 Ekvivalent pripovedovalca v Letu tisoč devetsto trinajst predstavlja avtorica - celotna »peterburška povest« je pravzaprav njen monolog. Žirmunski ta monolog opredeli kot monolog avtorice, ki je hkrati priča in udeleženka upodobljenega dogajanja, ob tem pa nastopa kot »voditelj« (konferansje), ki v dramatiziranih prizorih vodi dogajanje, predstavlja like in z njimi govori, kot s starimi prijatelji (Žirmunski 1973: 177). Dve perspektivi, kiju omenja Žirmunski, sta časovno diferencirani. Prvo, v kateri avtorica nastopa kot priča in udeleženka dogajanja v letu 1913, dopolnjuje retrospektivni pogled na dogajanje z začetka štiridesetih let (»Iz goda sorokovogo / Kak s bašnji na vse gljažu.« - III: 170). V delu se medsebojno prepletata, hkrati pa sta obe jasno nakazani: »S toj, kakoju byla kogda-to / V ožereFe čemyh agatov / Do doliny Iosifata / Snova vstretifsja ne hoču...« (III: 174). V avtoričinem sočasnem pogledu na dogajanja v 1913 ima posebno vlogo junakinja »peterburške povesti«. Ob vseh maskah, v katerih se v pesnitvi pojavlja, se junakinja namreč v pesnitvi pojavlja tudi kot avtoričin dvojnik: »Čto gljadiš 4 tak smutno i zorko, / Peterburgskaja kukla, akterka 421 /Ty - odin iz moih dvojnikov.« (III: 183). V tem zbližanju odnosa avtorica - junakinja se razkriva ozadje retrospektivnega pogleda na peterburške literarno-gledališke kroge v »zadnjem letu starega stoletja«. 43 Junakinja kot dvojnik avtorice v »peterburško povest« - podobo konca nekega kulturnega obdobja - vnaša tudi avtoričin pogled na lastno usodo in vlogo v kulturnem življenju dobe. Ta odnos na specifičen način obnavlja odnos avtor - lik, značilen za romantično pesnitev. Junakinja predstavlja alter ego avtorice v 10-ih letih 20. stoletju, hkrati pa retrospektivni pogled med njima vzpostavlja distanco. V tem dvojnem pogleduje na eni strani prisotna žalost ob dokončnem uničenju kulturnega okolja, kije mladi Ahmatovi predstavljalo duhovni dom in iz katerega je kot pesnica v bistvu izšla, hkrati pa odnos do vseh kulturnih iskanj peterburških kulturnih krogov na prelomu stoletij opredeljuje rahla ironija. V luči nasilja, ki je močno zaznamovalo vso rusko zgodovino od leta 1914 do 1940, se Ahmatova ob tragičnih občutjih izgube bližnjih sprašuje tudi o pomenu in vrednosti takratnega peterburškega kulturnega življenja. Ironija, ki opredeljuje avtoričin odnos do pesnika - samomorilca in njegove izbranke, izvira prav iz pogleda, ki takratno 40 O odnosu med pesniškim besedilom in zunajbesedilno dejanskostjo v delih Ahmatove in Mandelštama gl. skupinski članek Ruska semantična poetika kot potencialna kulturna paradigma (Levin in dr. 1974: 74-75). 41 Npr. v sklepnem delu Leta tisoč devetsto trinajst: »VSE V PORJADKE: LEŽIT POEMA /1, KAK SVOJSTVENNO EJ, MOLČIT.« (III: 189). ' 42 Bylo: kozlonogaja, kukla, akterka. (Opomba A. Ahmatove k verzu.) 43 »A po naberežnoj legendarnoj / Približaetsja ne kalendarnyj, - / Nastojaščij Dvatcatyj Vek.« (III: 144). Leto 1913 Ahmatova občuti kot predvečer »pravega dvajsetega stoletja« - stoletja, ki se začne s 1. svetovno vojno, nadaljuje v Oktobrsko revolucijo in državljansko vojno 1917-1925 ter kulminira v vse hujšem nasilju, ki doseže vrh v stalinskih čistkah. Blaž Podlesnik, Bronasti jezdec Puškina in Leto tisoč devetsto trinajst... 281 javno življenje (poezija, gledališče) primerja z grobostjo resničnega življenja - usodo, ki je v naslednjih letih doletela Evropo, predvsem pa Ruse in Rusijo. Ob dveh perspektivah, ki ju omenja Žirmunski, se v Letu tisoč devetsto trinajst pojavlja še ena, tretja časovna perspektiva, ki se oblikuje v predelavah in dopolnitvah različnih redakcij pesnitve v letih 1943-1963. V odnosu do avtoričinega monologa je ta tretja perspektiva delno - vsaj formalno - zunanja (tretjeosebni prozni komentarji na začetku poglavij, t.i. »opombe redaktorja« 44 ), delno pa se v lirskih odlomkih v kurzivnem tisku vključuje v sam monolog. 45 Na ta način se v pesnitev postopno vključuje pogled Ahmatove 50-ih in 60-ih let, kar pesnitev vse bolj preoblikuje v poskus sinteze vsega njenega ustvarjanja, hkrati pa se - ob širjenju dela in vse večji časovni distanci do v delu predstavljenih dogodkov - pojavi tudi potreba po komentarju, pojasnjevanju in razlagi. 46 Povojna perspektiva je v veliki meri povezana s situacijo, v kateri se je avtorica znašla v literarnem življenju Sovjetske zveze (brez možnosti tiskanja svojih del praktično do konca 50-ih, začetka 60-ih let). Pesnitev v tej situaciji postane osrednje delo, v katerem poskuša Ahmatova strniti poglede na obdobja v svojem življenju in na svoje ustvarjanje. Ta pogled na preteklo pa v dani situaciji ne oblikuje dejanske ali ustvarjalne biografije (biografije kot niza vzročno-posledično urejenih dogodkov) 47 , kar se na svoj način odrazi tudi v fragmentarnosti pripovedi in brezsižejskosti Leta tisoč devetsto trinajst. Ob tem je »peterbuška povest« Ahmatove le del - sicer osrednji, pripovedni, a kljub temu le del - Pesnitve brez junaka kot celote. Dodatno jo pojasnjuje drugi del triptiha {Cifra), ki predstavlja avtorski komentar »peterburške povesti« in v katerem je kot njen žanrski obrazec ironično nakazana romantična pesnitev začetka stoletja (gl. Žirmunski: 1973: 173), celoto pa zaključuje Epilog, ki v pesnitev vključuje še pogled iz časa druge svetovne vojne in Leningrajske blokade in v katerem je Leningrad predstavljen kot naslednik Peterburga. 48 44 »Opombe redaktorja« so v delu označene drugače kot avtorske opombe. 45 Npr. verzi o »Gostu iz prihodnosti« (rus. Gost’ iz buduščego, III: 174), v katerih v pesnitev vstopa avtoričin odnos do profesorja Oxfordske univerze I. Berlina, s katerim seje Ahmatova srečala 1945 v Peterburgu, in »Zadnji spomin na Carsko selo« (rus. Poslednee vospominanie o Carskom Sele, III: 186), posvečen kritiku N. Nedobrovo (gl. Kovalenko 1998: 601-604 in 591-592). 46 Komentar se delno vključuje v samo pesnitev (predgovor, tretjeosebni prozni komentarji na začetku poglavij, »opombe redaktorja«), delno pa ostaja zunaj nje (npr. Proza o Pesnitvi). 47 L. Ginzburg v razmišljanju o življenju posameznika med pritiski stalinističnega terorja 30-ih let, druge svetovne vojne in povojnih represij in poliluzorno osebno aktivnostjo tako npr. govori o »biografiji po nelastni volji«: »Iz čeredovanija stradatelj’nogo pereživanija nepomernyh istoričeskih davljenij i poluilljuzornoj aktivnosti - polučaetsja li biografija? Už očen’ ne po svoej vole biografija.« (Ginzburg 1988: 230). Podobno Mandelštam že konec 20-ih let v članku Konec romana razpad velike pripovedne forme povezuje z iztrganostjo iz biografije, značilno za človeka 20. stoletja (Mandelštam 1991: II, 269). 48 V epigrafih k Epilogu se razkrivata dve skrajni vrednostni opredelitvi Peterburga, pozitivna in negativna, ki tvorita osrednjo opozicijo »peterburškega teksta« (prim. Toporov 1995: 261) in ki sta implicitno prisotni tudi v Bronastem jezdecu. Epigraf iz Annenskega in prekletstvo carice Avdotje (»Byt’ pustu mestu semu...«) dopolnjujeta avtoričino posvetilo mestu (»Moemy gorody«) in verz (»Ljublju tebja, Petra tvoren’e!«) iz Bronastega jezdeca (III: 199). 282 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september 6. Primerjava »peterburških povesti« Puškina in Ahmatove torej razkriva nekatere skupne lastnosti obeh del, ki segajo prek okvirov »peterburškega teksta«. Ob navezavi obeh del na Peterburg kot specifični kronotop lahko kot skupno lastnost obeh del navedemo tudi odprtost verzne pripovedi za različne slogovne, tematske in žanrske elemente literarne tradicije. Gre za deli, ki se ne podrejata tradicionalnim žanrskim obrazcem, temveč kompleksno vprašanje človekove usode v zgodovinskem procesu podajata z različnih vidikov. Ob vseh razlikah med deloma in prav zaradi njih, l a hko v Letu tisoč devetsto trinajst vidimo nadaljevanje tradicije izvirnih Puškinovih verznih pripovednih del, kot sta Bronasti jezdec in Jevgenij Onjegin. V časopisnem intervjuju, ki ga v svoji knjigi o ustvarjanju Ahmatove navaja Žirmunski, Ahmatova kot ključno lastnost žanra pesnitve označi njeno »nežanrskost« - težnjo, da v razvoju literature vedno išče nove možnosti izraza in nima stalnih žanrskih potez. 49 Ta lastnost v ustvarjanju Puškina ob Jevgeniju Onjeginu odlikuje tudi Bronastega jezdeca. Tako se ob tematskih navezavah na »klasično rusko literaturo« 50 , s pomočjo katerih Ahmatova oblikuje svojo podobo Peterburga na prelomu dveh zgodovinskih obdobij, Leto tisoč devetsto trinajst navezuje na tradicijo Puškina tudi v svoji težnji predstaviti ključna vprašanja v novi umetniški formi - formi, ki ustreza novemu, dvajsetemu stoletju. V skladu z umetniš k imi predstavami »srebrnega stoletja« predstavlja Ahmatovi - za razliko od Puškinovega prepleta proze in poezije, ki nakazuje prehod iz enega umetniškega sistem v drugega - to novo formo predvsem poezija, razumljena v smislu Aristotelove poiesis (prave umetnosti). Če je za poezijo ruskega simbolizma to predvsem lirika, se v ustvarjanju Ahmatove pojavi težnja v pesniškem monologu preseči mejo med izpovednim in pripovednim, med poezijo in prozo. 51 Ob novem razumevanju pomena in vloge posameznika v subjektivizmu 20. stoletja tako Pesnitev brez junaka predstavlja poskus sintetične podobe ideala in dejanskih razmer dobe, s tem pa se navezuje tudi na vidik tradicije ruske pesnitve, ki ni vezan zgolj na pesnitev kot verzni pripovedni žanr. Na nek način gre tudi za poskus v duhu 20. stoletja obnoviti tradicijo vrste del, ki so si za cilj zadale celovito predstavitev svoje dobe (Gogoljeva »pesnitev« Mrtve duše - rus. Mertvye duši, 1842 in »pesnitev« v razumevanju F. M. Dostojevskega). 52 49 Ahmatova kot dela, ki v raški literaturi vedno znova obnavljajo in spreminjajo lastnosti žanra pesnitve, omenja Jevgenija Onjegina Puškina; Mraz, Rdeči Nos (rus. Moroz, Krasnyj Nos) Nekrasova, Dvanajst Bloka in pesnitve Majakovskega (Žirmunski 1973: 174). 50 J. M. Lotman obdobje klasične ruske literature opredeljuje kot obdobje, v katerem ima dominantno vlogo proza. Meje tega obdobja predstavljata na eni strani Puškin in njegov postopni prehod k prozi, na drugi Cehov s poezijo v prozi. Obdobju klasične ruske literature po eksplozivnem momentu (rus. vzryv) v razvoju kulture sledi »srebrno stoletje«, v katerem dobi osrednjo vlogo poezija (Lotman 1992: 79-81). 51 Prim. razmišljanje o vplivu ruskega romana 19. stoletja (psihologizacija poezije, ekvivalent proznega sižeja v liriki) na poezijo Ahmatove (Levin in dr. 1974: 53-55). 52 Gl. članek A. Skaze o rabi pojma »pesnitev« v razumevanju in ustvarjanju F. M. Dostojevskega (Skaza 1993: 159-163). Blaž Podlesnik, Bronasti jezdec Puškina in Leto tisoč devetsto trinajst... 283 Literatura A. A. Ahmatova, 1998: Sobranie sočinenij v šesti tomah. Moskva: Ellis Lak. T. Baskakova, 2000: Mednyj vsadnik - peterburgskij »genij mesta«? Novoe literaturnoe obozrenie XLII (2000). 357-363. B. Ejhenbaum, 1986: Put’ Puškina k proze. B. Ejhenbaum: O proze. O poezii. Leningrad: »Hudožestvennaja literatura«. 29^14. Victor Erlich, 1976: Puškin’s Moral Realism as a Structural Problem. AlexanderPuškin. A Symposium on the 175thAnniversaryofHisBirth. New York: New YorkUniversity Press. 167-177. E. Etkind, 1995: Krizis simvolizma i akmeizm. Ž. Niva, I. Serman, V. Strada, E. Etkind: Istorija russkoj literatury. XX. vek. Serebrjanyj vek. Moskva: Izd. gruppa »Progress« - »Litera«. 460^488. B. M. Gasparov, 1992: Poetičeskij jazyk Puškina kak fakt istorii russkogo literaturnogo jazyka. Wien: Wiener slawistischer Almanach (Sonderband 27). L. Ginzburg, 1988: »I zaodno s pravoporjadkom«. Tynjanovskij sbornik. Tret’i Tynjanovskie čtenija. Riga: »Zinatne«. 218-230. S. A. Kovalenko, 1998: Komentarii. A. A. Ahmatova: Sobranie sočinenij v šesti tomah. Moskva: Ellis Lak. TIII, 465-736. Ju. I. Levin, D. M. Segal, P. D. Timenčik, V. N. Toporov, T. V. Civjan, 1974: Russkaja semantičeskaja poetika kak potenciaPnaja kuPturnaja paradigma. Russian Literature 7/8 (1974). 47-82. D. S. Lihačev, 1958: Čelovek v literature drevnej Rusi. Moskva - Leningrad: IzdatePstvo AN SSSR. Ju. M. Lotman, 1999: Vnutri mysljaščih mirov. Čelovek. Tekst. Semiosfera. Istorija. Moskva: »Jazyki russkoj kul’tury«. -- 1995: Puškin. Sankt-Peterburg: »Iskusstvo-SPB«. — 1992: O russkoj literature klassičeskogo perioda. Vvodnye zamečanija. Trudy po znakovym sistemom XXV (1992). 79-91. O. E. Mandel’štam, 1991: Sobranie sočinenij v četyreh tomah. Moskva: »Terra«. A. S. Puškin, 1960: Sobranie sočinenij v desjati tomah. Moskva: Gosudarstvennoe izdatePstvo hudožestvennoj literatury. Aleksander Skaza, 2000: Dmitrij Sergejevič Lihačov. Slavistična revija XLVIII/1 (2000). 81-87. - 1993: »Poema« v ponimanii i tvorčestve F. M. Dostojevskogo (k postanovke problemy). Dostoevsky and the Twentieth Century. The Ljubljana Papers. Nottingham: Astra Press. — 1984: Komentarji in opombe. Ruski formalisti. Izbor teoretičnih besedil. Ljubljana: Mladinska knjiga. 421^484. Ju. V. Stennik, 1994: Puškin i russkaja literatura XVIII veka. Sankt-Peterburg: »Nauka«. Kiril Taranovski, 1982: Knjiga o Mandeljštamu. Beograd: Prosveta. V. N. Toporov, 1995: Peterburg i »Peterburgskij tekst msskoj literatury«. V. N. Toporov: Mif. Ritual. Simvol. Obraz. Moskva: Izd. gruppa »Progress«. 259-367. V. M. Žirmunskij, 1973: Tvorčestvo Anny Ahmatovoj. Leningrad: IzdatePstvo »Nauka«. — 1970: Bajron i Puškin. Iz istorii romantičeskoj poemy. The Hague-Paris: Mouton. (Ponatis izdaje: V. M. Žirmunskij, 1924: Bajron i Puškin. Iz istorii romantičeskoj poemy. Leningrad: »Academia«.) 284 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september PE3IOME rioa3arojiOBOK nepBoii nacra TpiinTiixa «Ilo3Ma 6e3 repoa» A. AxMaTOBoii («/jeBaTi>coT TpHHa«n;aTBiH rofl. Ilemep6ypzcKCM noeecmb» ) yKa3BiBaeT Ha cb33b stoto npoH3BeaeHHa c «Me/tHBiM Bca/pancoM» nyiiiKHHa h c npoH3BeflemiaMH /tpyrHX aBropoB, BXOAaiHHMH b «IleTep6yprcKHH tckct pyccKoii jniTepaTypBi» (B. H. TonopoB). Hapa,ny c TeMoii rieTep6ypra h HejioBenecKOH cy/tB6Bi b stom coBepmeHHO yHHKajiBHOM pyccKOM ropo/te, aXMaTOBCKIIH «^eBHTBCOT TpifflaflltaTBIH TOfl» CB33aH C «Me,HHBIM BCa/tHHKOM)) H 4>opMoit noBecTBOBaHiia - cthxotbophoh. 06a aaropa b cbohx «rieTep6yprcKHx noBecTax» pa3pa6oTajiH opiirHHajiBHBie miocoGbi xy^oxcecTBeHHoro HsoGpaaceHHa fleiicTBHTejiBHOCTH, noAHepKiiBatontHe CBH3B (jtopManBHoro ypoBHa TeKCTa c ero co/tepacamieM npn o6pa30BaHHH eairaoro xy^oacecTBeHHoro itejioro. B «Me«HOM Bca#Hiace» IIeTep6ypr aBJiaeroa BonnomeHiieM «BejiHKHx ayM» IleTpa I. 3 to h npeKpacHaa CBeTJiaa CTOJiHita Pocchhckoh HMnepHH, o6pa3 KOTopoi! H3o6paxcaeTca bo «BcTyruieHHH», h TeMHBiit, TyMaHHbiii ropo/t, HenoKOJieGiiMOCTB KOToporo yTBepac/taeT «CTparaHaa» Me^Haa cTaTya IleTpa, h rae «6eflHOMy» EBremno He y,gaeTca ocymecTBHTb jiHHHyio MeHTy o ceMeiraoM cnacTBe. IlaHerapHK ropo,ay bo «BcTyiuieHHH» /tonojiHaeTca paccKa30M o noTepax, 6e3yMCTBe h raGejiH EBreHHa, no (jtopMe TaroTeromHM k npo3e. Foey«apcTBeHHaa TeMa «BcTynjieHna», BBiaepacaHHaa b o/piHecKHX TOHax bbicokoh no33HH, no/tBepraeTca nepeocMBicjiemno b npo3ainecKOM paccxa3e o TparanecKOH cyflb6e nepcoHaaca, KOTopBiii xoTa h asjiaeTca «6e/tHBiM» h He3HaHTejn>HBiM /pia oGmecTBa nenoBeKOM, Bce-TaKit oGna^aeT «cbohm cjiobom» (cBoeii tohkoh 3peHita). IIeTep6ypr nepBolt nacTH «IIo3Ma 6e3 repoa» A. AxMaTOBOH - sto IIeTep6ypr JiHTepaTypHBix h TeaTpajiBHbix KpyroB flecaTBix to^ob XX Besa, yBHfleHHBin aBTopoM b hohhom npropaKe copoKOBBix roflOB. CaMa (J)a6yjia «/jeBaTBCOT TpHHaflitaToro ro«a» - caMoy6HitcTBO Monofloro nosTa BceBono/ta KHa3eBa KaK npnMep oHepeflHoit TparinecKon nerepGvprcKOH cy/tB6Bi - npe^cTaaiaeT tojibko (j)OH, Ha KOTopoM aarop c tohkh 3peHna CoGcTBeHHOH >KH3HeHHOH CHTVaitHH BO BTOpOH nOJIOBHHe XX BeKa B03BpamaeTCa K AOpeBOJiK>itHOHHOMy nepno^y «cepe6paHoro BeKa» Kax nacra coGctbchhoh cy«B6Bi. 06pa3 IIeTep6ypra b tt/^eBaTBCOT TpHHa/maTOM ro#y» CKJia«BiBaeTca H3 jnrrepaTypHBix peMHHHCLteHIIHH H3 npOH3Be/teHHH IIymKHHa (b HaCTHOCTH «Me^HOTO BCa^HHKa»), rorojia, flocToeBCKoro h nosTOB «cepe6paHoro BeKa». IlepcoHaacH BBiCTynatoT no# MacKaMH jiHTepaTypHLix h TeaTpaat>HHX repoeB, ho nepe3 Bce sto npo CBeHHBaeT TparriHecKaa #eHCTBHTejiBHOCTB (caMoy6HHCTBO B. KHa3eBa). B OTJiHHHe ot IIyHiKHHa, noBecTBOBaHHe KOToporo OTJiHHaeTca acHBiM ctoaceTOM, #na JiHpHHecKoro HappaTirea AxMaTOBBi xapaKTepHa GeccioaceTHOCTB. B MOHOJiore aBTopa B03HHKai0T OT#e:iBHBie KapmuHbi, CBa3aHHBie JiHpmeoKHMH OTCTyruieHnaMn, e Komopux aBrop CMOTpttT Ha coGBiTHa 1913-ro ro/ta to c tohkh 3pemia copoKOBBix to#ob, to nepe3 npii3My CBoeit iohocth (repoHHa KaK #bohhhk aBTopa). IlaTHflecaTBie h HiecTH#ecaTBie ro#Bi Haxo#aT oTpaaceHHe b nosMe b BH^e npo3aHHecKHX KOMMeHTapneB h Bce hobbix jiHpHHe ckhx BCT aBOK. KaK h IIymKHH c ero noncKaMH hoboh noBecTBOBareiiBHOH (jtopMBi Ha rpaHHne flByx JiHTepaTypHBix CHCTeM - nosTHHecKoii h npo3aiiHecKOH, AxMaroBa HipeT h Haxo^HT HOByio <})opMy CTHXOTBopHoro noBecTBOBaHHa, b KOTopoit comacHO MHpoomymeHHio He^oneKa b XX BeKe, ntaBHaa poJiB OTBo^HTca anprnce. B oTiiHHHe ot riyniKHHa, KOTopBiit npHBHOCHT SJieMeHTBI np03BI B n033HK>, AxMaTOBa CpettCTBaMH CoGcTBeHHO JIHpHKH CTHpaeT rpaHHny Meac/ty no33HeM h npo3oii. UDK 811.163.6’373:769 Jasna Honzak Jahič Filozofska fakulteta v Ljubljani Filozofska fakulteta v Pragi NASTAJANJE SLOVENSKEGA ŠPORTNEGA IZRAZJA Nastajanje in oblikovanje slovenskega športnega izrazja je vezano na spodbudnejše družbene okoliščine v drugi polovici 19. stoletja. Po padcu Bachovega absolutizma so se oblikovale narodne inštitucije in društva, med njimi tudi telovadno društvo Južni sokol (1863), ki je nastal pod vplivom češke narodnoprebudne in narodno vzgojne organizacije, Tyrševega Sokola. Češki zgled je dvojni, formalni (organizacija društva, društvena pravila, zunanji, manifestativni znaki sokolskega gibanja) in vsebinski (telesna vzgoja, pojmovana kot vzgojevalnica naroda in kot aktualna narodnoprebudna naloga posameznikov). V slovenski prostor je sokolsko gibanje prineslo preko izvirnega, Tyrševega, nov pojmovni svet in njegovo izrazje; slednje seje obdržalo do danes. The development of Slovene sports terminology is related to more promising social conditions in the second half of the 19 th c. Following the demise of Bach’s absolutism, national institutions and societies were established, one of them being the Southern Falcon (1863) gymnastics society, which was conceived on the basis of the Czech national revival and educational organization, Tyrš’s Falcon. The Czech model influenced the Slovene gymnastics society in two ways, i.e., in form (organization of the society, its rules, external emblems of the Falcon movement) and in content (gymnastics as a means of educating the nation and as an individual responsibility of national revival). The Falcon movement brought to the Slovene lands through Tyrš’s original program a new conceptual world and its terminology, the latter remaining alive to the present. 1 Slovenci v šestdesetih letih 19. stoletja 1 Šestdeseta leta pomenijo konec Bachovega absolutizma (1852-1859), ponovno oživitev političnega življenja in za avstrijske narode pridobitev nekaj ustavnih pravic. Z oktobrsko diplomo (20. 10. 1860) je bila dana pravica »postave dajati, premenjati in preklicevati /.../s sodelovanjem postavno sklicanih deželnih zborov oziroma državnega zbora« (št. 226. državnega zakona, Pravnik slovenski, 1870, letnik I, št. 1). Poskus oživiti program Zedinjene Slovenije s peticijo »da bi se vse slovenske pokrajine postavile pod najvišjo administrativno poglavarstvo« (Gestrin-Melik 1966: 141) ni uspel. Zato je slovenski politični program v času ustavne dobe osredinil zahtevo po uveljavitvi enakopravne vloge slovenščine v javnem življenju, tj. v šolah vseh stopenj (Ostanek 1964: 405), politično in kulturno življenje pa seje dogajalo predvsem v čitalnicah. Na Slovenskem so od leta 1861, ko je bila v Trstu ustanovljena prva slovenska Slovanska čitalnica, 1 te organizirane združbe nastajale po mestih, trgih in manjših upravnih središčih, na Primorskem in deloma Notranjskem tudi po vaseh. Do leta 'Članek je del disertacije Slovensko strokovno izrazje v 19. stoletju (S poudarkom na čeških vplivih), Ljubljana, Filozofska fakulteta, 1999, mentorica prof. dr. Ada Vidovič Muha. 2 O deležu Čeha I. Lega pri ustanovitvi prve slovenske čitalnice in njenem delovanju prim. J. Honzak Jahič (1996). 286 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september 1869 je bilo na Slovenskem že 57 čitalnic s skupno 4000 člani. 3 Bile so središče družabnega življenja, tam so so prirejale t. i. besede, prireditve z igrami, recitacijami, petjem, koncerti, govori in predavanji, sodelovanje na njih pa je teklo v znamenju rodoljubnega zanosa in izreka prišel, videl, zmagal. Nekatere čitalnice so imele tudi svoje pevske zbore, pevske šole in godbo, njeni člani pa na razpolago domače in tuje časopise, ponekod celo knjižnice. Javni govorni položaj meščanov v političnem, kulturnem in družabnem življenju je aktualiziral vprašanje slovenskega knjižnega govorjenega jezika, v šestdesetih letih imenovanega parlamentarni jezik. 4 2 Južni sokol Po češkem zgledu so v Ljubljani leta 1863 ustanovili telovadno društvo Južni sokol, zaradi zavlačevanja vlade je bila ustanovitev odobrena eno leto za ustanovitvijo nemškega telovadnega društva Laibacher Turnverein. 5 Prvi predsednik sokolskega društva je bil Etbin Costa (1832-1875), eden izmed ljubljanskih prvakov in po smrti J. Ambroža tudi ljubljanski župan. Prva stopnja v delovanju slovenskega Sokola je trajala do osemdesetih let. Njegova glavna naloga je bila prebuja slovenske narodne zavesti, zato je bilo »društvo za vse« in je delovalo skupaj z ljubljansko čitalnico (Murnik 1904: 5). V prvem obdobju sokolske dejavnosti gre predvsem za javno demonstracijo sokolskega gibanja: javni telovadni nastopi, prvi je bil leta 1864, polaganje temeljnega kamna praškega Narodnega gledališča (1868), sodelovanje na 3 Na Kranjskem je bilo 16 čitalnic (Ljubljana, Šentvid pri Ljubljani, Kamnik, Škofja Loka, Novo mesto, Sodražica, Metlika, Črnomelj, Planina, Postojna, Ilirska Bistica, Vipava, Šentvid pri Vipavi, Podraga pri Vipavi, Idrija), na Goriškem 16 (Gorica, Solkan pri Gorici, Štandrež pri Gorici, Vrtojba, Volče, Rihenberk (Branik), Prvačina, Črniče, Ajdovščina, Skopi, Komen, Nabrežina, Kanal, Tolmin, Kobarid, Cerkno), na Tržaškem 8 (Trst, Sv. Ivan, Skedenj, Rocol, Rojan, Barkovlje, Kolonja, Opčine), na Štajerskem 13 (Celje, Žalec, Vransko, Vojnik, Laško, Sevnica, Slovenska Bistrica, Maribor, Ruše, Sv. Benedikt v Slov. goricah, Ptuj, Ljutomer, Ormož), V slovenski Istri 2 (Jelšane, Dekani), na Koroškem 2 (Celovec, Železna Kapla) (Gestrin-Melik 1966: 142). 4 V Bleiweisovih Novicah je v letih 1861 in 1862 tekla polemika, v kateri se je reševal aktualen pravorečni problem slovenskega knjižnega govorjenja. Prevladalo je Cegnarjevo pravorečno načelo Govori, kakor pišeš (eksplicitno veljavno tudi za črko 1), saj Svetčev argument, da tako pravorečno pravilo potrebuje najprej urejen pravopis, ni prodrl. S »privzdignjenim« (Vodušek 1958/58: 194) jezikom, naj bi se javni govorjeni jezik, se pravi tudi parlamentarni, ločil od jezika meščanov v nejavnem govornem položaju oz. od narečja (prim. tudi Honzak Jahič 1996a: 311-318). B. Urbančič (1973: 147-171) je pojav elkanja pojmoval kot vprašanje, zadevajoče tudi besedotvorje. Povezoval gaje namreč s samostalniki s priponskim obrazilom -lo in njihovimi izpeljankami, katerih pogostnost so povečevale tudi prevzete besede iz slovanskih jezikov. 5 V. Zaletel (1933: 181) piše o nastanku slovenskega Sokola: »Še ne pol leta po ustanovitvi Praškega Sokola (16. 2. 1862) je razposlal Bernard Jentl 27. julija vsem uglednim Ljubljančanom poziv, s katerim se zavzema za ustanovitev telovadnega društva v Ljubljani. Temu pozivu se je odzvalo 50 Ljubljančanov in petčlanskemu pripravljalnemu odboru je bila poverjena naloga, da sestavi pravila ter skliče nato ustanovni občni zbor društva. Ta odbor je po nemškem vzorcu sestavil pravila in jih vložil 21. decembra vladi v potrditev. Čeprav so Nemci vložili pravila za ustanovitev telovadnega društva Laibacher Turnverein pozneje, jim jih je vlada takoj potrdila, /.../ Slovencem pa šele po devetih mesecih /.../; še preden so bila pravila potrjena je na Koširjevem dvom pod vodstvom Sime Mandiča telovadilo 60 telovadcev«. Jasna Honzak Jahič, Nastajanje in oblikovanje slovenskega športnega izrazja 287 vsesokolskih zletih (že na prvem vsesokolskem zletu 1882 v Pragi), nastopanje na slovenskih taborih (npr. na velikem vižmarskem taboru, 1869), izid prve strokovne telovadne knjige Nauk o telovadbi (1. del 1867, 2. del 1869), izdajanje polme¬ sečnika s telovadno-vojaško tematiko Južni sokol (10 številk, 1871) (Zaletel 1933: 188-193). Slovensko sokolsko gibanje je doživljalo vzpone in padce. Zaradi naspro¬ tovanja oblasti je bilo prepovedano (1867), leto pozneje je začelo delovati z novim imenom Telovadno društvo Sokol v Ljubljani ali skrajšano Ljubljanski sokol, bile so osnovane tudi prve sokolske podružnice (1. 1869 v Postojni, 1. 1870 v Planini, Vipavi, Kranju). Na delo ljubljanskega društva je vplival odhod sposobnega in aktivnega učitelja Veselyja iz Ljubljane (1871-1872), zaradi nasprotovanja oblasti (prepoved javnih nastopov in izletov) so nova društva propadla in je ostalo samo ljubljansko. Ko je v 80. letih vladni pritisk malo popustil, kar je oživilo narodno- prerodno dejavnost, so bila ustanovljena številna sokolska društva. 6 Takrat je bil za starosto Ljubljanskega sokola izvoljen Ivan Hribar (1888); kot navdušen privrženec vseslovanske vzajemnosti je slovensko sokolstvo tesneje povezal s češkim (tedaj je praški list Sokol postal tudi slovensko sokolsko glasilo), idejo panslavizma je javno demonstrirala zlasti udeležba slovenskih, čeških in hrvaških sokolskih društev na vsesokolskem zletu v Ljubljani (1888). V 90. letih se je z nastopom Viktorja Murnika (1896) povezava slovenskega sokolstva s češkim še poglobila. Namesto nemških telovadnih vaj, t. i. Jahnovih in Spiessovih telovadnih sestavov, 7 je prevzel Tyrševe (Zaletel 1933: 201-202). V. Murnik je tudi osnoval, finansiral in urejal časopis Slovenski sokol (1904-1914, ena številka leta 1919), katerega osnovni namen je bil povezati sokolska društva in prenesti izvirno sokolsko misel in teorijo sokolske telovadbe v slovenski prostor (Murnik 1904: 2). V 90. letih se je slovenski Sokol, prvotno organiziran kot nadstrankarska prostovoljna organizacija, začel cepiti. Tako kot na Češkem, kjer so ustanovili svoja telovadna društva socialni demokrati (Delavska telovadna jednota, 1897) in krščanski socialisti (Orel, 1903), so začele tudi na Slovenskem politične stranke ustanavljati svoja telovadna društva: krščanska socialna stranka je ustanovila telovadno društvo Orel (1906-1929), vendar so prav tako kot češki Orli zadržali sokolske vaje, strokovno izrazje in sokolske kroje. 6 Sokolsko gibanje seje širilo z ustanavljanjem društev: Mozirje (1882), Trst (1882), Gorica (1887), Novo mesto (1887), Prvačina (1889), Zagorje (1890), Celje (1890), Postojna (1894), Kranj (1896), Idrija (1897), Solkan (1900), Šiška (1902), Ljutomer (1903), Tržič (1903) (V. Murnik, Slovenski Sokol, 1904,1. letnik, str. 22). 7 V rabi so bili trije telovadni sestavi, nemški, češki in švedski. Najpomembnejša avtorja nemškega telovadnega sestava sta bila F. L. Jahn (1778—1852), kije skupaj z E. Eiselenom napisal temeljno delo nemškega turnerstva in hkrati delo, ki pomeni začetek društvene telovadbe Die deutsche Tumkunst (Berlin, 1816), in A. Spiess (1810-1858), ki je s teoretičnim telovadnim delom Die Lehre der Tumkunst (Basel, 1840-1846) utemeljitelj šolske telovadbe. P. H. Ling (1776-1839) je sestavljalec švedskih ali Lingovih telovadnih vaj (med slovanskimi Sokoli so jih prevzeli samo Poljaki), češki telovadni sestavi (Zakladove telocviku , Praha, 1868) so delo M. Tyrša (Zaletel 1933: 66-81, 152-162). 288 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september Delo Sokola je prekinila prva svetovna vojna, leto 1919 pa pomeni konec samostojnega slovenskega Sokola ; združil se je v Sokolski savez Srba, Hrvata i Sovenaca (1919), kasneje preimenovan v Sokol kraljevine Jugoslavije (1929-1941). 8 Slovenski Sokol kot samostojna narodna organizacija ni bil več obnovljen, po drugi sv. vojni je delo sokolskega društva do določene mere nadaljevala Zveza za telesno vzgojo Partizan (1952). Naj v nadaljevanju na kratko predstavimo temeljne značilnosti češkega Sokola, pobudnika sokolskega gibanja na Slovenskem in s tem v veliki meri tudi pobudnika nastanka in oblikovanja slovenskega športnega izrazja. 3 Češki Sokol Zunanja spodbuda za nastanek Sokola naj bi bil konkretni dogodek: M. Tyrš in prvi kasnejši člani Sokola so v letih 1860-1862 telovadili v praškem Malypetrovem telovadnem zavodu; ker nemški telovadci niso hoteli sodelovati v načrtovanem skupnem telovadnem društvu, ampak so ustanovili svojega - Die deutsche Turnverein in Prag, 1862, so češki telovadci istega leta na pobudo M. Tyrša osnovali svoje društvo Telocvična jednota pražska z imenom Sokol (Tyrševa 1932: 40-41). Zamišljen in organiziranje bil kot nadstrankarska prostovoljna organizacija s svojim delovnim programom in pravili. Med člani je vladalo razmerje enakosti neglede na socialni položaj, izobrazbo in spol. Enakost članov je poudarjalo tudi člansko poimenovanje brat, sestra in tikanje med člani. Osnovna sokolska organizacijska enota je bila jednota, katere vodstvo - starosta, njegov namestnik in člani odbora - je bilo izvoljeno na splošnih volitvah. Načelnik sokolske organizacije je bil do svoje smrti (1884) njen ustanovitelj M. Tyrš. Temeljna sokolska naloga je bila vzgoja duha in telesa, ciljna naloga pa dvig narodne zavesti in poglobitev narodnoobrambne pripravljenosti. Narodnozavedni in narodnoobrambni cilj sokolske organizacije je odraz aktualnih družbenih okoliščin, njena idejna podlaga je bilo Tyrševo stališče, daje potrebno ohranjati in razvijati moči naroda, drugače mu grozi asimilacija. Cilj, da bo narod preživel, »je mogoče doseči z vzgojo, ki je trojna, najprej telesna, potem telesna in duševna in nazadnje telesna, duševna in moralna. Končni cilj sokolske vzgoje je absolutna samozadostnost posameznika v telesnem, duševnem in moralnem pogledu. Gre za vzgojo, ki temelji na enakosti, ljubezni, človečnosti, odkritosti, na tistih lastnostih, kijih obsega pojem čist značaj« (Kren, Sokol, 1868, cit. po Murnik 1904: 3). Osnovne točke narodnovzgojnega programa Sokola podaja M. Tyrš v besedilu Naš ukol, smer a cil (1871, 1921: 93-101), v katerem naglasa: (a) nikoli ni nekaj narejeno tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše (94); (b) opazuj druge in se uči, toda ostani kritičen, ne prevzemaj, pač pa prilagajaj sebi (95); (c) dejanja naj bodo usmerjena k najvišjim dosežkom; (č) posameznikovo dejanje ni veliko, pač pa redno, vztrajno in temeljito; (d) načelo »skupnost pred posameznikom« (101) 8 Slovenski sokoli so svoj narodnozavedni in obrambni duh dokazali v najtežjem obdobju zgodovine Slovencev: izbrani predstavniki Sokola (J. Rus) so bili med ustanovitelji Osvobodilne fronte 27. aprila 1941. Jasna Honzak Jahič, Nastajanje in oblikovanje slovenskega športnega izrazja 289 zadeva razmerje Sokola in narodne obrambe: telesna in moralna vzgoja je tudi obrambna vzgoja. V Tyrševem sokolskem narodnem programu je iz antičnega pojmovanja aktualizirano predvsem dvoje. Najprej stališče, da vzgoja telesa in duha ni izključno naloga posameznika, ampak dolžnost, ki presega individualno vzgojo. Športna aktivnost in telesne vaje posameznika so imele pri Grkih, kot je znano, nadosebni pomen: država bo močna in vama, če bodo močni in obrambe sposobni njeni državljani. Drugo prevzeto stališče: v razmerju država - posameznik je temeljno delo v skupno korist in domovinska ljubezen. Zato je v Tyrševem programu naglašena nujnost delovanja posameznika (vlastenec) za domovino (vlast) (Tyrš 1869, 1921: 5-8). 9 M. Tyrš je s svojim sokolskim telovadno-narodnovzgojnim programom želel tudi vplivati na najširšo javnost. Sokol je prirejal javne nastope, družabne programe (izlete, plese) in vseslovanske sokolske zlete, 10 izdajal časopisa Sokol (1866) in Sokol Prazsky (1884); v času vojne s Prusijo (1866) so Sokoli organizirali tudi vojaško četo - sokolski vojaški zbor (Ottuv slovnrk naučny, 1906: 993). V to sokolsko vojaško aktivnost spadajo tudi športne discipline, namenjene vojaškemu urjenju - mečevanje in rokoborba, in zato je tudi Tyrš sestavil mečevalsko in vojaško izrazje (M. Tyrš, Češke velenf), ki ni ostalo omejeno le na sokolski krog: Fr. Čensky ga je uporabil v svojem Vojaškem nemško-češkem slovarju. Tudi kasneje je imelo Tyrševo vojaško izrazje določen vpliv, zlasti kot tvorbeni zgled (Havranek 1936: 112). Temeljno sredstvo za dosego vzgojnega cilja mens sana in corpore sano je bila sokolska telovadba. Njena osnovna lastnost, vsestranskost, zajema poznavanje in znanje telovadne tvarine ali vadiva, ki jo član Sokola usvaja na podlagi teorije telesnih vaj. Ta podaja vadivo urejeno v tak sestav, ki omogoča, da sokolska telovadba ni enolična, dolgočasna in enostranska (Murnik 1904: 22). 9 Proučevalec češkega sokolstva E. Chalupny (1921) meni, da so v narodnoprerodnih programih J. Jungmanna (O jazyku češkem, 1803, obj. 1806, Uvod k prednaškam o mluvnici a literature češke, 1810), K. Havlička (Slovan a Čech, 1846, Poslednf Čech 1847), F. Palackeega (Spisy drobne, izd. 1898, ur. B. Rieger) in M. Tyrša določena skupna idejna izhodišča. Povezovalna je predvsem ideja o nujnosti stalnega učenja in izobraževanja, trdega in vztrajnega dela posameznika, zahteva po vsestransko dejavnem in ne modnem rodoljubju. Skupen je, če lahko tako rečemo, narodnoprepo- rodni optimizem, misel, da posameznika in naroda ne smejo premagati deziluzije in resignacija, rešitev je v delu, izobraževanju (vseh vrst, tudi praktičnem, strokovnem, tehničnem ...), družbeni organiziranosti, družbenem in družabnem življenju ljudi. Le tako bo češki narod »lep, zdrav, moralen in bogat narod med Krkonoši in Šumavo« (Jungmann, 1810), ki bo z znanjem dosegel Evropo in bo sposoben tekmovati z drugimi evropskimi narodi (Havllček, 1846). - Idejno povezavo s Havličkovimi stališči o razmerju med posameznikom in družbo so slovenski Sokoli naglasili s prevodom v slovenščino spisa Načela Karla Havlička Borovskega, najslavnejšega češkega časnikarja (Po knjigi J. Langer, Politickč zdsady K. Havlička Borovskeeho, priredil z dovoljenjem založnika J. Otta v Pragi P. P., Maribor 1912. Sokolska knjižnica. Izdal in založil Mariborski Sokol). 10 Prvi vsesokolski zlet je bil leta 1882, kot gostje so se ga udeležili tudi Sokoli iz Ljubljane, Zagreba, Dunaja, Amerike, za njim se jih je do druge sv. vojne zvrstilo še devet (1889, 1895, 1901, 1904, 1907, 1912, 1920, 1926, 1932 (Zaletel 1933: 172-179). 290 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september Za sokolsko telovadbo je moral M. Tyrš sestaviti dvoje, telovadne vaje in strokovno izrazje. Tyrševe telovadne vaje ( Zakladov e telocviku, 1868) so odsev Tyrševe izo¬ brazbe, študija filozofije, estetike in naravoslovnih ved na praški filozofski fakulteti (doktorat 1860, habilitacija 1883), 11 in Tyrševih estetskih nazorov. Tyrš estet je bil helenist, svoj estetski zgled, skladnost lepote telesa in bogastva duha, je poiskal v antiki (Tyrš 1873, 1926: 83). Estetsko načelo, kije bilo podlaga pri sestavljanju različnih vrst vaj, 12 je določalo, naj bodo vaje skladne, jasne, razgibane in uravnoteženo členjene. Tyrš je sicer v telovadni teoriji in praksi izšel iz nemške, Jahnove orodne telovadbe, vendar se njegove telovadne sestave prav zaradi Tyrševih estetskih meril razlikujejo od nemških »v razvrstitvi vadbene tvarine, izbranih vajah in izvedbi vaj« (Zaletel 1933: 159-160, Stepišnik 1974: 90-91). Estetsko načelo je bilo tudi merilo vsega, kar je bilo povezano z vajami: sokolsko telovadno orodje naj bo lahko, dobro izdelano in trdno, sokolska stavba naj bo preprosta, idealna je renesančna s primerno veliko, svetlo, zračno telovadnico, okrašena s kipi ali fotografijami grških atletov in z gesli kot Jarost! Hrdinnost! Dvornost! Slechtilost! Neodkladej! Nezameškej!. Pri krojenju sokolskih krojev, narejenih po predlogah J. Mannesa, se pri ženskih oblačilih zgleduje po češki narodni noši, moški kroji (sive hlače z rdečo srajco) so s preprostostjo poudarjali možatost; barva srajce je bila prevzeta po uniformah garibaldincev. Tudi sokolski prapor je bil narejen po predlogi J. Mannesa (Tyršova 1932: 45-46). Kot primemo obnašanje članov Sokola se naglaša abstinenca in enokopravni položaj moških in žensk (Tyrš 1869, 1926: 7-33). 3.1 Tyrševo športno izrazje 13 Predsokolski začetki Tyrševe tvorbe telovadnih izrazov spadajo v čas, ko je Tyrš kot vgojitelj v Jachimovu (1860-61) za gojence sestavljal telovadne vaje in jih poimenoval. Po vrnitvi v Prago je telovadil v Malypetrovem zavodu in tudi tam dopolnjeval športno izrazje. Delo je končal do marca leta 1862 in predenje šlo v n Tyrševo delo na umetnostnem področju je bilo dvojno, predavateljsko na univerzi in publicistično, pisanje umetnostnozgodovinskih besedil. Leta 1881 je Tyrš začel predavati na praški tehniki zgodovino umetnosti, čez dve leti je postal profesor umetnostne zgodovine na praški filozofski fakulteti (Tyrševa 1932: 90, 104). Predaval in pisal je o zgodovini umetnosti in estetiki, zlasti ga je zanimala antična in francoska gotska arhitektura ter češko slikarstvo (prvi je pisal in to večkrat o Josefu Mannesu) in češko kiparstvo (predvsem o Myslbeku). Ker je želel popularizirati svetovno, predvsem pa češko umetnost, je spremljal tekoče umetnostno ustvarjanje in pisal recenzije, kritike in poročila v časopise Svetozor , Osveta, Lumir in predaval v kulturnem društvu Umelecka beseda. Tyrševo umetnostnozgodovinsko delo je podrobno opisala njegova soproga R. Tyršova (1932) in sestavila tudi bibliografijo Tyrševih del. 12 Sokolskih vaj je več tipov: so proste vaje, skupne vaje, vaje v vrsti (redovne vaje) ter vaje z orodji in na orodjih. 13 Osnovna športna dejavnost češkega Sokola je bila res telovadba, vendar pa je v sokolsko športno aktivnost spadalo tudi sabljanje, nekaj disciplin lahke atletike (tek na 100 jardov, skok v višino, skok v daljino, metanje kocke in krogle), plavanje, rokoborba, odbojka, drsanje, zato smo sokolsko češko in slovensko strokovno izrazje poimenovali športno. Jasna Honzak Jahič, Nastajanje in oblikovanje slovenskega športnega izrazja 291 tisk, 14 gaje pregledala komisija, »arhivar Erben, Rank, Špatny, dr. Kvet in dr. Novotny« (Tyršova 1932: 42). Značilnosti Tyrševega izrazja so naslednje: (1) Besedotvorne značilnosti: (a) pogostnost izglagolskih samostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -p, kjer so podstavni glagoli dvoji, brezpredponski in predponski, npr. klep, kop, kryt, bod, sek; poklek, podrep, dohod, doskok, odkop, vytyk, vymyk, vysuk, (b) pogostnost prislovnih strokovnih izrazov, tvorjenih z zlaganjem, npr. jednoruč, obouruč, jednonož, pravonož, levonoz, oz. nastalih z razvrstitvijo priponskega obrazila -mo na besedotvorno podstavo iz nedovršnikov ali dovršnikov, npr. vzpažmo, predpažmo, pripatmo, (c) pojav zloženih pridevnikov, npr. (skok) vysokodaleky, dalekovysoky (Havranek 1936: 112-114). (2) Racionalnost in sistemskost Tyrševih športnih izrazov, ustvarjena na podlagi izrabe besedotvornih vrst in besedotvornih sredstev. Takšna sistemskost 15 kot jo dosega Tyrš pri tvorbi telovadnih strokovnih izrazov, je med češkimi značilna samo še za Preslovo kemijsko nomenklaturo. J. S. Preši je pri tvorbi poimenovanj kemičnih spojin sistemsko uporabil priponska obrazila, npr. -ičnaty, -naty, -ity, -ovy, -ičely, -ičny, -isty (medičnaty, mednaty...), toda ti izrazi kemičnih spojin so se uporabljali izključno v stroki in niso prehajali v nestrokovno rabo, ostajali so tudi v mejah češkega prostora in jezika. (3) Ohranitev in širitev sokolskega športnega izrazja. Razlog, da seje obdržalo, je v dejstvu, da seje kljub nastanku in oblikovanju v ozkem krogu, širilo skladno z razvojem in širitvijo Sokola na Češkem - vzrok tudi jezikovnosistemska besedotvorna ustreznost - in drugod. V času nastajanja je sam sokolski program obsegal prvino širitve iz češkega prostora - idejo slovanske vzajemnosti. Podpirali so jo vseslovanski sokolski zleti (sjezdi) (prvi v Pragi že leta 1882), še bolj pa razvoj sokolskega gibanja in ustanavljanje sokolskih društev po svetu: Ljubljana 1863, Chicago 1866, Dunaj, Gradec in Budimpešta 1867, Lvov 1867, Volinija 1870, Zagreb 1874, Moskva 1883, Leipzig, Munchen, Pariz 1892, Budyšin 1920. Pobudniki v tujini ustanovljenih sokolskih društev so bili predvsem tam živeči Čehi, nastanek pa so motivirale tudi posredne ali neposredne vezi s Čehi (Zaletel 1933: 180). 16 14 Prvič je Tyrševo Nazvoslovi telocvične izšlo leta 1862, drugič (novo in popolnoma predelano) leta 1868, tretjič 1872; dosegljiva nam je bila druga izdaja. 15 Da sistemskost strokovnih izrazov v enem jeziku, nikakor ne pomeni tudi sistemskosti v drugem jeziku, dokazuje prevzemanje čeških predponskih obrazil v rusko športno terminologijo. Ruskim ustreznikom čeških strokovnih izrazov so se mehanično dodajale češke predpone, npr. češko vzpažit, upažit, zapazit, predpažit, so nadomestili ruski ustrezniki vzručit, uručif, zaručit, predručif, češko predkmih, zakmih - rusko predmah, zamah. Posebna komisija je 1. 1938 pregledala rusko športno terminologijo in upoštevala razlike ruskega in češkega predponskega sistema, npr. ruki v verh, v storonu, nazad, vpered, mah vpered, mah nazad. Ruskemu jezikovnemu sistemu ustrezna poimenovanja so prešla tudi v splošno rabo (Horecky 1956: 82). 16 V zvezi z nastankom slovenskega Sokola D. Stepišnik piše, da sicer na podlagi dokumentacije ni mogoče »dokazati kakršnih koli predhodnih neposrednih stikov ljubljanskega društva s praškim« (1974: 19), vendar pa že pozdravna brzojavka v Prago s prvega občnega zbora, izbira imena društva, odločitev za enak sokolski kroj in podobno zastavo, kažejo povezavo med obema Sokoloma. - Glede nastanka slovenskega Sokola prim. tudi op. 5. 292 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september Sokolski narodnoprerodni in narodnoobrambni duh ter športno delovanje je v tridesetih letih 20. stoletja, se pravi v času pred drugo svetovno vojno, aktualiziral izdaje sokolskih besedil. Tako so izšli Tyrševi članki, zbrani v delih Cvičeni poradova (1931) in Verejna cvičeni (1934), prav tako dela, ki so opisovala in ocenjevala sokolsko športno delovanje, sokolsko idejo in vlogo M. Tyrša v njej, npr. publikacije E. Chalupnega in izid Tyrševega življenjepisa. 17 Po drugi svetovni vojni je po 11. vsesokolskem zletu (1948) češki Sokol prenehal delovati, v novih družbenih okoliščinah po žametni revoluciji pa je bilo sokolsko gibanje obujeno in leta 1994 je spet potekal vsesokolski zlet. Češke sokolske organizacije so v juliju leta 2000 nastopile na 13. vsesokolskem zletu. V sokolski enoti (Sokolska jednota) Košire so povedali, da telovadni sestavi izhajajo iz sokolskih, kar zajema tudi uporabo sokolskega športnega izrazja. 4 Nastajanje slovenskega športnega izrazja Ob ustanovitvi slovenskega Sokola (1863) je organizacijske probleme (ustrezni vaditelji, prostor, izdelava in nabava telovadnega orodja, nabor članstva) spremljala še velika dodatna težava - neobstajanje slovenskega športnega izrazja. Prva pravilnika društva, napisana po ustanovnem zboru, Gimnastiški red in O društvenih izhodih (obj. v: Stepišnik 1977: 19-21), vsebujeta nekaj športnih izrazov, ki so osnovna poimenovanja športnega pojmovnega sveta. Na začetno neustaljenost izrazja kaže konkuriranje poimenovanj gimnastika (< gršk. gymnos ’nag’) 'umetnost telesnih vaj, Tumkunst’ in telovadba , kalk po češ. telocvik , 18 Prvo je besedotvorna podstava tvorjenk gimnastik-ova-ti, gimnastik-ova-nje, gimna- stik-(a)lišče (s sopomenko sokol-išče) 'zunanje telovadišče’, v strokovnih besednih zvezah vrstnega pridevnika gimnasti-ški/-ška ob jedrnih samostalnikih odbor , red, lopa. Drugo je besedotvorna podstava izpeljanih vrstnih pridevnikov tel-o-vad-ni, telovad-ski (vezan na samostalnik tel-o-vad-ec), rabljenih v kalkiranih besednih zvezah telovadna lopa 'Tumhale' (s sopomenko gimnastiška lopa), telovadski red (poleg tudi gimnastiški red ) in telovadn-ica s pomenom 'zaprt prostor za telovadbo’. 19 Zaradi izbora drugih podstavnih samostalnikov, besedna družina s podstavo (tel- -vad-) še ni dovolj razvita oz. izkoriščena, namesto pričakovane izpeljanke telovad-ni je v rabi izsamostalniška izpeljanka društv-eni (učitelj). Besedotvorna podstava je tudi stvarnolastnoimenski Sokol, izsamostalniški 17 Prim. R. Tyršovš, Miroslav Tyrš, jeho osobnost a dtlo. Podle zapisku, korespondence, rukopisne pozustalosti a mych vzpominek. Praha 1932. 18 V sodobnosti je raba sopomenk gimnastika in telovadba kot enobesednih strokovnih izrazov in kot jedrnih, določevanih delov strokovnih besednih zvez večinoma ustaljena, npr. šol. telovadba (kot učni predmet) 'telesne vaje za krepitev organizma’, šport, korektivna gimnastika ’za popravljanje napak v drži telesa’, šport, ritmična gimnastika ’s posebnim poudarkom na ritmu’ (SSKJ, 683), šport. orodna telovadba 'telovadba na orodju, z orodjem’ (SSKJ, 437);, obojno rabo sopomenk kaže zgled jutranja gimnastika/telovadba. 19 V Janežičevem nemško-slovenskem slovarju (2. izd. 1867) gesla Turnhalle ne zamenjuje kalkirana slovenska ustreznica, pač pa izglagolska izpeljanka telovadnica, ki jo prav tako navaja Pleteršnik (IJ., 661). Jasna Honzak Jahič, Nastajanje in oblikovanje slovenskega športnega izrazja 293 svojilni pridevnik Sokol-ov je v podstavi tvorjenk Sokolov-ec, in iz njega Pred-sokolovec. V besedilu O društvenih izhodih (1863) je v rabi še nekaj športnih izrazov, vsi so, za pojmovni svet športa pričakovano, nosilci besedotvornega pomena dejanja. Njihova struktura: (a) izglagolske samostalniške izpeljanke s priponskimi obrazili: -0, npr. tek-0, dir-0, skok-0, naskok-0 ; -(j)a, npr. ho-(j)a\ - a/-ova-nje\ npr. utrj-eva-nje (telesa) ob vročini/mrazu, plez-a-nje, premag- -ova-nje (ovir)-, (b) zveze z glagolom kot vaditi se v hoji/teku/diru. Kljub prizadevanjem odbora slovenskega Sokola že od ustanovnega zbora naprej, da bi namesto nemških športnih izrazov uporabljali slovenske, saj je bil Sokol narodno telovadno društvo, 20 so pri sokolski telovadbi vse do 70. let telovadni učitelji (S. Mandič, V. Coloretto, A. Mandič, P. Drašler) uporabljali kot učni jezik nemščino in nemške športne izraze (Stepišnik 1974: 33). Razlog je zunajjezikovni, do nastopa Sokola, slovensko športno izrazje dejansko ni bilo potrebno, 21 pa tudi urjenje in športno udejstvovanje telovadnih učiteljev, npr. prvega sokolskega telovadnega učitelja S. Mandiča, je potekalo v tujini (na avstrijski vojni akademiji v Wienemeustadtu). Odbor si ni prenehal prizadevati za slovensko strokovno izrazje: V. Coloretto je po avtorjih nemškega turnerskega telovadnega sistema in nemškega športnega izrazja (zlasti) E. Eiselenu in A. Ravensteinu napisal športno terminologijo v nemščini, Colorettovo besedilo pa so v slovenščino prevedli F. Levstik, Z. Lesjak in J. Vavru (Zaletel 1933: 186, Stepišnik 1974: 88-89). 22 Tako je odboru uspelo pripraviti in izdati knjigo Nauk o telovadbi, I del (1866), II del (1869), ki je prvo slovensko strokovno besedilo za področje telovadbe. Vendar izid prve slovenske športne terminologije ni povečal rabe slovenskega izrazja. Razlog so bile zunanje okoliščine, razpust Južnega sokola za eno leto (1866), predvsem pa odnos telovadnih učiteljev, ki se slovenskih strokovnih izrazov niso hoteli oz. upali naučiti (Stepišnik 1974: 34). Ko je bil 1. 1871 na razpisano mesto telovadnega učitelja izbran Čeh Vaclav Z. Vesely, Tyršev učenec in predtelovadec praškega Sokola, je bilo to v mnogočem koristno za športno dejavnost Ljubljanskega sokola : Vesely je vpeljal dekliško telovadbo, predvsem pa vplival na razvoj športne teorije in slovenskega športnega izrazja. Začelje izdajati list Južni sokol, telo vadsko-vojaški list (10 številk), v katerem je bilo vojaške vsebine zanemarljivo malo (pisanje o strelstvu), večina prispevkov je bila namenjena športu, predvsem telovadbi. V listu je po (sicer neomenjeni) Tyrševi predlogi Zakladove telocviku (1868) objavljal navodila telovadnih sestavov ter prvi v slovenskem sokolstvu izpostavil Tyrševo misel, naj 20 D. Stepišnik (1974: 34) piše: »Nemška terminologija bi bila v zadregi morda še sprejemljiva, mogoče takole začasno v telovadnici, v zaprtem ali ograjenem prostoru, kjer ni bilo gledalcev; nemogoč pa je postal položaj, ko je moral društveni učitelj, ki je vodil četo sokolov na izlet, k pogrebu in podobno, javno poveljevati v nemščini.« 21 Učitelj J. Zima je zaradi potreb pouka telovadbe v osnovni šoli (1872) sestavil slovarček telovadnih izrazov in jih izdal v knjižici Telovadba v ljudskej šoli. 22 Dejstvo, da se sokolski odbor v svojih prizadevanjih po slovenskem športnem izrazju ni obrnil na češkega oz. na Tyrša, ampak je posegel po delih, ki so bila v tedanjem telovadnem svetu, predvsem nemškem, najbolj znana, kaže, da med obema društvoma ni bilo tesnejših vezi (Stepišnik 1974: 89). 294 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september bo telovadba sistematična (načelo postopne težavnosti: upoštevanje spola in starosti vadečih). Ker je Vesely še istega leta zapustil Ljubljano in se vrnil v Prago, je Južni sokol prenehal izhajati. Četudi je deloval v Ljubljanskem sokolu zelo kratek čas, je Vesely zapustil sledi: s časopisom je širil sokolsko športno miselnost in z njo sokolsko športno izrazje, 23 povečalo se je članstvo Sokola in začela se je ženska (dekliška) telovadba. Vstop Viktorja Murnika (1896) v slovensko sokolsko gibanje je pomenil začetek obdobja, v katerem je bila aktualizirana Tyrševa misel, daje v sokolskem gibanju osnovna sistematična, v sokolskem duhu vzgojna telovadba, ki temelji na rednih vajah in dobrih, odgovornih vaditeljih (Stepišnik 1974: 95). V telovadnem programu se je Murnik naslonil na Tyrševe vaje, hkrati pa tudi naglasil, naj se slovensko telovadno izrazje zgleduje po češkem. Razlogi naslonitve slovenskega telovadnega izrazja na Tyrševo so po Murniku dvojni: (a) prevzemanje izvirnega izrazja oz. njegova prilagoditev sistemu slovenskega jezika naj bi zagotovila avtentičnost poimenovanega, (b) naslovnikova percepcija zaradi sorodnosti slovenske in češke leksike ne bo ogrožena (1904: 21-22). 4.1 Slovensko športno izrazje v časopisu Južni sokol V vseh desetih številkah časopisa Južni sokol (1871) uporabljeno športno izrazje je izpisano po metodi popolnega izpisa; nastala kartoteka vsebuje približno 2600 kartotečnih listov z gesli v izhodiščni obliki besede. 24 Tako dobljeno terminološko gradivo je podlaga ugotovitvam, ki zadevajo izrazno podobo športnih izrazov in njihovo tvorjenost; omogoča tudi primerjavo z izvirno češko predlogo in hkrati vsaj v grobem preverja stopnjo njegove aktualnosti. 4.1.1 Izrazna podoba športnih izrazov Z besedotvornega vidika ter besednovrstne in stavčnočlenske uvrščenosti (pri razvrstitvi večbesednih strokovnih izrazov s samostalniškim in glagolskim jedrom), imajo športna poimenovanja v Južnem sokolu naslednje lastnosti: a) med enobesednimi športnimi izrazi pogostnost samostalnikov, tvorbeno izglagolskih izpeljank in nosilcev besedotvornega pomena dejanje; b) pogostnost strokovnih besednih zvez; velik delež se veže na namero opisati dejanje, dogajanje, položaj oz. stanje po izvršenem dejanju itd., saj zajeto športno izrazje poimenuje predvsem različne vrste telesnih vaj (sestave) in načine njihove izvedbe. Med dvo- in večbesednimi športnimi izrazi imajo poleg zvez s samostalniškim jedrom največji delež strokovni izrazi z glagolskim jedrom. Rezultat je pričakovan, v pojmovnem svetu športa je osnovno gibanje; besedna vrsta, katere imanentna lastnost je izražanje dejanja oz. dogajanja, je glagol. Kot drugo značilnost besednih zvez s področja športa 23 O tem, ali se je uporabljalo športno izrazje iz časopisa Južni sokol in, če se je, v kolikšni meri, iz dostopne literature ni razvidno. Sklepamo, da seje uporabljalo toliko, kolikor so v športni aktivnosti upoštevali Tyrševe telovadne vaje. 24 Športno izrazje iz časopisa Južni sokol označujemo s kratico JS, ki ji dodajamo številko časopisa in stran objave. Jasna Honzak Jahič, Nastajanje in oblikovanje slovenskega športnega izrazja 295 izpostavljamo prislov kot sestavino glagolskih in samostalniških zvez, izrazno nerazviti prislov oz. prišlovna besedna zveza, ki okoliščinsko (zlasti krajevno, tudi načinovno, časovno) dopolnjuje (izglagolsko) samostalniško oz. glagolsko jedro. Enobesedni strokovni izrazi: (1) Samostalniška poimenovanja, izglagolske izpeljanke z besedotvornim pomenom dejanja: a) priponsko obrazilo -0: bod (JS, 2/6), počep (JS, 4/13), dir (JS, 10/38), pohod (JS, 8/32), poklek (JS, 4/14), predklon (JS, 3/10), priklon ’na desno in levo’ (JS, 3/10), sklon 'truplo se nagne naprej’ (JS, 7/28), zaklon ’truplo se skloni nazaj’ (JS, 3/10), korak (JS, 10/38), let (JS, 4/14), nalet (JS, 1/4), vzlet (JS, 4/14), oblok (JS, 4/15), obrat (JS, 3/10), poloobrat (JS, 3/10), četrtoobrat (JS, 3/10), izpad (JS, 9/35), sed (JS, 1/14), sek (JS, 2/6), skok (JS, 4/15), priskok (JS, 6/23), odskok (JS, 9/35), poskok (JS, 3/10), medskok (JS, 10/38), posun (JS, 10/38) ’kedar se noga za nogo povleče’, postop (JS, 6/23) 'korak pri postopni hoji’, predstop (JS, 6/23), zasuk (JS, 10/38), tek (JS, 10/38), vis (JS, 1/3); b) priponsko obrazilo -( j)a: dvig-a (JS, 4/14), leg-a (JS, 4/16) 'kedar počiva telo na kakej podlagi, imenujemo to stanje telesa lega’, podpor-a (JS, 1/3) ’ako nosi raztega mišic trup’, polog-a (JS, 4/14) ’položaj’, razteg-a (mišic) (JS, 1/3), vag-a (JS, 4/14), ho(j)-a (JS, 9/35), proti-ho(j)-a (JS, 9/35), st-o(j)-a ((JS, 1/3), va(j)-a (JS, 1/3), kre-(č)-a (JS, 8/31) 'Gratsche’ 'stopala, kolena širiti’, odkre(č)-a (JS, 4/15) ’z nogo v stran’, pred-kre-(č)a (JS, 4/15) (»z nogo naprej«), za-kre-(č)a (JS, 4/15) (»z nogo nazaj«); c) priponsko obrazilo -ba: telovad-ba (JS, 1/3); d) priponsko obrazilo -va: premenj-a-va (JS, 3/10); e) priponsko obrazilo -a/-e/-eva/-ova/nje: bor-e-nje (JS, 2/6) 'vaje, pri keterih vlada sila’, dvig-a-nje (nog, rok) (JS, 3/10), gib-a-nje (nog, rok, pleč) (JS, 3/10), krož-e-nje (rok, stopal) (JS, 9/35), let-a-nje (JS, 2/7), prednož-e-nje (JS, 3/10), raznož-e-nje (JS, 3/10), zanož-e-nje (JS, 3/10), skak-a-nje (JS, 2/7), odskak-ova-nje (JS, 8/32), priskak-ova-nje (JS, 8/32), vzderž-eva-nje (JS, 3/10) ’ako delj časa kako gibanje neprestano izveršavamo’. (2) Glagolska poimenovanja: dvig-a-ti (JS, 4/14), koleb-a-ti (mahati) ’schwingen’ (JS, 4/14), za-kolebati (JS, 4/15), s-krčiti (JS, 3/10), kreč-i-ti 'gratschen’ (JS, 9/35), pred-krečiti (JS, 9/35), raz-krečiti (JS, 9/35 ),pre-krizati (JS, 3/10), krož-i-ti (JS, 4/14), ob-krožiti (JS, 3/10), letati češ. ’behat’ (JS, 6/23), pred-nož-i-ti (JS, 3/10 ), pri-nož-i-ti (JS, 3/10), raz-nož-i-ti (JS, 3/12), za-nož-i-ti (JS, 3/10), ob-rniti/se (JS, 9/35), do-skočiti (JS, 9/35), odskočiti (JS, 9/35, priskočiti (JS, 9/35), odskak-ova-ti (JS, 9/35), poskak-ova-ti (JS, 4/14), priskak-ova-ti (JS, 9/35), v-pog-ni-ti (JS, 3/10), vpogib-a-ti (JS, 4/14), tel-o-vad- -i-ti (JS, 3/10), vrg-a-ti češ. 'vrhati’. Dvo- ali večbesedne zveze: (1) Zveze z glagolskim jedrom so razvrščene v vezavne in primične: 296 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september a) glagol + tožilniški predmet, npr. dvigati roke/noge (JS, 3/6), dvigati pete/koleno (JS, 4/4), vrteti stopala (JS, 4/4), pripogniti trup (JS, 4/4), vpogibati glavo/koleno (JS, 7/28), vpogniti glavo (JS, 3/10), kolebati nogo/zakolebati nogo (JS, 4/15), skrčiti roko/nogo (3/10), prekrižati noge/roke (JS, 3/10); b) glagol + (krajevni) prislov, npr. letati naprej/nazaj (JS, 6/23), krediti naprej/nazaj/vstran (JS, 4/14), kolebati naprej/nazaj (JS, 4/14), krožiti notri/ven/naprej/nazaj (JS, 4/14), se obrniti vštric (JS, 4/14), skočiti naprej/nazaj (JS, 4/15), odskočiti naprej/nazaj (JS, 9/53), prednožiti/zanožiti sonožno (JS, 3/10); c) glagol + zložena prislovna zveza (iz krajevnih oz. časovnih prislovov), npr. skočiti naprej desno (JS, 4/14), vpogibati nizko stran (JS, 4/14), krožiti naprej dalj časa, krožiti nazaj dalj časa (JS, 4/14); zveza prislova načina in predložne prislovne zveze: kolebati hitro za trenutek/za dalj časa (JS, 4/14), kolebati stoje na mestu (JS, 4/14), krožiti stoje na mestu (JS, 4/14); d) glagol + imenska prislovna zveza - pravi način, npr. hoditi po petah/prstih/po eni nogi (JS, 6/23), stati na eni nogi/na obeh nogah/na peti (JS, 4/14), priskakovati na mestu (JS, 9/35), letati na mestu (JS, 6/23), tudi naprava: 25 kolebati s koleni/z nogami (JS, 9/23), krožiti z rokami/z nogami (JS, 7/28), kolebati z eno roko/z obema rokama (JS, 4/15); e) glagol + zveza imenskih prislovnih zvez, pomen je načinovni, npr. priskakovati na mestu s spojenimi nogami (JS, 7/12), krožiti na mestu v počepu (JS, 7/12); pomen je krajevni, npr. priskočiti iz nizkega počepa v nizki počep (JS, 7/12), skočiti z leve na desno stran (JS, 7/12). (2) Samostalniške besedne zveze z vrstnim pridevnikom kot levim prilastkom. Vrstni pridevnik je lahko tvorjen iz naslednjih besed: a) samostalnika, npr. telovadska poskušinja 'javna telovadna predstava’ (JS, 4/15), telovadski svet 'skupščina' (JS, 3/9), telovadski svetnik 'član sveta’ (JS, 3/9), telovadski učitelj (JS, 3/12), 26 križna stoja (JS, 3/10), navadna stoja (JS, 4/15), koračna stoja (JS, 4/14) 'stoja pri koraku’, ročna vaja (JS, 2/8), trupna 21 vaja (JS, 2/8), nožna vaja (JS, 2/8), vratna vaja (JS, 2/8), redna vaja 'vaja v vrsti’ (JS, 2/5) 'izvrševa več telovadcev skupaj \ podporna vaja (JS, 1/3) 'vaja, ki se vrševa s podporo’, križna vaja (JS, 3/12), skupna vaja (JS, 6/22), kolenja dviga 'Kniehebehalte' (JS, 4/14), navadni poklek (JS, 4/14 ), predsokolska četa (JS, 10/39), sokolska četa (JS, 10/39); b) glagola, npr. razkoračena stoja (JS, 3/10), spojena stoja (JS, 3/10), prisiljena stoja (JS, 3/12), plesalna stoja (JS, 3/12), borilna stoja (JS, 3/12), zibalna hoja 25 Prim. J. Toporišič: »/I/zraz naprava nam pomeni orodje, stroj in priprave, prav tako pa tudi človeški in živalski organ« (1982: 78). 26 Podstava tel- -vad- je že posplošena, v gradivu ni tvorbenega zgleda s prevzetim poimenovanjem gimnastika. 27 V Tyrševem in tudi v športnem izrazju Južnega sokola se ob strokovnem izrazu telocvik oz. telovadba uporablja izraz trup in ne telo. Machek (1997: 654) domneva, daje psi. *trupi> 'mrtvola' dobila drugotni pomen 'trup tela lidskeho nebo zvifeclho’ s Preslom pod vplivom nemškega Rumpf. Jasna Honzak Jahič, Nastajanje in oblikovanje slovenskega športnega izrazja 297 ’Wiegegang’ (JS, 6/23), kolebna hoja (JS, 6/23), visna vaja (JS, 1/3), borilna vaja (JS, 2/6); c) količinskega pridevnika, npr. dvojno gibanje (JS, 3/10), trojno gibanje (JS, 3/10), enoterni razstop (JS, 4/41) (»vsi se obernejo na desno ali levo stran«), dvojni razstop (JS, 4/14), dvojni obrat ’360°’ (JS, 3/10). d) lastnostnega (memega) pridevnika, npr. celi obrat ’ 180’ (JS, 3/10), mala kreča 'kleine gratsche’ (JS, 4/14), mala pred-/za-/raz-kreča (JS, 4/14), velika kreča (JS, 4/14), mali počep (JS, 6/23) 'mali počep, nato nizki počep’, nizki počep (JS, 3/12), mali razstop (JS, 3/12) ’tako, da zadnji polože roke prednjim na rame’, malo kolo (JS, 6/23); tudi iz kakovostnega: prosta vaja (JS, 4/14), splošna vaja (JS, 1/3) ’redna in prosta vaja in vaja na pripravah ’, ravna stoja (JS, 9/35), popolni zasuk (JS, 3/10). (3) Samostalniške besedne zveze z desnim prilastkom, ki je lahko: a) neujemalni rodilnik, npr. dviganje rok/nog (JS, 3/10), gibanje pleč (JS, 4/14), kroženje rok/nog (JS, 3/10), kroža nog (JS, 4/15), lega nog (JS, 2/15), zasuk nog (JS, 8/23). Zveze so nastale iz prav tako terminološkega tožilniškovezanega razmerja z glagolom, npr. dvigati trup (JS, 4/6), krožiti noge (JS, 3/2, 4/6/, 7/8, 9/15), viti noge (JS, 4/15), vpogibati roke (JS, 3/10), vpogniti roke (JS, 3/10), skrčiti noge/nogo (JS, 6/24), vrteti stopala (JS, 4/15), kolebati nogo/zakolebati nogo (JS, 4/15), kolebati noge (JS, 4/15), prekrižati noge/roke (JS, 3/10); 28 b) prislovni iz predložnega samostalnika: odskok z mesta (JS, 10/38), skok z mesta (JS, 10/38), skok iz (vporne) lege (JS, 9/35); skok v daljavo (JS, 2/5), skok v globino (JS, 2/5), skok v višino (JS, 2/5), protihoja v verigo (JS, 9/35), pohod v vogel (JS, 8/22); vaje na pripravah (JS, 3l\)lvaje na orodju (JS, 1/3), tek na mestu (JS, 6/23), stoja na glavi (JS, 4/14), stoja na rokah (JS, 4/14), stoja na plečih (JS, 4/14), obrat na eni nogi (JS, 8/23); vaje v stoji (JS, 2/7), vaja v hoji (JS, 2/7), vaja v legi (JS, 6/24), premenjava v stoji (JS, 3/10), hoja v dveh (JS, 9/35); vaja s pripravami (JS, 2/5), vaja s podporo (JS, 2/5), skok z naletom (JS, 2/5), obrat s korakom (JS, 8/32), obrat s priskokom (JS, 8/32); c) prislovni iz prislova: dir križema (JS, 10/38), lega znak (6/24), kreča vstran (JS, 4/14), predkreča naprej (JS, 4/15), odkreča nazaj (JS, 4/15), izpad nazaj (JS, 7/4), protihoja notri (9/35), protihoja ven (JS, 9/35), hoja nazaj/naprej (JS, 9/35), hoja vsaksebi (JS, 9/35), obrat vštric (JS, 4/14), oblok notri/ven (JS, 4/15); prilastek je predložni: hoja/protihoja na desno/na levo (JS, 9/35), obrat na desno/na levo (JS, 4/14), izpad v stran (JS, 4/13); (4) Zveze z levim in desnim prilastkom; zgledi so razvrščeni glede na skladenjske lastnosti desnega prilastka: 28 V Tyrševem terminološkem nemško-češkem slovarju (1868) je poleg pogostih besednih zvez glagolskega jedra in tožilniškega predmeta, npr. rumpfheben - trup zdvthati (str. 9), beinheben - nohy zdvthati (str. 4), anziechen die Arme -prichyliti paže (str. 4), armschnellen -predlokttvymrstiti (str. 3), dobro izkoriščena tudi druga besedotvorna možnost, tvorba glagolnika, npr. namesto skrčiti noge - skrčka (str. 4), vrteti noge - vrt (str. 5), krožiti z nogami - toč (str. 7), tako še npr. dučka, pfednožka, roznožka, zanožka (str. 5). 298 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september a) prislovni iz predložnega samostalnika: prosta vaja z mesta (JS, 10/38); prosta vaja na mestu (JS, 3/10), nizki počep na prstih (JS, 6/23), nizki počep na podplatih (JS, 6/23); zibalna hoja po prstih (JS, 6/23), postopna hoja po prstih (JS, JS, 6/23), trupna vaja v obratu (JS, 8/32), ročna vaja v obratu (JS, 8/32); postopna hoja s priskokom (JS, 6/23); b) prislovni iz prislova: nizki pripogib {počep ) vstran (JS, 4/15), nizki pripogib (počep) naprej (JS, 4/15), zibalna hoja naprej/nazaj/vprek/v stran (JS, 6/23), postopna hoja (Nachstellgang) nazaj/naprej/v stran (JS, 6/23), koračna hoja naprej/nazaj (JS, 4/14), mali razstop vsaksebi (JS, 3/12), veliki razstop vsaksebi (JS, 3/12), mala predkreča naprej (JS, 4/14); c) prislovni iz prislovne zveze, npr. križna stoja na desno/na levo (JS, 3/10), zibalna hoja v stran (JS, 6/23), koračna hoja naprej/nazaj/v stran (JS, 3/12); d) prislovni iz priredno zloženih prislovov, npr. koračna stoja vprek naprej i ven, koračna stoja vprek naprej i notri, koračna stoja vprek nazaj i ven, koračna stoja vprek nazaj i notri (vse JS, 3/12). 4.1.2 Tvorbeni načini 4.1.2.1 Tvorba samostalnika Pri tvorjenih samostalnikih je potrebno naglasiti, da je po pričakovanju med besedotvornimi vrstami najbolj razvita izpeljava, hkrati pa tudi, da ostale besedotvorne vrste pri tvorbi samostalnika skoraj niso izkoriščene. Med samostalniškimi zloženkami je razvidna izglagolska zloženka, kalk iz češčine tel-o-vad-ba, ki je že razvila besedno družino, saj so poleg glagola telovaditi v gradivu izpeljanke s priponskimi obrazili (-ec, -ica, -išče, -ski), npr. telovad-ec, telovad-n-ica, telovad-išče, telovad-ski (svet, učitelj)-, izpodrinjeno je v začetku konkurenčno poimenovanje gimnastika. V gradivu je prav tako razvidna velika pogostnost samostalniških izglagolskih izpeljank, ki so prav tako kot češke, Tyrševe, tvorjene iz podstavnih nepredponskih in predponskih glagolov (sestavljenk). Priponska obrazila -0, -(j)a, -(č)a, -ba, -va, - a/- e/- e v a/- o v a/- nje ; gre za besedotvorni pomen dejanja. Predponska obrazila podstavnih glagolov so neobčna, npr. pri-(skok) ’zraven’, od-(skok) 'stran’, po-(skok) 'enkrat', med-(skok) 'vmes', pred-(klon)/s-(klon) 'naprej', za-(klon) ’nazaj’, pri-(klon) 'na desno in levo’, vz-(let) 'gor, navzgor ', po-(stop) 'drug za drugim’, raz-(stop) 'narazen', za-(suk) ’enkrat', po-(klek)/po-(čep) 'malo, kratko’, iz-(pad) 'opustitev prvotnega položaja’, po-(sun) 'malo, kratko’, raz-(tega) 'narazen', proti-(-hoja) 'naproti'. Drugi besedotvorni pomeni samostalniških izpeljank med slovenskimi šport¬ nimi izrazi v Južnem sokolu so naslednji: a) vršilec dejanja, -ec: telovad-ec, pred-telovad-ec; -(i)telj: vad-itelj, uč-itelj; b) nosilec lastnosti, -ik: družabn-ik 'član Sokola’, kriln-ik 'telovadec, stoječ na krilu’, sredn-ik 'telovadec, stoječ v sredini’; -osta: star-osta; c) mesto dejanja/mesto, kjer je kaj, -išče: telovad-išče (iz glagola); -išče: sokol-išče (iz samostalnika); -ica: telovadn-ica (iz pridevnika); Jasna Honzak Jahič, Nastajanje in oblikovanje slovenskega športnega izrazja 299 d) sredstvo dejanja, -alo: bod-alo; -ulje : hod-ulje. Med športnimi izrazi, ki poimenujejo telovadna orodja, so izrazi, ki so pridobljeni s terminologizacijo splošnopoimenovalnega besedja, npr. drog ’hrazda’, klop ’lavice, kladina’, vreča 'žinovka’, bradla 'bradia’ (češ. 'ograja’), gred ’hrad’ (prvotni ide. pomen ’bruno’, Snoj, SES, 157), kij 'palice, tyč’, kopje ’oštep\ krogi ’kruhy’. Nekatera poimenovanja telovadnih orodij, so nastala z metaforično razširitvijo pomena, npr. konj, koza s sopomenko kozel. 29 Slovenska poimenovanja telovadnega orodja so prevzeta iz češčine kot bradla v češki glasovni in pisni podobi, ali pa gre za prevode češčine. V Tyrševem nemško-češkem slovarju (1868) so razvidne nemške strokovnoizrazne ustreznice: Pferd ’veliky kun’, Bock 'koza’, Ger ’oštep’, Kreis ’kruhy’, Barren 'bradla’, Reck 'hrazda’; lat. izraz diskus podomači Tyrš s tous (str. 6), v slovenščini je oblikoslovno prilagojen {disk). Glede na genetično sorodnost slovenščine in češčine bi bilo težko postavljati ločnice med prevzemanjem in sorodnostjo, saj je v našem gradivu veliko izglagolskih izpeljank, ki so v obeh jezikih jezikovnosistemske in celo izrazno in pomensko prekrivne, npr. bod, let, obrat, podpora, pohod, poklek, predklon, posun, postop, razstop, sed, sek, skok (s predponskimi morfemi do-, od-, med-, po-, pre-, pri-), vis, zaklon itd. 30 Dejstvo, da je bil prirejevalec športnega izrazja v Južnem sokolu Čeh in da sokolsko izrazje v slovenskem prostoru še ni imelo konkurence (zbirka ljudskošolskega športnega izrazja je izšla šele 1872), ohranja verodostojnost češkega vpliva; podpira ga tudi identičnost pojmovnega sveta, ki ga je bilo potrebno poimenovati. 4.1.2.2 Tvorba pridevnika Pridevniki niso v vlogi samostojnih strokovnih izrazov, so deli samostalniških strokovnih zvez v definicijski vlogi levega prilastka. Vsi so tvorjeni, lahko iz drugih, npr. 1ast.nost.n i h pridevnikov kot mali (počep), veliki (razstop), nizki (počep), celi (obrat), ravna (stoja), malo/veliko kolo ; samostalnika npr. križna/koračna/navadna (stoja), ročna/trupna/vratna/nožna podporna (vaja), telovadski (učitelj, svet), sokolska (četa); glagola, npr. razkoračena /spojena /prisiljena /plesalna /borilna /zibalna (stoja)-, iz števniških pridevnikov, npr. dv-oj-ni, tr-oj-ni (obrat, zasuk); oblika en-oter-ni je mogoča po zgledu četver-ni, stoter-ni, hipotetično tudi izpeljana iz glagolske besedotvorne podstave češ. jednotiti 'činit jednotnym, sjednocovat’. Med pridevniki sta prosti (v besedni zvezi prosta vaja), češko prosty ’jednoduchy, nesložity, nekomplikovany’ (SSČJ IV, 474) in redni (redna vaja 'vaja v vrsti’), češko rada ’linie’, radovy ’usporadany do radu’ (SSČJ V, 220) prevzeta iz češčine. 29 Sopomensko poimenovanje se ni obdržalo. Prim. Bajžljev Slovarček sokolskih izrazov, 1925. 30 V Tyrševem slovarju telovadnega izrazja (1868) imajo ti češki izrazi ustreznice nemškim iztočnicam: Hang - vis (str. 5), Wdge - vaha (str. 5), Marsch - pochod (str. 7), Sitz - sed (str. 8), Spille - vri (str. 9), Halte - vydrž (str. 5), Drehung - obrat (str. 4), Drehling - otoč (str. 4), Fortbewegung - posun (str. 5). 300 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september 4.1.2.3 Tvorba glagola Pri tvorbi glagola sta razvidni obe za glagol značilni modifikacij ski besedo¬ tvorni vrsti - sestava in izpeljava. (1) Glagolske sestavljenke. Predponska obrazila glagolskih sestavljenk so, kot je znano, nosilci dveh vlog - besedotvorne in vidske, uresničene pod pogojem, da se predponski morfemi razvrščajo na podstavo nedovršnika. Predponska obrazila do-, ob-, od-, po-, pre-, pred-, pri-, raz-, za-, s-, v- povzročajo spremembo pomena podstavnega glagola. 31 Predponska obrazila (globinski prislovi) v gradivu izražajo predvsem krajevnost, v posameznih primerih tudi časovnost in količinskost. Zgledi: do- 'določen kraj’: do-skočiti (JS, 9/35); pre- ’kaj prek česa drugega’ : pre-križati (JS, 3/10); pred- ’spredaj’ : pred-noziti (JS, 3/10), pred-krečiti (JS, 9/35); pri- 'zraven’ : pri-nožiti (JS, 3/10), priskočiti (JS, 9/35), raz- 'narazen’ : raz-nožiti (JS, 3/12), raz-krečiti (JS, 9/35); za- 'nazaj’ : za-nožiti (JS, 3/10); za- ’ začetek’ : za-kolebati (JS, 4/15); za- 'začetek’ : za-krožiti (JS, 3/10); za- 'začetek’ : za-vihteti (JS, 9/35); s- 'skupaj’ : s-krčiti (JS, 3/10); v ’dol’: v-pogniti (JS, 3/10), v-pogibati (JS, 4/14); v- 'noter’ : vstopiti (JS, 4/14). Glagol no žiti, uporabljen kot sestavljenka s predponskimi morfemi pred-, za-, pri-, od-, raz-, je prevzet iz češčine (Snoj, SES, 526), torej pri primerih kot pred-nožiti naj ne bi šlo za tvorjenko iz predložne zveze. (2) Pri glagolskih modificiranih izpeljankah imajo priponska obrazila poleg osnovne, vidske vloge, tudi besedotvorno vlogo takrat, kadar je »pretvorljiva v (besedno) sestavino skladenjske podstave« (Vidovič Muha 1993: 163). Zato so priponska obrazila, ki so, kot rečeno, rezultat pretvorbe prislovov kot sestavin skladenjske podstave, vezana na pomen prislova. Naši zgledi glagolskih modifikacij skih izpeljank, kijih navajamo v paru z glagolskimi sestavljenkami kot izhodiščnimi, saj so iz njih tvorjene modifikacijske izpeljanke, imajo pomen kratnosti (ponavljalnosti): dvign-i-ti: dvig-a-ti; skoč-i-ti: skak-a-ti; od-skoč-i-ti: odskak-ova-ti; doskoč-i-ti : doskak-ova-ti; v-pogn-i-ti : vpogib-a-ti; stez-a-tv, obrač-a-ti ; v paru za-vihteti : viht-e-ti slednji zaznamuje trajno dejanje; letati < češ. letati 4.’velmi rychle se pohybovat sem tam’ (SSČJII, 541) izraža ponavljalno neenosmerno dejanje, viseti stanje po izvršenem dejanju. Trajno dejanje zaznamujejo še nedovršniki mahati, vrteti, krožiti, viti, križati, kolebati, vpogibati, dvigati, vrgati 'metati’ po češkem vzoru ( vrhati). 31 Ugotovljeno je, da se sprememba pomena predponskih glagolov glede na njim ustrezne nepredponske glagole in glagole v skladenjski podstavi kaže tudi v spremenjenih vezljivostnih lastnostih, predponski glagoli (glagolske sestavljenke) »so vezljivostno siromašnejši« (Vidovič Muha 1993: 161-192), ker »predponsko obrazilo zaradi svoje pomenske specifičnosti glede na nepredponskoobrazilni glagol potrebuje manj dopolnil, zato se pri njem tudi število vezav znižuje« (n. d.: 187). Jasna Honzak Jahič, Nastajanje in oblikovanje slovenskega športnega izrazja 301 4.1.2.4 Tvorba prislovov 1. Med besedotvornimi značilnostmi Tyrševe športne terminologije je B. Havranek (1936: 112-114) izpostavil prislove, tvorjene z zlaganjem, pri katerih je prvi določujoči del besedotvorne podstave števnik, npr. obouruč ’mit beiden Handen’, jednoruč, jednonož, ali kakšen drug pridevnik, npr. pravonož, levonož, ter prislove s priponskim obrazilom -mo, izpeljane iz dovršnih in nedovršnih glagolov oz. vzporedno iz izglagolskih samostalnikov, 32 npr. pfipat-mo (v besedotvorni podstavi je glagol pripatiti 33 oz. predložna imenska zveza pri pate) (str. 3), vzpaž-mo, pfedpaž-mo, lež-mo (str. 3), skrč-mo (str. 5), odboč-mo (str. 4), roznož-mo (roznožiti) (str. 5), pfednož-mo, zanož-mo (str. 5), plav-mo (str. 6), vis-mo (str. 5), kulž-mo (kulhati) (str. l),jizd-mo (jezdit); prislovi so izrazi načina dejanja, stanja, položaja, giba itd., katerih poimenovanja so besednovrstno glagoli oz. izglagolski samostalniki (prim. skočiti skrčmo: skok skrčmo). Povsem v ozadju je ostal drugi tip tvorbe sopomenskih izglagolskih prislovov, npr. klecaje (str. 3), stoje, poskakujic, stanouc (str. 5); navedenega dejstva slovensko gradivo ne potrjuje, nasprotno, pri tvorbi prislova je v slovenščini lepo izkoriščena prav izpeljava iz glagola, npr. stoje, leže, grede, lete, poskakovaje, plesaje itd. Med Tyrševimi terminološkimi prislovi bi izpostavili še prislove načina, sestavljenke s predponskim obrazilom sou- ’skupaj, istočasno’, razvrščeno na izpridevniške prislove s priponskim obrazilom -e, npr. sou-pažne ’gleicharmig’, sou-nožne ’gleichbeinig’, sou-ručne ’gleichhandig’, sou-ramenne ’gleichschultrig’ (str. 5). Prislovi načina, izpeljani iz izsamostalniških pridevnikov tipa nožne, ručne (prim. nožni > nožne, rudni > ručne) so tudi določani del besedotvorne podstave zloženk, pri katerih je določujoči del prislov stfidmo, npr. (vis) stridmo (str. 10); gre za ustreznice nemškim zloženkam: stfidmonožne ’wechselbeinig’, stridmoručne, stridmopažne (str. 10). Prislovi načina so tvorjeni tudi s konverzijo samostalnika, v brezpredložnih sklonih, (vis) stehnoma (str. 5), letem (str. 6), klusem (str. 6), kraja: prostred (str. 9), s konverzijo samostalnika v predložnih sklonih tudi krajevni prislovi naboru, dozadu, dopfedu, odpredu, vepredu, popredu (str. 5), pozvyš, poniž (str. 6). Izpričana je tvorba načinovnih prislovov z izpeljevanjem iz kakovostnih (mernih) pridevnikov s priponskim obrazilom -o: vysoko (str. 5), hluboko (str. 5), nizko (str. 6), daleko (str. 10), ter s konverzijo pridevnikov iz predložne zveze - prislovi kraja: nalevo, napravo (str. 5), doleva, doprava (str. 6), zleva, zprava (str. 6); načina: (sed) po krejčovsku (str. 8). 2. Glede na besedotvorno vrsto so slovenski strokovnoizrazni prislovi: (1) Izglagolske izpeljanke, tvorjene z razvrščanjem priponskih obrazil -e in -aje na sedanjiško oz. nedoločniško podstavo nedovršnika, npr. stoje (JS, 4/14), grede 32 Pri tvorbi prislova s priponskim obrazilom -mo se poleg izpeljave iz glagola, npr. predklon-i- + -mo - predklonmo, kot vzporedna tvorbena možnost naglasa tvorba iz samostalnika (glagolnika), npr. predklon-0 + -mo - predklonmo (akademijska Mluvnice češtiny 1986: 446), dejansko pa izpeljanka iz predponskoobrazilnega glagola. 33 Tyršev slovar telovadnih izrazov vsebuje glagol pripatiti 'anschultern’ (str. 3). 302 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september (JS, 7/28), lete (JS, 8/32), vise (JS, 2/8); skakaje (JS, 4/14), plesaje (JS, 4/14), stopaje (JS, 8/23), priskakovaje (JS, 8/23); zaznamujejo način. (2) Izsamostalniške izpeljanke, ki so tvorjene s priponskima obraziloma -ema/-em: križema (JS, 10/38), križem (JS, 2/4); s priponskim obrazilom -i, npr. notri (JS, 8/32), doli (JS, 8/32), gori (JS, 8/32). (3) Izpeljanke z besedotvorno podstavo iz lastnostnih oz. memih pridevnikov, na katero se razvršča priponsko obrazilo -o: mal-o (JS, 4/14), hitr-o (JS, 4/14), nizk-o (JS, 4/14), visok-o (JS, 4/14), globok-o (JS, 4/14) s pomenom načina. Primer neprestan-o (JS, 3/10) je redek časovni prislov, nadomeščen je s predložno imensko zvezo za trenutek (JS, 4/14) oz. z besedno zvezo prislov v primerniku in samostalnik ( dalj časa) (JS, 4/15). Iz vrstnih pridevnikov je npr .jezdn-o (JS, 3/10), ležn-o (JS, 9/35), klečn-o (JS, 4/15), odnožn-o (JS, 3/10), prednožn-o (JS, 3/10), koračn-o (JS, 9/35), v sodobni slovenščini z -orna: korak-oma. (4) Prislovi, tvorjeni s sklapljanjem iz neimenovalniškega samostalnika v predložni zvezi, so krajevni, npr.: k-višk-u (JS, 3/10), k-višk-o (JS, 6/24), na-vz- gor-0 (JS, JS, 2/8), stran/v-stran/v-stran-0 34 (JS, 4/14), proč (JS, 4/14); drugi prislovi so načinovni, npr. vz- 'navzgor, gor’ + križ-0 - vzkriž (JS, 4/14); na-+vz-+križ-0 - navzkriž (JS, 3/10); v-znak/znak ( *vnz 'navzgor’ + *nakh 'z navzgor obrnjenimi očmi’ (Snoj, SES, 734) ’s hrbtno stranjo proti tlem’ (JS, 4/14); prislov načina je tudi vsaksebi 35 'narazen’, nastal s sklapljanjem zaimkov vsak + sebi {vsaksebi). (5) Prislov kot sklop dveh predlogov: na + okoli - naokoli (Snoj, SES, 403). V gradivu Južnega sokola je prislov naokoli zapisan naokol (JS, 9/36) - zapis govorjene oblike kaže redukcija nenaglašenega i v izglasju. (6) Samostalniške zloženke, kjer je določujoči del skladenjske podstave glavni števnik, enonožno, enoročno (JS, 10/38), dvonožno, dvoročno (JS, 10/38); sestavljenke, kjer se na pridevniško podstavo razvršča predponsko obrazilo so- 'skupaj, z’ sonožno, soročno (JS, 10/38). Ti slovenski prislovi so tvorbene ustreznice češkim (jednoruč, jednonož, sounožne, souručne). Raba prislovnih zloženk enonožno, dvonožno se v besedilih večinoma nadomešča s predložno imensko zvezo, npr. kolebati (mahati) z eno nogo (JS, 2/6), kolebati (mahati) z obema nogama (JS, 2/6), suvati (brcati) z nogo (JS, 4/15), krožiti z nogami (JS, 4/15), stati na enej nogi (JS, 8/32), stati na obeh nogah (JS, 8/32), obrat na enej nogi (JS, 8/32). (7) Za prislova načina vštric 'nasproti’, npr. hoja vštric (JS, 9/36), stoja vštric (JS, 8/9), navaja M. Snoj (SES, 733), daje prevzet iz češčine, sl. vštric je predlog, kije nastal s sklapljanjem predloga v + nem. Schritt s prvotnim pomenom ’v korak, z istim korakom’. 34 V gradivu so uporabljeni sopomensko krajevna prislova stran in vstran ter predložna samostalniška besedna zveza v stran. 35 Prislov načina vsaksebi je v strokovnoizraznem gradivu Južnega sokola redno zapisan saksebi, kar kaže na zapis govorjene (pogovorne) oblike besede. Jasna Honzak Jahič, Nastajanje in oblikovanje slovenskega športnega izrazja 303 Če povzamemo: Tvorjenj slovenski prislovi v vlogi športnih izrazov so izpeljanke iz glagolov, samostalnikov, pridevnikov, tvorjenke, nastale s sklap- ljanjem predlogov in neimenovalniških samostalnikov, manj predlogov ali zaimkov; redkejše so zloženke in sestavljenke. Pomen, ki ga zaznamujejo prislovne tvorjenke, je predvsem krajevni in načinovni, načinovnost in predvsem časovnost sta izražena tudi nadomestno - besednozvezno. Češkim prislovom, izglagolskim izpeljankam s priponskim obrazilom -mo, npr. raznož-mo, prednož-mo, zanož-mo, ki se uvrščajo med važnejše nosilce Tyrševe strokovnoizrazne racionalnosti in sistemskosti, bi v slovenskem terminološkem gradivu Južnega sokola postavili kot vzporednico pri tvorbi prislova lepo izkoriščene slovenske tvorbene možnosti, predvsem izpeljavo in sklapljanje. Prav tako je razvidna slovenskemu jezikovnemu sistemu ustrezna raba številnih krajevnih prislovov, razvrščenih po vprašalnem zaimku (a) kje: sem - tje, spred- vzad/zad, gori - doli, notri ; (b) kam: naprej - nazaj, navzdol - navzgor, kviško/kvišku, levo - desno, na levo - na desno, vstran, ven. 4.2 Sokolsko športno izrazje kasneje Sokolsko športno izrazje iz Južnega sokola (1871) je aktualiziral s svojim vstopom (1896) v sokolsko gibanje Viktor Murnik. V telovadnem programu seje naslonil na Tyrševe telovadne vaje, hkrati pa naglasil, naj bo poleg telovadnih vaj tudi češko telovadno izrazje zgled slovenskemu. Razlogi so predvsem dvoji: (a) prevzemanje izvirnega izrazja oz. njegova prilagoditev sistemu slovenskega jezika naj bi zagotovila avtentičnost poimenovanega; (b) naslovnikova percepcija zaradi sorodnosti slovenske in češke leksike ne bo ogrožena (Murnik 1904: 21-22). Uporabo sokolskega športnega izrazja je poleg načelne odločitve načelnika sokolske organizacije zagotavljal tudi sokolski časopis Sokol (1904-1914, ena številka 1. 1919); sokolsko športno izrazje je ohranjala in razvijala tudi Sokolska knjižnica, ustanovljena leta 1920, katere temeljna naloga je bila izdajati sokolsko literaturo, stare in nove sokolske vaje ter zgodovino sokolstva. 36 4.2.1 Športno izrazje, ki poimenuje v ženski športni gimnastiki (ŽŠG) strokovna pojma hoja in tek, 31 kaže, da so se tipološke lastnosti športnega izrazja, ki smo ga naglasili pri sokolskem izrazju, ohranile. Nekaj zgledov: (1) Enobesedni športni izrazi, besedotvorno izglagolske samostalniške izpeljanke, ki imajo priponsko obrazilo (a) -0: tek-0 (ŽŠG, 28), korak-0 (ŽŠG, 29), skok-0 (ŽŠG, 29), predskok-0 (ŽŠG, 31), krog-0 (ŽŠG, 29), klek-0 (ŽŠG, 29), obrat-0 (ŽŠG, 30), val-0 (ŽŠG, 30), čep-0 (ŽŠG, 31), vzpon-0 (ŽŠG, 32); (b) -a, npr. ho-(j)a (ŽSM, 28), sto-(j)a (ŽŠG, 29); (c) -(a/-e)nje, npr. skrč-eva-nje (nog) 36 Prim. naslove: L. Pivko, Telovadne igre I, Telovadne igre II (1920), S. Bajželj, Vaje na bradlji (1920), St. Vidmar, Simbolično-ritmiške vežbe, proste vaje za člane in članice za 1. 1920, A. Schaup, Prosti skoki (1920), L. Pivko, A. Schaup, Telovadba (1921), (1922), L. Pivko, Lučalne igre z žogo (1922), P. P., Sokolski evangelij (1922), G. Sajovic, Miroslav Tyrš (1922). - Najlepše se zahvaljujem g. Darji Debelak, vodji knjižnice Fakultete za šport, ki mi je omogočila dostop do potrebne strokovne literature. 37 Športno izrazje je izpisano iz knjižice J. Vazzaz, Športna gimnastika (Ljubljana, 1968). 304 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september (ŽŠG, 28), gib-a-nje (z laktmi) (ŽŠG, 29), krož-e-nje (z nogo ) (ŽŠG, 30), prednož-e-nje, odnož-enje, zanož-e-nje (vse ŽŠG, 32). (2) Strokovne besedne zveze: (a) s samostalniškim jedrom in levim prilastkom; v vlogi levega prilaska je tvorjeni izsamostalniški vrstni pridevnik: prisunski korak (ŽŠG, 28), galopni skok (ŽŠG, 28), poskočni korak (ŽŠG, 28), polkin korak (ŽŠG, 28), valčkov korak (ŽŠG, 29), mazurkin korak (ŽŠG, 29), kadetni skok (ŽŠG, 32); (b) s samostalniškim jedrom in desnim prilastkom, kije (bi) neujemalni rodilniški: kroženje z nogo (ŽŠG, 32); (b 2 ) prislovni iz predložnega samostalnika, npr. hoja v krogu (ŽŠG, 28), tek v krogu (ŽŠG, 28), hoja v stran (ŽŠG, 28 ),predskokv čep (ŽŠG, 31), skok z obratom (ŽŠG, 31), skok s korakom (ŽŠG, 31); (b 3 ) prislovni iz prislova, npr. hoja nazaj (ŽŠG, 28), skok skrčno (ŽŠM, 31), skok prednožno (ŽŠG, 31), skok raznonožno (ŽŠG, 31), skok enonožno (ŽŠG, 31), obrat obenožno (ŽŠG, 32), obrat spiralno (ŽŠG, 32), obrat enonožno (ŽŠG, 32); (c) s samostalniškim jedrom z levim ujemalnim in desnim prislovnim prilastkom, npr. valovita gibanja z lehtmi (ŽŠG, 29), valovita gibanja s trupom (ŽŠG, 29), galopni skok v stran (ŽŠG, 30). 4.2.1.1 Primerjava sokolskega in sodobnega športnega izrazja Strokovna poimenovanja so prekrivna v naslednjem: (1) Največji delež izglagolskih samostalniških izpeljank z besedotvornim pomenom dejanja, so enobesedna poimenovanja in jedrne sestavine samostalniških besednih zvez. Razvrstitve priponskih obrazil (-a/-e)nje) ne omejuje vidskost, podstavni glagol tvorjenk je dovršni oz. nedovršni, npr. za-nožiti, od-nožiti, skrč-eva-ti, gib-a-ti. Pri izpeljankah s priponskim obrazilom -0 je v podstavi predponskoobrazilni glagol, npr. od 'stran’ : odskok ( od-skočiti ), po- ’malo’: poskok (po-skočiti ), se- ’dok : se-skok (se-skočiti). (2) Ob samostalniškem jedru je bil levi prilastek vrstni pridevnik, tvorjen iz glagolov, npr. plesalna (stoja) (JS), poskočni (korak) (ŽŠG), samostalnikov, npr. križna (stoja) (JS), valčkov (korak) (ŽŠG), predložne samostalniške zveze, npr. prednožni (korak) (JS, ŽŠG), vrstni konverzni iz kakovostnih (mernih) pridevnikov, npr. mali/nizki (počep) (JS), visoko/nizko (skrčevanje), visoki, nizki (skok) (ŽŠG). (3) V strokovnih besednih zvezah so prislovi načina v vlogi desnega prilastka (izglagolskega) samostalniškega jedra, npr. (korak, skok) spiraln-o/pred- nožn-o/en-o-nožn-o/ob-e-nožn-o; zloženke z določujočo besedotvomopodstavno sestavino, ki je količinski pridevnik (en-, oba-), in konverzno neimenovalniško medpono (-o-), npr. en-o-nožn-o ’z eno nogo’. (4) Namero opisati dejanje, položaj, stanje, gib itd. uresničuje opisni značaj strokovnih besednih zvez s samostalniško jedrno sestavino in njenima razvija¬ jočima členoma, tip galopni skok v stran. Jasna Honzak Jahič, Nastajanje in oblikovanje slovenskega športnega izrazja 305 NAVEDENKE Bajželj, I., 1925: Slovarček sokolskih telovadnih nazivov. Ljubljana. Bezlaj, F., 1976, 1982: Etimološki slovar slovenskega jezika I (A-J), II (K-O). Ljubljana: SAZU. Breznik, A., 1944: Jezik naših časnikarjev in pripovednikov. Priredil Jakob Solar. Ljubljana: Družba sv. Mohorja. Cegnar, F., 1861: Parlamentarni jezik. Kmetijske in rokodelske novice. 386. Gestrin, F., Melik, V., 1966: Slovenska zgodovina od konca osemnajstega stoletja do 1818. Ljubljana: DZS. Havranek, B., 1936: Spisovny jazyk česky a slovensky. Ceskoslovenska vlastiveda. Praga. Honzak Jahič, J., 1996: Češko-slovensko povezovalno delo kot predano (vz)trajanje. Delo KL. 15. — 1996a: Slovenski knjižni pogovorni jezik v interpretaciji Boža Voduška. Jezik in čas. Ljubljana: Znanstveni inštitut. 311-318. Horecky, J., 1956: Zaklady slovenskej terminologie. Bratislava: SAV. Chalupny, E., 1921: Prednl tvurcove narodnlho programu: Jungmann, Havliček, Tyrš, Masaryk. Tyršuv sbornlk. Praha: Československa obec sokolska. Janežič, A., 1863: Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo. Nova, vsa predelana in popravljena izdava. Celovec. — 1867: Nemško-slovenski slovar. Južni Sokol. 1871. Machek, V., 1957, 1997: Etymologicky slovnik jazyka českeho. Praha: NakladatelstvI Lidove noviny. Mluvnice češtiny 1. Fonetika. Fonologie. Morfonologie. Tvoreni slov. Praha. 1986. Acade- mia. Murnik, V., 1904: Slovenski sokol, letnik l/št. 1. 5-26. Ostanek, F., 1964: Šolske knjige. Slovenska matica 1864-1964. Zbornik razprav in član¬ kov, ur. France Bernik. Ljubljana: Slovenska matica. 399-429. Ottuv slovnik naučny. Praha. 1906. Pleteršnik, M., 1894, 1895: Slovensko-nemški slovar. Pravnik slovenski, 1870, letnik 1, št L Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V. Slovnik spisovneho jazyka českeho. Snoj, M., 1997: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga. Stepišnik, D., 1968: Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem. Ljubljana: DZS. — 1974: Telovadba na Slovenskem. Ljubljana: DZS. Stich, A., 1996: Novinar Karel Havliček očima nasledujiclh generacl a očima dneška. Od Karla Havllčka k Františkovi Halasovi (lingvoliterarnl studie). Praha: Torst. Svetec, L., 1862: Še nekaj o parlamentarnem jeziku. Kmetijske in rokodelske novice. 131. Tyrš, M., 1868: Nazvoslovl telocvične. Dle Ravensteina nove a uplne spracovano. Praha. — 1868: Zakladove telocviku. V: J. V. Jahn a M. Pokomy. Kronika prače, osvety prumyslu a nalezu. Praha. — 1926: Telocvik v ohledu esthetickem. Knihovna Tyršuv odkaz. Praha. Tyršova, R., 1932: Miroslav Tyrš — jeho osobnost a dllo. Praha: Česky čtenar. Toporišič, J., 1982: Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS. 306 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september Urbančič, B., 1973: O jezikovni kulturi. Ljubljana: CZ. Vazzaz, J., 1968: Športna gimnastika ženske. Mala športna knjižica 11. Ljubljana. Vodušek, B., 1958/59: Historična pisava in historična izreka. Jezik in slovstvo. 193-200. Vidovič Muha, A., 1981: Pomenske skupine nekakovostnih izpeljanih pridevnikov. Slavistična revija 1/29. 20-41. — 1988a: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana: Partizanska knjiga, Znanstveni tisk. - 1988b: Jezikovnosistemske lastnosti strokovnih besednih zvez. XXIV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 83-91. — 1993: Glagolske sestavljenke - njihova sladenjska podstava in vezljivostne lastnosti. (Z normativnim slovensko-nemškim vidikom). Slavistična revija 41/1. 161-192. Zaletel, V., 1933: Zgodovina telesne vzgoje in sokolstva. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. SUMMARY Following the demise of Bach’s absolutism (1859), with more promising social conditions, national institutions and societies were established, one of them being the Southern Falcon gymnastics society, established in 1863 in Ljubljana as the first Falcon society outside Bohemia. The Czech model influenced the Slovene gymnastics society in two ways, i.e., in form (organization of the society, its rules, extemal emblems of the Falcon movement) and in content (gymnastics as a means of educating the nation and as an individual responsibility of national awakening). The Falcon movement brought to the Slovene lands through Tyrš’s original program a new conceptual world and its terminology. The Southern Falcon gymnastics society published its nevvsletter under the same name (Southern Falcon, 1871). A complete excerption of sports terminology from this newsletter showed the following characteristics: 1) On the level of word formation: a) The most common among one-word sports terms are nouns-deverbatives denoting action, which is consistent with the conceptual world they denote (sports, physical education); they are terminologically systematic and economical by employing suffixes and prefixes. b) Verbs as one-word sports terms display two formative strategies: prefixation and suffixation; prefixes and suffixes (with deep meaning of adverbs) alternate the meaning of the original verb. The repertoire of verbal prefixes and suffixes also shows the use and realization of the linguistic and structural possibilities of the word, possessed by Slavic languages in comparison with German, which had been presented by Czech and Slovene linguists, e.g., Rosa, Dobrovsky, Jungmann, Pohlin, Vodnik, Bleivveis, Janežič, Levstik, as normative. c) There is a prevalence of terms with a clear intention to describe an act, action, position, State, etc., as the sports terminology included in this analysis mainly denotes various types of exercises (configurations) and methods of their performance. Among two- and multi-word sports terms the majority have a deverbal noun or verb as the headvvord. The result is what one would expect, since in the conceptual world of sports movement is essential, and the word class expressing acts and action is the verb. d) An adverb or adverbial phrase as a common ingredient of technical phrases is circumstantial (in terms of locality, method, and, to a lesser extent, time) coinplement of the head verbal or nominal element. The repertoire of the Jasna Honzak Jahič, Nastajanje in oblikovanje slovenskega športnega izrazja 307 word-formational types and means, used in formation of adverb as a technical term shows that (unlike in other technical fields) the adverb is well employed in the conceptual world of sports. 2) The influence of Czech is evident on the lexical level as well as on the level of pattems of formation and nominalization. A comparison with contemporary sports terminology has shown that the Falcon terminology has largely remained alive. ■ UDK 821.163.6.09-31 Alojzija Zupan Sosič Filozofska fakulteta v Ljubljani PRAVLJIČNI ROMAN Prisotnost pravljice v literaturi ob koncu tisočletja je potrdila priljubljenost te najstarejše prozne vrste tudi v Sloveniji, hkrati pa nakazala možnost novega žanrskega poimenovanja - pravljični roman. Njegova vpetost v primerjalni kontekst ljudske in sodobne pravljice ter kratek pregled sodobne slovenske pravljice sta v romanu devetdesetih let 20. stoletja odkrila zanimive pripovedne preobrazbe pravljičnosti. The presence of the fairy tale in literature at the end of the millennium confirmed the popularity of this oldest prose genre in Slovenia, while indicating the possibility of a new genre term-the fairy-tale novel. Its incorporation in the comparative context of folktale and modem fairy tale and a brief survey of contemporary Slovene fairy tale revealed in the novel of the 1990’s interesting narrative transformations of the fairy-tale features. Nekoč, v davnih časih, ko je bila pravljica še sveti govor, so tudi odrasli verjeli vanjo. Danes, ko je mitološki svet v njej razdrobljen in zastrt, mu še vedno radi prisluhnemo, njena fantastičnost in drugačnost od sodobne resničnosti pa pravljici ohranja priljubljenost. Pravljica se je naselila celo v ostale prozne vrste, v Sloveniji pa je v zadnjem desetletju 20. stoletja preoblikovala najpogostejšo literarno vrsto - roman. Vanj se je vgradila kot osrednji ali stranski struktumo-vsebinski element. Pravljičnost je roman razgibala s posebno fantastiko ljudske pravljice, v štirih romanih pa postala celo odločilna za (novo) žanrsko poimenovanje: »pravljični« roman. To so romani: Oštrigeca in Zmo odfrmentona (Marjan Tomšič), Tanaja (Sanja Pregl) in Nekdo je igral je igral klavir (Boris Jukič). 1 Za pregledno opazovanje posebnega položaja pravljice v sodobnem slovenskem romanu pa je potrebno najprej razmejiti ljudsko in knjižno pravljico, vzporedno pa zasledovati njuno povezavo v slovenski prozi. Pravljičnost modernih pripovednih tekstov, pogosto celo eksplicitno deklariranih kot »pravljica«, je samo v izjemnih priložnostih mogoče povezati z zakonitostmi ljudske pravljice. Lažje jo določimo z obeležji umetniške pravljice kot znatno bolj odprtega žanra, čeprav predstavlja genealoški problem. Umetniško pravljico namreč genealogija opazuje kot zgolj stilno transpozicijo ljudske pravljice, ki seje začela in končala v romantiki. Odprtost oziroma nezadostna opredeljivost 1 Pravljično besedilo sem obravnavala v smislu večžanrskih določil, kjer sem sledila znani Barthesovi tezi (S/Z, 1970) o besedilu kot tkanini različnih kodov oziroma kasnejši Genettovi o večžanrskih sestavinah besedila. Predhodno literarno delo ali žanrsko stilni kod sta mi (Genette 1982: 9, 450, 451. V: Juvan 2000: 169) pomenila poimenovalno podlago, iz katere je »drugostopenjsko« besedilo narejeno in od nje odvisno, ne glede na to, dajo preoblikuje in ji spreminja funkcije. Tako so obravnavani pravljični romani zmes različnih romanesknih oblik (npr. Zrno do frmentona je pravljični, družbenokritični in psihološki roman, Nekdo je igral klavir pa je pravljični in erotični roman). A njihova pravljična perspektiva in določujoča pravljična pripovedna ravnina, zgrajena na shematični dinamiki boja med dobrim in zlom, sta tako organizirali besedila, da je postala v njih prevladujoča pravljičnost, ki opravičuje poimenovanje pravljični roman. 310 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september strukturnega modela je umetniško pravljico privedla do pomenske polivalentnosti pojma pravljičnosti. Ravno njena naslonitev na ljudsko pravljico ji je na začetku odrekala samostojnost in jo proglasila za odvisni oziroma posnemovalni žanr. Razdiranje shematičnih razmerij med pravljičnimi elementi in izraba ustaljenih obrazcev za medbesedilne konotacije sta njeni najbolj očitni strukturni spremembi. Vezani sta na romantično nagnjenost k napuščanju tradicionalnih geneoloških tipov (Horvat 1986: 341-358). Umetniki so si namreč prizadevali, da bi ustvarili »popolno« umetniško delo, nastalo s povezovanjem in kombiniranjem že obstoječih književnih vrst. Ljudska pravljica Ljudska pravljica, zelo stara literarna vrsta, je povezana še z mitom; Propp (1982: 179) celo trdi, daje neposredno odvisna od njega. Njene prvobitne in osnovne oblike so očitno v zvezi z davnimi religijskimi predstavami, tako daje mitološki svet 2 (po drobcih) še danes prisoten v njej. Ko je pravljica prenehala biti sveti govor, sodelujoč v vzdrževanju in upravljanju kozmosa, je niso več zanimale naravne ali kulturne dobrine (Goljevšček 1991: 103 in Leyen 1958: 105), kijih mitični heroj pridobi za svoje pleme - iskati je začela srečo, prilagojeno enostavni predstavnosti običajnih ljudi (ne herojev): sitost, varnost, spolna zadovoljenost. Časovna in krajevna nedoločenost (nekoč, nekje) še ohranja zvezo z mitom: v permanentni pravljični sedanjosti odmeva mitotvoma zavest o večnem vračanju enakega. Osvoboditev zgodovinskih pojmov sedanjega in preteklega naredi v pravljici čudežno za nekaj povsem naravnega in razumljivega (Klotz 1970: 4, Liithi 1947: 6). Ljudska pravljica se mora namreč čimbolj oddaljiti od empirične resničnosti, da bi se dokopala do harmonične slike sveta (Horvat 1986: 344), hkrati pa ne sme dopustiti, da se izgubi povratna zveza s to (z isto) resničnostjo. Max Liithi (1947: 106) meni, da predstavlja urejenost ljudske pravljice protiutež nedoločeni, zapleteni, nejasni in preteči stvarnosti. Ta švicarski raziskovalec, 3 ki ima nedvomno največ zaslug za dokončno uveljavitev ljudske pravljice kot literarne vrste, je takole naštel njene elemente (abstraktnega) stila: stalne formule, stalna števila, ritmični in rimani začetki in konci, ponavljanje epizod. M. Boškovič-Stulli (1982: 116) pa je poiskala linearni in stilizirani obliki pravljice več izvorov: 1) Ploski značaj pravljičnih likov: liki so tipizirani, čmobeli in karakterizirani po zakonu polarizacije. Tudi poimenovanje pravljičnih likov je tipizirano, saj so brez lastnih imen (kraljica, mlinar, starka) ali pa imajo le tipična narodna imena (Janez). Namesto osebnih imen se pojavijo splošna ali opisna imena. Uporaba 2 Wilhelm Grimm (Liithi 1976: 70) je zapisal: »Vsem pravljicam je skupno, da so ostanki verovanja, ki seže v najstarejšo dobo in ki se prikazuje v slikovnem razumevanju nadsmiselnih stvari. Mitsko je podobno okruškom razbitega dragulja, ki leži razmetan na tleh, obrasel s travo in cvetjem. Odkrije ga lahko samo natančno oko; njegov pomen je že zdavnaj izgubljen, a se še vedno občuti.« 3 Med njegova najbolj odmevna dela sodijo: Das europaische Volksmarchen: Form und Wesen (1947), Volkmarchen und Volkssage. Zwei Grundformen erzahlender Dichtung (1961), Marchen (1962). Alojzija Zupan Sosič, Pravljični roman 311 razširjenih imen pa se spreminja v generične pojme (Bettelheim 1979: 54), ki označujejo kateregakoli človeka. Pravljica jasno razkriva, da govori o običajnih ljudeh, ki so nam zelo podobni. Med nosilci dogajanja obstajajo samo odnosi, ki so povezani z dogajanjem; vse ključne pravljične osebe pa so opredeljene glede na glavnega junaka, njihove lastnosti so projicirane na dogajanje. 2) Enodimenzionalnost: dogajanje poteka samo na eni ravni, na kateri resničnost in čudežnost tvorita neločljivo celoto. 3) Stroga struktura: težišče ljudske pravljice je v dogajanju; značilen je hiter razvoj dogodkov in kopičenje dogajanja, ki se odvija po znanih obrazcih, kot so zakonitost ponavljanja, stopnjevanja. Dejanje se odvija od zunaj (Tancer-Kajnih 1993: 34), za motivacijo služijo prepovedi, pogoji, tabuji in nasveti. Pravljična oseba se po principu izbranosti na koncu pravljice vedno povzpne z dna na vrh: pri tej spremembi pa njene zasluge niso pomembne. Njena izbranost ni motivirana, opravljanje preizkušenj (ponavadi izven doma) pa potrjuje arhaične vrednote. Ljudska pravljica 4 zato (vedno) ne nagrajuje delavnosti, lenobo ali tatvino pa ne razume za prekršek. »Miselna pasivnost« (nikoli ne razmišlja o pravilnosti svojih dejanj) junaka osvobodi začudenosti, zaprepadenosti, vedo¬ željnosti ali strahu. Alenka Goljevšček (1986: 686) določi za enega od ključnih vzvodov pravljičnega dogajanja nemotiviranost začetka, ki mu ponavadi sledi junakov odhod od doma. Selitev junaka sproži vrsto avantur, ki delujejo na nas kot šifrirano sporočilo, za katero smo izgubili ključ. Zdi se, kot da je tudi pravljična oseba izgubila ključ, saj ne ve, kaj jo bo doletelo. Ker ljudska pravljica samo niza doživljaje glavne osebe, nima strnjenega dogajanja. Pojavnost glavne osebe ni zanimiva, privlačne so le napete preizkušnje (Grahek 1995: 32), ki jim je izpostavljena. Glavna oseba določa ostale podobe v pravljici. Izhaja iz tostranstva, nadnaravne lastnosti dobi od drugih. Njene magične značilnosti so utemeljene s posebnim darom ali z nenavadnimi dejanji (Becker, Hallenberger 1993: 147). Za razliko od junakov junaške pesnitve so pravljični junaki predstavljeni kot neprivlačni, neopazni, izkušeni in trpeči, kot utelešenje »pomanjkljivega« človeka. Ker se junak v svojih pravljičnih dogodivščinah obnaša moralno nevtralno, je zanimiv bolj z vidika uspeha kot pa zaradi svojih junaških in erotičnih kvalitet (Becker, Hallenberger 1993: 147). Če pravljični svet raziščemo ontološko, se (skoraj) ne razlikuje od resničnega sveta. Pravljični svet ni svet absolutnih naključij, čeprav je čudovitejši od našega sveta (Dobrzynska 1974: 267). Čudovito v pravljici je sredstvo posredovanja, ki dopušča nove perspektive (Becker, Hallenberger 1993: 148). Pravljične modifika- 4 Alenka Goljevšček (1986: 683-686) je podvomila v enotno moralo pravljičnih oseb in celotne ljudske pravljice. Kodeks kreposti in časti, ki mu je pravljična tematika podrejena, ceni preudarno treznost prav tako kot zvito izogibanje delu in dobiček na tuj račun. Vrednost dejanja torej ne določa neko enovito, splošno veljavno načelo, ampak se vzpostavlja sproti, odvisno od junaka in zmeraj v odnosu do nečesa konkretnega. Namesto o enem vrednostnem načelu piše Goljevškova (1991: 51-122) o vrednostnih stalnicah v pravljicah: izročenost pravljičnega junaka, selstvo (nomadstvo), zajedalstvo, milenarizem, preizkušnje... 312 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september cije so pravzaprav vedno utemeljene znotraj svojega sveta, zato njihove omejitve spominjajo na realni svet (Dobrzynska 1974: 167), čeprav so bolj zgoščene. Če pravljica hoče poudariti nek dogodek, ga ponovi, dogajanje pa zgosti v zaključni formuli, ki pove nekaj o usodi stranskih oseb ali vsaj glavnih junakov (ponavadi, da so živeli srečno in zadovoljno do konca dni - Leyen 1958: 100). Literarna veda je pravljico poskušala natančneje določiti še (poleg primerjave pravljičnost: resničnost) z vzporejanjem sorodne vrste ljudskega slovstva: pripovedke. Pri označevanju besedila še danes nekateri literarni raziskovalci ne ločijo med tema dvema oblikama (primerjaj npr. različne določitve Oštrigece v poglavju »Pravljični« roman.) Zelo natančno ju je razmejil Max Liithi (V: Leyen 1958: 96), ko je opisal pripovedko kot poročilo o božanski resničnosti. Pripovedka namreč pripoveduje o palčkih, velikanih, zemeljskih duhovih in o hudiču, razložiti pa hoče tudi profano resničnost. Predstavlja osamljenega človeka, ki prihaja v stik s tostranstvom in mu podleže, človek iz pravljice pa je vedno povezan s silami onostranstva. Pravljica predstavlja svoj svet abstraktno (ga ne razlaga in opisuje kot pripovedka), dogajanje in podobe so idealizirane. V pravljicah se onostranskost ne pojavi zato, da bi nam pričarala predstavo o onostranstvu - nadnaravne sile so sovražne ali prijazne, junaka vodijo k vnaprej določenemu cilju. Pravljico in pripovedko razlikuje tudi vloga darov: v pravljici so darovi določeni s postavitvijo naloge, v pripovedki pa so plačilo za določen dosežek. Pripovedka je v svojem bistvu resna, medtem ko se pravljica spreminja iz resnobnosti v šaljivost, ki se ji pridruži še grozljivo in groteskno z nežnimi in prefinjenimi podobami (Leyen 1958: 96). Umetna pravljica V umetni pravljici nastopata (dve) popolnoma zgrajeni in osamosvojeni področji fikcionalne stvarnosti. 5 Fantastična raven je postavljena nasproti drugi, omejeni z zakonitostmi izkušenjske resničnosti (Horvat 1986: 347-350). Eksotični označitivi (nekoč, nekje) umetna pravljica skoraj vedno zamenja z določeno prostorsko in časovno omejenostjo (Horvat 1986: 350-356). V njej postaja razcep (Apel 1978) v nekoč skladnem svetu vse večji, spor med subjektom in objektom pa čedalje bolj nepremostljiv. Umetna pravljica je začela tematizirati tudi odnos do konkretne družbene realnosti svojega časa, kar ji je močno razširilo skalo izraznih možnosti. Ljudske in umetne pravljice pa se ločijo med seboj tudi glede izoliranosti junakov - v umetni pravljici je izoliranost reducirana samo na socialno dimenzijo. Čudaki, posebneži in odpadniki se izogibajo okolici, družba pa njim. Psihologizacija pravljične osebe zapisuje njene psihične reakcije ob stiku z neresničnim ali nepričakovanim. Umetno pravljico lahko imenujemo tudi umetniška ali knjižna, v 20. stoletju pa tudi modema ali sodobna pravljica. Ta se razlikuje od ljudske pravljice, ker jo (kot zapisano različico) reducirajo literarna 5 Romantika je začela programsko ločevati realno in fantastično raven pripovedi, saj je hotela z odmikom od enodimenzionalnosti ljudske pravljice poudariti samostojnost novega žanra. Postromantična umetna pravljica pa je spet nagnjena k spajanju obeh področij, ki se združujeta s komiko ali z grotesko - groteskna slika sveta je rezultat večine pravljic 20. stoletja (Horvat 1986: 350-356). Alojzija Zupan Sosič, Pravljični roman 313 merila določenega obdobja. Umetne ali knjižne pravljice prav zato nekateri imenujejo tudi umetniške pravljice, saj je njihova zavest o načinu oblikovanja in pripovedovanja močno načela lastne shematizme. S takšno modifikacijo pravljičnih elementov umetna pravljica ni več naklonjena cenenim, bleščečim in redkim predmetom ter poenostavljeni viziji sveta. Pogoste preobrazbe ljudskega pravljičnega v umetni pravljici sprožajo vprašanje, kaj sodobno pravljico še utemeljuje za pravljico, kaj je torej enotnega v tej siloviti različnosti. Goljevščkova (1991: 45) predlaga, da je to boj med dobrim in zlim, v katerem dobro vedno zmaga (vendar avtorica tudi to uveljavljeno distinktivnost problematizira). V slovenski književnosti seje umetna pravljica 6 razvila pozno (Kos 1995: 227), sledila je prvim zapisom ljudskih pravljic po zgledu nemških izdaj. Enosmeren stik s pravljico preko nemških zapisovalcev in oblikovalcev Jakoba in Wilhelma Grimma ter njunih posnemovalcev se je obogatil šele po drugi svetovni vojni, ko smo se srečali še s predromantično pravljico Perraultovega tipa (Rotar 1976: 27). Ravno v tem obdobju pa se je začela razvijati tudi iracionalna mladinska proza (Tancer-Kajnih 1993: 5), kije v zadnjih desetletjih doživela izjemen ustvarjalni in umetniški razcvet. Ta najbrž ni naključno povezan s pojavom intimizma 7 kot odklonom od objektivne stvarnosti oziroma poetike socialističnega realizma. V umetni (knjižni) slovenski pravljici realizma je bilo najbolj opazno socialno vprašanje (Orožen 1982: 97—115) ob prizadetosti pripovednika, skrito v številnih digresijah in aluzijah. Tako je Janez Trdina rad uporabljal varovalni okvir pravljice (Orožen 1983: 100,101) za osvetljevanje družbenih razmer na Dolenjskem ob koncu 19. stoletja. Njegova tenkočutna stilistična oplemenitev je pravljice približala satiram. 8 Še bolj (estetsko) je pravljice preoblikoval Ivan Cankar, ki je osamosvojil ljudski lik in mu pripisal novo, simbolično idejno vsebino (Kralj Matjaž, Kurent, Peter Klepec, Lepa Vida). 9 Stilistične jezikovne postopke in literarno filozofska jedra slovenskega simbolizma opazimo tudi v literarni pravljici 6 Slovenska literarna veda (Tancer-Kajnih 1993: 8) termin pravljica samoumevno enači z ljudsko pravljico, kar pa spet zoži njeno recepcijsko polje večinoma na otroško občinstvo. Poimenovanje pravljica se še danes lahko zamenjuje s pripovedko, kar se je v preteklosti dogajalo z bajko. V slovenski publicistiki je Kobetova (1987: 109-164) dokazala ohlapnost poimenovanja za »nerealistično« pripoved, kjer prevladuje temeljni termin pravljica. Sinonimno se pojavljajo še naslednji izrazi: sodobna pravljica, modema pravljica, fantazijska pravljica, domišljijska zgodba, domišljijska pripovedka. V študijah o pravljici nekateri raziskovalci uporabljajo termin knjižna pravljica, uveljavljena pa je tudi delitev umetne pravljice na pravljico in fantazijsko pravljico oziroma pravljico in čudežno pravljico. 7 Obmjenost subjekta navznoter seje na zanimiv način povezala s pravljico tudi pri naslavljanju. Že v Pesmi štirih (1953) seje kar petkrat pojavila beseda pravljica v naslovih pesmi (kasneje pa »pravljični« naslov nemladinske književnosti zaznamuje predvsem nepravljično vsebino: G. Strniša, Večerna pravljica ; A. Brvar, Pravljica ; M. Rožanc, Pravljica). 8 To velja tudi za Janeza Mencingerja, ki je svoj prvi satirični oziroma utopični roman Abadon (1893) podnaslovil z »Bajko za starce«. Sama zgodba romana kaže na zanimiv splet pravljičnih postopkov, ki vežejo stvarno pripovedno dogajanje z alegorično domišljeno navidezno fantastiko (Orožen 1983: 102). 9 Tudi besedilo Milan in Milena (1913), brez prave povezanosti z ljudsko predlogo, je Cankar (v svojih pismih) določil za pravljico. Ta Cankarjev roman radikalno odstopa od harmonično urejene slike sveta in prinaša zelo antipravljično, celo dekadenčno sporočilo. 314 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september F. Milčinskega ( Pravljice, 1913; Tolovaj Mataj, 1919), Ljudmile Prunkove 10 (Pravljice , 1913) in mladinski pripovedi Frana Ksaverja Meška (Orožen 1983: 105). Ker popisuje pravljica pot navadnega človeka od nesreče k sreči, od revščine k bogastvu, namenjena pa je ravno takšnemu bralcu, se je tudi socialno angažirana proza tridesetih in štiridesetih let ogrela zanjo (Mitrovič 1987: 324). Zanimiv pa je bil predvsem takšen tip uporabe pravljičnih elementov, ki je nasprotoval in se upiral programskim zahtevam socialnega realizma. V Kranjčevem romanu Povest o dobrih ljudeh (1940) nas pisatelj opozatja, da pripoveduje pravljico, * 11 * * V čeprav v njem ni nobenega pravljičnega napredka: Koštrčeva ostaneta revna, Katica slepa (na koncu utone v močvirju), Ivan, Marta in Peter se izgubijo v svetu. Kljub zavedanju, da beremo pravljico (torej ne pričakujemo dosledne motivacije oseb, hiperboličnost pa prevajamo v simboličen jezik - Mitrovič 1987: 326), razberemo v romanu kompleksen svet, poln nasprotij in nerazrešenih dilem. Takšen se razkrije tudi v pravljičnih romanih devetdesetih let: Oštrigeci in Zrnu odfrmentona (Marjan Tomšič) Nekdo je igral klavir (Boris Jukič) ter Tanaji (Sanja Pregl). »Pravljični« roman ob koncu 20. stoletja V sedemdesetih letih se je v evropsko ameriškem prostoru povečal delež fantastičnosti (Graevenitz 1973: 149), v slovensko književnost pa jo je vnesla t. i. »nova proza« 12 (Zorn 1991), ki je začela obnavljati nekatere nepriljubljene, necenjene ali pozabljene literarne žanre (kriminalko, vohunski roman, grozljivi roman, znanstveno fantastiko, antiutopijo, pravljico, družinski roman, potopis) in jih stapljati med seboj s pomočjo fantastike. 13 Ta seje naselila predvsem v kratko prozo in poezijo, najpogostejši literarni vrsti tudi v osemdesetih letih. Postmoder¬ nistična kratka proza je pri preigravanju z že uveljavljenimi literarnimi oblikami, 10 Marija Stanonik (1997: 67) je postavila pravljice Ljudmile Prunk za začetnice književne pravljice. Statične in nedogajalne bajke (tako jih avtorica poimenuje) opisujejo vzdušje, psihološko stanje in estetsko doživljanje okolja tako intenzivno, da zanemarijo dogajanje. Takratnemu meščanskemu vzgojnemu modelu je ustrezala njena naslonitev na priljubljeno živalsko zgodbo, tipični okrasni pridevniki impresionizma in ritmiziran nerealističen dialog. Njihova posebnost pa je bila izpustitev nasilnih prizorov. 11 Stanonikova (1997: 80-83) je ugotovila, da Kranjcu pravljica ne pomeni žanrske oznake, ampak pripovedno prespektivo. S ponavljanjem samostalnika pravljica Kranjec poglobi resničnost. Pri tem izhaja iz ljudske rabe besede pravljica, ki pomeni nekaj zelo lepega (najlepšega), neponovljivega, skrajno harmoničnega. Franc Zadravec (1972: 242) utemelji pravljičnost Kranjčevega romana na temelju treh elementov: časa, prostora in ljudskih verovanj, ki so determinirani s pravljično vsebino in strukturo. 12 »Nova proza« je skupno ime^ ki je bilo najprej mišljeno samo kot začasno ime generacije na začetku sedemdesetih let: Marko Švabič (1949), Uroš Kalčič (1951), Emil Filipčič (1951), Vladimir Kavčič (1953), Branko Gradišnik (1951), Boris Jukič (1947), Tone Perčič (1954) in Milan Kleč (1954). 13 V preteklosti je veljala ostra ločnica med fantastiko ter pravljico in znanstveno fantastiko, danes pa seje v umetni pravljici razrahljala. V širšem smislu je fantastično vse nadnaravno, tudi pravljično. V ožjem smislu pa je pravljično predvidljivo, saj obsega ponovljive klišeje: tipe s stalnimi funkcijami, stereotipne lastnosti in načine pojavljanja ter ustaljen dogajalni prostor (Grahek 1995: 36). Alojzija Zupan Sosič, Pravljični roman 315 motivi, osebami ali klasičnimi zgodbami posegla tudi v pravljično tradicijo. V umetni pravljici sta Aleksa Sušulič ( Smrduljčica . V: Kdo mori bajke in druge zgodbe, 1989) in Tamara Doneva {In ona je kurila, kurila, kurila... V: Lenorina jahalna šola, 1990) ironično predelala izbrani izsek (dveh) knjižnih pravljic {Trnuljčica, Deklica z vžigalicami). Drastično ukinjanje pravljične perspektive in zgolj izraba nekaterih njenih pripovednih elementov za nepravljično besedilo sta se pojavili tudi v romanu devetdesetih let. Pravljice se v sodobnem pravljičnem romanu pojavljajo na dva načina: kot zgodbeni okvir ali/in zgodbena sestavina, v ostalih sodobnih romanih (neprav- ljičnih) pa le kot strukturna popestritev oziroma pomenska zgostitev. Tako je pravljico kot strukturni element vnesla v svoj roman Milovanje (1998) Nina Kokelj. Fragmentarno zgodbo o duševno moteni deklici Rivi je pravljica o treh bratih in njihovi bolni sestrici poetično povezala in semantično razprla. Podobno vlogo - utrjevanje liričnosti - ima v romanu Namesto koga roža cveti (1991) pravljičnost bele violine in mižečega dečka Halgata, drugačen, demitologizirajoč prizvok (kot v romanu Nekdo je igral klavir, 1997), pa svetopisemska zgodba o Kajnu in Abelu, zapolnjena s pravljičnimi klišeji v romanu Harmagedon (Tone Perčič, 1997). Njen ironizacijski potencial je blizu podobnim predelavam pravljic v slovenski postmodernistični kratki prozi (npr.v že omenjeni Smrduljčici ter In ona je kurila, kurila, kurila...). Romaneskna novost zadnjega desetletja 20. stoletja, pravljični romani, so z žanrskim sinkretizmom razgibali enodimenzionalnost pravljične perspektive. To velja predvsem za štiri (že omenjene) romane, ki jih bom osvetlila z vzporejanjem tipičnosti ljudske in umetne pravljice. Romansirano pravljico Marjana Tomšiča (1939) Oštrigeca (1991) so ob izidu pospremile različne vrstne oznake: 14 Andrijan Lah jo je označil za povest ali kratki roman, Andrej Blatnik za kratki roman, Milan Vincetič je v svoji oceni zapisal pripovedka in kratki roman. Tomo Virk jo je obširneje razložil kot novelo, Taras Kermauner kot mit, Marija Mercina pa je nihala med oznakama pripovedka in pravljica. Pravljičnost Oštrigece je potrebno navezati na umetno knjižno pravljico, ki se v dvajsetem stoletju imenuje tudi sodobna ali moderna pravljica. Taje elemente ljudske 15 pravljice preoblikovala primemo svojemu sporočilu, največkrat je njen notranji harmonični red sprevmila v bivanjsko negotovost modernega subjekta (v Oštrigeci se izraža v identitetni krizi Boškina, ki se ob cikličnem osveščanju 14 Vse vrstne oznake za Oštrigeco povzemam po članku Marije Mercine: Boškinova vrnitev (1992: 789, 790). 15 Razvidni elementi ljudske pravljice v Oštrigeci so: ploščatost stranskih pravljičnih likov (baba Štafura, Vitica), stroga struktura (hiter razvoj dogodkov pospeši kopičenje dogajanja), splošnost prikazovanja (Tancer-Kajnih 1993: 34), ki ponuja osnovno shemo osrednjega dogajanja, kot v evropski ljudski pravljici: premagati težave in doseči srečen konec. Eden od ključnih zgodbenih vzvodov, prisoten tudi v Oštrigeci, je nemotiviranost začetka (Goljevšček 1986: 686), ki mu ponavadi sledi junakov odhod od doma. Selstvo junaka sproži vrsto avantur, ki delujejo na bralca kot šifra brez ključa. 316 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september sprašuje, kdo je, kam gre, kaj dela, in ljubezenskem hrepenenju). V sodobni pravljici se namreč na vsak pomembnejši pravljični element prilepi njegovo nasprotje, tako da se skozi zgodbo počasi relativi z ma ljudska pravljičnost, ki pa ni na ta način nikoli popolnoma izbrisana. Formula sodobne pravljice je torej zmanjševanje pravljičnosti zaradi vdora sodobne problematike oziroma njuna nova (medbesedilna) povezava. V Tomšičevi sodobni pravljici poteka dogajanje na dveh osamosvojenih področjih (tako kot je značilno za fantastično literaturo - Chanady 1985: 5) fikcionalne stvarnosti: eno tvori arhaična Istra z verovanji in magijo, drugo pa dogajalni prostor tistih literarnih oseb, ki vztrajno zavračajo čudežno in pravljično. Prepletanje resničnosti (resnični kraji v Istri, prepričljiv etnološki opis ljudskih običajev in načina življenja) in pravljičnosti (čudežne ozdravitve, izganjanje zlih duhov, vračanje mrtvih, poosebljene živali in stvari) pa nima takšnega učinka kot v fantastični literaturi, 16 kjer nenavadni elementi osupnejo prav zaradi popolne vsakdanjosti, ustaljenosti in navadnosti sveta, v katerem se pojavijo. Že uvodna karakterizacija obeh glavnih pravljičnih oseb (Boškina, Stafure) je signal za drugačno - pravljično - perspektivo romana, ki se združi z antropomorfizacijo rastlin, živali in nežive narave. Tako nas je že po začetnih Boškinovih čudežnih dejanjih (ozdravitev krave in kmetice Šavranke) avtor opozoril na neobičajno eksistenco glavnih junakov, ki bo sprožala pravljične dogodke. Povezovalni člen med pravljično in nepravljično dogajalno strukturo pa je arhaičnost prostora. Opazovanje tradicionalnih vzorcev življenja Istranov je v svoji folkloristični naravnanosti izpostavilo prav ljudsko verovanje. Večina nepravljičnih junakov namreč ne ločuje magije od resničnosti, kdor pa jo, je za to kaznovan, tako da na koncu opusti svojo nejevernost in se prepusti nadnaravnim bivanjskim zakonom. Če jih prevedemo v krščanski kod, jih prepoznamo kot pojmovanje vesti, katere glavna odrešitev je kazen za greh. Ljudska vera v štrige, štrigone in duhove, vračanje mrtvih, moč zdravilnih rastlin in starodavnega zdravljenja realni Istri doda primesi nerealnega, čudežnega in celo mitskega. V takšni pokrajini so pravljični junaki skoraj nevpadljivi, postavljeni pa v takšne pripovedne situacije, ki od njih zahtevajo pravljično reakcijo. Manj prepoznaven (čeprav iz opisov pokrajine in dejanj razviden čas pred vojno) je čas, 17 ki je pravljično napovedan: »Pisalo seje kdove katero leto in bilje mesec maj...« Pripoved bi zlahka zdrsela v pravljičnost ljudske 18 pravljice, če je ne 16 Stanislav Lem (Phcintastik und Futurologie, 1984. V : Kordigel 1994: 28) pravi, da je pravljični svet dvakrat nadzorovan: lokalno in nelokalno. Lokalni čudeži so sezami, leteče preproge, čudežni prstani, ipd., nelokalni čudež pa je apriorna harmonija vseh realizacij - svet v pravljici je uravnotežen. 17 Glede na to, daje v ljudski pravljici čudežno povsem samoumevno, je potrebno ustvariti odmik od časovnoprostorske sedanjosti pripovedovalca in poslušalca (nekoč, nekje - Horvat 1986: 348). Razumevanje prostora in časa dolgujejo pravljice mitu. Oba sta razlomljena, dimenizije enega se razpršujejo v drugega. Uvodni stavek pravljic (»Nekoč, pred davnim časom«...) ne predstavlja preteklosti, ampak večno vračanje enakega (Goljevšček 1991: 98). 18 Najbrž je bil vzrok, da je pri vrstni označitvi Oštrigece izpadla njena najprimernejša oznaka (sodobna oziroma romansirana pravljica), ravno napačno stališče slovenske literarne vede do razmerja med ljudsko in umetno pravljico. Ta samoumevno enači termin pravljica z ljudsko pravljico Alojzija Zupan Sosič, Pravljični roman 317 bi zavirali presojevalni racionalni mehanizmi. Fantastične pojave Tomšič v besedilu sam poimenuje prividi, videnja (zgodba o senu, ki je skakalo z voza in soli, ki se ni hotela tovoriti) ali pa jih tako estetizira, da zaradi estetskega učinka izbrane podobe in ritmičnega proznega zapisa izstopajo iz osrednje pripovedne linije. Pisatelj enigmatičnost nadnaravnih prizorov razlaga (v intervjuju) s primeri delovanja paranormalnih sposobnosti Istranov: »V svojih knjigah to v veliki meri ironiziram. Čeprav vem, daje veliko res, pišem, češ, noja... Ne vem, to delam nezavedno. Kot da bi se ves čas zagonetno smehljal. So pa to resne stvari, zelo resne. Nekaterih se ne da razložiti.« (Pavlič 1994: 41) Glavno gibalo narativnega toka je Boškinovo selstvo, 19 ki je bilo že v ljudski pravljici kategorija za »odpiranje« prostora in časa. Dom je namreč ravnotežje, mirovanje, vsakdanjost; »pot pa je avantura, srečanje, dogajanje«. Tudi v Ostrigeci odhaja junak na pot brez načrta, »kamor ga nesejo oči.« (Goljevšček 1991: 67) Po pravljični logiki, ki uči, da lahko izgubljeno najdeš samo, če potuješ. Ostrigeca je tu sodobnejša zaradi krajevne določenosti in drugačne motiviranosti potepanja. Pravljični junak kot medij magičnih sil še vedno ni subjekt, 20 saj ga usmerjajo neznane sile, katerih izvori povzročajo v njem pravo identifikacijsko krizo. Boškin ne pozna svojega porekla, nejasno se spominja otroštva, ne more določiti svoje starosti. Junakova izbranost in določenost za nalogo sta še vedno pravljični, vendar sta motivirani zelo nepravljično, saj se o njuni primernosti nenehno sprašuje celo sam, zaradi njiju pa se prepira tudi personificirana narava (veter, listi, drevje). Vsa dogajanja, ki jih sproži dvom (Boška ali vaščanov), sestavljajo neprav¬ ljično pripovedno ravnino, ki opravlja retardacijsko vlogo poteka zgodbe. Bistvena in določujoča pa je, seveda, pravljična pripovedna ravnina, zgrajena na shematični dinamiki boja med dobrim in zlom, ki se prenaša na naravo. Osuplja celo Boškina (kot vaški posebnež-potepuh se ne trudi dovolj, da bi natančno spoznal pojave in stvari), saj ne more razumeti hitrih prehodov iz dobrote v hudobijo. Vzorčna nestalnost čustvene naklonjenosti je najlepše vidna na primeru reke, ki jo Boškin večkrat srečuje. Do njega je zelo prijazna, ga pomiri ali celo osveži, nato pa ga nepojasnjeno hoče prestrašiti ali celo utopiti. Njen govor in zapeljivo obnašanje personificira žensko naravo, po tradicionalnem ljudskem verovanju razumljeno kot muhasto, nestanovitno in nevarno. Reka s svojim večnim pretakanjem ponazarja čas, takšno klišeizirano branje simbola pa je prenovljeno z njenim govorom. Ravno antropomorfizacija (ta postopek približa pravljico otrokom zaradi njihovega zgodnjega nagnjenja k animizmu - Kordigel 1991: 36) žive in nežive (Tancer-Kajnih 1993: 7). 19 Alenka Goljevšček v knjigi Pravljice, kaj ste? (1991: 60-68) obravnava selstvo kot eno izmed vrednostnih stalnic ljudske pravljice. Primerjava upošteva njene posplošitve, vključuje pa še ostali določitvi pravljičnega junaka: izročenost pravljičnega junaka in preizkušnje. 20 Tudi ta lastnost je dokaz (poleg ostalih) za pravljičnost tega romana, ki jo kmalu nadgradi njeno nasprotje: racionalna motiviranost Boškinovega samospraševanja. Taje najbolj nepravljični element, saj je v ljudskih pravljicah že vnaprej jasno, da človek sam ne zmore nič; če ga naselijo magične onstranske sile (Goljevšček 1991: 124), zmore vse. 318 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september narave je poleg opisov arhaične Istre Tomšičev dominantni pravljični postopek. Predmeti pridobijo s personifikacijo določeno mero fantastičnosti, ki ni vezana samo na delovanje glavnega junaka, saj so lahko »oživljene« stvari v popolnem sožitju z osebami. Njihova primarna vloga ostaja neokrnjena, počlovečenost pa jih celo karakterizira. Tako bekači 21 rastejo, njihove veje šumijo, nudijo senco, hkrati pa so to maskulizirana drevesa. Njihov posmeh in način razpravljanja jih označi za robate, privoščljive rastline, popolnoma drugačne od boljših kuštravih borov. Pravljično oživljanje narave ima poleg osnovne strukturne in zgodbeno oblikovalne naloge tudi poseben estetski pomen. Skoraj vsakemu antropomorfi- ziranemu pojavu pripiše izbrano in polepoteno podobo. Reka npr. tolaži Boškina s šelestenjem tisočerih zvezd (10); zemlja oddaja omamne »opijske« vonjave (69), nebo mahne s črnimi krili (10), luna sipa na zemljo polne brente svojega blišča in pobeli pokrajino, kot da bi snežilo (92). Zelo intenzivne pokrajinske slike dihajo prijazno naklonjenost Istri. Najbolj inovativne so tiste, ki so si izbrale za svojo strukturno načelo sinestetičnost. Najpomembnejšo sestavino - barvo - so uskladile z vonjalno-okušalno in zvočno podobo. Tomšičev sinestetičen posluh lahko preverimo že v prvi pripovedi: slika rumene, zacvetele Istre se poveže z vonjem in okusom medu. Najbolj izpostavljena bela svetloba (Cergol-Bavčar 1993: 111) simbolizira delovanje nebeških sil in človekovo vključenost v neko višje, univerzalno delovanje, v harmonični red. Barvna vizualizacija ostro ločuje sodobno pravljično besedilo od ljudske pravljice, skrajna polepotenost pa pretvori fantastičnost v magično in samozadostno (mestoma ritmizirano) sporočilo. Istra je simbolični prostor, kjer, kot v resničnem življenju, zlo napreduje kljub miroljubnosti človeških želja. Boškinov boj s črno magijo 22 je vsebinsko zajet v ljubezensko zgodbo med potepuhom in Vitico. Njegov odnos do babe Štafure pa se največkrat (vsaj na začetku romana) kaže kot čutna obsesija (Cergol-Bavčar 1993: 112). Pri tem skušnjava spominja na ljudske pripovedi (Štafura se namreč spreminja v lepe ženske, ki ga premamijo in zapeljejo), ki velikokrat izenačijo hudiča in žensko, v kateri se poosebijo spolne želje. Čeprav ima roman nekaj zelo lepih erotičnih prizorov, je v njem vendarle dominantno hrepenenje po duhovni ljubezni. Njen naj večji prerok je potepuh Boškin, ki jo ne/zavedno deli po Istri. Še najbolj jo občutijo ženske - zaznajo jo kot sladko vznemirjenje in pomirjujočo toploto, enakopravno pa mu jo lahko vrača le Vitica, vilinsko bitje. Z njo ljubezenska zgodba ponudi pravljično rešitev 23 za tipično razklanost med duševno 21 Najpogosteje omenjena drevesa v tem romanu so posebne istrske vrbe, ki navadno rastejo ob vinogradih. 22 Črno magijo predstavlja Štafura, ki ji Boškin na koncu romana odreže rep in uniči njeno moč. Skozi celotno zgodbo seje bal, daje rep njegov in da mu gaje Štafura ukradla. Čarovnijo pa je lahko presekal le s pomočjo svoje ljubice Vitice (predstavnice bele magije). 23 Prav takšno rešitev (nadomestek duševne ljubezni za telesno ljubezen) zasledimo tudi v Tomšičevem ljubezenskem romanu Ognjeni žar (1995). Ko se Emanuel in Noemi v tej eksaltirani pripovedi odločita za ločitev (previsoka starostna razlika in zakonolom), Noemi obžaluje, da mora njena ljubezen potekati skozi objeme. Po Emanuelovih sanjah o beli svetlobi (pojavi se že v Oštrigeci) se dokončno odloči za duhovnost. Alojzija Zupan Sosič, Pravljični roman 319 in telesno ljubeznijo: po svoji smrti se naseli Vitica v Boškinovo notranjost. Postane njegova zbrana usmerjevalka in simbol harmonične ljubezni. V njem živi še po njegovi smrti in ponovnem rojstvu. Boškin namreč ne umre - kjer bi se pravljična zgodba morala končati, se nadaljuje. Ciklični 24 čas, fantastični liki in presenetljivi pripovedni obrati so literarno kritiko navedli na oznako magični realizem, ki jo je Tomšič (Pavlič 1994: 45) popravil: »To ni magični realizem Marqueza, to je moj magični realizem.« Uvajanje nadnaravnih pojavov v Ostrigeci namreč ne poteka kot nekaj samo¬ umevnega, brez komentarja ali fokalizatorjevega (Virk 1996: 195) čudenja. V delih magičnih realistov (Marquez, Cortazar in Fuentes) je nadnaravno prikazano kot naravno, obe plasti resničnosti se komplementarno prekrivata. Čeprav je njuna podoba sveta radikalno drugačna, 25 je predstavljena kot enakovredna z logično in običajno pojavnostjo. Nadnaravno ostane skrivnost tudi v fantastiki, vendar ne iz istega razloga (poenotenja) kot v magičnem realizmu - v fantastiki mora biti ohranjena antinomija (Virk 1996: 195) med naravnim in nenaravnim oziroma hkratna prisotnost dveh konfliktnih kodov v tekstu (Chanady 1985: 12). Tudi ostala Tomšičeva dela ne spadajo v magični realizem, 26 saj nadnaravne dogodke (predvsem) pripovedne osebe zaznajo in razumejo kot nekaj nenavad¬ nega. 27 To je še en dokaz za sodobno pravljičnost (zaznala stajo že Matej Bogataj in Taras Kermauner), ki je preverljiva tudi v Tomšičevem zanimanju za ljudsko izročilo. Kot slavist in pedagog je v osemdesetih letih vzpodbudil učence za zbiranje istrske ljudske dediščine. Istočasno pa se je tudi sam začel »odpirati« istrski tematiki, 28 ki je usodno zaznamovala njegovo literarno ustvarjanje. V 24 Ciklično ponavljanje, značilno za mitološke pripovedi, utemelji Tomšič z večnim kroženjem: »Čštrigeco sem najprej končal z Boškinovo smrtjo, potem sem čutil, daje nekaj narobe. Čštrigeca je hkrati zemeljski in kozmični tekst, izraža zakonitosti zemeljskega in kozmičnega bivanja, zato v njej ne more biti smrti. Zame je Čštrigeca vodnjak brez dna, v tem romanu je ogromno skrivnosti, ki so se izrazile prek mene, ne da bi jaz konkretno kaj imel pri vsem tem. Ena od skrivnosti je večno kroženje.« (Pavlič 1994: 44). 25 Bralec se sicer zaveda, da obstajata v besedilu magičnega realizma dve obliki resničnosti (običajna in nenavadna), a se prilagodi zahtevam njunega stapljanja in začne nadnaravni dogodek doživljati podobno, kot je opisan: kot naravni pojav. »Magični realist predstavi podobo sveta, ki je radikalno drugačna od našega, kot enako veljavno. Ne cenzurira je niti ne kaže presenečenja. Ta avtorski molk - ali odsotnost očitne sodbe glede resničnosti dogodkov in avtentičnosti podobe sveta, izražene s strani junakov v besedilu, je naš tretji kriterij za določitev magičnega realizma.« (Chanady 1985: 41. V: Virk 1996: 195). 26 V magični realizem so Tomšičevo literaturo uvrščali Feri Lainšček, Branko Gradišnik, Andrej Blatnik in Taras Kermauner. Prav tako je v magični realizem literarna kritika uvrstila še besedila Vlada Žabota in Ferija Lainščka. Natančne raziskave njihovega literarnega opusa, ki so poleg formalnih upoštevale tudi vsebinske kriterije, predvsem pa sociološko optiko (magični realizem je pretežno latinskoameriški literarni pojav, odsev postkolonializma - Virk 1996: 289), so to določitev zanikale. 27 Strigo Boškin je vedno znova presenečen nad svojimi nenavadnimi sposobnostmi. Prav tako so literarne osebe začudene, ko si Bert sname in ponovno natakne glavo (Čštrigeca, 85,86), vnebovzetje Remedios, prelepe, v Sto let samote pa je nekaj samoumevnega (Virk 1996: 304). 28 Njen opus obsega romane: Šavrinke (1985, 1991), Čštrigeco (1991) in Zrno odfrmentona (1993) ter kratko prozo (novele, krajše pripovedi in delne predelave pravljic): Olive in sol (1983); Noč je moja, dan je tvoj (1989); Kazuni (1990); Glavo gor, uha dol (1993); Vruja (1995). 320 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september slovenski književnosti je obstajala predvsem kot motiv morja, istrske vasi in istrskega človeka, Tomšič (že prej pa pesnik Alojz Kocjančič) pa jo je poglobil do univerzalnih razsežnosti, ne da bi pri tem okrnil njene lokalne posebnosti. »Revitalizacija« Istre v osemdesetih letih (pričela se je s črpanjem iz ljudskega izročila) se je nadaljevala v devetdeseta leta, ko je sociološki projekt 29 z naslovom Med razvojem in tradicijo želel približati to premalo znano pokrajino celotni Sloveniji. Najbolj umetniško prepričljivo podobo magične Istre je Tomšič izoblikoval v Oštrigeci, najbolj pretresljivo pa v romanu Zrno od frmentona (1993). Ta zadnji roman istrskega opusa ni sodobna pravljica (kot Oštrigeca), marveč roman s pravljičnimi lastnostmi. Struktura romana upošteva sodobne načine eksistiranja pravljic v literarnem besedilu: vgrajevanje pravljic kot celot ali samo nekaterih njihovih elementov v kompozicijo določenega literarnega dela (Dmdarski 1978: 18). Osrednja junakinja Tonina 30 se namreč bori proti povsem zemeljskim silam: omejenosti in hudobnosti ljudi, zaslepljenih od političnega sistema. Obrat od mitske Istre k realistični in konkretni ni tako radikalen, da ne bi mogli v njem začutiti ostankov vaške skupnosti, osnovne družbene sredine prejšnjih Tomšičevih besedil. Ta je tudi izvir pravljic in fantastičnih zgodb, razporejenih po celem romanu. Njihov povezovalni okvir tvori pripovedovanje - Tonina in njene sojetnice si na takšen način v zaporu krajšajo in lajšajo čas. Dogajalna statičnost preusmeri pripovedno pozornost na literarne osebe. V romanu značajev (prosti¬ tutke, izdajalke, morilke, tatice, zastrupljevalke, politične zapornice, pazniki) so liki predstavljeni kontrastivno: vsaka značajska slabost zapornice še bolj osvetli Tonine vrline. Klasična karakterizacija je postopna: zunanji opis jetnic pove veliko o njihovi psihološki zasnovi. Ker pa je tretjeosebna pripoved zožana na Toninino perspektivo, se ženske predstavljajo večinoma same: z resničnimi ali lažnimi zgodbami. Njihovo obnašanje in dopolnilne (ponavadi skrivne) zgodbe iz preteklosti ostalih pa ustvarijo pravo podobo literarnih junakinj. Zatekanje v preteklost (spomine) in izredni vitalizem ohranita Toninino psihično zdravje, ki so ga v zaporu največkrat ogrožali. Motivno je boj za preživetje izražen v mrzličnem umivanju telesa in potrebi po gibanju (Tonini niso dovolj obvezni sprehodi, nenehno koraka po celici). Antonija Pavlič je namreč Šavrinka, zato je hoja njeno bistvo, pot pa kot osrednji kronotop povezuje vse tri Tomšičeve »istrske« romane (i Savrinke, Oštrigeco, Zrno od frmentona). Popotniški status glavnih oseb vseh treh 29 V projektu so mladi raziskovalci z Oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti poskušali odgovoriti na mnoga vprašanja o kulturnih in ekoloških spremembah vsakdanjega življenja v Istri (Saksida 1994: 15). 30 Njena karakterizacija črpa iz ljudske pravljičnosti pri črnobeli konfrontaciji likov in zakonu polarizacije (to Liithijevo označitev sem prevzela po Tancer-Kajnih 1993: 34). Prizadeva si urediti in uravnotežiti svet oziroma ustvariti protiutež nejasni in preteči stvarnosti (Liithi 1947: 106). Ostalih značilnosti ploščatih pravljičnih likov (tipizirane osebe brez individualnih lastnosti in čustvenega sveta so samo nosilci močno izpostavljenih lastnosti, ki so udejanjene v skrajno nasprotnih pravljičnih figurah, njihove lastnosti pa projecirane na dogajanje - (Tancer-Kajnih 1993: 34)) pisatelj pri karakterizaciji Tonine ni upošteval, zato je le delno ljudsko pravljična oziroma sodobno pravljična. Alojzija Zupan Sosič, Pravljični roman 321 primerjanih romanov je drugačen. Boškinov potovalni nemir ni vezan na zago¬ tavljanje eksistence, ampak na pravljično izbranost in določenost. V Šavrinkah (1985) so etnografske zgodbe o potovanju »jajčaric« med obema vojnama pove¬ zane po dogajalni pripovedni osi, v Zrnu odfrmentona pa so samo retrospektivno gradivo. Na poti domov Šavrinka Katina (glavna oseba v Šavrinkah ) zagleda neznansko povečavo Šavrinke, to videnje ohrani svojo simboličnost 31 še v ostalih Tomšičevih delih. Šavrinka namreč postane simbol notranje nezmotljivosti pri premagovanju sveta oziroma simbol človekove združitve (Cergol-Bavčar 1993: 784) z večnostjo. Tu se torej napaja pravljična moč Tonine (Zrno od frmentona), harmonično ujeta v krščansko 32 moralno čistost ženskematere. Duhovna rast prave Šavrinke poteka samo v pozitivno smer, vsako odstopanje od moralnega kodeksa se didaktično kaznuje. Hudobne, spletkarske in značajsko šibke Šavrinke Tomšič izrine iz njihove sredine z izgovorom, da je niso več vredne. V primerjavi z negativnimi stranskimi liki je Toninina krščanska etika neomajna, saj ji uspe celo premagati sovraštvo do krivcev ter pokazati sočutje tistim, ki ga niso vredni. Tonina zlahka premaguje nečloveške napore (kot v pravljicah) tudi zaradi nezavednega stika z arhaično skupnostjo in naravo. Delovanje magičnih, onostran- skih sil napovedujejo slutnje, naključja, sanje, znamenja. Tistim, ki niso odtujeni od zemlje in vere, lahko znamenja 33 pomagajo in jih obvarujejo pred nesrečo ali smrtjo. Močno idealizirana podoba matere (opravlja drugačno socialno vlogo kot v tematsko podobnih Prežihovih Samorastnikih) še dodatno povzdigne Tonino iz 31 Šavrinke so bile »potovke« oziroma pogumne prekupčevalke z jajci med Istro in Trstom, hkrati pa glavne prehranjevalke družine. »Pri tem seje dejanska zgodovinska oseba zaradi težkega življenja čedalje bolj mitologizirala, jajčarica pa je postajala zgolj Šavrinka - v smislu identifikacije (kot doživljanje lastne preteklosti) in prezentacij simbola (kot predstavitev sebe, torej območja med Rižano in Dragonjo), s svojo dejansko in ponotranjeno zgodovino navzven.« (Rogelja, Ledinek 1997: 141) V Šavrinki so današnji slovenski Istrani našli v realni zgodovini osnovan ideal preteklosti. V času novih meja je nastala potreba po samoidentificiranju slovenskih Istranov proti Hrvatom in Italijanom, obenem pa tudi proti ostalim slovenskim pokrajinam. Pogoj za simbolizacijo pa je vedno hiperbolizacija in idealizacija (Rogelja, Ledinek 1997: 142). Tudi same Šavrinke se zavedajo svoje notranje moči. Tako Tonina v pogovoru oziroma samopredstavitvi reče, da so Šavrinke: »Od kamna, od zemlje, ma anka od zvezd.« (Zrno od frmentona: 339). 32 Katoliški moralizem je viden v stopnjevanju čustvene razklanosti ob moralnih in fizičnih napakah ljudi v zglednih zgodbah, kjer so »grešniki« kaznovani ali pa se sami spokorijo. Parabolični učinki implicitnega ali eksplicitnega nauka, odkritega na zgodbeni ravnini, temeljijo na emocionalni napetosti skrajnih situacij, predvsem na izboru nedolžne žrtve. Taje ponavadi vzorna mati ali naivni otrok: Mihelca, Filip, Tonina, Simon, Miro Poč... Na bralčev čut usmiljenja in vrednotenja vplivajo tudi opisi pomanjkanja. Njihova krona je anekdota o koruznem zrnu, po kateri dobi roman celo naslov. Dogajanje poseže dva rodova nazaj (Tomšičev značilen postopek arhaizacije), ko je Toninin ded moral pri bogatem kmetu tri dni orati za eno samo koruzno zrno (zrno od frmentona). V treh letih pa so iz njega pridelali toliko koruznih zrn, da so z njimi posadili celo njivo. 33 Po drugi svetovni vojni Tonina ostane jajčarica (druge zaposlitve tako ne bi našla), čeprav je postalo trgovanje po razdelitvi ozemlja na cono A in cono B kar naenkrat prepovedano. Šavrinke so se tako »spremenile« v tihotapke in »protidržavne elemente«. Ker pa jo samo zaradi nezakonite trgovine ne bi mogli toliko časa zadržati v zaporu, so jo po nedolžnem obsodili še za »kontrabant«. Njeno težko življenjsko pot že na začetku romana napove jata nenavadno splašenih golobov in hude sanje. Pred nesrečo na poti v Trst posvarita Tonino čudna negotovost in stokajoči zvon, v jezik psihologije prevedena kot nadnaravna intuicija in parapsihološka dejavnost. 322 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september običajnosti. Njen primarni vitalizem je tudi prispeval k pravljični karakterizaciji Tonine, še prej pa Katine (Savrinke). Obe ženski premagujeta nečloveške napore, njune težave večkrat razrešijo naključja, v zgodbo vgrajena kot prehitri preskoki iz ene pripovedne situacije v drugo. Nemotiviranost nekaterih dogajanj, črnobela karakterizacija, pravljični zasuki zgodbe in stalni antagonizem dobrega in zla so formalni pravljični elementi Tomšičevega romana, vsebinske pa vnese zgodbeni okvir pripovedovanja (vraž, pravljic, nenavadnih zgodb). Nepredelana pravljična perspektiva bi vodila k enodimenzionalnemu dojemanju sveta (razlaga ga A. Goljevšček (1991: 44)), ki pa se mu Tomšič (spet) poskuša izogniti z racionalno skepso, vdelano v tretjeosebno pripoved. Pravo zaupanje v nadnaravne sile je prisotno samo v pripovedovanju zgodb, saj je utemeljeno v arhaičnem verovanju istrskih pripovedovalcev. Avtor shematično, kot ljudski pripovednik, napoveduje: »To štorijo je Tonini pravil Valerijo iz Puč« (188); »Tako ji je govoril« (189); »Nono Pavlo je večkrat pravil Tonini« (196); »Čujte, jaz vam bom povedala, kar nisem nobenemu« (197); »Tudi Albinu Primožiču seje zgodilo nekaj podobnega« (179); »Te zanima, zakaj sem tu? Ben, posluši!« (192). Na drugačen način vstavlja pravljice v svoj roman Nekdo je igral Klavir (1997) Boris Jukič (1947). Tudi ta primorski pisatelj v okvirno zgodbo 34 (metazgodbo - Boškovic-Stulli 1994: 98) pripovedovanja (glavni protagonist pripoveduje različne pripetljaje, zapisuje in preoblikuje pa pravljice) vplete ljudske pravljice. Njihove pripovedovalce ali zapisovalce pa odreši kakršnekoli zavezanosti arhaičnim verovanjem, ker izžene iz besedila vsakršno fantastiko ali mistiko. V romanu ne gre več za prisvajanje pravljične perspektive, ampak za modernistično izrabo že obstoječih besedil (ljudskih pravljic). Pravljice na začetku fragmentarnega romana predstavljajo homogen, samozadosten svet, ki se z modernističnimi postopki (asociativni nizi, razbita časovna logika, uvajanje sanjskih prizorov, kolažna tehnika lepljenja različnih - neuravnoteženih - dogodkov, razdrobljena zgodba) vztrajno sesuva. Pisatelja so namreč pritegnile samo krajevnočasovne 35 določnice pravljice in nostalgično razpoloženje, ki ga z evokacijo arhetipskega, mitskega in (minulega) otroškega zanašajo v roman. Erotizacija pravljic je izpeljana kot v popularni književnosti (natančno jo popisuje Bacchilega 1997: 127). Najbolj omejeni, zavrti ali čednostni literarni liki obstajajo v pravljici samo zato, da se jih spolno izkoristi oziroma zapelje v spolni akt - njihova implicitna erotična logika se naslanja na Freudovo spoznanje (pripo¬ vedovalec ga v uvodu romana sam razkrije) o zatrtosti spolne energije, ki jo lahko 34 Romaneskni okvir je zgodba o hiperseksualnem junaku, ki zbira pravljice, kocka in nagovarja ženske, dokler ena izmed njegovih deklet ne zanosi. Vanj je vloženih veliko zgodb in pravljic, kijih v diktafon govorijo različne osebe. Hermetičen roman kljub pravljicam ohranja osnovno erotično razpoloženje oziroma temo ostalih Jukičevih romanov: Ukleta graščina, 1980; Mavrica in kukavičja pesem, 1985. Metazgodba deluje (kot v ljudski pravljici) kot stiliziran, pa tudi zaigran del zgodbe (Boškovic-Stulli 1994: 99-101), delno celo sugerira določen pomen ostalim fragmentom. 35 Časovna nedoločljivost in pastoralnost podeželskega okolja sta značilni za vse Jukičeve fragmente: pravljične in nepravljične. Vseeno pa je časovna odprtost bolj vztrajna kot prostorska, saj iz krajevnih opisov lahko uganemo tolminsko okolje, predvsem tamkajšne hribovske vasi. Alojzija Zupan Sosič, Pravljični roman 323 vedno sprožimo. Vneto ponavljanje istih obrazcev (kot v pornografskih priredbah znanih pravljic: Sneguljčica, Rdeča kapica, Trnuljčica - in filmskih ali stripovskih izvedbah) zapeljevanju v pravljicah (kot tudi v ostalih erotičnih fragmentih romana) izbriše bistvo erotike. 36 Različne ljudske pravljice so erotizirane na podoben način. Pripovedovalec jih začne govoriti v diktafon, a mu jih zunanje okoliščine ali preusmerjen tok zavesti prekinejo. Na brisanje besedilnih/pravljičnih meja poleg erotizacije vpliva tudi vstavljanje novih elementov ali nerazvidno stapljanje starih. Tako težko poimenujemo pravljično medbesedilno osnovo - najbolj prepoznavne so ljudske pravljice: Janček Ježek, Pepeluhar, Pravljica o lisici, Kaj je najlepše, najmočnejše in najdebelejše na zemlji - (Ljudske pripovedi 1972: 261-263). Zadnja pravljica zaradi raztegnjenosti čez celotni erotični roman (od str. 25 do 226) predstavlja osrednji pravljični okvir. Njeno pripovedovanje je zadrževano z vračanjem nazaj oziroma popravljanjem že izrečenega. Kljub erotičnim modifikacijam je pravljica ohranila svoje glavno sporočilo: revno dekle s pametjo premaga bogatega kmeta in prekine njegovo tožbo, hkrati pa si pridobi sodnikovo naklonjenost in ljubezen. Ko se z njim poroči, se pred zadnjo preizkušnjo spet reši na isti način: s pametjo. Zenska je tako dvakrat razvozlala uganki: kaj je najlepše, najmočnejše in najdebelejše na svetu ter kaj najbolj potrebujem, ljubim in s čim se najraje igram. Jukič se je tej pravljici najbolj posvetil, širil je predvsem odnos revna hči: oče (z incestom), zadnjo uganko pa je pustil nerazrešeno: »Nikdar sodnik zvedel ni, s kom najraje se igra in koga najraje ima. Tako je srečno živel do konca svojih dni.« (226) Nabuhlost zapeljevanja na zgodbeni ravni prehaja tudi na zunajbesedilno razmerje pripovedovalec - bralec. Na vsak način hoče prvoosebni pripovedovalec, ki neopazno prehaja v tretje¬ osebnega, pritegniti bralčevo pozornost (ga zapeljati), zato se celo obrne nanj kot personificirani prvoosebni (vsevedni) pripovedovalec. Ko se začnejo proti koncu romana vse hitreje odvijati pravljične in nepravljične zgodbe, skrajni pripovedni manierizem 37 ni več selektiven, posveča se tudi najmanjšim podrobnostim in »pozabi« na izhodišče ali pomensko jedro. Tudi njegova protiutež - pogovorni vulgarizem 38 - ga ne razgiba dovolj. 36 Erotična literatura poudarja erotično napetost in trajanje ter zavlačevanje končne realizacije. Postopnost in pomenska nasprotja vzpostavljajo dramatičnost, ki pogojuje navzočnost klimaksa. Mimezisu se erotični zapis odmika z estetsko refleksijo in kognitivnimi jedri. Tako se omeji identifikacijski princip, ki pri pornografiji agresivno usmerja bralčevo percepcijo. Vizualne soodnosnice (stisk roke, dotik, poljub) morajo paziti, da si duševnost elegantno podrejajo, a je s tem ne izključijo (Zupan Sosič 1996: 66-68). 37 Zapleteno, ponarejeno arhaizirano (pri branju si moramo pomagati vsaj s Pleteršnikovim slovarjem) in preobloženo predstavljanje ponovljivih pripovednih zasnov, situacij in zgodb oblikuje vsebinski in stilni manierizem. V njegovem kontekstu tudi avtorefleksivna ironija zvodeni: »okrog jezera pa breze rasejo, breze, same breze, ob bregu je griček, na gričku cerkvica, bela cerkvica, cukrček od cerkvice...« (74) Jukič okvire in apokrife dosledno meša in pripoveduje eno ob drugem; iz drobnih fragmentov moramo vedno znova (kar ni vedno lahko) rekonstruirati trenutno pripovedno lego (Bogataj 1998: 13). 38 S kletvicami in jezikovno brutalnostjo želi Jukič demitologizirati pravljično strukturo, predvsem pa njen srečen konec. Npr. v pravljici o lisici in drozgu lisica prevara drozga, nato ga še prekolne: »Meni ne bo nihče jagod kradel! Drozg že ne, pizda mu materna!« (136). 324 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september Osrednja sestavina nepravljičnih prizorov je govor (monolog, dialog). Bralčevo recepcijo otežuje nedosledno zapisovanje premega govora (podobno kot v Deklevovem Pimlicu, Carovi Igri angelov in netopirjev ter Milovanju N. Kokelj ni dvopičij in narekovajev). Bralni ritem je s tem pospešen, bralci pa prisiljeni, da pogledajo nazaj in preverjajo govorne vrivke, saj izgledajo zelo pretrgani in monološki. Govorna komunikacija je tudi glavno sredstvo karakterizacije, ki ostro ločuje moške in ženske like. Zenske oziroma dekleta govorijo zelo malo, ne dajejo nobenih pobud, kratko odgovarjajo na vprašanja. Patriarhalna zavezanost družini jih je namreč naučila poslušnosti, ubogljivosti, pasivnosti, prestrašenosti in sramu. Zenska podoba (tipična za Jukiče ve romane, razen za zadnjega Pardon, madame, 1999) je torej arhaična, takšna, kakršno zrcalijo tudi ljudske pravljice (Bacchilega 1997: 6): pametni in marljivi fantje, garaška in nesvobodna (od nekoga odvisna) dekleta ter lepo vzgojeni otroci. Govorna blokada je značilna tudi za hribovske moške, če čutijo socialno, intelektualno, starostno ali značajsko premoč nad sabo. Vpogled v proces literarnega ustvarjanja je bralcem simuliran z več različicami ene pravljice ali z njeno prekinitvijo in s kasnejšim nadaljevanjem. Napovedi o tem, da se pravljice pripovedujejo, narekujejo, zapisujejo in erotizirajo, so enakovredne samim »apokrifnim« izvedbam. Modifikacija pa se poloti tudi pripovedovalca, katerega negotovost postane večkrat eksplicitna: »No, vran zaokroži, se spusti in sede na sleme, na konec nad vhodom, pozorno se ozira, očitno iščoč sledi, ker ni mogel očem verjeti, na koncu vzpne krila in zaplivka v nebo, mašnik pa v beg. Kdo je to? Menda ne jaz? Šibam na žive in mrtve in nič me ni sram.« (174) Dvom v linearnost zgodbe in tipična modernistična obmjenost k jeziku (igra z jezikom ustvari številne leksikalne amplifikacije; pogovorni in narečni izrazi ter arhaizmi in neologizmi) sta pravljicam odvzela njihovo arhaično moč. Zgolj preigravanje z njimi prisega na igro in pravljico kot njeno literarno možnost. Čeprav na začetku (v motu) pisatelj napove, daje v njej resnica, 39 mu seveda ta ni pomembna toliko kot sama literarnost. Sodobne pravljice se kot strukturni elementi pojavljajo tudi v romanu Sanje Pregl (1970) Tanaja (1996). Formalno in vsebinsko jim je najbolj podobnih petindvajset osnovnih zgodb, ki si sledijo po abecednem redu. 40 Sporočilno neuravnotežene pravljice usmerjajo k plitvi enoplastnosti tudi začetna pojasnila (naslova) ali naslovne teme v oklepaju, ki naj bi delovala kot moto. 41 39 Na zadnji strani romana (246) to eksplicira takole: »Resnica pa, hej, resnica zna biti pretežka in zato so, zlato moje, zato so pravljice in sanje in igra in vino.« 40 Preigravanje z modeli pravljic v Tanaji ni tako zapleteno, kot je bilo v modernističnem romanu Nekdo je igral klavir. Pravljice (ali pravljične zgodbe) so glede na prvo črko abecede nanizane od A do Ž, prva (z naslovom Abeceda) pa s temo pomnoževanja črk napove glavno kompozicijsko načelo povezovanja pravljic ali pravljičnih zgodb: ponavljanje. Leto ima drugačno vlogo kot v pravljicah, kjer potrjuje moč oziroma pogum protagonista, v Tanaji pa samo variira iste/enake vsebinske elemente. 41 Nekaj uvodnih pojasnil v oklepaju: Barva (»Barva je zame dobra volja.« str.10), Cilj (»Cilj je tisto, kamor vodijo vse poti, če si zadosti močan, da vztrajaš.« str. 19). Čevlja in deklica (»Kaj, kaj je čeveljčevelj je tisto, kar si obuješ na nogo, seveda. In deklica, to sem jaz.« str. 37); Energija (»To je tisto, kar vidiš, da se pretaka, ko sta dva zaljubljena.« str. 46). Alojzija Zupan Sosič, Pravljični roman 325 Iskanje identitete in potrjevanje individualnosti vnese v pravljične zgodbene okvirje sodobno tematiko (kot je značilno za sodobno umetno pravljico) - ravno tu vsebinski element združuje tudi kratke zgodbe, ki nimajo klasičnega pravljičnega začetka (nekoč, nekje), imajo pa podobno strukturo. Tudi v njih shematizirani človeški odnosi premostijo tipični generacijski prepad v korist otrok, zmernejših, dojemljivejših in pametnejših od staršev. Anonimnost literarnih oseb (Liithi jo navezuje na ploščatost pravljičnega značaja - V: Tancer-Kajnih 1993: 34) povzroči okrepitev občih poimenovanj: dedek, babica, deček, deklica, mamica, ljubica, prijatelj, miličnik, gospodarica. Stvari in živali so personificirane in vplivajo na boljše razpoloženje literarnih likov, vendar zanje niso usodne. Na prvi pogled izgleda pravljično tudi hlastanje po sreči, kije zajeto v podobo izgubljenega raja (izbrana hrana in brezdelje), kjer ga trivialni ljubezenski obrazci hitro razkrinkajo. Popreproščeni hedonizem se namreč začne ponavljati v številnih stereotipnih predstavah romantičnosti: lepo oblečena neznanca (moški in ženska) se zbližujeta pri večerji ob svečah in poltihi glasbi. Počasen (erotičen) ples in nočni sprehod ju napeljeta k ljubljenju. Ta večerna ljubezen se zjutraj seveda ohladi, a se ob naslednjem (istem) večernem scenariju (a z dragim moškim) spet razplamti na isti način. Pisateljica »edinstveno« in intenzivno ljubezen v vseh situacijah podobno interpretira: »Ona začuti neko energijo. Pretaka se med vama. Pa ne ve, če se ji to morda samo dozdeva. Tudi ti čutiš energijo.« (85) V podobnih emo¬ cionalnih vrhuncih romana frazerski besednjak najbolj naraste, začini pa se še s patetično sentimentalnostjo. Tako variacije 42 zgodb, ki hočejo izpeljati osnovno zamisel - svojskost in svobodo nezakonske matere - nasedejo na čeri konven¬ cionalnosti, ki so se jim skozi ljubezensko zgodbo motivnotematsko upirale. Pravljičnost Tanaje temelji na shematizmu enostavnih in predvidljivih zgodb, časovnem in krajevnem oddaljevanju (nekoč, nekje), občnem poimenovanju in hitrih vsebinskih preskokih. To, kar je v ljudski pravljici implicitno (želja po sreči), je v sodobnih pravljicah Preglove eksplicirano v najstniškem umovanju. Predmeti in pojmi (abeceda, barva, hiša, norost, list papirja...), čeprav personificirani, ne prinašajo čudežnosti ali fantastičnosti, kar je značilno tudi za vse njene literarne osebe. Pravljično fantastičnost sta v roman devetdestih let vnesla Tomšičeva romana (najbolj Ostrigeca), Jukičev roman pa ji je z dosledno erotizacijo modifi¬ ciral presenetljivost nenavadnosti v zgolj literarno erotično igro. Prisotnost pravljice v literaturi ob koncu tisočletja je potrdila priljubljenost 43 te najpogostejše vrste ljudskega pripovedništva tudi v Sloveniji, hkrati pa pokazala možnost novega žanrskega poimenovanja - pravljični roman. Pravljična perspek¬ tiva in določujoča pripovedna ravnina, zgrajena na shematični dinamiki boja med 42 Roman je sestavljen iz stoene kratke zgodbe, ki so zaključene, skupaj pa tvorijo zgodbo o Tanaji, njenem nezakonskem (a zaželjenem sinu) Taneju in njegovem neznanem očetu Tanaju. Nenavadna zunanja zgradba romana in nekaterih pravljičnih zgodb postaja zaradi tolikšne množičnosti in ponovljivosti le nefunkcionalna dekoracija. Takšen je tudi paralelizem členov, ki je sicer ritmotvoren, a zaradi vsebinskojezikovnega minimalizma moteč in banalen: »Bilje božični večer. Na ta večer so vsi s prijatelji. Ali z družino. To je družinski praznik. Praznik, ko so ljudje skupaj. Ljudje, ki se imajo radi.« (97). 326 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september dobrim in zlim, sta v pravljičnih romanih tako organizirali besedila, daje postala v njih prevladujoča pravljičnost. Ta je kljub dvostopenjskosti izpeljanega besedila zadostovala za poimenovanje (pravljični roman), čeprav je pravljične shematizme razrahljala žanrska hibridnost (npr. Zrno od frmentona je pravljični, družbeno¬ kritični in psihološki roman). Fantastičnost sodobnih pravljičnih besedil se je napajala iz ljudske pravljice. Podredila se je nareku pravljičnih konvencij: predvidljivost čudežne zgodbe, junakova izbranost in določenost za (pravljično) nalogo, antropomorfizacija žive in nežive narave, težko določljiva prostorsko- časovna umestitev. V pravljičnih romanih ( Oštrigeci, Zrnu od frmentona, Nekdo je igral klavir, Tanaji), spoju ljudske in sodobne pravljice ter nekaterih romanesknih žanrov, je pravljičnost potrdila Tomšičevo (1999: 1173) misel o pravljici: »Pravljice so resnična uspešnica vseh časov, so didaktično branje, a hkrati umet¬ nost v najžlahtnejšem pomenu.« Literatura Freidmar Apel, 1978: Die Zaubergarten der Phantasie. Zur theorie und geschichte des Kunstmdrchens. Heidelberg. Brian Attebery, 1991: Fantasy and the narrative. Style 1. 28^14. Cristina Bacchilega, 1997: Postmodern fairy tales. Gender and narrative strategies. Philadelphia: University of Pennsylvania press. Siegried Becker in Gerd Hallenberger, 1993: Konjunkturen des phantastichen. Anmerkungen zu den Karrieren von Science Fiction, Fantasy und Marchen sowie vervvandeten Formen. Zeitschrift fiir Literaturwissenschaft und Linguistik 92. 141-155. Bmno Bettelheim, 1979: Značenje bajki. Beograd: Prosveta. Vladimir Biti, 1981: Bajka i predaja, povijest i pripovijedanje. Zagreb: Liber. Matej Bogataj, 1998: Boris Jukič: Nekdo je igral klavir. Delo 103. 13. - - 1994: Preganjana nedolžnost. Marjan Tomšič: Zmo od fermentona. Delo 63. 5. Maja Boškovič-Stulli, 1994: Pričanje o pričama. Umjetnost riječi 2. 97-111. — 1982: Bajka. Umjetnost riječi 12. 111-123. Ines Cergol-Bavčar, 1993: Prozni opus Marjana Tomšiča. Dialogi 6/7. 110-113. Amaryll Beatrice Chanady, 1985: Magical realism and the fantastic. Resolved versus unresolved antinomy. New York, London: Garland publishing. Teresa Dobrzynska, 1974: Die Metapher im Marchen. Walter Kroll, Aleksander Flaker: Literaturtheoretische Modele und komunikatives System. Skripten Literatunvisen- schaft 4. 261-297. Mirjana Drndarski, 1978: Narodna bajka u modernoj književnosti. Beograd: Nolit. Slavko Gaberc, 1998: Marjan Tomšič. Sodobnost 5. 328-340. 43 Pravljici seje zmanjšalo občinstvo le ob vzponu meščanstva, ko je postala predvsem literatura za otroke (Goljevšček 1991: 52), njena popularnost v (severni) Ameriki in Evropi pa je skokovito narastla v drugi polovici 20. stoletja. Njene različice so vzgajale otroke in zabavale odrasle v risankah, šalah in reklamah (Bacchilega 1997: 2). Naraščajoče število odraslih ljubiteljev pravljic je vedno bolj zahtevalo vrnitev k prastarim in znova ponavljajočim se izkušnjam človeštva, kar je prišlo v ospredje preko profesionalizacije (rudi potrošniške komercializacije) pravljičnega pripovedništva (Graevenitz 1975: 149). Različne preobrazbe in prilagoditve pravljice so poskrbele za nihanje prepoznavanja in razumevanja pravljičnosti, kar je bilo za pravljico značilno že od romantike naprej. Alojzija Zupan Sosič, Pravljični roman 327 Alenka Goljevšček, 1991: Pravljice, kaj ste? Ljubljana: MK. (Zbirka Kultura). — 1986: Vrednostne konstante v pravljicah. Sodobnost 6/7. 683-686. Gerhart von Graevenitz, 1973: Die Setzung des Subjekts. Untersuchungen zur Roman- theorie. Tiibingen: Max Niemeyer Verlag. Sabina Grahek, 1995: Fantastično, pravljično in nonsensno. Otrok in knjiga 39-40. 24-37. Dragutin Horvat, 1986: Umjetnička bajka - pokušaj genološkog odredenja. Umjetnost riječi 4. 341-358. Marko Juvan, 2000: Intertekstualnost. Ljubljana: DZS. (Literarni leksikon 45). Volker Klotz, 1970: Weltordnung im Marchen. Neue Rundschau L 2-12. Marjana Kobe, 1987: Pogledi na mladinsko književnost. Fantastična pripoved. Ljubljana. Metka Kordigel, 1991: Pravljica in otroška fantazija. Otrok in knjiga 32. 34-42. — 1994: Znanstvena fantastika. Ljubljana: DZS. (Literarni leksikon 41). Janko Kos, 1995: Pravljica. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: MK. 227. Monika Kropej, 1995: Pravljica in stvarnost. Odsev stvarnosti v slovenskih ljudskih pravljicah in povedkah ob primerih iz Štrekljeve zapuščine. Ljubljana: ZRC SAZU. Andrijan Lah, 1991: Marjan Tomšič: Oštrigeca. Srce in oko 30. 532. Friedrich von der Leyen, 1958: Das Marchen. Heidelberg: Quelle&Meyer. Ljudske pripovedi, 1972. Ljubljana: MK. (Zbirka Naša beseda). Max Luthi, 1947: Das europdische Volksmarchen. Form und Wesen. Bem. — 1976: Marchen. Stuttgart. Marija Mercina, 1992: Boškinova vrnitev. Maijan Tomšič: Oštrigeca. Primorska srečanja 139. 789, 790. 'Marija Mitrovič, 1987: Pravljica in legenda v prozi socialnega realizma. Obdobja 7. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 323-329. Martina Orožen, 1983: Oblikovno-pomenske preobrazbe ljudskih slovstvenih oblik v knjižni pravljici, legendi in pripovedki na koncu stoletja. Obdobje 4 (Simbolizem). Ljubljana. 97-115. Darja Pavlič, 1994: Umetnik deluje kot kristal. Intervju z Marjanom Tomšičem. Literatura 35. 36-47. Vladimir Propp, 1982: Morfologija bajke. Beograd: Prosveta. Nataša Rogelia, Špela Ledinek, 1997: Šavrinka kot oseba in simbol. Etnolog 7.131-143. Janez Rotar, 1976: Povednost in vrsta pravljice, balade, basni, povesti. Ljubljana: MK. Iztok Saksida, 1994: Od Črnega Kala dol je drug svet, ne? Pogovor: V koprskem in tržaškem zaledju nastaja projekt z naslovom »Med razvojem in tradicijo«. Primorske novice 15. 15. Marija Stanonik, 1997: Slovenska avtorska pravljica v prvi polovici 20. stoletja. Slavistična revija 1-2. 67-84. Zlata Šundalič, 1991/92: O aktualizaciji pravljic v umetni književnosti. Jezik in slovstvo 6. 149-157. Darka Tancer-Kajnih, 1993: Slovenska pravljica po drugi svetovni vojni. Otrok in knjiga 36. 5-13; 38. 33-38. Zora Tavčar, 1993: Delež Primorske v slovenski literaturi. Dialogi 67. 12. Marjan Tomšič, 1999: Literatura na pragu novega tisočletja. Oglata miza. Sodobnost 12. 1153-1173. 328 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september Tomo Virk, 1996: Slovenski roman in Evropa. Usoda slovenskega romana v dobi postmodernizma. Doktorsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. Franc Zadravec, 1972: Zgodovina slovenskega slovstva VF1. Maribor: Založba Obzorja. Aleksander Zorn, 1991: Opojni časi brezmejne literature. Vidčevo sporočilo. Slovenska nova proza. Ljubljana: MK. 215-232. Alojzija Zupan, 1996: Užitek branja in pisanja. Razmišljanje ob Svetinovih erotičnih pesmih. Literatura 58. 64-88. Milojka Žižmond-Kofol, 1994: Pravljica o Tonini. Zrno od frmentona Marjana Tomšiča. Primorske novice 4. 29. SUMMARY In the second half of the 20 th c. the interest in fairy tales grew in Europe and America, expressed in adaptations of folktales, their modemization or the incorporation of fairy-tale elements into other literary genres, and production of contemporary, from the genre point of view, hybrid fairy-tale texts. Fairy tales are included in the contemporary Slovene novel of the 1990’s in two ways: as a frametvork for the story or/and the story element and as a structural variegation or, rather, semantic condensation. In the latter čase (N. Kokelj: Milovanje, 1998; F. Lainšček: Namesto koga roža cveti, 1991; and T. Perčič: Harmagedon, 1997) the fairy tale has lyrical and demythologizing role, in the former it determined a new genre term, i.e., the fairy-tale novel. The fairy-tale perspective and the determining narrative plane, based on the schematic dynamics of the conflict between the good and evil, organized the text of four fairy-tale novels ( Oštrigeca, Zrno od frmentona, Nekdo je igral klavir, Tanaja ) in such a way that the fairy-tale features became prevalent in them, although the fairy-tale schematisms were loosened by the genre hybridness (e.g., Zrno od frmentona is a fairy-tale, socio-critical, and psychological novel). For a transparent analysis of the special position of the fairy tale in the contemporary Slovene novel the author First separated the folk fairy tale from the contemporary (that is, art, literary, artistic, modem) one, and at the same time briefly surveyed their interconnection in Slovene prose from Realism to Postmodemism. Contemporary fairy-tale novels have taken into consideration the fairy-tale conventions of the folk fairy tale: predictability of the fairy-tale story, the fact that the main character is chosen and destined for his (fairy-tale) task, anthropomorphization of animate and inanimate nature, indefinite plače and time. Slovene fairy-tale novels, like the contemporary fairy tales of the 20 th c., turned the inner harmonic order (the folktale takes plače on a single level, on which reality and magic form an inseparable whole) into the existential uncertainty of the modern character. The modern fairy-tale formula is a reduction of magic because of the proliferation of modern issues and/or their new (intertextual) connection. In Oštrigeca (1991) by Marjan Tomšič (1939) action takes plače in two independent areas (what is characteristic of the fantastic literature-Chanady 1985: 5) of fictional reality: one is archaic Istria with its beliefs and magic, the other is the action scene of those characters who persistently reject the fantastic and magic. The structure of Tomšič’s second novel Zrno od frmentona (1993) relies on contemporary methods of including fairy tales into literary works, i.e., the incorporation of fairy tales in their entirety or only some of their elements into the composition of a literary work (Dmdarski 1978: 18). The source of fairy Alojzija Zupan Sosič, Pravljični roman 329 tales and fantastic stories, which are distributed throughout the entire novel, is stili the archaic village community. The novel Nekdo je igral klavir (1997) by Boris Jukič (1947) has a different kind of incorporation of fairy tales. The frame story (the protagonist narrates about various events while recording and adapting fairy tales) includes folk fairy tales, which are eroticized. Contemporary fairy tales as structural elements also appear in the novel Tanaja (1996) by Sanja Pregl (1970), where magic is based on the schematism of simple and predictable stories, temporal and local distance (some day, some plače), common names, and rapid jumps betvveen topics. Ali four fairy-tale novels, which combine folk and contemporary fairy tale with some novelistic genres, along with other contemporary Slovene novels, demonstrate the popularity of the fairy tale in Slovenia as well as prove that the oldest narrative genre can successfully renew traditional novelistic frameworks. UDK 821.163.6.09 Matevž Kos Filozofska fakulteta v Ljubljani ŽUPANČIČ IN NIETZSCHE Razprava evidentira in analizira najbolj značilna Zupančičeva pesniška besedila in nekatere izjave, ki omogočajo razpravljanje o odmevih Nietzschejeve filozofije oziroma o tistem sestavu ideološko kulturnih in idejno estetskih prvin, ki ga povzema izraz ničejanstvo. Tematska sklopa, ki Župančiča najizraziteje približujeta Nietzscheju, predvsem v zbirkah Časa opojnosti in Čez plan, sta kritika krščanstva in kult umetnika oziroma ustvaijalnosti. The article records and analyzes the most typical of Župančič’s poetic works and some statements that allow the discussion of the echoes of Nietzsche’s philosophy or, rather, the system of those ideological-cultural elements and of ideas and aesthetics that are encompassed by the term Nietzscheism. The thematic complexes that brought Župančič closest to Nietzsche, particularly in the volumes Časa opojnosti and Čez plan, are the criticism of Christianity and the cult of the artist and artistic creativity. Nietzschejevo ime srečamo v večini primerjalnozgodovinskih razprav, ki si prizadevajo izmeriti literarno obzorje Otona Župančiča in v mreže tradicionalne literarnovedne pojmovnosti zajeti različne avtorje, ob katerih je, kar zadeva Župančiča, moč razpravljati o njihovem vplivu, recepciji in, ne nazadnje, odmevih. Po ustaljeni sodbi v Župančičevih literarnih besedilih poleg nekaterih imen slovenske poezije (Prešeren, Gregorčič, Aškerc) in izročila ljudskega pesništva (ob slovenskem še srbskega, hrvaškega in ukrajinskega) tako ali drugače odmevajo Heine in Goethe, po letu 1896, tj. po pesnikovem odhodu na Dunaj, zlasti Verlaine, Baudelaire, Dehmel, mlajši predstavniki tako imenovane »dunajske modeme« in Nietzsche, pozneje pa Verhaeren, Whitman in drugi (prim. zlasti Pirjevec 1959-1960; Mahnič 1964; Pogačnik 1987: 193-211; Kos 1979: 335-345; Kos 1987: 192-197). Po Župančičevih lastnih besedah, kakor jih je leta 1911 zabeležil Izidor Cankar v Obiskih, sta bila njegova avtorja tudi filozofa Bergson in Schopenhauer (Cankar 1969: 209). Nietzscheja, malce presenetljivo, ne omenja. Postavlja se nam lahko podobno, bolj ali manj naivno vprašanje kot ob Ivanu Cankarju in njegovem »molku« v zvezi z Nietzschejem; takšni pogovori - in Obiski Izidorja Cankarja niso bili nikakršna izjema - so nameč zvečine namenjeni ravno temu, da avtor s pomočjo spretnega spraševalca radovedni bralski javnosti pojasni, kolikor se to pač da, kaj je »pravzaprav« hotel povedati, zakaj je tako povedal, s čigavo pomočjo, kaj je bral v tej ali oni »fazi« svojega ustvarjanja itn. Preprosti odgovori na preprosta vprašanja, skratka. In če za odločujoč kriterij vzamemo Župančičeve izjave o samem sebi, Nietzsche ne sodi med pesnikove privilegirane avtorje. Dmgačno je stališče literarne zgodovine. Zagovarja ga - ne pa tudi podkrep¬ ljuje s tekstno empirijo - na primer Joža Mahnič v Matičini Zgodovini slovenskega slovstva. Ko Župančiča postavlja ob bok Cankarju, med drugim zapiše: 332 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september V letih od 1897 dalje se je Cankar precej ukvarjal tudi s sočasno pretežno neoidealistično filozofijo, zlasti z Emersonom, Maeterlinckom in Nietzschejem. Njihove eseje je ob koncu svojega življenja prebiral tudi Kette, toda pritegnili so ga le Maeterlinckovi. Mlademu Zupančiču je bil nasprotno še najbližji Nietzsche, kasneje, v zrelih letih, pa ga je močno prevzela Bergsonova filozofija. (Mahnič 1964: 25) Nietzschejev vpliv na Zupančiča v slovenski literarni zgodovini še ni bil predmet samostojne razprave, vsaj ne natisnjene v knjižni ali revialni obliki, 1 zato pa je nemalo dragocenih podatkov, ki omogočajo lažje razumevanje Župančiče¬ vega odnosa do Nietzscheja, zbral Dušan Pirjevec v študiji Oton Župančič in Ivan Cankar. Pirjevec si v tej razpravi postavlja tudi vprašanje, »ali niso bile morda prav Nietzschejeve ideje tista zunanja spodbuda, ki je povzročila, da so se nekatere Župančičeve povsem prirodne težnje tako hitro uveljavile« (Pirjevec 1959-1960: 67). Vendar obenem že svari pred mehaničnim razumevanjem Nietzschejevega vpliva na avtorje slovenske moderne. Cankar in Župančič, pa tudi tedanji mladi nemški pisci, zlasti pripadniki »dunajske modeme«, tega, čemur Pirjevec pravi »Nietzschejeva ideologija« (Pirjevec 1959-1960: 5), 2 niso prevzemali kot zaokro¬ ženega »pogleda na svet«, temveč so pri soočanju z Nietzschejem bili selektivni, verjetno pa tudi inovativni (to je seveda lahko tudi posledica produktivnega »napačnega razumevanja«). Za Župančičevo srečevanje z Nietzschejevo filozofijo potemtakem bolj ali manj velja vse tisto, kar lahko ugotavljamo že ob Cankarju. Sicer pa Pirjevec, ne nazadnje, opozarja tudi na to, da imajo »Nietzschejeve ideje« svojo predzgodovino: Dolga je vrsta avtoijev od Schillerja in Chamforta pa do Stendhala in Emersona, pri katerih je našel Nietzsche marsikatero zelo pomembno pobudo. [...) Tako je morda tudi naš pesnik utegnil najti marsikatero misel, ki se izraža v njegovem etičnem idealu, pri avtorjih, ki nimajo nobene zveze z Nietzschejem. To velja zlasti za Emersona, ki ga je skoraj gotovo poznal, medtem ko ga je Cankar podrobno študiral. (Pirjevec 1959-1960: 75) Ne glede na te, gotovo upravičene pomisleke Pirjevec takoj nato izreče svoj »pa vendar«. Zagovarja namreč stališče, da je, kar zadeva Župančiča in njegov odnos do Cankarjeve pasivnosti, »nekje v ozadju vendarle ravno Nietzschejeva ideolo¬ gija« (Pirjevec 1959-1960: 76). Pirjevec pripominja, da se izrazitejši sledovi Nietzschejeve filozofije kažejo predvsem v »vitalističnem in voluntarističnem imoralizmu«, ki pri Župančiču 1 Prim. dipl. delo Andreje Mohar Župančič in Nietzsche (Mohar 1984). 2 Pirjevčeva sintagma »Nietzschejeva ideologija« meri morda na »ničejanstvo«, ne pa na Nietzschejeva besedila sama po sebi - razen če seveda Pirjevec v Nietzscheju bolj kot filozofa vidi ideologa. Vendar se zdi, da bi bilo takšno poimenovanje problematično oziroma bi zahtevalo posebno argumentacijo, ki bi tematizirala podobnost/različnost filozofije in ideologije. Sicer pa je odpravljanje meje med obema pogost prijem marksističnih analiz družbenih razmerij, zlasti odnosov med, če uporabim ta besednjak, »ekonomsko bazo« in »družbeno nadstavbo«. O Nietzscheju ideologu je v tem kontekstu izčrpno razpravljal Georg Lukacs, ko se je spopadal s tako imenovano »meščansko filozofijo« (prim. zlasti: Lukacs 1960). Matevž Kos, Župančič in Nietzsche 333 doseže vrh »v njegovi podobi ustvarjalca« (Pirjevec 1959-1960: 76). Pirjevec, sicer (so)urednik Zupančičevega Zbranega dela , v tem kontekstu omenja tudi Jeralo, besedilo, ki gaje pesnik sam, kot beremo pri Izidorju Cankarju, imenoval »satirični epos« (Cankar 1969: 211). Nastajanje tega (nedokončanega) Župančiče¬ vega besedila ima daljšo zgodovino, ki sega v leto 1902, ko je avtor začel pisati prvo poglavje (izšlo je šele leta 1911 v Ljubljanskem zvonu , drugo poglavje pa že tri leta prej). Na tem mestu me ne zanima podrobnejše ozadje nastajanje Jerale, temveč predvsem verzi, v katerih je ubesedeno pojmovanje umetnika in umetnosti, ob katerem bi morebiti lahko govorili o kakšnem izmed impulzov Nietzschejevega mišljenja. V Intermezzu, ki stoji med drugim in tretjim poglavjem (izšel je, prav tako v Ljubljanskem zvonu, leta 1915), je med dmgim rečeno: Moj dragi, to ti je umetnik širokih potez, izravnanih tehtnic in zamotanih zvez: brezčutno mimo iz trikotnika gleda vedno odprto oko pod seboj svetov mušičji ples - ve sam, zakaj in čemu in doklej vse to? Kdor ustvarja, moj dragi, ta govori iz viharja, z nameni, z moralo in srečo se nič ne ukvarja, on trga in lomi in reže in gnete snovi - kaj to, če kdaj med prsti mu kaj zaječi! On pije navdušenje iz ognjenih čaš, zato je resnica, vidva pa oba sta laž! (ZD II: 112) Tu morda ni odveč opozorilo na manj znano mesto iz Župančičevega opusa, ki ima posredno zvezo z Jeralo. Okrog leta 1903, ko seje pesnik že ukvarjal s svojim »satiričnim eposom«, je nastajala tudi psihološka črtica, ki, po besedah Jože Mahniča v opombah k pesnikovemu Zbranemu delu, »obravnava cankarjansko vprašanje skrajne, neusmiljene odkritosti do samega sebe« (ZD VII: 286). V Žu¬ pančičevem besedilcu oziroma v odlomku, ki seje ohranil, stoji tudi (nedokončani) odstavek, ki se glasi takole: Nietzsche pripoveduje v svojem »Zaratustri« o človeku, ki si mora stopiti na glavo ali čez glavo, tega ne vem natanko. Sicer imam kot moderen človek njegovega Zaratustro v mezincu, a baš tisti listje iztrgan. In pri vojakih, na manevrih, po pet, šestumem maršu, kadar me je jermenje ... (ZD VII: 286) Tekst - če ga razumemo tudi kot prvoosebni literarnozgodovinski dokument in ne samo kot prvoosebno leposlovno fikcijo - potrjuje sodbo o posebnem mestu, ki gaje imel Nietzsche, predvsem seveda njegova knjiga Tako je govoril Zaratustra, med modernimi. Ponuja pa še nekaj argumentov v prid tezi o delni notranji povezavi med Zaratustro in Jeralo - vsaj kar zadeva navedene pesnikove besede o ustvarjalcu, ki gre kot nosilec elementarne moči čez moralne predsodke in je zato, če formulacijo zaostrim z Nietzschejevo pomočjo, »onstran dobrega in zlega«. Ta sintagma je v neposredni zvezi z Nietzschejevim stavkom iz tretje knjige Vesele 334 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september znanosti, ki zatrjuje, da je »Bog mrtev« (Nietzsche 1994: 2-3). Bog pa je za Nietzscheja predvsem ime za svet idej in idealov, se pravi za svet nadčutnega, ki od Platona naprej velja za pravi, resnični svet - v nasprotju s čutnim, tj. neres¬ ničnim, navideznim svetom. Kot pravi Nietzsche v uvodu v spis Onstran dobrega in zlega, je bila »najhujša, najdolgotrajnejša in najnevarnejša vseh zmot« v zgodovini filozofije Platonova iznajdba o čistem duhu in dobrem na sebi [...) Tako spregovoriti o duhu in o dobrem, kakor je storil Platon, se vendar pravi postaviti resnico na glavo in zatajiti perspektivnost, sam temeljni pogoj vsega življenja ... (Nietzsche 1988: 8) Nietzsche v nadaljevanju zatrjuje, da je boj s Platonom predvsem boj s krščanstvom - to ni namreč nič drugega kot »platonizem za ‘ljudstvo’« (Nietzsche 1988: 8). Nietzschejeva destrukcija tradicionalne filozofije oziroma »platonizma« je predvsem upor proti prisvojenim občutkom vrednosti. Izvor te destrukcije je v Nietzschejevem vpogledu v »bistvo življenja«; to je namreč, kot eksplicitno pravi na številnih mestih, predvsem »volja do moči«. Če je vse, kar je živo, predvsem izkazovanje moči, in če je »dobro na sebi«, Platonov nadčutni svet, svet idej, samo ena izmed fikcij, »predsodkov metafizikov« (Nietzsche 1988: 11), potem z razgaljenjem tega predsodka odpadejo tudi tradicionalna etika in vsi na njej temelječi moralni nauki, kategorije, kot so pravica, enakost, dobro (in - posledično - njegov protipol: zlo). Filozofija, ki ima v sebi moč za tovrstno destrukcijo obstoječih vrednot, se, po Nietzschejevih besedah, »že samo s tem postavlja onstran dobrega in zlega« (Nietzsche 1988: 13). Temu, čemur Nietzsche pravi »onstran dobrega in zlega«, bi lahko rekli tudi »onstran resničnega in lažnega«. Vprašanje resnice se mu namreč pokaže kot psihološko vprašanje. Seveda pa tu ne gre za psihologijo v smislu starejše racionalistične ali novejše empirične znanosti: Nietzsche razume psihologijo kot enega od pododdelkov svojega nauka o volji do moči, kot »morfologijo« in kot »razvojni nauk volje do moči« (Nietzsche 1988: 30). V luči tega nauka je zavest predvsem nagonska dejavnost: resnica, denimo, je svojevrstna oblika »laži«, ki rabi rasti, vzdrževanju določene vrste, načina življenja: »Saj je samo moralni predsodek, daje resnica več vredna kakor videz ...« (Nietzsche 1988: 42). Še natančneje Nietzsche to misel pojasnjuje v enem izmed fragmentov tako imenovane Volje do moči : Resnica je vrsta zmote, brez katere bi določena vrsta živih bitij ne mogla živeti. Vrednost za. življenje navsezadnje odloča. (Nietzsche 1991: 286) »Obstaja samo perspektivično gledanje, samo perspektivično ‘spoznavanje’,« je Nietzsche še določnejši v spisu H genealogiji morale (Nietzsche 1988: 305). Perspektivičnost, perspektivizem Nietzscheju pomeni: gledati vse bivajoče v luči volje do moči in večnega vračanja (enakega), s tem pa tudi »onkraj dobrega in zlega«. V perspektivizmu, kot ga pojmuje Nietzsche, ne gre za to, da bi gledali na življenje iz perspektive razvoja v smislu eshatološkega napredovanja h kakemu cilju, temveč izhajajoč iz volje do moči kot temeljnega »ustroja« narave, »gona« Matevž Kos, Župančič in Nietzsche 335 bivajočega - kot »večnega vračanja enakega«. 4 Moč je moč le, če in dokler je stopnjevanje moči, tj. svoje samopreseganje. »Zaratustra« se, na primer, v svojem uvodnem govoru sprašuje (in si hkrati že odgovarja): »Glej dobre in pravične! Koga najbolj sovražijo? Tega, ki razbija njihove table vrednot, razbijalca, razbojnika: - to je pa ustvarjalec.« (Nietzsche 1984: 22) Razbijanje table vrednot v Zaratustri - gre za samosvojo Nietzschejevo navezavo na svetopisemski kamniti plošči postave 5 - bržkone odmeva v podobi viharnega ustvarjanja, ki trga, lomi, reže in gnete snovi v Jerali. Se več povezav med Nietzschejem in Župančičem, tematsko širših, seveda, lahko odkrivamo v pesniških zbirkah Čaša opojnosti (1899) in Čez plan (1904). Razmeroma obsežno dodatno argumentacijo v tej smeri ponujata tudi Župančičeva pisemska korespon¬ denca in drugo gradivo iz tega obdobja. * * * Šolska oznaka, s katero literarna zgodovina zgoščeno povzema poetiko Župančičevega pesniškega prvenca, je »esteticizem«. Rabo tega pojma je moč upravičiti z razlago, da v središču Čaše opojnosti stoji samozadosten subjekt, ki se mu svet kaže kot totaliteta brez razpok in v katerem je sam sebi ne samo preužitek, temveč predvsem užitek. Prva kitica druge pesmi v zbirki se na primer glasi: Moje srce je polje široko. V njem so cveteli krasni cvetovi, z bujnimi Vetri so kramoljali, s sončnimi žarki so se igrali... (ZD I: 12) Podoba sveta, kot jo izrisuje večina pesmi v Čaši opojnosti, je svet brez razlik, brez tistega razcepa, ki mu običajno pravimo razkol med jazom in svetom, subjektom in objektom. Razcepljenost bomo zaman iskali tudi v samem jazu. Še več: pravzaprav je središče, iz katerega pesni jaz, kar »on sam«. Je, heglovsko rečeno, substanca, ki je obenem subjekt, ta subjekt pa iz svojega lastnega preobilja občasno preplavlja celotni univerzum in s svojo monološko naravnanostjo, ki v drugem vidi le sebe, tj. samopodobo, vnaprej onemogoča kakršno koli bolečino razlike: Vesoljnost se razgrinja pred menoj... V vesoljnost odpotuje moja duša in melodije zvezd nebeških sluša. (ZD I: 22) 4 »Vsak gon je vrsta teženja po vladanju, vsak ima svojo perspektivo in bi jo rad vsilil kot normo vsem drugim gonom.« (Nietzsche 1991: 281). 5 »Bili sta Božje delo in pisava je bila Božja pisava, vrezana vanju.« (2 Mz 32). 336 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september Erotično-ljubezensko usmerjenost zbirke Čaša opojnosti bi lahko poimenovali tudi s sintagmo »samouživanje jaza«, tj. kot uživanje jaza, ki odkriva prvobitno bogastvo svoje »najnotranjejše notranjosti«. Ta »notranjost« je pri Župančiču našla najbolj znano čutnonazorno upodobitev v pesmi, ki se začenja z verzom »Ti skrivnostni moj cvet, ti roža mogota«. Pesnik ga je, ne po naključju, seveda, postavil tudi v motto svojega prvenca. Druga kitica nato govori o »mojem srcu«, ki je zaslutilo »tvojo tajno moč«, tretja in četrta kitica pa se glasita takole: In v moji duši zacvelo je zakladov nebroj, vse bitje mi zahrepenelo je za teboj, za teboj, ti skrivnostni moj cvet, ti roža mogota ... O, jaz sem bogat - pomagaj, pomagaj mi dvigniti moje duše zaklad! (ZD I: 23) Skoz večji del zbirke srečujemo sintagme, kot so »duša moja«, »moje srce«, »o duša moja«, »o srce grešno«, »moje sanje«, »v mojem srcu«, »vrt mojih sanj«, »jaz hočem, hočem«, »prost, svoboden« itn. Podoben besednjak srečamo na primer tudi pri Cankarju, vendar je pri njem največkrat uglašen z govorico bolečine. V primerjavi s Cankarjevimi pesmimi Župančičeve ne govorijo iz razcepljenosti ali celo neodpravljivega nasprotja med »dušo« in »telesom«; to nasprotje je v Cankarjevem pesništvu največkrat upodobljeno kot vir bolečine, trpljenja in tistega duševnega stanja, ki mu avtor Erotike pravi tudi »strast nepoštena« (ZD I: 62). Pri Župančiču je ravno nasprotno: izvir njegove pesniške govorice je subjektova samo-zavest, radost njegovega pogleda samega nase. Kategorični imperativ takšne poetsko-eksistencialne naravnanosti je vera vase: ...Srce, to moje mlado srce, ne obupuj! Dokler si lačno, dokler si žejno, vase veruj! (ZD I: 31) Šele ta vera, vera samo-zavesti, omogoča grešnost brez kesanja. Ta narav¬ nanost je v eni izmed Župančičevihi pesmi iz cikla Steze brez cilja upesnjena takole: ... imeti v srcu polno nad in grehov vse polno, a kesanja nič! (ZD I: 47) »Esteticizem« sicer je beseda, ki ustreza poetski uglašenosti Župančičeve Čaše opojnosti, vendar v tej knjigi srečamo tudi pesmi, ki zapuščajo sfero zgolj-lepe- notranjosti, s katero je prežet tudi univerzum. Najizrazitejši sta Nočna melodija in pa Moje barke. Razumemo ju lahko že kot teksta prehoda v pesniški svet zbirke Čez plan. Matevž Kos, Župančič in Nietzsche 337 Prvi kitici pesmi Nočna melodija, če si jo ogledamo pobliže, izrisujeta stanje eksistencialne negotovosti. Najbolj nazorno ga poimenujeta (malodane can¬ karjanska) verza v mojih očeh - tema, v moji duši - bolest. Tretja kitica vnese v pesem - in v Čašo opojnosti nasploh - novo razsežnost, ki jo jaz sicer sprejme vase, vendar jo »duša trpeča« sprejme kot nekaj različnega od sebe. Predvsem pa: močnejšega. ... Kaj je to švignilo z neba na zemljo skoz noč? V duši trpeči nenadoma nekaj se dvignilo: Moč! S pritegnitvijo Moči kot novega »elementa« (v prvi objavi v Ljubljanskem zvonu je četrti verz tretje kitice vseboval še besedo silnega - »nekaj se silnega dvignilo« v korekturi za knjižno izdajo je pesnik to besedo opustil) seje Zupan¬ čičevemu pesništvu odprla možnost, da zapusti svet jaza, tj. svet samozadostne opojnosti, v katerem je jaz, kamor koli je odpotoval, srečal le sebe. Pot v novi svet je svobodna pot, tlakovana z življenjsko močjo: Glej, in ceste se križajo vsepovsod, vsepovsod - voli - svobodna je pot - zvezde nebeške se bližajo, čuvajo potnika zmot... (ZD I: 52) Moč je instanca, ki človeka šele usposablja za svobodo. Svobodni človek je tisti človek, ki seje odpravljen odpreti moči. Biti svoboden pomeni biti pripravljen za več moči. Tudi tako bi lahko, bolj ali manj v Nietzschejevem duhu, brali te Župančičeve verze. Takšno branje pa dobiva svojo poznejšo potrditev v lapidami formulaciji, ki si jo je pesnik zapisal v svoj dnevnik poleti 1909: Ali je potemtakem svoboda posledica moči, ne moč posledica svobode? Je. (ZD VIII: 215) * * * Na tem mestu je potrebna krajša digresija. V pesništvu slovenske moderne srečamo namreč tudi tekst, za katerega se na prvi pogled zdi, da - upoštevaje posebno tematsko naravnanost naše razprave - malodane zahteva primerjavo z Župančičevim. Gre za znani Kettejev sonetni cikel Moj Bog. Nastal je poleti 1898 in bil še istega leta natisnjen v Ljubljanskem zvonu - tako kot Župančičeva Nočna melodija. V Kettejevem ciklu nas zanima predvsem šesti sonet. Se natančneje: njegovi zadnji kitici. Glasita se takole: 338 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september Brez dogem in brez vaših energij sem vedel bolje nego zdaj nekoč, da On je vir vseh zemeljskih moči, da v slednjem žarku, plamenu in zvoku, magnetnem toku in rastlinskem soku deluje v mislih On, prvotna moč. (ZD I: 149) »On, prvotna moč« v tej pesmi ni župančičevska Moč kot univerzalni princip, kije obenem zanikanje Boga kot osebe. »Moč« je pri Ketteju eden izmed atributov Boga, ta pa je porok sveta kot sklenjene in zaokrožene celote. Bog, kakor je nagovorjen v prvi kitici tretjega soneta, ni »objekt« dvomečega spraševanja, temveč malodane čutnonazome gotovosti: O Bog svetlobe, stvarnik harmonije, tvoj izgubljeni sin je zopet tu: o daj mu izgrešenega miru v bližini svoje svete domačije! Beseda harmonija se pojavi še na koncu petega soneta: Kako sem ljubil te, o harmonija, o Bog, o Stvarnik, o sveta Mesija! Iz poletja 1898, tj. iz mesecev, ko je verjetno nastajal cikel Moj Bog , se je ohranilo tudi Kettejevo pismo Franu Stamcarju. Pesnik je prijatelju med drugim zapisal: Pri Murnu sem dobil Mickievviczeve sonete, Micheletovo ‘Die Frau’, ‘Moderne Probleme’, neko paralelo mej Nitschejem in Chopinom, torej dovolj duševne hrane. Pisal bom sonete. Vsebino si moreš misliti. (ZD D: 143) Niko Grafenauer v spremni študiji h Kettejevim Pesmim, spodbujen tudi s tem navedkom, razpravlja o posebnem pomenu Nietzschejeve filozofije za formiranje Kettejevega pesništva (Grafenauer 1983: 159-199). Če pustimo ob strani trivialno pripombo, da Kettejev napačni zapis filozofovega priimka v pismu - »Nitsche« - govori prej o pesnikovem študijskem mimogrede kot pa o resnejšem ukvarjanju z Nietzschejem, 6 se zdi, da je Nietzscheju veliko bliže kot Kette Župančič. Pesem Moj Bog je namreč prej kot ubesedeno bogoiskateljstvo pesem premagane eksistencialne stiske in s tem verske gotovosti. Bog, ki ga upesnjuje, je krščanski Bog, ne pa gola Moč kot temelj elementarne natumosti in, morebiti, panteistične 6 Pirjevec zagovarja stališče, daje tekst, ki ga Kette omenja v zvezi z Nietzschejem, bržkone Przybyszewskega študija Nietzsche und Chopin. Kette jo je dobil od Murna, ta pa od Cankarja, ki jo je prinesel z Dunaja, poroča Pirjevec (Pirjevec 1959-1960: 71). V ta, pogojno rečeno, bibliografsko-biografski sklop, bi lahko uvrstili še memoarsko opazko Frana Seška, Kettejevega novomeškega prijatelja, ki se je pesnikovega obiska s konca septembra 1898 spominjal takole: »Pred odhodom v Trstje priromal še v Novo mesto z Nietzschejem: ‘Also sprach Zarathrustra’ v roki.« (nav. po: Kette ZD II: 310). Matevž Kos, Župančič in Nietzsche 339 zasnove sveta. Kettejev cikel nagovarja Boga, ne nazadnje, kot osebo, do katere je sam v sinovskem odnosu. Ta odnos opisuje s svetopisemskim besednjakom: O Bog svetlobe, stvarnik harmonije, tvoj izgubljeni sinje zopet tu. (ZD I: 146) Moč, o kateri je govor v šestem sonetu Kettejevega cikla, je atribut Boga - »On je vir vseh zemeljskih moči« - in ne najvišji, osamosvojeni Princip, ki bi bil, denimo, slepa sila narave. Podobno je s sintagmo »On, prvotna moč«, ki jo moramo razumeti bržkone v stvariteljskem pomenu, tj. kot takšno »moč«, ki se izogiba zajetju v mreže razuma, a se obenem manifestira kot misterij izvorne »kreacije«: creatio ex nihilo. Na začetku sedmega soneta srečamo tudi verz, ki za poimenovanje Boga uporabi - znotraj dotedanje slovenske pesniške tradicije skorajda neznani - besedi »neizraženi« in »neizrazni«. Upoštevaje pesemski kontekst tega poimenovanja lahko sklepamo, da, pogojno rečeno, ne sodi na raven »negativne teologije«, temveč da meri bolj na konkretno izkušnjo bogoiskatelj skega dvoma, na podlagi katerega je - v Kettejevi pesmi, zdi se, kot nečesa že preseženega - moč zago¬ varjati življenjsko držo, ki približevanje Bogu vidi predvsem kot zadevo srca: O Ti!... O kdo? Ah, neizraženi in neizrazni, naj srce te čuti. (ZD I: 146) Nekaj argumentov v prid takšnemu razumevanju ponujajo tudi izsledki primerjalne analize Kettejevega sonetnega cikla Moj Bog in Verlainovega Mon Dieu m’a dit, ki so v prid tezi, da gre Verlainu »za neposredni pogovor z osebnim Bogom v okviru dekadenčnega konvertitstva, medtem ko se Kettejevi soneti s svojo splošno refleksijo o načelu in pojmu boga gibljejo po zgledu Maeterlinckove mistike v območju estetskega panteizma, ki pa z moralistično idejo osebne etične rasti vendarle ostaja pripet na tradicionalne katoliške ideje« (Kos 1987: 152). Po tej razlagi bi Maeterlinckov vpliv morali razumeti bolj kot nekaj »zunanjega«, in to ne glede na motto k pesmi Moj Bog, v katerem srečamo misel iz Maeterlinckovega eseja La vie profonde, ki govori o tem, da si mora vsak človek poiskati neko svojo, avtentično možnost višjega življenja - kljub prebivanju v razmerah nižje, tj. vsakdanje realnosti (realite quotidienne). 7 Višje, nadčutno življenje (vie superieure), o katerem govori Maeterlinck, je človeku dosegljivo edino prek njegove »duše«, ta pa ni individualizirana v pomenu psihološke »kategorije«, temveč je njena narava univerzalno-mistična oziroma božanska (1’ame divine). Kette maeterlinckovskim načelom, zapisanim v mottu k ciklu Moj Bog, sam potem ne sledi, saj se njegovo besedilo tematsko suče predvsem okrog vprašanja poti do Boga in, ne nazadnje, etično-spoznavnih dilem, ki se na tej poti odpirajo 1 II faut que tout homme trouve pour lui-meme une possibilite particuliere de vie superieure dans 1'humble et inevitable realite guotidienne. 340 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september posamezniku. To pesnikovo prepričanje po svoje pojasnjujejo tudi besede, ki jih je zapisal 27. julija 1898 v pismu prijatelju Francu Stamcarju: Predvsem pa glej, da si dobiš trdnih načel, po katerih si boš uravnal svoje življenje. A tu je treba dosti premišljevanja, da ne padeš iz ekstrema v ekstrem. Zlata srednja pot je - žal - tako malokomu, da ne rečem nikomur znana. In vendar je baš v sedanjem času velicega pomena, da ni človek pojednostranski. To pa ne bo, če se drži načela, da se mora vedno, brez nehanja popolnjevati telo in duh naš in naših bližnjih zato, da se bolj in bolj približamo vsi onemu visokemu vzoru, ki se zove Bog, ki je sam večna harmonija, izvor vseh prikaznij na svetu, izvor umetnostij, znanostij, vsega, vsega ... (ZD II: 144) Takšna naravnanost pomeni seveda še korak stran od vitalistične konstitucije sveta, o kakršni bi lahko razpravljali ob Župančičevi pesmi o Moči, s tem pa, seveda, tudi o Nietzscheju kot enem izmed »virov« takšnega vitalizma. * * * Župančičeva pesem Nočna melodija, če se od Ketteja vrnem k avtorju Čaše opojnosti, napoveduje prehod k pesnikovi drugi zbirki. Ali je posledica uvida v Moč kot temelj življenja tudi predstava o pesniku kot izpostavljenem apologetu življenjske moči - in s tem »zdravja« v Nietzschejevem pomenu? Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, bi v ta - ničejanski - kontekst gotovo sodila tudi pesem Moje barke, ki, če si dovolim grob »vsebinski« povzetek, izreka kritiko krščanstva, in sicer kot vere šibkih. Kritika, ki krščanstvo prepoznava kot zavetišče šibkih, je, kajpada, lahko izrečena samo iz pozicije moči in samozavesti. Presežek moči je obenem tisto, kar omogoča pohod stran od povprečnosti in ustaljenih življenjskih oblik, po drugi strani pa izstop iz subjektove samozadostne »notranjosti«: Moje barke so razpele jadra, zapustile vame so pristane, moje barke plavajo v brezbrežnost... »Moje barke« lahko razumemo tudi kot simbolično ubeseditev hrepenenjske naravnanosti pesniške subjektivitete, ki želi preseči okvire obstoječe družbenosti, predvsem pa tej obliki družbenosti, njenim konvencijam in ritualom postavlja nasproti svobodno individualnost in njeno poudarjeno samotnost: Ah, vi cilji, moji zlati cilji, kak bleščite v daljni se samoti! K vam ne vodi cesta uglajena, k vam ne hodi romarjev krdelo - vi ste daleč proč od tega ljudstva. Do »zlatih ciljev«, o katerih govori Župančičeva pesem, ne vodi kraljevska cesta, temveč so privilegij svetih trenutkov »po megli tavajoče duše«. Besede o »krdelu romarjev« dobijo svojo globljo utemeljitev v četrti kitici, ki prinaša jasno protikrščansko ost, verjetno v okviru Nietzschejeve kritike krščanstva kot vere šibkih in poškodovanih: Matevž Kos, Župančič in Nietzsche 341 Sezidali gotsko katedralo, pod oboke mrzel mrak zaprli pa prižgali lučko so bolehno - večna luč jo zovejo kristjani. Peta kitica nato distancirano opisuje verniško prakso, ki je predvsem praksa »tihe nade«, »grehote«, »vesti pijane« in kesanja ter molitve. Pogled z distance je pogled pesniškega Jaza, njegove svobodne volje in občutka moči, ki jo zanosno ubeseduje zadnja kitica. »Cilji«, h katerim se glasno odpravljajo pesnikove barke, ostajajo neimenovani (rečemo lahko le, da so nekaj lepega, tako lepega, da bleščijo »v daljni se krasoti«): Jaz pa zbežal sem iz te trohnobe, moje barke so razpele jadra, zapustile vame so pristane, moje barke plavajo v brezbrežnost, k mojim cljem ... Ah, vi moji cilji, kak bleščite v daljni se krasoti... (ZDI: 54-55) Plovba razmahnjene pesniške subjektivnosti po svobodnem morju doživi svoj vhunec v Župančičevi zbirki Čez plan. To naravnanost napoveduje seveda že sam naslov knjige, takoj nato pa njen motto, katerega prvi verz se glasi: »Predaj se vetrom - naj gre, kamor hoče!« Župančičeva poezija življenja prihaja do svoje besede v številnih pesmih zbirke kot manifestacija moči. V Vseh živih dan srečamo na primer verz, ki skorajda brezprizivno zatrjuje, da »kar je čilega, to obvelja« (ZD I: 127). Za to pesem je obenem značilna močna metaforika (»skriti gromi«, »krvavordeč plamen«, »žar novega dneva«, »meč krvavi« itn.), ki dodatno stopnjuje ekstazo subjektivnosti. V pesmi Kvišku plava ... je kategorični imperativ te naravnanosti upesnjen takole: Moja mlada moč naj razvije, naj razmahne krila, naj premaga noč. (ZD I: 151) Podobna je pesem Meni se hoče ..., v kateri srečamo verze, kot sta »Meni se hoče širokih ravnin / in svobodnega obzorja« ali še izraziteje, »Meni se hoče čarobnih moči / in neba, ki se koplje v zarji« (ZD I: 183). (Samo)podoba pesnika pa ni ubesedena le v patetičnih, temveč tudi v šaljivih tonih. Zadnja kitica pesmi Raznim poetom, ki prinaša nekakšen protidekadenčni »program«, se na primer konča s kitico, v kateri ni težko prepoznati namiga na Baudelaira. Avtor Rož zla je očitno prepoznan kot nekaj preseženega, če ne - iz perspektive življenjskega zdravja, seveda - že kar bolnega. Kolikor je bil Baudelaire (ob Verlainu) med avtorji, ki so vplivali na poetiko Župančičeve Čaše opojnosti, l a h k o v tej pesmi prepoznamo tudi elemente »pesniške samokritike«: Po strani klobuk, pokonci glavo, krepko udarjaj ob tlak - 342 Slavistična revija, letnik 48/2000, št, 3, julij-september tak bodi poet - a rože bolne naj vrag si zatakne za trak! (ZDI: 163) Seveda pa te in podobne Zupančičeve pesmi ne omogočajo neposrednega sklicevanja na Nietzscheja. Te navezave zvečine ne moremo podpreti z neposredno tekstno analizo ali vzporednicami, ki bi pričale o neposrednem dialogu slovenskega pesnika z nemškim filozofom. V tem primeru lahko ugotavljamo le to, da kar nekaj pesmi iz zbirke Čez plan - zlasti seveda tiste, ki sem jih pritegnil v obravnavo - omogoča razpravljanje o ničejanskem horizontu, tj. o horizontu, na ozadju katerega odmevajo nekatere najbolj znane teme Nietzschejeve filozofije. Skoz kakšno sito so prišle do Zupančiča (ali dragih slovenskih avtoijev), pa lahko, kot je ugotavljal že Pirjevec, zvečine le ugibamo. Z drugimi besedami: ostajamo »na načelni ravni«. In na tej - načelni - ravni, kar zadeva relacijo Župančič - Nietzsche, moramo ostati tudi ob najbolj znani pesmi zbirke Čez plan: Ob Kvarnem. Svoji načelnosti navkljub - ali pa celo z njeno pomočjo - jo lahko opredelimo kot ubeseditev ene izmed velikih tem Nietzschejeve filozofije: kritike krščanstva. Obenem je poudarjeno tematska naravnanost poglaviten razlog za to, da je Ob Kvameru eno najbolj tendenčnih in retorično prenapetih Župančičevih pesniških besedil. Gre namreč malodane za enoznačno ubeseditev »svetovnega nazora«. 8 Ob tem moram pripomniti, da ničejanska tema, ki jo upesnjuje Župančičeva pesem - »kritika krščanstva« pri samem Nietzscheju nikakor ni artikulirana tako preprosto, črno-belo in odrešena notranje ambivalence (prim. M. Kos: 1999). Ob Kvameru postavlja dragega nasproti dragemu dva velika simbola: kriz in morje. V primerjavi s tistimi, ki so se pred križem »odkrili, / sklonili glave in molili«, je izbira prvoosebnega lirskega subjekta drugačna: »... in tebi, morje, / sem odkril se jaz!« Nasprotipostavljenost morja in križa je v pesmi nato le še stopnjevana. Začetni verzi drage, tretje in četrte kitice se na primer glasijo: »Ti, morje, si vse lepše kot sveti križ -«, »Ti, morje, si starejše kot sveti križ -«, »Ti, morje, si močnejše kot sveti križ -«. Križ je simbol, ki »pokriva« celotno območje krščanstva: od duhovnega do institucionalnega, tako vero kot Cerkev, tako mistično izkustvo kot obredno prakso. Križ simbolizira že Križanega, tj. Kristusa, njegovo trpljenje, smrt, pa tudi vstajenje - od tod razlikovanje med križem trpečega Kristusa in križem poveličanja, tako imenovanim križem paruzije, tj. ponovnega prihoda (prim. 8 Josip Vidmar, sam svobodomislec, ob tem ugotavlja: »Vse pesnikove simpatije so v skladu z njegovimi ranimi miselnimi izpovedmi na strani morja, ki mu je lepše, starejše, močnejše kot sveti križ. Njegova kritičnost pa se pokaže zlasti pri dokazovanju zadnjh dveh atributov. Morje je od vekomaj, ni ga ‘ustvarila bojazen ljudV in je močnejše od križa, ker 'noče vernih krvnikov' in ker 'brez vnetih pomočnikov samo v svojem imenu mori'. Vtem ko je prva misel o nastanku religij stvar osebne moralne sodbe, nosi druga o 'vernih krvnikih' itd., ki se bolj obrača zoper cerkev kakor pa proslavlja morje, določno žig tedanje tako imenovane 'svobodne misli'. Zato ti stihi nekoliko kale mogočni zanos, ki se dvigne v drugi polovici pesmi, dasi jih takoj pregluši mogočno bučanje neumih rogov in dasi njih izhojeno misel zabriše poetovo tako veliko, tako človeško in sveže čustvo, kakor sta njegovo radostno občudovanje in ekstatična skrušenost pred neizmernim in svobodnim elementom.« (Vidmar 1978: 62-65). Matevž Kos, Župančič in Nietzsche 343 Chevailer, Gheerbrant 1993: 271-278). Seveda pa križ v Župančičevi pesmi predstavlja samo eno stran življenja. Morje, ki mu stoji nasproti, pomeni zanikanje krščanskega duha. 9 V četrti kitici je morje prepoznano tudi kot elementarna sila, ki je »onstran dobrega in zlega«, saj »ne bojiš se pravice, postave«, »ti samo v svojem imenu moriš«. Morje je manifestacija svobode kot čiste samovolje. Tematsko in retorično stopnjevanje doseže svoj vrhunec v zadnji, himnično intonirani kitici. Pesniški subjekt še zmeraj nagovarja morje, ki se mu je kot jaz po¬ klonil že na začetku pesmi (»in tebi, morje, / sem odkril se jaz!«), v sklepnih verzih pa prepozna svoje jazstvo kot izpostavljeno, a že omahujočo individualnost: Ti samo si pišeš zakon svoj. In tvoj zakon je mir in tvoj zakon je boj, tvoj zakon je tvoja volja. Pozdravljam te, velika volja, pozdravljam te, svobodna moč, jaz, bilka nemima sred polja, trst v vetru omahujoč ... (ZD I: 189-190) V zadnjem in predzadnjem verzu lahko prepoznamo odmev na Murnovo pesem Ko dobrave se mrače, na njena znana verza glas vpijočega v puščavi, trs samotni to sem jaz! (ZD I: 19) Pripomniti pa moramo, da podoba sveta, ki jo izrisuje Župančičeva pesem, ni uglašena z Murnovo. Župančičevski jaz je »bilka nemima sred polja«, samega sebe vidi kot »trst v vetru omahujoč«, a se hkrati priklanja veliki volji, svobodni moči, murnovski jaz pa je poudarjeno eksistencialen - »trs samotni«, katerega glas je »glas vpijočega v puščavi«. 10 Sam si sicer želi nove življenjske sile, ki bi mu napolnila srce (»Pridite, nevihte ve, / pridi, burno ti življenje, / pridi, šumno kopmenje, / in prevpijte mi srce!«), a obenem se zaveda, daje ta vizija bolj privid melanholičnega večera kot pa uresničljiva življenjska možnost: Tiho, tiho dalje sanja noč z bleščečimi očmi. »Kritika krščanstva«, o kateri se da razpravljati ob Župančičevi pesmi Ob Kvarnem, večinoma ostaja na himnično-abstraktni ravni. Konkretnejše nastavke za takšno kritiko ponuja pesem Daj, drug, zapoj, prav tako iz zbirke Čez plan. Ta pesem je zanimiva zato, ker svojo kritičnost dopolnjuje s psihološko karakte- 9 Ob Župančičevem motivu morja kot prvinske sile v pesmi Ob Kvarneru primerjalna literarna zgodovina opozarja zlasti na Verlainovo pesem Le mer est plus belle que les cathedrales, ki jo je Župančič bral verjetno že leta 1898 (Kos 1987: 336-337). 10 Prim. Pascalove besede o človeku kot trstu: »Človek je trst, v vsej naravi najšibkejši; in vendar trst, ki misli. Da se zlomi, ni treba, da vse vesolje zgrmi nadenj: sapica, kapljica vode ga more ubiti.« Moč človekove samote je po Pascalu v miselni moči. Človek je res trst, ki ga brezmejno vesolje »požira kakot točko«, toda človek - »misleči trst« - vesolje zaobsega z mislijo. (Pascal 1988: 148). 344 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september rizacijo. Gre namreč za razlago Črtomira, Prešernovega junaka iz Krsta pri Savici. Zupančičeva pesem Crtomiru očita - po njegovem sprejetju krščanske vere - slovo od junaškosti kot temelja njegove eksistence, in sicer v pomenu notranje nepripravljenosti za moč. Črtomir je v prvi kitici upodobljen kot junak, ki gre brezkompromisno v boj: Daj, drug, zapoj, kak gre na boj, kak v smrt prepeva toreador. V smrt gre junak in njegov korak gre kot potres od gor do gor. Četrta kitica pa ga prikazuje kot zlomljeno, šibko eksistenco: In iz groba je vstal on, ki je pal ne od meča, od lastne nemoči - in bežal je skozi les in mrak in režal se mu v obraz je vrag in vrani, sramoto vpijoči... (ZD I: 201) Drugi tematsko-vsebinski sklop Župančičevega pesništva, ki omogoča nave¬ zavo na Nietzscheja, je vprašanje umetnika in umetništva nasploh. To vprašanje - dotaknil sem se ga že ob Jerali - pri Župančiču ni ločeno od vprašanja moči, temveč ravno nasprotno: umetnost je izpostavljena manifestacija življenjske moči. Nietzsche je, denimo, že na sklepnih straneh Rojstva tragedije iz duha glasbe zapisal, da umetnost zanj »ni golo posnemanje naravne dejanskosti, temveč ravno njeno metafizično dopolnilo« (Nietzsche 1995: 135). Pozneje, v tako imenovani Volji do moči, v razdelku, ki je dobil naslov »Volja do moči kot umetnost«, je to stališče dodatno pojasnil takole: Bistveno na umetnosti ostaja njena dovršitev bivanja, ustvarjanje popolnosti in obilja; umetnost je bistveno potrjevanje, blagoslavljanje, pobožanstvenje bivanja ... Kaj pomeni pesimistična umetnost ? Kaj ni to contradictio? - Je. (Nietzsche 1991: 460) Umetnost pa ni zgolj »metafizično dopolnilo«, temveč tudi »veliki stimulans življenja, oplojenost z življenjem, volja do življenja« (Nietzsche 1991: 475). Umetnost je zato tudi že »gibanje« proti nihilizmu - toliko bolj, ker umetnost, če uporabim Nietzschejeve besede, velja več kot »resnica«: »Imamo umetnost, da ne propademo ob resnici« (Nietzsche 1991: 460). Za Nietzschejev odnos do umet¬ nosti je, ne nazadnje, pomembno, da je umetnost vselej v najtesnejši zvezi z »življenjem«. Natančneje: z »ustvarjalnim« življenjem, saj je v naravi vsega bivajočega, daje sebe ustvarjajoče in na ta način »ustvarjeno«. Princip ustvarjalne volje, kolikor se manifestira v tej ali oni pojavni obliki življenja, je volja do moči. Privilegirani modus volje do moči je umetnost. Krog, ki ga izrisuje Nietzschejeva »filozofija umetnosti«, je s tem sklenjen. Matevž Kos, Župančič in Nietzsche 345 Kar zadeva Župančičev odnos do umetnosti, ga po svoje osvetljujejo tudi besede (nanje opozarja že Pirjevec), ki jih je zapisal septembra 1899 v pismu Alojzu Kraigherju, govorijo pa o njegovih spremenjenih pogledih na literaturo in o tem, kako daleč je od »ljubljanskih literatov«, pri čemer je mišljen zlasti »čredniški rog Aškerčev«. Župančič pojasnjuje svoje novo stališče takole: Upam, da so to zame tempi passati kakor ona pretirana in nejasna dekadenca. Upam, da me razumeš. Kako zdrava in krepka poezija mi puhti naprot od ljubljanskega polja in njegovih borštov, od barja in od Krima! To me polni z življenjem in močjo, a ne z zadimljenimi, onemoglimi sanjami, kakor ponočne kavarne. Svežosti in ljubezni je treba našim proizvodom, a zato je treba svežega in čvrstega življenja. (ZD XI: 83) Med Župančičeve tekste, ki so pomembni za razumevanje njegovega odnosa do umetnosti, sodi tudi daljši osnutek za pismo neugotovljivemu prijatelju - naslov¬ ljen je »Dragi monsignor!«. Osnutek tega »neodposlanega pisma« je prvi objavil Pirjevec. Župančič v njem na primer zatrjuje, da zaničuje »literaturo, ki ni znak prekipevajočih notranjih sil«; prava literatura je zanj »tako životvoma, kakor so plodni vsi viri resničnega in krepkega življenja«, sam pa ob tem išče »jasnosti na vse strani, zadnje resnice vsega, pa naj bo še tako strašna, hočem ji pogledati v obraz« (nav. po Pirjevec 1959-1960: 40). V Župančičevem pismu »monsignorju« je v tesni zvezi z Nietzschejevim mišljenjem bržkone tudi formulacija, ki govori o »zdravem človeku«, obenem pa pravi vir zdravja odkriva v samem umetniku. Saj: kateri človek naj bi bil zdravejši nego umetnik - on izven-človek, nadčlovek, (nav. po Pirjevec 1959-1960: 41) 11 V Župančičevem opusu je še kar nekaj mest, ob katerih bi lahko razpravljali o Nietzschejevem vplivu oziroma o »ničejanskih prvinah«. Samogovori (1908), denimo, so predvsem poezija krize in duhovne razcepljenosti, ki so jo napovedovale že nekatere pesmi iz knjige Čez plan, obenem pa je ta kriza v najtesnejši zvezi z notranjo logiko pesništva, raztezajočega se od Čaše opojnosti prek zbirke Čez plan do Samogovorov. Pesništva Samogovorov, če ga presojamo iz naše, tematsko zamejene perspektive, razpravljanja o Nietzscheju zvečine ne zadeva. V kakšni pesmi sicer še zmeraj lahko srečamo odmeve te ali one »ideje«, katere izvor je morda njegova filozofija, vendar ta nikakor ni v ospredju. Da apoteoza Moči, ki je svoj vrh doživela v knjigi Čez plan, zdaj dobiva povsem drugačne obrise, potrjuje na primer kratka pesem Geslo. Ta štirivrstičnica je verjetno »najbolj ničejanska« v Samogovorih, obenem pa v njej že lahko 11 Piijevec ob tej Župančičevi opredelitvi pripominja, da gre za besedilo iz leta 1909, se pravi iz časa, ko je pesnik »že poznal Bergsona in ko je tudi v knjigi Uevolution creatrice bral znane misli o nadčloveku« (Pirjevec 1959-1960: 75). Seveda pa je na podlagi teh fragmentarnih Župančičevih zapisov nemogoče rekonstruirati, ali - vprašanje lahko postavimo tudi tako - v ozadju pesnikovih besed močneje odmeva Nietzschejeva ali Bergsonova misel. Na negotovost tovrstnega »identificiranja« sem že opozarjal. Nasploh se zdi, da gre tu za eno izmed konstant, ki spremljajo vstopanje Nietzscheja v svet slovenske literature. 346 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september odkrivamo neko temeljno eksistencialno negotovost, ki se skriva za videzom močnih besed. Župančičeva pesem se glasi takole: Kuj me, življenje, kuj! Če sem kremen, se raziskrim, če jeklo, bom pel, če steklo - naj se zdrobim. (ZD II: 61) V letih 1906-1907, tj. v dobi med zbirkama Čez plan in Samogovori, si je Župančič zapisal osamljeno misel, ki omenja Nietzscheja in se od njega na poseben način distancira. Župančičev dnevniški zapis se glasi: Nietzsche - zakaj se tako braniš dekadence? In morale? Ker si sam dekadent in moralist. Kdor ima zdrava pljuča, ne zatrjuje vedno, kako je močnih prsi. (ZD VIII: 203) Župančičeva aforistična opazka, skrita v njegovih zapiskih, je po svojem bistvu psihološka. Za slovenske razmere je gotovo nekaj posebnega, saj se Nietzscheja loteva malodane z njegovim lastnim orožjem. To distanciranje od Nietzscheja pa lahko obenem razumemo tudi kot Župan¬ čičevo refleksijo pomembnega dela njegove lastne pesniške preteklosti, predvsem najglasnejših verzov iz knjige Čez plan. Zadnja kitica pesmi Ob Kvarnem, ki sem jo ne dolgo nazaj navedel, omogoča namreč razumevanje natanko v pomenu teh Župančičevih kritično-distanciranih besed o Nietzscheju: da je namreč apoteoza moči in življenjske volje v najtesnejši zvezi z izvorno šibkostjo občudovalca moči. Literatura Izidor Cankar, 1969: Leposlovje - eseji - kritika. Prva knjiga. Ljubljana: Slovenska mati¬ ca. Jean Chevalier, Alain Gheerbrant, 1979: Slovar simbolov. Prev. Stane Ivanc. Ljubljana: Mladinska knjiga. Niko Grafenauer, 1983: »Pesništvo Dragotina Ketteja«. Dragotin Kette: Pesmi. Ljubljana: Mladinska knjiga. 159-199. Dragotin Kette, 1949: ZD I. Ur. F. Koblar. Ljubljana: Državna založba Slovenije. — 1949: ZD II. Ur. F. Koblar. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Janko Kos, 1969: »Uvod v razumevanje Župančičevih Samogovorov«. Oton Župančič: Samogovori. Ljubljana: Založba Obzorja. 113-174 (Iz slovenske kulturne zaklad¬ nice 10). — 1979: »Oton Župančič v luči primerjalne književnosti«. Oton Župančič. Simpozij 1978. Ljubljana: Slovenska matica. 335-345. — 1987: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filo¬ zofske fakultete in Partizanska knjiga. Matevž Kos, 1999: Nietzschejeva kritika krščanstva. Tretji dan XXVIII/6-7. 59-70. Gyorgy Lukacs, 1960: Razkroj uma. Pot iracionalizma od Schellinga do Hitlerja. Prev. Taras Kermauner. Ljubljana: Cankarjeva založba. Joža Mahnič, 1964: Zgodovina slovenskega slovstva V. Obdobje moderne. Ljubljana: Slovenska matica. Matevž Kos, Župančič in Nietzsche 347 Andreja Mohar, 1984: Župančič in Nietzsche. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za primetjalno književnost in literarno teorijo. Josip Murn, 1954: ZDI. Ur. D. Pirjevec. Ljubljana: Državna založba Slovenije. — - 1954: ZD II. Ur. D. Pirjevec, Ljubljana: Državna založba Slovenije. Friedrich Nietzsche, 2 1984: Tako je govoril Zaratustra. Knjiga za vse in za nikogar. Prev. Janko Moder. Ljubljana: Slovenska matica (Filozofska knjižnica 15). — 1988: Onstran dobrega in zlega. Predigra k filozofiji prihodnosti', H genealogiji morale. Polemični spis. Prev. Janko Moder in Teo Bizjak. Ljubljana: Slovenska matica (Filozofska knjižnica 31). — 1989: Somrak malikov (ali Kako filozofiramo s kladivom), Primer Wagner (Problemi glasbenikov), Ecce homo (Kako postaneš, kar si), Antikrist (Prekletstvo nad krščan¬ stvom). Prev. Janko Moder in Tine Hribar. Ljubljana: Slovenska matica (Filozofska knjižnica 36). — 1991: Volja do moči. Poskus prevrednotenja vseh vrednot: iz zapuščine 1884/88. Prev. Janko Moder. Ljubljana: Slovenska matica (Filozofska knjižnica 34). — 1994: Vesela znanost. Odlomki. Prev. Dean Komel. Phainomena III/7-8. 1-5. — 1995: Rojstvo tragedije iz duha glasbe. Prev. Janko Moder. Ljubljana: Založba Karan¬ tanija. Blaise Pascal, 1986: Misli. Prev. Janez Zupet. Celje: Mohorjeva dmžba (Religiozna misel D- Dušan Pirjevec, 1959-1960: Oton Župančič in Ivan Cankar. Prispevek k zgodovini slovenske modeme. Slavistična revija XII. 1-94. Jože Pogačnik, 1979: »Tema pesništva in Župančičev književni nazor«. Oton Župančič. Simpozij 1978. Ljubljana: Slovenska matica. 193-211. Josip Vidmar, 1978: Oton Župančič. Ljubljana: Partizanska knjiga (Znameniti Slovenci). Oton Župančič, 1956: ZD I. Ur. D. Pirjevec in J. Vidmar. Ljubljana: Državna založba Slovenije. — - 1957: ZD II. Ur. D. Pirjevec in J. Vidmar. Ljubljana: Državna založba Slovenije. — 1978: ZD VII. Ur. J. Mahnič. Ljubljana: Državna založba Slovenije. -- 1982: ZD VIII. Ur. J. Mahnič. Ljubljana: Državna založba Slovenije. SUMMARY The initial reception of Nietzsche’s philosophy in Slovene literature and culture in general was mainly ideological and cultural. This holds true for the Catholic-conservative as well as for the liberal-free-spirited side, i.e., for both prevalent (and competing) ideological models in the Slovene lands at the tum of the 19 th c. The reason for this kind of attitude towards Nietzsche (and philosophy in general) was that at the end of the 19 th c. and at the beginning of the 20 th c. philosophical thought was not developed and internally differentiated enough to allow a qualified dialogue with Nietzsche’s philosophy: in the Slovene lands this philosophy did not have a real, i.e., philosophic interlocutor. This is for the most part noticeable in Slovene-including the literary-reception of Nietzsche. The reception of Nietzsche in Slovene fin de siecle literature is already more relaxed, breaking the established ideological framevvork, but it is essentially stili limited, particularly by the structural features of a nation with its own literature but vvithout its own State. The lack of statehood was one of the key elements that in the insecure first decades of the 19 th c. prevented a lasting radicalization of Slovene literature, particularly with respect to the nation, literature and its tradition. The author who reflected these dilemmas most 348 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september explicitly was Ivan Cankar. In Oton Župančič’s poetry one encounters similar questions and dilemmas as he would in the analysis of Cankar’s works. Župančič’s poetry with its »elementa] tendencies« is closerto Nietzsche’s philosophy-particularly to those of its general features that justify the characterization »the philosophy of life.« The thematic complexes that brought Zupančič closest to Nietzsche-this is also confirmed by an interpretative reading of individual poems from the volumes Čaša opojnosti and Čez plan-are the criticism of Christianity and the cult of the artist and artistic creativity. In Zupančič, art is an exposed manifestation of the power of life. The apotheosis of health, strength, and individuality (and Nietzsche’s philosophy clearly is one of their sources) is in the author of Čaša opojnosti more unequivocal than in Cankar. In other words: it is less exposed to inner ambivalence-its own as well as Nietzsche’s. OCENE - ZAPISKI - POROČILA - GRADIVO V spomin Alois Jedlička (1912-2000) Sredi leta 2000 je v Pragi umrl Alois Jedlička, eden najpomembnejših čeških bohemistov in slavistov, profesor na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi. Domače in svetovno slavistično prizorišče je zapustil jezikoslovec, ki je skupaj z akademikom Havrankom, katerega učenec in sodelavec je bil več desetletij, s svojim spisi in organizacijsko dejavnostjo razvijal in v sodobnost prenesel misel Praškega lingvističnega krožka. Ko so ga značilnega leta 1987, v času »normalizacije«, upokojili in ni mogel več predavati, je bil potrt, a pisal in organizacijsko je deloval še naprej. Vsa sreča, da gaje ob njedovi 85-letnici, leta 1997, na najlepši mogoč način počastila Masarykova univerza iz rojstnega Brna: podelila mu je častni doktorat filoloških ved. Dolgoletno znanstveno, pedagoško, organizacijsko in prosvetno delo profesorja Jedličke zajema številna teoretična in aplikativna področja jezikoslovja, obogatil pa je poleg domače bohemistike zlasti mednarodno slavistiko. Znamenita so njegova dela s področja knjižnega jezika in stilistike, jezikovne kuture in jezikovne vzgoje, izrazoslovja, slovaroslovja in slovaropisja ter družbenostnega jezikoslovja. Njegov naj večji prispevek je delo iz teorije knjižne češčine, popisa njenega stanja in razvoja. Teoretične študije je snoval na podrobnem poznavanju zgodovinskega razvoja knjižne češčine, posebno velik poznavalec pa je bil za dobo narodnega preporoda z izrazito osebnostjo Josefa Jungmanna. Njegova Kratka češka slovnica za srednje šole, napisana skupaj s Havrankom, je od leta 1950 izšla v 25 izdajah, tudi obsežna Češka slovnica (prav tako skupaj s Havrankom) v treh, Pravila češkega pravopisa (Šolska izdaja) pa več kot šestih izdajah. Na jezikoslovja številnih evropskih jezikov so vplivala njegova temeljna dela, usmerjena k oblikovanju teorije knjižnega jezika kot znanstvene discipline, zlasti glede vprašanj norme, kodifikacije, dinamike jezika in variantnosti. Omenimo samo njegovo monografijo Knjižni jezik v sodobni komunikaciji (1974), velik znastveni vpliv pa so imele v tujini, npr. v nemščini objavljene razprave, s katerimi je, navezujoč se na izročilo Praškega lingvističnega krožka, češko jezikoslovje vključil v sodobno svetovno jezikoslovje. V stilistikah zlasti slovanskih jezikov je viden vpliv njegovega novega sistemskega pristopa k stratifikaciji stilov, pri čemer je poleg mnogih razprav vplivala njegova knjiga Osnove češke stilistike (1970, sodelavki V. Formankova in M. Rejmankova). Z organizatorskim slovarskim delom si je pridobil neminljive zasluge ne samo za češko slovarstvo, saj je ustvarjal Priročni slovar češkega jezika in Slovar češkega knjižnega jezika, ampak tudi za slovansko primerjalno slovarstvo, to pa z organizacijsko zasnovo in urejanjem dveh obsežnih knjig Slovarja slovanskega jezikoslovnega izrazja (za slovenski del sta tu sodelovala tudi T. Logar in J. Toporišič). Sem spada tudi njegov Rusko-češki slovar jezikoslovnega izrazja. Veliko je prispeval tudi k češki slovakistiki, obilno sodeloval pri viskošolskem učbeniku slovaščine, pisal o prevajanju iz češčine v slovaščino in o protistavnih vprašanjih med jezikoma. Na Slovenijo so profesorja Jedličko vezale tople prijateljske in znanstvene, po materinem rodu pa tudi sorodstvene vezi. Sad dolgoletnega prijateljevanja s prof. Urbančičem je učbenik Češčina (soavtor tudi P. Hauser), ki je v Mariboru izšla v dveh izdajah (1980 in 1995), v Jeziku in slovstvu je pisal o teoriji Praške šole in knjižnem jeziku (1965), v Naši reči (katere dolgoletni urednik je bil) pa je pohvalno in kritično pisal o 350 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1971). Ker je bil profesor Jedlička zelo dejaven tudi v mednarodni slavistiki (bil je predsednik Mednarodnega slavističnega komiteja za slovanske knjižne jezike in podpredsednik Medarodne terminološke komisije), je v tej funkciji obiskoval Ljubljano, tudi Maribor, tu predaval in opravljal terminološke posvete. Veliko svetoval, učil in še več spodbujal. Zlasti slednjega, nevsiljivega in toplega spodbujanja, ni mogoče pozabiti. To gotovo menijo tudi slovenski delavci akademijskega slovarskega kolektiva. V začetku šestdesetih let je prišla v Prago na podiplomske študije vrsta slovenistov, nekoliko otajane medržavne politične razmere so to takrat že dovoljevale, a uradna (bolje rečeno, uradniška) češka politika je bila še zadržana. Ni bilo lahko. Profesor Jedlička je to čutil, sicer tam ni bil edini tak, a njegovo zaščitništvo mladim Slovencem na Filozofski fakulteti ostaja nikoli poplačani dolg temu imenitnemu možu neizrekljivo blagega značaja in srčne dobrotljivosti. Tomo Korošec Andrej Skubic, M. A. K. Halliday 351 M. A. K. Halliday, An Introduction to Functional Grammar (Poskus funkcijske slovnice angleškega jezika) Knjiga An Introduction to Functional Grammar (1985, temeljito prenovljena druga izdaja 1994) je nekakšen temeljni povzetek jezikoslovnega dela britansko-avstralskega jezikoslovca M. A. K. Hallidaya.‘ Hallidayeva teorija, danes navadno imenovana sistemska funkcijska slovnica (SFS), gradi na dediščini njegovega učitelja J. R. Firtha in njegove kultumo-kontekstualno usmerjene slovnice, pa tudi drugih funkcijskih slovnic, na primer praškega strukturalizma. Ob nekaterih drugih teorijah, s katerimi je plodno povezana (Lambova stratifikacijska slovnica, Pikova tagmemika) velja za danes vodilnega načelnega nasprotnika formalnih in mentalističnih teorij, 1 2 med katerimi prednjači misel Noama Chomskega. Povzetek metodologije sistemske teorije je slovenskim jezikoslovcem v sedemdesetih letih predstavila Milena Milojevič-Sheppard (‘Sistemska slovnica’, Jezik in slovstvo XXIII/1, 1977/78), ki je orisala osnovne pojme sistema in strukture, kategorij in lestvic. Medtem ko seje članek Sheppardove osredotočal predvsem na sistemske vidike te teorije - torej na prikaz slovnice jezika kot sistema paradigmatskih izbir-, pa knjiga A« Introduction to Functional Grammar predstavlja strukturni del, torej sintagmatski opis. To pomeni, daje uporabna predvsem kot metodologija za sociolingvistične, semantične, literamokritične, izobraževalne, prevodoslovne, kontrastivne in druge jezikoslovne analize, po katerih je SFS posebno znana. Halliday knjigo označuje kot slovnico angleškega jezika, obenem pa kot zgled funkcijskega opisa, kakršnega je mogoče opraviti na katerem koli jeziku. Osnovna načela SF slovnice so predstavljena v prvem poglavju z naslovom Sestava (Constituency ). SFS vidi jezik kot sestavljen iz več ravnin: vsaka višja ravnina uresničuje nižjo, opis vsake pa je usmerjen h končnemu cilju, tj. pomenu. Kot pravi Halliday: »če pravimo, da slovnico razlagamo funkcijsko, hočemo reči, da postavljamo v ospredje vlogo slovnice kot sredstva za gradnjo pomena « (str. 15, poud. A.S.). Osrednjo plast jezika Halliday imenuje leksikoslovnica. Zanj sta slovnica in besedišče le »različna konca istega kontinuuma - enak pojav, opazovan iz različnih perspektiv«; tako se nekoliko nonšalantno izmuzne težavam, ki pestijo mentaliste pri opredeljevanju leksikona med skladenjsko in pomensko sestavino jezika. Enote leksikoslovnice so morfemi, besede, besedne skupine in stavki. Ta ravnina se uresničuje v nižji ravnini, namreč v fonologiji/grafologiji. Enote te ravnine so na primer glasovi, zlogi, stopice in tonske enote; leksikoslovnici ne nudijo le materialnega gradiva, temveč so tudi same pomembna prvina pomenskega učinkovanja besedila (npr. tvorba naklonov, poudarkov, ločevanje enot ipd.). Leksikoslovnična ravnina pa sama uresničuje višjo ravnino, ravnino diskurzne semantike. Njene enote so predvsem različna govorna dejanja (kot bomo videli v nadaljevanju, jih Halliday razume nekoliko drugače kot npr. Searle). Najpomembnejša značilnost, ki Hallidaya izrazito ločuje od mentalistov, je umeščanje vseh treh jezikovnih ravnin pod četrto, naj višjo raven, to je raven kulture. Za FIallidaya je jezik izrazito družben oz. kulturen pojav; kultura je tista, ki v končni fazi določena 1 Kot njegovo drugo temeljno delo lahko omenimo Language as Social Semiotic, 1978. 2 Sicer uveljavljeni izraz »tvorbeno pretvorbena slovnica« je danes dejansko zastarel, saj Chomski v zadnji, minimalistični različici svoje teorije ukinja pojem globinske in površinske strukture in s tem temelj pretvorb, kot so bile prvotno razumljene, danes pa si tudi praktično nobena (niti funkcionalistična) jezikoslovna teorija več ne more privoščiti, da ne bi bila tudi usmerjena tvorbeno. 352 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september jezikovna dejanja interpretira, dovoljuje in vrednoti ter pomembno prispeva k tvorbi in učinkovanju jezika. Na tej ravni je za jezikoslovca pomemben predvsem sistem družbenih navodil za rabo jezika, kijih Halliday opisuje v trojici področje (kaj z jezikom delamo, oz. na katerem področju človeške dejavnosti jezik uporabljamo), ton (družbeno razmerje med tvorcem in sprejemnikom besedila) in način (kako se jezik uresničuje). 3 Skupek teh treh prvin tvori register danega besedila, in kulturno ustaljeni registri postanejo žanri, ki so v dani družbi mogoči (za slednje gl. predvsem Eggins, An Introduction to Systemic Functional Linguistics, 1994). Trojica dejavnikov, ki sestavljajo register, po Hallidayu temelji na trojici osnovnih jezikovnih funkcij (ali metafunkcij, torej funkcij vseh drugih funkcij). Jezik, ki naj deluje v človeški družbi, mora uresničevati tri naloge. Prvič, sposoben mora biti poimenovati in specifično človeško opomenjati človekovo dejavnost in stvarnost okoli njega; to Halliday imenuje ideacijska funkcija. Drugič, sposoben mora biti vzpostavljati, vzdrževati in spreminjati medčloveške odnose; to Halliday imenuje medosebna funkcija. In tretjič, samega sebe mora biti sposoben organizirati v koherentno in smiselno celoto: to Halliday imenuje besedilotvorna funkcija. Tri metafunkcije so podlaga za tri pristope k analizi besedila, ki jih Halliday obravnava v treh najobsežnejših poglavjih knjige: Stavek kot reprezentacija, Stavek kot izmenjava in Stavek kot sporočilo. Vsi trije pristopi so se izkazali kot zelo uporabno orodje različnih posebnih jezikoslovnih področij, npr. pri analizi diskurza (Sinclair in Coulthard oz. birminghamska šola), v kritičnem jezikoslovju (Fowler idr. na univerzi East Anglia; Kress, Cameron idr. na londonski univerzi), v kritični analizi diskurza (Fairclough idr. na lancastrski univerzi) itd. Pri analizi STAVKA KOT REPREZENTACIJE jezikoslovca zanima predvsem, kako se stvarnost ubesedi v prehodnostni strukturi stavka. Stavek, zbran okoli glagola, namreč vedno izraža določeno vrsto procesa (Hallidayev izraz, ki sicer ustreza pojmu glagolskega dejanja). Halliday ugotavlja, da je stavčna struktura, ki ustreza posameznemu procesu, pogojena z naravo tega procesa. Pri materialnem procesu (zgled: »Lev je ujel turista«) je tako tipični udeleženec akter ali delovalnik (Actor. tukaj »lev«), včasih pa tudi cilj ( Goal: tukaj »turist«). Potencialni tretji udeleženec je še koristnik ( Beneficiary\ npr. »mladičem« v »Lev je turista prinesel mladičem«). Pri duševnem procesu (zgled: »Mary je bilo darilo všeč«) sta udeležena čutilec (Senser: tukaj »Mary«) in pojav ( Phenomenon: tukaj »darilo«). Duševni procesi se od materialnih ločijo v več značilnostih. Halliday pri duševnih procesih izpostavlja predvsem izmenljivost obeh vlog, ki na svojevrsten način ustreza trpniško-tvorniški pretvorbi pri materialnih procesih: pri večini duševnih procesov je mogoče čutilca postaviti bodisi v aktivno bodisi v pasivno vlogo (»Mary liked the gift« vs. »The gift pleased Mary«), Slovenski zgled take pretvorbe bi bil »temu se čudim« vs. »to me čudi«, 4 »tega se bojim« vs. »to me plaši« itd. Zelo zanimiva aplikacija tega opažanja na slovensko gradivo je, daje 3 Način se včasih poenostavljeno razume predvsem kot vprašanje prenosnika (v vseh njegovih parametrih, kot so sočasnost tvorbe in recepcije, vizualni in slušni stik med udeležencem komunikacije, dvosmemost komunikacije; ti vidiki tvorijo najrazličnejše kombinacije, npr. v romanu, radijskih/televizijskih prenosih, po telefonu ipd.), zajema pa tudi druge vidike načine ubeseditve, npr. retorični način - ali jezik opisuje statično stanje, razlaga razmerja med stvarmi, pripoveduje o časovno zaporednih dogodkih ipd. 4 Nestandardnost strukture to me čudi ne vpliva na to, da gre za povsem gramatično in pogosto uporabljano slovensko strukturo. Andrej Skubic, M. A. K. Halliday 353 prav med duševnimi procesi izredno veliko takih, ki postavljajo čutilca v neimenovalniški sklon, torej nekako trpniško vlogo nekoga, ki se mu nekaj dogaja, čeprav pojav v tvomiški (osebkovni) vlogi sploh ni izražen: »slabo, hudo, težko, vroče, prijetno, zoprno, žal mi je«; »zebe, trese, zvija me«; »vrti, toži se mi«, morda tudi »bruha, pleše se mi« itd. Cutilec je torej izrecno zaznamovan kot nekdo, ki na proces nima vpliva, temveč podlega vplivom zunanjih sil. Relacijski procesi so treh glavnih vrst, intenzivni, okoliščinski in posedovalni. značaj njihovih udeležencev pa je odvisen od tega, ali so atributivne in identifikacijske narave. Intenzivni atributivni procesi (zgled: »Miši so plaha bitja«) poznajo nosilca ( Carrier : »miši«) in atribut (Attribute : »plaha bitja«), intenzivni identifikacijski (zgled: »Naš najbolj strupeni pajek je črna vdova«) pa identificiranca (Identified : »naš najbolj strupeni pajek«) in identifikatorja (Identifier : »črna vdova«). Tudi okoliščinski atributivni procesi (»Bolšji sejem je ob nedeljah«) poznajo nosilca (»bolšji sejem«) in atribut (»ob nedeljah«), okoliščinski identifikacijski (»Sejem je desetega«) pa identificiranca (»sejem«) in identifikatorja (»desetega«). Podobna delitev velja za posedovalne procese: »Peter ima klavir« (nosilec /posedo- valec/: »Peter«, atribut /posedovano/: »klavir«) in »Ta klavir je Petrov« (identificiranec /posedovanec/: »ta klavir«, identifikator/posedovaleč/: »Petrov«). Nekako obrobne so še tri vrste procesov: vedenjski (npr. »Peter se smeje«), ki ima navadno le enega udeleženca, obnašalca {Behaver : »Peter«); besedovalni (npr. »Peter je sodišču opisal prizorišče nesreče«), ki ima vedno govorca ( Sayer. »Peter«), lahko pa tudi besedovano {Verbiage: »prizorišče nesreče«), prejemnika (Receiver : »sodišču«) in tarčo {Target, npr. »moja inteligenca« v zgledu »Ne žali moje inteligence«); in eksistencialni (npr. »Je bil kakšen klic?«), v katerem nastopa obstoječe (»kakšen klic«), V različnih procesih lahko nastopa še ena vrsta udeleženca, namreč rang-, ta izraža obseg procesa oziroma tisto, v čemer se proces uteleša, npr. »tenis« v »Peter je igral tenis« ali »gora« v »Mary je preplezala goro«. Poleg udeležencev pa v prehodnostni strukturi seveda nastopa še cela vrsta okoliščin, ki po Hallidayu zajemajo obseg, kraj, način, vzrok, pogoj, spremstvo, vlogo, temo in vidik. Pri analizi STAVKA KOT IZMENJAVE Halliday loči dva osnovna tipa govornih dejanj: izmenjavo informacij (trdilni in vprašalni stavki) ter izmenjavo blaga in storitev (ukazi in ponudbe). Glede na to delitev lahko pomensko podstavo stavka razumemo kot propozicijo (proposition) ali predlog {proposal ). Vsak pravi stavek je sestavljen iz dveh delov: naklona ( Mood ) in preostanka {Residue). Naklon sestavljata dva dela: osebek C Subject ) in določna prvina ( Finite ). Slednjo zastopa bodisi glagolska končnica bodisi pomožni glagol bodisi oboje. V stavku »Peter je prodal čajnik« sestavljata naklon osebek »Peter« in določna prvina »je ...1«, vse preostalo tvori preostanek. Preostanek sestavljajo predikator oziroma povedkov glagol ( Predicator ), dopolnilo ( Complement ), kar je Hallidayev izraz za prvine, v slovenskem strukturalizmu označene bodisi kot predmet bodisi kot (samostalniško) povedkovo določilo, ter prislovno (okoliščinsko) določilo ( Adjunct ). V strukturo stavka kot izmenjave pa se uvršča še nekaj pomembnih elementov. Del naklona so tudi modalna določila ( Modal Adjuncts ), ki jih Halliday dalje deli na naklonska v ožjem smislu {Mood Adjuncts, npr. probably, usually, already, obviously, simply, almost) in opombna {Comment Adjuncts, npr. unfortunately), čeprav, kot priznava, med njimi ni jasne meje. Kot sem navedel v članku Ogled kohezijske vloge slovenskega členka (SR 1999/4), je z njimi Halliday iz skupine prislovov izločil tiste, kijih slovenska jezikoslovna 354 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september teorija obravnava kot posebno besedno vrsto, namreč členke, in njegova delitev njihovih funkcij je primerna tudi za opis pomenov slovenskih členkov. Seveda z nekaterimi prilagoditvami, saj v slovenščini obstajajo tudi členki, ki tvorijo skladenjske naklone {ali, mar, kaj, a), kakršnih angleščina ne pozna. Zunaj strukture naklon/preostanek se razvrščajo povezovalna določila ( Conjunctive Adjuncts), ki sem jih v zgoraj omenjenem članku prav tako prepoznal kot slovenske členke, poleg njih pa še zvalniki {Vocatives) ter ekspletivi {Expletives). Pri analizi STAVKA KOT SPOROČILA sta ključna v slovenski teoriji že znana pojma tema in rema, ki si ju Halliday izposoja od praških strukturalistov. Ker tu Halliday v jezikoslovje ne prinaša veliko novega, se raje posvetimo drugemu delu knjige, ki ga sestavljata poglavji Pod stavkom: skupine in fraze ter Nad stavkom: stavčni kompleks. V prvem poglavju Halliday nekoliko spremeni tradicionalno angleško slovnično izrazje, saj med besednimi kompleksi ( word complex) loči besedno zvezo ( Phrase ) in besedno skupino (Group). Samostalnik na primer tvori samostalnisko skupino, in ključna lastnost vsake skupine je, da ima svoje jedro ( Head ), kije s prilastki ( Modifiers ) razširjeno v besedno skupino. Take skupine tvorijo tudi glagoli (»has been eating«), prislovi (»more easily«), vezniki (»just as, even if«) in predlogi (»right behind«). Predlogi pa tvorijo še drugačno vrsto besednega kompleksa, namreč predložno zvezo (Phrase); ta nima jedrne besede, katere razširitev bi bila, temveč je pravzaprav sama skrček stavka. To je posledica tega, da Halliday razume predlog kot nekakšen paglagol (minor verb ); samostalnik, ki sledi predlogu, ustreza dopolnilu (tj. predmetu) glagola. Podobno kot se besede razširjajo v besedne komplekse, ki gradijo stavke, se tudi stavki povezujejo v stavčne komplekse. Ta pojem (ki ustreza pojmu povedi v slovenskem jezikoslovju) je zapletenejši od besednega kompleksa, saj ga zgolj z modifikacijo (tj. razširjanjem s prilastki) ne moremo opisati. Opišemo pa ga lahko vzdolž dveh osi, namreč glede na (1) vrsto vzajemne odvisnosti (taksa) in (2) logično-semantično razmeije. Vzajemna odvisnost je lahko priredna (parataksa: v Hallidayevi notaciji označena z arabskimi številkami) ali podredna (hipotaksa: označena z grškimi črkami). Od prirednega in podrednega razmerja pa Halliday ločuje še tretjo vrsto vzajemnega razmerja, vlaganje oziroma znižanje ravni (embedding oziroma rankshifting), s katerim opiše skladenjski status prilastkovih, osebkovih in predmetnih odvisnikov (npr. »hiša, ki jo je Peter zgradil«, »kar je Peter zgradil«). Od prvih dveh razmerij se loči po tem, daje tu stavek znižan na raven besedne skupine ali le dela besedne skupine (prilastka) in zato pravzaprav ne tvori več pravega stavčnega kompleksa. Logično-semantična razmerja med stavki v kompleksu se razvrščajo v dva osnovna tipa: razširitev in projekcijo. Pri prvem dragi stavek prvega razširi tako, da ga dodela, podaljša ali dopolni; natančnejšo predstavitev vseh treh tipov je mogoče najti v že omenjenem članku O kohezijski vlogi slovenskega členka. Vsako od teh semantičnih razmerij je lahko bodisi podredno bodisi priredno, vsaj v osnovnih potezah pa so navzoča tudi pri vloženih stavkih. Čeprav tradicionalna (in običajna strukturalistična) slovnica npr. pozna le vezalno priredje, Halliday tovrstni strukturi (ki jo imenuje dodajalno podaljševanje) vzporedi tudi podredno konstrukcijo: »Hodila je po cesti in si tiho popevala« vs. »Hodila je po cesti, pri čemer sije tiho popevala«. Druga vrsta tvorbe stavčnega kompleksa pa je projekcija. Tudi tu Halliday loči tri vrste (1) projicirani govor, (2) projicirana misel in (3) projicirano dejstvo. Tudi pri projekciji je opaziti priredna, podredna in vložna razmerja. Projekcija govora ima lahko npr. obliko: Andrej Skubic, M. A. K. Halliday 355 »'Cezarje bil častihlepen,’ pravi Brat« (priredje); »Brat pravi, daje bil Cezar častihlepen« (podredje); »Bratova trditev, daje bil Cezar častihlepen« (vlaganje). Projicirana dejstva so vedno vložena (igrajo vlogo osebkov ali dopolnil). Zgled bi bilo npr. dejstvo »daje Cezar mrtev« v stavku »Da je Cezar mrtev, je bilo vsem jasno«; dejstva tu ne projicira noben izrecno izražen govorec ali čutilec, temveč je splošno mišljeno. Konstrukcija je vložna, vendar pa se jasno razlikuje od vložnih stavkov razširitvenega tipa (tj. oziralnih odvisnikov). Med nadaljnjimi poglavji knjige je eno namenjeno kompleksom besednih skupin in fraz, temu pa sledi poglavje Poleg stavka: intonacija in ritem. V njem Halliday izpostavi pomensko funkcionalnost obeh jezikovnih pojavov ter predstavi svojo fonetično terminologijo. Temu sledi pomembno poglavje Okoli stavka: kohezija in diskurz. Halliday je ena največjih avtoritet za področje kohezije v angleščini (z Ruqaiyo Hasan je izdal klasično knjigo Cohesion in English), in prav v tem poglavju najdemo najpodrobnejšo razlago besedilotvorne metafunkcije jezika. Glavne prvine kohezije po njem so (1) koreferenca (raba zaimkov), (2) elipsa in nadomeščanje (raba pomenljivih izpustov ali nadomestkov so /»tako«/ ali one /brez slovenskega ustreznika/), (3) konjunkcija (raba veznikov in povezovalnih določil) ter (4) leksikalna kohezija (raba sopomenk, nadpomenk, podpomenk, meronimov /besed z medsebojnim razmerjem del-celota/). Zadnje poglavje ima naslov Onkraj stavka: metaforični načini izražanja. Pojem slovnične metafore je v SF slovnici zelo pomemben, saj omogoča funkcionalen opis formalno zelo različnih ubeseditev iste propozicije. Zato si jo je vredno podrobneje ogledati. Halliday se v tem poglavju previdno odreka pojmoma »dobesednega« in »metafo¬ ričnega« pomena, saj je pri slovničnih metaforah dejansko razmerje med dvema formulacijama mnogo teže določljivo kot pri retoričnih figurah. Zato raje govori o (bolj) kongruentnih in (bolj) metaforičnih oblikah. Slovnične metafore so dveh vrst, ideacijske (metafore prehodnosti) in medosebne (metafore naklona, vštevši modalnost). Kongraentni stavek »Ob jutra so bili šele pri vznožju« lahko izrazimo tudi kot »Jutro jih je zalotilo šele pri vznožju«. Bolj kot dejstvo, daje v dragem stavku »jutro« personificirano, je zanimivo dejstvo, daje en proces zamenjal drugega: okoliščinski relacijski proces je postal materialni; »oni«, ki so v kongraentni konstrukciji nosilec, so v metaforični konstrukciji cilj, in »jutro«, ki je v kongraentni konstrukciji okoliščina, je v metaforični konstrukciji delovalnik. Podobno tudi pri stavkih »Mary je zagledala nekaj čudovitega« in »Pred Mary se je odprl čudovit pogled« vedenjski proces - skupaj s svojimi udeleženci - zamenja duševnega. Ta pojav Halliday imenuje metafora prehodnosti. Ideacijska metafora par excellence je posamostaljenje (nominalizacija). V njej iz procesov (glagolov) in lastnosti (pridevnikov) nastajajo metaforični samostalniki. Pri tem Halliday ugotavlja, daje v metaforičnih konstrukcijah navadno nekaj kompleksnega, in da je najbolj kongruentna navadno tista oblika, ki je najpreprostejša in vsebuje najmanjšo gostoto predmetnopomenskih besed. Prav zato je slovnične metafore navadno najti v formalnejših zvrsteh jezika in mnogo pogosteje v pisavi kot v govora. Metafore modalnosti ( modality ) so v vsakdanjem jeziku zelo pogoste: mednje se uvršča predvsem raba tako imenovanih naklonskih glavnih stavkov. Halliday stavek »Jutri bo verjetno deževalo« označuje kot kongruenten, stavka »Mislim, da bo jutri deževalo« ali »Lahko pričakujemo, da bo jutri deževalo« pa kot metaforična. To utemeljuje s tem, daje propozicija vseh treh stavkov v resnici »jutri bi deževalo« (z izraženo določeno stopnjo verjetnosti, da je to res), ne pa »jaz mislim (projicirano)« ali »lahko pričakujemo 356 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september (projicirano)«. Kongruentni izrazi modalnosti naj bi bili torej predvsem tisti z modalnim določilom (»verjetno«) ali modalnim glagolom (npr. »Jutri utegne deževati«). Metafore naklona ( mood) omogočajo, da eno govorno dejanje izrazimo z obliko, ki je značilna za drugo: »Bi rad eno na gobec?« je lahko videti kot ponudba, a je v resnici grožnja. To je verjetno najbolj spolzko področje slovničnih metafor, saj obstaja za kodiranje govornih dejanj tako veliko načinov (glagolski naklon, intonacija, performativni glagoli itd.), da je pogosto nemogoče ločiti kongruentne oblike od metaforičnih. Razlikovanje je nedvoumno edino v primeru projekcije (»Zagrozil mu je, da mu bo dal eno na gobec«), v vsej drugih primerih pa gre nujno za interpretacije posameznega poslušalca. Hallidayevi slovnici je mogoče s stališča formalnih slovnic očitati marsikaj: na primer, da je pri marsičem precej arbitrarna in zlahka pristaja na izjave, da »nekaterih stvari ne moremo nedvoumno določiti«. To je nedvomno posledica dejstva, da ni sledila revoluciji Chomskega in njegovega logičnega racionalizma, temveč se je odločila nadaljevati s prtljago tradicionalne slovnice, skrite v strukturalizmu. Po drugi strani pa se prav zaradi tega zdi bliže realni družbeni naravi jezika kot mentalistične slovnice, saj jezika ne obravnava digitalno (kot nekakšen sistem stikal, ki vodijo tvorbo), temveč kot izmuzljivo entiteto, ki pravzaprav nikjer ne obstaja kot pravilen sistem, temveč le kot raba, ki pa je vedno odprta številnim interpretacijam posameznih uporabnikov jezika. Pri tem pa se je treba zavedati, da je SF slovnica danes v svetu verjetno najbolj razširjena 3 koherentna teorija, ki izhaja iz funkcionalističnega strukturalizma in ki zajema jasno dodelana tvorbena načela, obenem pa je odprta družbenim vidikom jezikovne rabe in razlagalnemu opisovanju. Ker si prizadeva za enak opis vseh jezikov, se lahko zdi manj prikladna za opis posameznega jezika kot domača jezikoslovna tradicija, obenem pa ji taka nezavezanost omogoča veliko sistematično dodelanost načel. S tem je zanimiva alternativa metodološki eklektiki mnogih sodobnih strukturalizmov, in vredno je razmisliti o prednostih in slabostih obeh pristopov. Andrej Skubic Filozofska fakulteta v Ljubljani 5 Močna središča SFS ali jezikoslovnih panog, ki uporabljajo njeno metodologijo, obstajajo v Avstraliji, Veliki Britaniji, Nemčiji, ZDA in drugod; izdelani so bili SF opisi mnogih jezikov, kot so kitajščina, francoščina, madžarščina, tagalog itd., uporablja pa se tudi v računalniških tehnologijah za tvorbo naravnega jezika (npr. sistem Komet na inštitutu GMD/IPSI v Darmstadtu). Vita Žerjal Pavlin, Medbesedilnost teoretično in »praktično' 357 MEDBESEDILNOST TEORETIČNO IN »PRAKTIČNO« Marko Juvan, Vezi besedila, Ljubljana, Literarno-umetniško društvo Literatura, 2000, Zbirka Novi pristopi, 302 str. Literarnozgodovinska in teoretska raziskovanja Marka Juvana so že od razprave Književne odnosnice v poeziji Vena Tauferja (Slavistična revija 1985) razpoznavna in spodbudna za sodobno literarno vedo pri nas, ki se je v veliki meri prav preko Juvanovega dela seznanjala in oplajala s postrukturalistično teorijo intertekstualnosti oziroma medbesedilnosti. Teorijo je leksikonsko temeljito predstavil v zbirki Literarni leksikon (2000), takorekoč sočasno pa je izšel tudi izbor pretežno prav s to teorijo spodbujenih desetih razprav, ki jih je Juvan revijalno objavljal med letoma 1989 in 1998, vendar - kot opozarja v izčrpnem uvodu avtor sam - so vse znatno revidirane in dodatno argumentirane, čeprav ne odstopajo bistveno od spoznanj iz prvih natisov. Za strokovnega bralca omogoča Juvanov raziskovalni izbor tako predvsem dostopnejšo informacijo o sodobnih literar- novednih strategijah obravnave sicer zelo raznorodnega gradiva, s katerimi pa seje - sicer ob različnih vidikih medbesedilnosti - že lahko srečal v dosedanjih Juvanovih revijalnih in knjižnih objavah njegovih raziskav. Knjiga Vezi besedila prinaša tri »čiste« literarno¬ teoretične prispevke in sedem prepletov teoretske govorice z analizami in intepretacijami besedil slovenske književnosti od baroka do postmodernizma. Vse skupaj pa napoveduje avtorjev obsežni uvod, ki ne samo informira o prvih objavah izbranih študij in njihovih ključnih namenih ter poantah, temveč v njem Juvan samoreflektira položaj humanističnega znanstvenika, ki je že daleč od prepričanja »o znanstveni resnici kot skladnosti med »empiričnimi« dejstvi in razlago« in se kot literarni strokovnjak zaveda, daje z avtorjem in drugimi bralci »del toka proizvodnje pomena, ki se družbeno-zgodovinsko dogaja kot neprestano preobražanje obstoječih znakov, tkanje novih razmerij med njimi, sprevračanje njihovih vrednostnih poudarkov, relevantnosti in funkcij.« To raziskovalno izhodišče si je Juvan oblikoval ob poststukturalistični hermenevtiki in teoriji intertekstualnosti, pojasnjuje pa tudi naslov knjige Vezi besedila. Izhaja namreč iz prepričanja, da pomen besedila ni neposredna (izvorna) realnost, ampak prehodna konstrukcija, ki je posredovana prek sledi drugih besedil, kontekstov, izkustvenih shem ipd. Zato Juvanovo raziskovanje - kot pravi sam - ni pretežno usmerjeno v jezikovnopomenske strukture, ki ji prepoznava v besedilih, niti v njihovo skrito urejevalno središče (avtorja, ideje, duha ipd.), temveč k vezem, ki iz besedila segajo h kontekstu, najsplošneje rečeno družbenemu in historičnemu. S tem pa raziskovanje odpira tudi pobudam novega historizma. Že v uvodu Juvan opozarja, da so opazovane vezi besedila ambivalentne, saj so po eni strani omejevalne, ker »vsiljujejo dispozicije vsakemu novemu besedilu«, po drugi pa spodbudne, so »agens« njihovega preseganja. Nadalje Juvan ločuje dve ravnini raziskovanih »vezi« besedil: medbesedilno, se pravi potovanje in preobražanje znakovnega gradiva iz besedila v besedilo, in literarnosistemsko, torej dejavnosti avtorjev, založnikov, bralcev, kritikov, literarnih strokovnjakov, učiteljev in različnih ustanov z besedili, ki šele v tem sistemu postajajo literarna besedila. Uvod v knjigo ne le zelo natančno definira konceptualna in temeljna terminološka izhodišča nadaljnjih razprav, ampak z navedbo spoznanj o besedilu, ki so jih prispevali ključni predstavniki literarne teorije, hermenevtike in besediloslovja (sklicuje se na Bahtina, Ingardna, Beaugraudea, Dresslerja, Kristevo, Barthesa, Fisha, Franka idr.) logično dosledno in postopno (z vmesnimi povzetki in sklepi), tudi ob razvidni, tematsko poimenovani in s tem skoraj didaktični zunanji razčlembi, jezikovno jasno in nazorno uvaja 358 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september strokovno problematiko. To pa omogoča, da seje loti tudi bralec, ki predhodnih Juvanovih del še ne pozna. Iste strokovnoslogovne odlike veljajo tudi za zbrane razprave, zato bo knjiga Vezi besedila gotovo razveselila tudi študente kot dobro študijsko gradivo. Pravzaprav je za vsa izbrana besedila mogoče reči, da so zgledna, in sicer kot utemeljitev in terminološka sistemizacija novih literarnovednih pogledov oziroma kot zgledi njihove uporabne vrednosti v literarni zgodovini, torej ob konkretnih besedilih. Zato ni presenetljivo, da je Juvanovo sodobno stališče o bistvu literarne umetnosti, ki ga ob spodbudah mednarodnih referenc iz zadnjih 30-ih let izpelje v razpravi Vprašanje o literarnosti, že preniknilo v srednješolsko prakso opredelitve tega pojma. Tako se vsaj zdi, ko v najnovejšem gimnazijskem učbeniku književnosti Branja I, v poglavju avtorice Bože Krakar Vogel Osnove literarne teorije, beremo npr. o pomenu bralske razgledanosti za zaznavanje literarnih značilnosti, o vplivu mesta objave besedila oz. poznavanja avtorja kot literata za določitev literarnosti besedila ali ob zastavljeni nalogi pretvorbe neumetnostnega besedila v verzni ali dialoški zapis ipd. (Čeprav Juvanov članek med literaturo ni naveden.) Juvan namreč opredeli literarnosti kot zgodovinsko, družbeno in kulturno diferencirano konvencijo, ki pa je izpeljana iz imanentnih lastnosti klasičnih oz. kanoniziranih literarnih del in jo zato dojemamo kot učinek besedila na strukturni, pomenski in ideološko-vred- nostni ravni. Ker je prva razprava podobno kot uvod namenjena najširši opredelitvi predmeta raziskovanja ter vloge raziskovalca pri tem (in v njej Juvan zagovarja specifiko predmeta, kar šele omogoča specifično vedo, ki pa s svojimi obravnavami predmet tudi sooblikuje), je šele druga, to je razprava Literarna besedila v stereofoniji: tloris za medbesedilne figure namenjena Juvanovemu ožjemu strokovnemu področju, medbesedilnosti. V njej se navezuje na lastno delo Imaginarij »Krsta« v slovenski literaturi: Medbesedilnost recepcije iz leta 1990 oziroma na svoj model treh medbesedilnih razmerij: opisa, prenosa in posnetka. Na osnovi tega pa oblikuje natančno sistematiko t. i. medbesedilnih figur, seveda ob jasnem zavedanju, da njegov inventar figur ni niti dokončen niti stalen. Vsekakor pa je celo v tabeli predstavljena razvrstitev mebesedilnih figur glede na tri načine medbesedilnega pred¬ stavljanja (str. 87) rezultat dobrega poznavanja tujih poskusov tovrstnih tipologij (str. 67) in večletnega lastnega dela, dokazanega tudi z velikim številom primerov iz slovenske književnosti, kar kategorjalno abstraktnost preverja ob besedilni (mnogoobrazni) literarni živosti. Že v uvodu Juvan pojasni pobude za nastanek razprave Medbesedilnost - detronizacija ali retorizacija vpliva? z diskusijami, ali je poststrukturalistična koncepcija intertekstualnosti v resnici prelomila z vsebino pojma vpliv, osrednjega termina primerjalne književnosti. In odgovarja, da je vpliv še uporaben pojem, posebno če ni razumljen kot enosmerno izžarevanje, ampak kot dialog in agon, kot termin na ravni duševnih, socialno-zgodovinskih in jezikovno-kultumih procesov, v katere je vpeta interakcija med literarnimi sistemi in akterji, delujočimi v njih, za opis strukture in pomena primerjanih besedil pa je po njegovem medbesedilnost prinesla primernejši pojmovnik. Prva »ponazoritev« uporabe teorije medbesedilnosti je razprava Baročne pridige in citatno povzemanje izročila, ki obravnava pridigo kot t. i. medbesedilno vrsto, kot besedilo, izpeljano iz obstoječih predlog. (Juvan še relativno neuveljavljenemu terminu medbese- dilna vrsta v opombi doda definicijo, bralca pa napoti k branju ustreznega članka v »teoretičnem« delu knjige. Tovrstna terminološka pomoč se pojavlja tudi v drugih razpravah. Kakršnokoli pojmovno zbeganost bralca s tem Juvan odpravi.) Ker obravnava baročno pridigo, najprej zariše kulturno-estetski kontekst: težnjo k zbiranju, katalogiziranju in tolmačenju oziroma enciklopedičnem povzemanju grško-latinskega in svetopisemskega izročila, in to brez zgodovinsko premišljene razdalje, kar je izhajalo iz pojmovanja resnice Vita Žerjal Pavlin, Medbesedilnost teoretično in »praktično' 359 kot nadzgodovinskega absoluta, ter razumevanje avtorstva kot ustvarjalnega posnemanja starejših vzorov. Osrednji del razprave prinaša razčlembo medbesedilnih figur, kot jih odkriva pri slovenskih baročnih pridigarjih Svetokriškem, Rogeriju in Basarju, in sicer so to zgled, primera, aluzija, navedek, emblem in prevzeta alegorična razlaga. Ob vsaki od njih ugotavlja zgradbeno ali slogovno vlogo, vire prevzemanja, podtipe osnovnih figur ter načine njihovega vključevanja v pridigo. V sklepu izpelje tezo, da so baročne pridige s svojim encikopedičnim značajem Slovencem omogočile nadoknaditi »zamujeno« preteklost in daje prav z njimi nastalo tisto »svetovno« referenčno ozadje, na katerega se je v svojih začetkih lahko oziralo slovensko leposlovje. Slovenske baročne pridige torej niso bile le vzorec za kasnejše pripovednoprozne postopke ali vzorec kompozicije oziroma retoričnih figur, temveč vir za pretok metafor, motivov, tem, sentenc in zgodb, kar je literarna zgodovina ob konkretnih primerih deloma že potrdila. V razpravi Literarno besedilo in narodno-kulturna razlika: »slovenstvo« in »nemštvo« v Mencingerjevi povesti Vetrogončič Juvan sam opozori, da gaje spodbudil novi historizem; delitev članka na izmenično obravnavo družbeno-zgodovinskega konteksta ter izbranega literarnega teksta je nakazana kar z mednaslovi. Pri tem se pokaže, da je poznavanje konteksta še vedno neprecenljivo za razumevanje literarnega dela, tako tendenčno vezanega na čas in okoliščine nastanka, kot je obravnavano, pa sploh. Razprava Jenkov sedmi Obraz in imaginarij razvalin problematizira imanentno interpretacijo, čeprav v izhodišče svojega strokovnega besedila Juvan postavlja osebno bralno doživetje, a tudi zavest, da »tok tolmačenja določajo ne le znakovna navodila branega besedila, ampak tudi institucionalne silnice in znana metabesedila« (str. 161), ki sooblikujejo razlagalčevo recepcijo. In prav v motivu razvalin Juvan ne vidi le mimetične odslikave videnih ruševin, ampak tudi predelani »odmev« kulturnega spomina. Pri tem ga ne zanimajo prvenstveno Jenkovi dejanski stiki z »odmevano« motiviko, torej vplivi oziroma konkretni izvori tega motiva, temveč medbesedilno omrežje součinkovanja motiva razvalin v slikarstvu, parkovni arhitekturi, estetski refleksiji, esejih, potopisih in poeziji predromantike in romantike, ki pa je bila že člen v dolgi motivno-tematski, različno simbolno in estetsko ovrednoteni tradiciji v novem veku. Da bi ta kontekst »stkal«, Juvan pred bralca razgrne dejstva, povzeta po tematoloških predstavitvah gradiva iz francoske, angleške in nemške literature, natančneje pa se ustavi ob Byronu, Uhlandu in Lenauu, kot tradicionalno ugotovljenih Jenkovih vplivih, ki pa, kot ugotavlja, na obravnavano motiviko niso bistveno vplivali. Kot primernejše medbesedilno branje se Juvanu kaže pesem Ignacija Holzapfla iz prve številke Krajnske čbelice Na posipu Hudiga grada, vendar z Jenkovim variacijskim in novatorskim, postromantičnim navezovanjem. Od tod pa se razprava spet vrača v izhodišče, k osebnemu, aktualnemu branju o krizi eksistence, ki pa zgodovinsko določenost pesniškega besedila spreminja v nedoločenost, recepcijsko odprtost. Da je obravnava sonetov kot stalne pesemske oblike ali (po nekaterih pogledih) celo pesniške vrste primemo gradivo za medbesedilno obravnavo, je očitno, saj je medbesedilno sklicevanje na literarni spomin predpogoj za obstoj tako stalne oblike kot žanra. Razprava (Parodični) soneti o sonetih: samokrmiljenje žanra od romantike do postmodernizma pa še opozarja.da so sonetisti vrstno-oblikovno tradicijo in inovacijo soneta reflektirali tudi v sonetih o sonetih, za katere navaja Juvan primere od 14. stoletja dalje. Take, samonanašalne sonete, med katerimi imajo posebno mesto tisti, ki parodirajo bodisi samo sonetno formo ali - pogosteje - konkretne sonetne stile, pa natančneje obravnava ob Prešernovih primerih in nato ob avtorjih, ki so s Prešernovimi soneti navezali modemi in postmoderni »dialog«. V razpravi Alamut - enciklopedični roman si Juvan zastavlja vprašanje, zakaj se je ob recepcija tega romana v 80-ih letih zdelo, da je bil Bartol nekakšen predhodnik sodobnih 360 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 3, julij-september postmodernistov, npr. Eca z romanom Ime rože. Osrednjo podobnost obeh romanov po Italu Calvinu imenuje enciklopedičnost, ki se (podobno kot v pridigah) kaže v druženju raznovrstnih vednosti, jezikov, žanrov, stilov, posebno transformacijo vzhodnega sveta v diskurz evropskega izročila pa navezuje na pojem orientalizem. Glavno razliko s postmodernistično realizacijo enciklopedičnosti pa vidi v še vedno enovitem, historično verjetnem besedilnem svetu Alamuta, ki ni odvisen od načinov, strategij in figur pripovedovanja, in s tem ohranja značilnosti organskega tipa literarnih del. Juvanova izredna sposobnost analitično-sintetičnega interpretiranja pesništva se jasno pokaže v obsežni razpravi »Smeh na temnem ozadju«: metamorfoze groteske in mito- poetike v Zajčevi poeziji. V njej ne le natančno ugotavlja pojavljanje in spreminjanje grotesknosti v prvih štirih Zajčevih zbirkah, ampak jo pojasnjuje tudi kot značilno sredstvo »temnega modernizma«, torej tiste literarne smeri, ki jo Juvan z redefiniranjem nekaterih že ustaljenih oznak Zajčeve poezije umešča v t. i. literarni diskurz subjektivizma, in sicer v tisto točko, »ko seje samorefleksivna kritika subjekta /.../ odrekla samemu pojmu subjekt« (str. 255). Juvan z razčlenitvijo nekaj, za posamezne faze grotesknosti tipičnih pesmi svojo obravnavo sicer vodi v jezikovno-pomenske strukture in k idejam, ki te strukture urejajo, vendar je ključno metodološko načelo v knjigi izbranih razprav mogoče v tem primeru videti prav v raziskovanju vezi, ki slogovno-etološko perspektivo groteske pojasnjujejo v kontekstu subjektivizma. Zadnja razprava Poganjki ludizma v Šalamunovem Pokru je primemo nadaljevanje predhodne, saj so Šalamunovi začetki, kot je znano, vezani na Zajčevo poetiko, od katere pa se že v prvem ciklu zbirke - Mrku - Šalamun odcepi. S tem pa pri nas utemeljuje oziroma vsaj funkcionira kot utemeljitelj novega literarnega diskurza, za katerega Juvan po Barthesu in Derridaju ugotavlja premik od zaokroženega, organskega dela k svobodnemu, odprtemu tekstu. Za Šalamunovo poetiko tudi Juvan uporablja izraz ludizem, pri tem pa opozarja, da je le v slovenski literarni zgodovini in kritiki rabljen za smer, drugod pa za poudarjeno pojavljanje igre v literarnih besedilih. Glede na to bi tudi pri nas lahko govorili o ultramodemističnem ludizmu (kakršen je Šalamunov) in postmodernističnem ludizmu (iz 80. let), na ravni nazora, ideje igre pa o reističnem ludizmu (ki subjekt ukinja, ga izenačuje z ostalim bivajočim) in romantičnem ludizmu (ki subjekt povzdigne na mesto odsotne ontologije). Ludizem v Pokru Juvan predstavi s petimi osnovnimi značilnostmi, in sicer na ravni motivov, jezika, kršenja načel logičnosti in bralskega pričakovanja »globljega« smisla besedil ter karnevalizacijske medbesedilnosti, postopno uvajanje teh značilnosti pa ilustrira s hibridnostjo prvega cikla zbirke. Literarna oz. politerama besedila, s katerimi se ukvarjajo predstavljene razprave, so doživela ne le kritiške obravnave, ampak tudi več literarnozgodovinskih obravnav, na katere Juvan opozarja in jih v svoje razprave običajno vključuje - sam pravi - redefinirane, pač v skladu z uvodno določitvijo svojega raziskovalnega položaja kot »del toka proiz¬ vodnje pomena«, brez želje po revolucionarnem prevrednotenju, pač pa s težnjo, da bi, kot pravi v zadnji razpravi, »že znana opažanja vpel v nove korelacije« in kot skromno dodaja, »morda tudi sam kaj novega opazil«. Na novosti, ki jih je spodbudila nova teorija, ne samo kot raziskovalna metodologija, ampak tudi kot spoznavna paradigma, sem želela opozoriti v tej recenziji, saj je dosedanji Juvanov literamovedni opus eden najodličnejših pojavov sodobne slovenistike in primerjalne književnosti. Vezi besedila predstavljajo možnosti teorije medbesedilnosti, podprte z novim historizmom, ki je občutljivo orodje, kot pravi Juvan sam, vendar pravo kvaliteto pokaže le, ko ga uporablja mojster, ki je poleg evidentiranja medbesedilnih pojavov sposoben tudi njihovega interpretativnega Vita Žerjal Pavlin, Medbesedilnost teoretično in »praktično' 361 osmišljanja. In Juvan seje v petnajstih letih literarnovednega dela, prerez katerega odkriva tudi predstavljena knjiga, vsekakor izmojstril. Vita Žerjal Pavlin Ljubljana NAVODILA AVTORJEM Prispevki za Slavistično revijo so v slovenščini, izjemoma tudi v drugih slovanskih in svetovnih jezikih. Avtor odda prispevek enemu od glavnih urednikov v dveh izvodih; na listu naj bo 30 vrstic. Dolžina razprave naj ne presega ene in pol avtorske pole (25 strani, tj. 45.000 znakov), ocene 12 strani (24.000 znakov), poročila 4 strani (8.000 znakov). Rokopis je potrebno oddati tudi na PC-jevi disketi, zapisan v formatu ASCII ali v katerem od urejevalnikov besedil za okensko okolje; mogoče pa ga je poslati tudi po elektronski pošti na naslov vojko.gorjanc@ff.uni-lj.si. Besedilo naj ne bo razlomljeno v strani in besede ne deljene. Navodila za tipkanje opomb, ležečega in polkrepkega tiska, vezajev, pomišljajev, narekovajev, naglašenih, nestandardnih znamenj ipd. dobi avtor pri tehničnem uredniku. - Sinopsis naj ne bo daljši od 8 vrstic. Slovenski povzetek ne daljši od dveh strani, podaja rezultate razprave; uredniku se sporoči želeni jezik za prevod. V neslovenščini napisane razprave imajo povzetek v slovenščini. - Avtor naj priloži številko svojega žiroračuna, ime in naslov banke, pri kateri ima odprt žiroračun, naslov stalnega bivališča, ime inštitucije, na kateri dela, in naslov, kamor naj pridejo korekture. Če rokopis ni sprejet, glavni urednik avtorja pismeno obvesti. Ob izidu dobi avtor 20 separatov svoje razprave oziroma 10 primerov ocene. Avtorju se stavijo še naslednje tehnične zahteve. Korekture svojega prispevka opravi v treh dneh. Pri tem in pri prečrkovanju tujih pisav se drži Slovenskega pravopisa 1994. - Slikovni material priloži na posebnih listih, vsako sliko s svojo številko, v rokopisu pa mora biti označeno, kam katera sodi; podnapisi k slikam so že v rokopisu razprave. - Ponazarjalni zgledi se podčrtavajo; polkrepki tisk je rezerviran za podnaslove in je označen z dvojno podčrtavo. Posebni znaki naj bodo označeni z barvnim svinčnikom, ob robu pa razločno izrisani. - Daljši navedki (nad 5 vrstic) naj bodo odstavčno ločeni od drugega besedila (navednice tedaj niso potrebne). Izpusti so v navedku označeni s tremi pikami v poševnem ali oglatem oklepaju; na začetku in na koncu citata so tropičja nepotrebna. - Besedilo opombe naj bo v članku na koncu v enem kosu. Zaporedna številka opombe stoji stično za ločili, ki sledijo temu mestu. - Literatura se navaja na kratek način v oklepaju v tekočem besedilu in v opombah, v daljši obliki pa v seznamu literature ali v seznamu navedenk na koncu razprave. Med besedilom se sklicujemo na dela takole: (Breznik 1934: 213), v seznamu navedenk pa navedek razvežemo: Anton Breznik, 1934: Slovenska slovnica za srednje šole. Celje: Mohorjeva družba. Članek v reviji se navaja takole: Janko Kos, 1991: Problem časa v slovenski liriki. Slavistična revija XXXIX/1. 1-14. V opombah so enote bibliografske navedbe ločene med seboj z vejicami: 1 Anton Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole, Celje, Mohorjeva družba, 1934, 16-18. Na koncu vsake bibliografske enote je pika. Naslovi samostojnih izdaj so ležeče postavljeni. Zbirka se nahaja v oklepaju tik pred navedbo strani, založba se pri knjigah starejšega datuma opušča, prav tako tudi krajšava str. za stran. Naslovi v stroki znane periodike so okrajšani, tako je lahko tudi avtorjevo ime. Pri zaporednem navajanju več del enega avtorja v seznamu literature ali navedenk namesto imena in priimka napravimo dva pomišljaja. Kadar na isto leto pride več del istega avtorja, letnici na desni stično dodajamo male črke slovenske abecede: 1944a, 1944b. Bibliografske navedbe naj bodo enotne. Slavistična revija na internetu: http://www.ff.uni-lj.si/sr/index.html V OCENO SMO PREJELI Europa Orientalis XVIII/1 (1999). 283 str. Europa Orientalis XVIII/2 (1999). 270 str. Peter HERRITY: Slovene: A Comprehensive Grammar. London, New York: Routletge, 2000. 372 str. IFLA načela za hrambo knjižničnega gradiva in ravnanje z njim. Ljubljana: Filo¬ zofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo in Arhiv Republike Slovenije (Bibliothecaria 7, Prevodi 2), 2000. 122 str. Na pragu besedila. Učbenik za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij, strokovnih in tehniških šol+delovni zvezek+priročnik za učitelje+videokaseta. Avtorice: Martina Križaj Ortar, Marja Bešter, Marija Končina, Mojca Poznanovič, Mojca Bavdek. Ljubljana: Rokus, 2000. 117(+rešitve 38)+151+103 str. Revijo sofinancirajo slovensko Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani.