(
r
Največji slovenski dnevnik
▼ Združenih državah
Ve|ja ra vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
i t m i irf
GLAS
Ust slovenskih delavcev T Ameriki,
The largest Slovenian Daily fa» the United States.
□ leaned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TSIJ5P0N: BARCLAY 6189
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879
HO. Ill — ŠTEV. 111.
TELEFON: BARCLAY 6189
NEW YORK, SATURDAY, MAY 11, 1929. — SOBOTA, 11. MA JA 1029.
VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII.
delavci žive v neznosnih razmerah
DIREKTNA POGAJANJA MED
SENAT BO SK0R0G0T0V0 UVEDEL PREISKAVO PLETILNE INDUSTRIJE
Organizator American Federation of Labor je pri' vedel iz južnih držav več delavcev, ki bedo pričali pred posebnim senatnim odborom. — Osem dolarjev plače za šestdeset ur dela. — Nekateri zaslužijo še manj.— Green je poslal nadaljni protest governerju Hortonu.
ZDRAVNIKI NASPROTUJEJO PR0HIBICIJI
WASHINGTON, D. C.. 10. maja. — V Wash-
ingLon so privedli mlado deklico, ki pravi, da ima štirinajst let, Joda navidez bi ji človek komaj osem let prisodil.
Nastopila bo pred posebnim senatnim odborom ter pojasnila, v kakšnih razmerah žive delavci po pletilnicah v južnih državah.
Piše se Jennie Green ter je bila že štiri leta zaposlena v pletilnici v Gastonia, N. C.	\
Pravi, da je po pokljcu pletilka, da mora delati šestdeset ur na teden ter da zasluži tedensko $4.50.
(Marsikatera Amerikanka da toliko ali pa še več za par svilenih nogavic. O. u.)
Dekletce je bledo in upadlo ter ga je sama kast in koža.
Sest dni v tednu mora delati od šestih zjutraj do šestih zvečer.
Jennie je članica skupine delavcev, katere je pri-vedel z Juga organizator American Federation of Labor Carl M. Reeve.
Delavci bodo pričali pred posebnim senatnim odborom, ki se peča z resolucijo, naj se uvede preiskavo v tekstilni obrti po južnih državah.
Tozdaveni predlog so stavili trije liberalni senatorji. Južni tvorničarji si na vse kriplje prizadevajo, da bi preiskavo preprečili.
Ko soorganizatorju Reeve-u povedali, da delavci ta teden še ne morejo biti zaslišani, ampak da bodo morali čakati do prihodnjga tedna, je odvrnil:
—	Čakali bomo magari celo leto. Ljudje, ki sem jih pri vedel sem, zahtevajo, da izve vsa dežela, v kakšnih razmerah morajo živeti. Skrajni čas je, da izve javnost resnico o položaju v tekstilni obrti.
Prekinil ga je enoinštiridesetletni Robert Litolff, ki je že celih trideset let zaposlen v pletilnici.
—	Nekoliko boljše je že, — je rekel, — kot je bilo pred leti. Ko sem začel, so mi dali petnjast centov na dan. Pred kratkim sem pa zaslužil v enem tednu SI 3,10 ter bi bil kmalu omedel samega presenečenja, ko so mi odšteli dnar na roko. Ponavadi pa zaslužim na teden po $5.40, če delam 33 ur.
Dvajsetletna Myrtle Sproud bo povedala senatorjem, da zasluži od osem do enajst dolarjev, če dela šestdeset ur na teden.
Mrs. Bertha Crawford, mati treh otrok, ki dobi $16.52 za enoinšestdeset ur trajajoči delovni teden, je izjavila:	* 1
—	Saj ne zahtevamo ničesar drugega kot to, da bi živeli kakor se ljudem spodobi.
Moja družina živi v nekem skednju. Oblačimo se v cape, preživljamo se pa s sočivjem.
Medtem je William Green, predsednik Ameri can Federation of Labor poslal nadaljni protset Hor tonu, governerju države Tennessee.
V njem je ponovno protestiral proti navzočnosti državnih miličarjev ter proti, nasiljem, ki so se za-vršila zadnje dni v Elisat -thtonu.
Brooklynski zdravniki so se z veliko večino izrekli proti prohibiciji ter s e zavzemajo z a zmernost. — Značilen izid glasovanja.
ROMUNSKA PRAZNUJE DESETO OBLETNICO SVOJE OSVOBODITVE
Kakor že marsikje drugod v de-eli, so tudi zdravniki v Brook1, vnu izrazili svoje mnenje glede prolii-bicijtikih postav in osemnajstega a mend meta.
Njihovo glasilo Medica! Times je uvedlo splošno glasovanje, in uspeh je bil naravnost presenet-ljiv.
713 zdravnikov je odločno obsodilo rprohibieijo in njene posledice, d očim se je 115 zdravnikov izrazilo zanjer.
Vsi ki nasrOtujejo prohibiciji, se strinjajo v mnenju, da povzročajo suhaške postave na zdravju ameriškega prebivalstva neizmerno škodo, to pa zato, ker se jim skoro nihče nove pokoriti.
Ljudje uživajo škodljive pijače, ker ne morejo dobiti dobrih in pristnih.
Pred mladim kraljem je paradiralo stotisoč romunskih vojakov. — V ogromnem sprevodu je bilo 150,000 kmetov. — Svečanosti se je udeležilo tudi osemsto ameriških Romunov, ki so dospeli v to svrho iz Združenih držav. — Vse v največjem blesku in sijaju.
BUKAREŠTA, Romunska, 1 0. maja. — Danes se je začelo praznovanje desete obletnice ustanov-benja Velike Romunske. Mesto je bilo vse zastavah, topovi so grmeli in zgodaj zjutraj se je vršila svečana sveta maša, katere so se udeležili vsi člani kraljeve družine in drugi dostojanstveniki. Praznovanje desete obletnice se bo vršilo tri dni. V Albi Juliji bo posebno praznovanje dne 22. maja.
Lindbergh se bo najbrž 15. junija poročil.
Te dni je bilo objavljeno, da bo odšel ameriški poslanik Morrow po ipreteku štirinajstih dni iz Mehike v Združene države. Podal se bo na svoj dom v En«rle\vood, X. J.
Istočasno se je zvedelo, da j^ poroka Charlesa Liindbergha z Morowo hčerjo Ano določena za dan 15. maja.
Col. Roosevelt bo
governer Porto Rica.
WASinXGTO.Y, D. C., 10. ma-;a. — Komisar Port o liica Felix/ Cordova Davila je včeraj izjavil,1 la namerava predsednik Hoover menovati col. Theodora Ičoose-.elta governer jem Port o Kiča. Včeraj mu je bilo v Beli hiši na-•očeno, naj j/o izve, če bi bili pre->ivalei s temi zadovoljni. In v to •vrho, je odposlal sledečo brzo-:avko:
— Predsednik Herbert Hoover sklenil tekom štirih meseeev »oslati novega governerja na Por-o Hico. Izbral je c-ol. Theodora 'ioosevelta ter bi rad vedel, če je larod ž njim zadovoljen.
Kocke naj odločijo.
CHICAGO, ni., 10. maja. — Hladi sestrični Iris MaePheroon n Hazel Stirling sta se lotili z vso vnemo kockanja. Toda pomagalo jima ne bo dosti, kajti kocikanje i'e igra, pri kateri ne odločuje spretnost. Pred dobrim mesecem jima je umrl v Californiji stric Thomas R. Kellev ter za pust ii de-mantani prsta.n, vreden $2,400. V oporoki pravi, da obe enako ljubi ter tla se ni mogel odločiti, kateri naj prstan zapusti. Zato naj kockata zanj, in kooke naj odločijo.
KRALJ JURI JE 0DG0D1L PARLAMENT
V govoru je proslavljal Gibsonov mornariški program. — Ker sam ni mogel nastopiti, je bil govor preči tan.
LONDON. Anglija, 10. maja. — Včeraj je bil v parlamentu pre-čitan govor angleškega kralja Jurja. Kralj še ni dovolj močan, da bi nastopil v javnosti. Odgodil je parlament do 24. maja ter -se Davil z vsemi važnejšimi političnimi zadevami.
Posebno je pohvalil posvetovanja. ki uglajajo pot za razorožit-veno konferenco v Ženevi ter se divil naTrtu ameriškega zastopnika S. H. Gibsona.
Govor je čital kancler lord Ilail-shan.	f
Glede razoroževanja je rekel;
—	Moja vlada se je vedno zavzemala za razo rože vanje, toda sijajni govor ameriškega zastopni-k: Gibsona mam je dal novo pobudo. Anglija -stoji na stališču da je treba prepovedati vo je vanje s strupenimi plini. Tudi vlade mojih dominijev so istega mnenja.
—	Z veseljem konštatiram, da je inaiikiiiška vlada priznana ter da je ipriiznan princip popolne tarifne ekonomije.
—	Moj sin je odšel na Japonsko ter izročil japonskemu cesarju najvišje angleško odlikovanje. To je bilo storjeno v zatrdilo prijateljstva. ki vlada med nami in med daljnim Vzhodom.
Pred mladim kraljem, njegovo materjo in kraljico-vdovo je para-liralo stotisoč romunskih vojakov.
Svečanega sprevoda se je udeležilo tudi osemsto ameriških Ko-uiunov, ki so posebej za to priliko dospeli z Združenih držav v Bu-karšeto.
Jako impozantna je bila tudi parada 150,000 kmetov, katere so se udeležili v pestrih narodnih nošah.
Nadvse značilna je bila pa odsotnost Madžarov, ki so bili pred desetimi leti vključeni v romunsko kraljevino. Teh Madžarov je
500.000. Od njih se ni uiti eden udelež?! slavnosti.
WASHINGTON, 1). C., 10. maja. — Predsednik Hoover je danes poslal romunskemu kralju brzojavno čestitko o priliki desete obletnice romunske neodvisnosti.
Hrzojavka -se glasi:
— Ob tej veseli priliki, namreč ob deseti -obletnici romunske neodvisnosti pošiljam vašeunu veličanstvu iskrene čestitke ter želim romunskemu narodu ves dobrobit n svo p ros peri tet o.
Anglijo bo zastopal Sir Josias Stamp, Nemčijo pa dr. Hjalmar Schacht. — Upniki so postali nekoliko bel j strpni. — Tudi angleško delavstvo pravi, da Anglija ne more in ne sme privoliti v na-daljna skrčenja. — Izjava Ramsay MacDonalda.
PARIZ, Francija, 1 0. maja. — Konferenca odbora izvedencev glede uravnave reparacij je določena še za tri dni. Vse kaže, da bo tekom teh treh dni sporazum dosežen. Danes ali v pondeljek se
bosta posvetovala glavni zastopnik Anglije Sir Josiah Stamp in glavni zastopnik Nemčije dr. Hjalmar Schacht. Posvetovanje bo povsem privatno, ter se bosta skušala sporazumeti glede Youngovega kompromisnega načrta. Predsednik Konference Young je danes konferiral z japonsko delegacijo. Francoski delegati, ki so bili še včeraj jako vroče Krvni, so se nekoliko unesli.
Upniki so postali dosti bolj strpni kor. so bili na primer včeraj. Vsi soglašajo, da je treba dovoliti predsedniku državne banke tir. Schacht u dovolj časa. da premisfi in natainčno preudari zavezniške zahteve.
Tako mu bo mogoče v torek ali najkasneje v sredo predložiti načrt. ki bo vseboval \>e nemške pogoje.
Nadalje je bilo določeno, da se bo Amerika pos, bej pobotala z Nemčijo glede $16.560.000 na leto. Toliko so namreč znašali stroški ameriške akupacijske armade.
LONDON, Anglija, 10. maja, Angb-ško časopisje je z navdušenjem odobrilo stališče, ki ga je zavzel včeraj Winston Churchill napram Youngovemu načrtu.
(pravi, da je njegovo stali.šV jasno, nezmotno in odločno.
Istega mnenja so tudi delavska glasila.
LONDON, Anglija. 10. maja. Glede reparacij je izjavil delavski voditelj Ramsay MacDonald:
— Anglija ne bo prevzela nobenega na dalj nega bremena, dokler ostali narodi odločno vztrajajo pri svojih zahtevah.
Belgijska vlada je poslala odlo-on protest proti Youngovern na-rtu.
POLOŽAJ NA KITAJSKEM
Mirovni sodnik bo tri leta sedel.
Še v grobu nima miru.
Okrajni pravdnik Co.vne v "White Plains bo najbrž dal izko-poti truplo mlade Mrs. Dorothy Peacox, katero je mož zadavil, -polil s petrolejem in zažgal. Be<kel je, da hoče dognati, če je bila u-
TRENTOX, N. J.,-9. maja. — Najvišje sodišče je včeraj potrdilo obsodbo mirovnega sodnika Franka Maurone iz Burlington County. V novoletni noči leta 1927 je streljal na Huberta Iver-nana in Franka Murrava, ki sta se ustavila pred njegovo hišo. da bi preskrbela svoj avtomobil z vodo. Izgovarjal se je. da je mislil, da sta ga hotela napasti in oropati.
Mornariški vojaki v Kantonu so se spuntali.—V mestu, nad katerim je proglašeno obsedno stanje, je zavladala panika.
smrčena z o mamljivimi sredstvi. V sobi mjene^a moža so našli knjigo o kemičnih sredstvih in preparatih, in'državni pravdnik je mnenja, da jo je Peaeox najprej omamil, potem šele zadušil.
HONGKONG, Kitajska. 10. maja. — Baterije na Macao in IIo-nan otoku so začele obstreljevati pristanišče v namenu, da zatro vstajo kitajskih mornariških vojakov. Obstreljevanje je zahteva-!o dosti žrtev. Usmrčenih je bilo tudi nekaj civilistov.
Med prebivalstvom je zavladala panika Nad Kantonom je proglašeno obsedno stanje.
KANTON. Kitajska, 10. maja. Vstaška armada iz ICvangsi se bliža z nevrjetno naglico Kantonu. D,osedaj ni naletela še na noben odpor. Ystaši prodirajo od dveh strani.
Tujezemska paslaništva so izdala potrebne odredbe za zaščito tujezemskepa prebivalstva.
Voditelj nacijonalistov, general Kaj-Sek, ki je bil proklami-ran faktičnim predsednikom Kitajske, domneva, da bo upor A'kratke in zatrt.
Ivaj-Šek pripravlja odločilen u darec proti vstašem.
V Mehiki bodo študentje zaštrajkali.
MEXICO CITY, ^feliika, 10. maija. — Narodna dijaška zveza bo .pozvala vse mehiške študente
naj zaštrajkajo. Strajk naj bi bil v prilog Študentom Narodne l*ui-verze, ki so se skujali, češ, da uo-ejo polagati mesečnih izpitov.
ODSTAVLJENI ŠAH UMIRA V PREGNANSTVU
Ahmadu Khanu je udarilo ponocevanje in vese-ljačenje n a ledice i n zdravniki, ki so ga. operirali, so izgubili vse u-panje.
PA K IZ, Francija, 10. maja. — iivši perzijski šah, ki je nekoč roši! po francoskih zabavališčih 'to in stotisoče, se zabaval s kup-jenimi žensika\mi in se utapljal v šampanjcu, živi takorekoČ osamljen v Parizu. V Perzijo ne sme več. Narod ga je zavrgel, ker je bil z ogromnimi davki dovedel 1 Vrzi je e tskoro na rob propada.
T«' dni so jra operirali v ameriški bolnišnici v Xeuillv. Boleha na ledieali. in zdravniki so izgubili vse up.tnje, da bi še kdaj ozdravel.
Star je komaj dvaintrideset let. Se m pat a m <ra obišče bivši perzijski poslanik v Franciji Sama d Khau. sicer so ga pa zapustili vsi njegovi nekdanji prijatelji.
DENARNA NAKAZILA
• " ■	n1—■
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
▼ Jugoslavijo
Din. 500 ........ $ 9.30
1,000 ........ $ 18.40
" 2,500 ........ $ 45.75
5,000 ........ $ 90.50
" 10,000 ........ $180.00
▼ Italijo
Ur 100 ................f 8.79
" 200 ...................$11.30
M 300 ......................$16.80
M 500 ......................$27.40
" 1000 ......................$54.25
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t nosim eveeam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 1%.
Pristojbina znaša seda} za izplačila do $30._60c;
■a $50 — $1; za $100 — $2; n $200 — $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodiai v dinarji* lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje. Pri velikih mV^ olih priporočamo, da se poprej s nam fporasomete glede načina
nakazila.
izplačila po poŠti so redno izvršena v dvkh do tubm tedni«
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER
PRISTOJBINO 75c.
SAKSER STATE BANK
62 COBTLANDT STREET,	NEW YORK, H. t
Tslspkons: Barely 0390
GLAS -NARODA, 11. MAJA 1929
GLAS NARODA
(0ZOYENE DA1LYJ
Owned and Published by BLOVKN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Wnok Sakaer, President	Loui* Benedik, Treatwet
Place of boMineu of th« corporation and addresses of above officer«: 12 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except 8undays and Holidays.
Ea celo leto velja list ta Ameriko
in Kanado_______$6.00
ta pol Uta________-J$3.00
Es četrt leta________
Za New York ea celo leto —$7.0C
Za pol leta__________________%3.5C
Za imotemttvo ta celo leto ~$7-OC Za pol leta_______%9JK
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement.
"Olas Naroda" uhaja vsaki dan ieveemii nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj m blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narožni kor, prosimo, da ae nam tndi prejšnjo bivaliiče naznani, da hi tre j'
najdemo naslovnika.__
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. J _Telephone: Barclay 6189.
SLABO JE, PA BI BILO LAHKO ŠE SLABŠE
* po uradnih izkazih se jo leta 1928, v Jugoslaviji za-vžilo za 7.800,000,000 dinarjev alkohola. Vina se je popilo :i.59«,00O hektolitrov, piva približno 1,000,000 hektolitrov, .'•istega špirita se je prmlucii alo 370,000 hektolitrov, vina v steklenica]) se je popilo približno 2IHK) hektolitrov, žganja 012 tiso«" hektolitrov, likerjev pa 402,000 hektolitrov.
Denarna vrednost vina se je cenila na 3,580 milijo. ji-t v Dinarjev, piva na 1000 milijonov, žganja na 1222 jnili-j«»ii«.v, li-k«')'j. v okroglo 2000 milijonov. Te ogromne števi-kr prese.gajo vse državne izdatke za razne humanitarne in znanstvene namene. Skoro štiri milijarde požene narod v naši državi skozi grlo.
Tako t«»ži neki starokrajski list. In tožba je upravi-«•• i. kajti št. vilke v dinarjih in hektolitrih so res ogrom-ne.
Pa kaj bi bilo, ee bi imela Jugoslavija prohibicijc .latam-im po ameriškem uzoreu?
Oboje številke bi še belj narasle, toda roba, ki bi jo uživali ljudje, bi v najvee slučajih ne zaslužila imena pi-
laee
\ Jugoslaviji so razne družbe, ki propagirajo zmer. nost.
T diMižbe bodo imele uspeh kot bi ga tudi v Ameriki imele,
V	Ameriki se pa že devet let od dne do dm vedno jasneje dokazuje, da je prohibieija zgrešila svoj namen.
Edinole salone je odpravila. Toda na mestu enega jav nega sal »na, je danes deset tajnih beznic.
O abstinenci, zmernosti in vzdržnosti i celo pri i u iiačih nobenega govora. Najmanj pri suhaeili.
<	V je kdo dokazal, je dokazala Amerika, da prohibieija t)i nikako sredstvo za odvado pitja in odpravo opojnih pijač,
MUSSOLINI IN PREBIVALSTVO ITALIJE
-Mussolinijeva beseda je v Italiji povelje. Povelje v seh ozirih. Mussolini zapove, kaj sme italijanski narod citati, jesti in kako se mora oblačiti. *
I)) narod se je udal v svojo usodo.
<	ita pa c Mussolini j eve liste ter govori in poje slavo Mussolini ju.
Hudo je bilo L i bom, ko jim je rek~l, da je pšenice -šk< da in da bi bilo boljše za slavo, ugled in bodočnost Italije, ee bi jedli riž, ne pa makaronov.
Makarone jim je bilo težko pustiti, in riž jim ne gre kaj posebno v slast.
V	zameno za to žrtev jim je pa dal drugo koncesijo ])) sicei»na polju narodnega gospodarstva: smejo oziroma morajo nositi eme srajce. To je v ekonomskem pogledi1 jako važno, ker jih ni treba prati. Umazanca je sicer dosti v njih, pa se ne pozna na črnini.
Vse mu je šlo gladko in posreči, ko je pa zapovedal italijanskim materam, da morajo roditi več otrok, je zadelo njegovo fašistično povelje na gluha ušesa.
Mussolini bi po vsej sili rad, da bi imela Italija leta 1350 petdeset milijonov prebivalcev. Zdaj jih ima štiri* deset milijonov.
Leta 1926 je izdal Mussolini svoje tozadevno povelje.
Toda glej, povelju se Italijanke niso pokorile. Leto k a sne j «eje bilo rojenih 50,000 manj otrok, dočim je znašal lani primanjkljaj že 60,000.
Italijanski diktator zre z drugačim očesom v bodočnost, italijanske matere pa z drugačnim.
Italijanske matere nočejo postati mašine, ki bi na komando producirale kanon^nfuter za Mussolinijevo bo. dočo vojno.
Še zdaj jih spomin na svetovno vojno do mozga pre-
■ ■
Novice iz Slovenije.
V zaporu je zaigral deske.
Se se najdejo taki, ki gredo rade volje za omrežje zaj>orov. da Odslužijo pripojeno zaporno kazen. To je njihov "oddih"*. Joško iz Podre*" pri Mavčičah spada vsekakor med tf izjem«-, katerim jm>-meni zapor 'Vastno odlikovanje". Vkljub svojim štirim je presedel jm> ječah Lix zaporih že prav čedno število let in mesecev. Samo v Gradiški je bil pred vojno šest let na "letovišča".
Te -dni je prišel Joško od doma s pova'bilom na sodišče, da prese-di neko dvodnevno zaporno kazen.
"V zapor sem hotel iti, da odredim še -dva dni. Pa me Vreš. (ki ima ključe od zaporov na kranjski sodni ji), ni hotel sprejeti, češ, -da moram iti na ljubljanski ričet", jc zatrjeval Joško mestnemu stražniku Keteju, ki ga je aretiral zaradi razgrajanja v neki gostilni.
"Vam pokažem listek, ga imam s seboj", je argumentiral.
"Najbrž si bil preveč okajen, pijancev pa ne rabijo na sodniji".
Pa je moral Joško sedeti v zna no temno sobo na policijski stražnici za težkookovanlmi vrati, ki imajo samo eno linico in kjer sc je že nešteto pijancev streznilo.
Proti večeru je nastopil službo stražnik Figar. Ko je stopil na stražnico, mu je udaril v obraz dušeč dim, ki ga je bila polna soba. Opazil je. da prihaja dim skozi lino iz zapora.
Zadeva mu je postala sumljiva Na njegove klice se Joško ni od zval. Stražnik je torej odprl vra ta. iXa tleh je sedel Joško s pove seno «rlavo. napol v omotici »h dušečega dima. Od močno žgani! uesk, ki so položene na 'pričnah*. se je razširjal diru.
"Kaj delate?"
"Tukaj sem za žgal, da bi kmalu crknil, ;pa je hudič prekmalu po gaknil"'. je odgovoril Joško v omotici s težkim -glasom.
•Joška so prenesli v predsobo, kjer so ga z vodo opravili k zavesti. Kasneje se je Joško le skesal svojega samomorilnega poskusa in odšel s stražnikom na sodni jo kjer so ga sprejeli na kranjski ričet.
400,000 dinarjev škode po ponovi-škem požaru.
Škodo, ki jo jo povzročil požar na. ponovrškem in okoliških gozdovih, si je ogledala komisija o-blast nega odbora in pogorišče \je podrobneje pregle<lal tudi gozdar-
SVOJO ŽENO PRODAL
'ki referent za litijski okraj inž. Suligoj iz Nevera mesta. Ogled na iicu ine^ta je ugotovil, da je požar zajel 80 ha obširno ploskev, Skoda -^e ceni na -M M MX H) dinarjev.
O rož n i št vo v m* to preiskuje, kašo je utegnil nastati ipožar. Pr-/otn-o domnevo ljudstva, da je po-'.ar akr maščevanja zaradi stano-anjskih odpovedi v j>onoviikem rradu s<> že ovr<rli. Prebivalci v »onoviških hišah ko trezni in 7>rt*-idarni ljudje in <o zlahka doka-ali, da <o bili ob nastanku poža--a deloma v svojih službah, delo-na pri opravkih na polju. Bili so >aš oni prvi, ki so opazili ognjene '.ubije in obvestili o dogodku o-»la-stvo.
Nepojasnjen pa je Še en dogo-lek. Y hipu, ko se je opazil prvi >blak. dima. je šel tamkaj mimo •oznik Krhlikar iz vasi Konja. Na ieki ograji j«' sedelo neko mlado dekle, ki je čitalo časopis. Deja-a mu je: "Poglejte, tam je pri-clo goreti. Ravnokar je pritekel z Ravbergrabna neki.moški in m< )pozoril, naj bežim, ker je dolina '.e vsa v plamenu". Tako je iz{>o-vedal voznik Krhlikar. Orožnik lo.slej niso našli one gospodične. Domneva jo. da je predilniška de-avka ki je bila dopoldne zaradi »opoldanskega silita prosta in je •la »proti Ponovlčain na sprehod.
Orožniki so z Krhlikar jem ugle-lovali delavke že dva dneva ob 14. uri, 'k<> se menja delavstvo. Toda Krhlikar ni /našel pravega lekleta. Morda bo mla<lenka ;aina javila in pojasnila, kako je bilo ob izbruhu požara. Obenem se ladalje vzdržuje domneva, da je ki žar zanetila iskra iz lokomotive.
Zanimivosti iz Jugoslavije.
POZDRAV!
Pred odhodom v staro domovino (pozdravljam vse prijatelje in znance posebno pa očeta Fred Ogulina ter mater in sestri iz Am-bridge, Pa., ki so na spremili na kolodvor v Pittsburgh. Pa. Hvala družinam Martin Habicli, Fr. Racher. Joe Rac her ter Mr. in Mrs. ThurmaD Čsehisler.
Prisrčna hvala Sakser State Bank za vso postrežbo.
John Petrich s soprogo.
OBRAVNAVA PROTI SICILI-JANSKI MAFIJI.
Te dni se je vršila pred sodiščem v Lvovu razprava na kateri je prišla na dan neverjetna, pa vendar resnična zgodba. V neki vasi pri Lvovu si je kmet Ilolodaj izposodil od svojega prijatelja Ro-daka 193 zlo tov katere bi moral vrniti v par dneh. Ko je Rodak o-pomnil svojega dolžnika, naj mu plača dolg. je ta izjavil, da nima denarja in prosil, naj še nekaj časa počaka. Rodak pa je ved^.l, da ima Holodaj mlado in lepo ženo. mu je predlagal, da naj mu. Če ne more plačati dolga, za te denar proda svojo svojo ženo. Holodaj je po kratkem premišljevanju pristal in zahteval od Rodaka potrdilo, da je popolnoma plačan, z druge strani pa je Rodak dobil potrdilo, da mu Ilodaj proda svojo ženo za 193 zlotov, kolikor je znašal dolg. Kupčijo so seveda proslavili i v gostilni. I\o so se dovolj napili. je Rodak napregei konje in je odpeljal po ženo. Holodaj je pa še naprej pil. Ko je Holodajeva žena zvedela, za kaj gre, je zgrabila za gnojne vile in z njimi prepodila Hodaka iz hiše. Drugi dan je odšel Hodak k svojemu odvetniku, da vloži tožbo proti Holodaju, ni držal pogdbe. Obenem je hete!. da se sodnim potom zahteva, da se mu izroči žena. Odvetnik je z veliko težavo razjasnil Rodak-u, da t*ka trgovina ni mogoča in je najrovcrU da je vložil tožbo samo za plačilo olga.	v ..';!
Tz Palerma javljajo, da se je začel pred kazenskim sodiščem v Trapaniju proces proti 50 prebivalcem sicilijanske naselbine Pog-gio Reale. Prebivalci imenovanega kraja in isosednjih občin so obtoženi cele serije tatvin, napadov, pobojev, ropov in izsiljevanj. Značilno je. <la se nahaja med obtoženci tudi nekaj velaposestnrkov in celo bivši župan nekega pro-vineijalnega mesta.
HAMBURG-AMERICAN LINE BO SPREJEMALA TOVOR ZA "GRAF ZEPPELIN".
Vodst v o Ha m b ur g-A merica n Line ima edino pravico nabirati potnike 'A vožnjo z vodljivim balonom "Graf Z up pelinom". Pred kratkim je pa sklenilo nadaljno pogodbo z Luftshšffbau Zeippelin Company za. sprejemanje tovora.
Računalo se bo $2.25 od funta ali $4.00 od kubičnega čevlja. To velja za povratno vožnjo od Lake-hursta do Fj-iedrichshaven.
Slabega zdravja in nervoz, na, ni mogla spati.
Mrs. T. B. Reed. Hatfieid. Ark., je bila vsled Xuga-Tone tako olajšana, da je pisala isdflovalcem tega zdravila sledeče; "To je najboljše zdravilo, kar sem Jih še rabila. Bila sem boiehna in nezmožna opravljati kako delo. Bila sem nervozna in po noči nisem mogla spati: vsak šum me je vznemiril. Sedaj je moje zdravje boljše, nisem nervozna in lahko mimo spim. Ne ratrem dovolj pre-hvaHti Nuga-Tone.
Več kot milijon ljudi, mož in žena. je doseglo veliko pomoč potom tega zdravila. V resnici ni sredstva na trgu. ki bi tako pomagalo proti slabemu teKu. ne-prebavnosti, plinih in neredih želodca, kroničnem zaprtju, neredih ledvic in mehurja. glavobola, izgubi teže in moči, ter sličnim boleznim, kot Nug-»-Tone. Ako ste bolehni ali oslabeli, tedaj bi morali jemati Xuga-Tone. Prodaja se v trgovinah z zdravili. Ako vam vaš trgovec ne more s njim 'ustreči, mu recite da naj sa naroči od aaJag^telja z zdravili. .
'	-^A&V.
Umor iz ljubosumnosti.
V	va>i Lačarku pri -M it rov ic i >ta živela vet* let v zadovoljstvu zakonca Jelena in Jlija Popovič. Jelena. lej»a Slovenka, pa ni bila doljro zvesta možu. ..Mož jt' pridno delal, in si sezidal hi-šieo. t*s, -da je hotela, da je oddal ^svojo tio-bieo v najem postavnemu liosan-eu, delaveu Milanu Petroviču, ki je mlado ženo kmalu zapeljal, IH-je je moral mirno gledati, kako jra 'žena zanemarja in p;e vedno bolj oprreva za mladega Bosanca. Premišljeval jt*. ka-ko bi se <ra iz-ne'bil. lM«*d ženo in njim je prišlo od propirov. ki so navadno kou-'•ali s pretepom. Xeke nedelj? je Ilija pognal Milana iz hiše ter začel ženo pretepati. Milan se mu je postavil v -bran in '_ra dvakrat zabodel z nožem. Smrtno ranjeni llija je imel še toliko moči. da ,j» zbežal na cesto kjei- je je zgrudil. Bosanec je šel za njim in ga je dvakrat zabodel v iprsa. Popovič je na eesti izkrvavel, morilca so pa vaščani ujeli in ga izročili orožnikojn.
Pred sodniki se je zagovarjal <la je Popoviča umoril v .silobra-"II. Obsojen je bil na G let težkt ječe.
Ljubavna tragedija.
Premožni kmetski fant Peter Kr<>«r iz n<*k»* vaiši pri Zemunn je bil do ušes zaljubljen v Ano V!a-ter. rejenko »posestnika Jurija Ili-melsbalia. Ana pa ni hotela o fantu ničesar -dišati, temveč -e j»- nedavno zaročila z drugim fantom iz sosednje vasi. Kroga je to tako pofrlo. da je Ani in njenemu zaročencu zagrozil, da bo oba ubil. Ana se jt- fanta izogibala, kolikor je mogla. Pred dnevi je pa Ki;og srečal Ano in njenega zaročenca na eesti. Začel sp- z njimi prerekati ter je na oba streljal. Ana se je od strahu zgrudila na tla. Fant je mislil, da jo je smrtno zadel .zbežal je k nekemu prijatelju in mu povedal, kaj je storil. Rekel je tudi, da se hoče sam javiti sodišču. Pozneje si je py premislil. Sel je domov ter si pognal kroglo v »rlavo.
Razbojnik Krstovič pred sodniki.
V	Prokuplju je začela razprava proti razbojniku Milosovu Krsto-viču iz Svraca. Krstovič je eden najkrvdloČnej-ših roparjev, ki jih pozna srbska kriminalna -kronika. Pose'bno junaškega in neustrašenega se je ropar izkazal v topli-ški vstaji. Leta 1919 mu je umrl oče in Ivnstovič je prevzel kmetijo. Toda ni dolgo ostal pri kmetovanju, prodal je kmetijo svojemu stricu. Krstovič je denar kmalu zapil v veseli -družbi, po tem je pa prišel -k stricu in zahteval, naj mu vrne kmetijo. Ker se mu je stric samo smejal, je Krstovič neke noči vrgel bombo v hišo in po čudnem naključju je ostal stric nepoškodovan. Krstovič je nato pobegni 1 v gozd.
Preživljal se je s statvinami in ropi. Leta 1921 so ga orožniki ujeli in prišel je pred sodnike ter bil obsojen zaradi poskušenega umora na 10 let težke ječe. Cez 3 leta je >pa pobegnil iz zapora v gore. Postal je strah in trepet Toplic in okolice. Osvetil se je vsem, ki so pričevali proti njemu. Pomoril je več kmetov in oropal njihove hiše. Ljudstvo ga je imenovalo samo "gorski ear". V vasi Pločnik ga je končno doletela usoda. Ropar se je skril v hišo nekega uglednega kmeta. Obvestili so orožnike, ki tfio prišli in ga presenetili. Ropar se je udal, ne da bi se branil. Izročili so ga sodišču. Sedel je tri leta v preiskovalnem zaporu. Med tem je sodišče zbralo podatke o njegovih grozodejstvih. Obtožnica ga dolži, da je umoril 5 seljakov, izvršil 17 roparskih napadov -in druge številne delikte. Zasebnih obtožencev je 30, iprič je »pa povabljenih nad 150.
Poskuseno razbojništvo.
Pred dnevi je napadlo več delavcev pod vodstvom delavcev Kodiča in Stuparja pisarno parne žage v Petroyi gori pri Volmou.
Napad so izvršili z namenom, da oropajo blagajno. Upravnik podjetja in blagajnik -Ta s»- postavila razbojnikom v bran. Razbojniki .so vdrli v srtauiovaiije in pisarno oboroženi z noži in samokresi. iianjen je l>il neki uradnik v pisarni. Napadalci so zbežali. S«« isti dan so jih polo vili orožniki iz Vrrginmcksta. Pri tem ^o se orožniki Virginmosta posebno izkazadj. Pred tt^lni so žt* polovil: znano razbojniško tolpo Joče < >rc-ščanina. ki st* nahaja rsedaj v zaporu v Petrinjah.
Zagonetni samomor v Sjenici.
Pred letom dni m* je v Sjenici Množila Hafija llič. Vzela ie siro-masnega seijaka Azziza Zeooviča. Njena mati in drugi sorodniki >-0 Hafiji odločno odsvetovali možitev > siromašnim >eljakom kajti bili so prepričani, da bi Hafiji. lahko dobila bogatega moža. ker :e bila z»*lo Upa. Hafija mater«* li poslušala in postala je žena Aziza Zeeoviča. Preti dnevi -o j( lašli obešeno v hiši njenega mo "a. I Sila je komaj 19 let stara Hafija j« bila usodnega dm> prav dobro razpoložena. Ko ^o proti ve-i"-eru vsi odšli k sostnln. je mlad. žena w.ela pas in se obesila \ veži. N"ašel jo je mož, ko se je vr nil domov in prižiral svetilko. P»i la je že mrtva. Najverjetnejše je da s<* je mlada žena obesila, kei ji mati ni hotela odpustiti, da sije poročila s siromasnim kin**tgui
Osumljena kuharica izpuščena.
1/. Velikega Bečkereka poroi'a-jo. da je nedavno povzročila veliko senzacijo nenadna muh biv šega direktorja Narodne bank* Kostiča. Tako je nastal sum. da ira je počasi zastrupila njegova kuharica. Ta,je bila namreč žem: bančnega sluge, ki ^ra je direktoi zaradi nekorektnosti odpustil. P< preiskavi se je ugotovilo, da j« kuharica nedolžna.
Neki dunajski speeijalist, ki jt Kostiča zdravil, je izjavil, da jt direktor bolehal na črevesnem ka tarju in težki pljučni malariji.
Državno pravdništvo je areti rano kuharico takoj izpustilo.
Proces proti denuncijantom iz Be ške odgoden.
Iz Osijeka poročajo, da je ve lika razprava proti 11 Nemcem ki jih je državni .pravdni,k obto žil denuncijacij z usodnimi iposle-dicami med vojno, jireložena. kej je sodišče sprejelo predlog za-jro vornikov, naj se zaslišijo še neka tere osebe. Za pričo je povabljei tudi bivši avstrijski general Liit gendorf. ki živi sedaj v Lincu.
Najbolj strupena kača v Bosni.
V iBosni se mudi berlinski pri rod o« lovec profesor Iioike, »ki pro učuje 'bosansko favno. Ugotovi je. da živi v Bosni in deloma tnd v Orni fjori in Albaniji kača, k ji pravijo Bosanci "šarka". in k ima 'najhujši strup od vseh v Ev ropi živečih kač. Sar k in je struj tako močan*kakor strup kače klo potače. ki živi v Ameriki in p; kač. ki žive v Indiji.
KOKAIN V GANGU.
Poveljnik parnika "Palma" j< ojazil na reki Gangu čoln. čigai pohadka se je vedla zelo sumlji \1o. Po brezžičjiem potu je opozo ril indijske oblasti na čoln Ko s< je ipripdtila policijska ladja, sc pometali ljudje iz čolna neke vreče iz gumija v vodo in so se sku šali rešiti s plavanjem.
To je uspelo samo vodji, drugf so prijeui. V vrečah, ki so jih po tegnili iz reke. so našli za kakšnil: 50,000 funtov šterlingov kokaina
NAZNANILO.
Naročnikom našega lista v Joliet, 111. naznanjamo, da jih bf obiskal naš zastopnik
Mr. Joe Zelene
Ln prosimo, da pri njem obnovijo naročnino.
Uprava lista.
Z 1 - —V1—: ■ :tt a■-■■■Ta1^
Peter Zgaga I
aaa——bi1 mi ........i i i 'i
Cvetoči maj!	k
Prekrasni maj . . . pravi pesem.
Pa je fijjo cvetoči.
Soltttico, ki poganja na vrtu, bo najbrž treba s korenino jk> pulit i da bo enkrat skleda jw>lna. želodec pa najbrž niti enkrat ne bo. *
Ribniški rojak, ki se je v;*ač«tl te dni v domovino, mi je eno ribniško povedal.
Oče in sin, sta se vračala s sejma proti domu. V mraku prideta do velikanskega drevesa, na katerem je bila nastavljena polhom
pa-st.
—	Oče? — Kaj pa je tisto? — je vprašal sinček očeta.
Menda j«» bil možic malo oki-sail, da ni natančno videl in zato je rekel: — Ti>tu je kopelca. (i<>ri spla.>zaj in kušni.
In fantiček je splezal ter poino. lil glavo v past.
"Sklop!" j»' naredilo, fant i." je začel /. nogama opletati in kričati :
—	Oče, prijelo me je! Prijelo me je! Drži me !
Možak je pametno razsodil in odvrnil:
—	t V je hudoba, naj te irpusti, če je pa božje, naj te kar drži v božjem imenu.
H-
ljudje, ki piš«*jo v časnike poročila mi novice -o običajno raztreseni in nervozni ter ne tlela jo namenoma napak, ki služijo nekaterim čitateljein v zabavo.
Tako je naprimer zagledalo to poročilo luč sveta:
—	V tukajšnji bližini si> našli str-išrto razmesarjeno truplo mlatit- ženske, (»lava j«1 bila odrezana od teb-sa istotako tu li roke in no-ge. Oblati uvedle obširno preiskavo. ker skušajo dognati, če je kdo ne.srečnieo usmrtil ali če se je sama usmrtila.
Moj prijatelj Peter Kode odhaja danes na farmo v Worcester, N. Y.
Skoda. Dostikrat smo se dobro hueli v njegovi kuhinji, ki je tako velika, da lahko v .nji deset parov obenem pleše, dvajset ljudi pa istočasno udobno za mizo sedi.
Skoda tudi njegove gospe Iiar-be, .ki je imela čudovite kapljice zoper glavobol, i/,peha vanje, hrb-tobol, lumbago, kisel želodec, razne želodčne in črevesne neprilike itd.
Kapljice so imele dve dobri lastnosti.
Prvič: niso bile za .zunanjo uporabo. to se pravi, tla se ni bilo treba mazati ž njimi in
drugič, da je po njih odleglo, če si napravil en požirek ali dva.
Jaz. ki sem bolj trdne nature, sem napravil dva požirka.
To čudežno* zdravilo, je delala iz encijana, pelina, arnike in raznih drugih zelišč, katerim niti imena ne vem. Vse to jc mešala, namakala in pretakala.
—	Samo vode ne sme biti nič zraven, — mi je pojasnila nekoč.
Zal, da je to vse kar vem o njenem recap tu* No, pa saj je že sama garancija glede poj>olnega pomanjkanja vode vredna zlata.
Želim, da bi imeli na farmah o-bilo sreče.
ITbo
gi šolarji, "posebno tisti, ki se zgodovino uee. Koliko imen si morajo zapopiniti.
V stari Avstriji je že šlo nekako.
Če si vedel ime Marije Terezije, grofa Radeckega in cesarja Franca Jožefa, si že precej častno rešil svojo nalogo.
Sedaj se je treba v Srbiji s spoštovanjem spominjati junakov: Črnega Jurja. tkneza Milana in Mihajla ter Petra Karadžordževi-ča, ki je baje ujedinil troedini narod.
T trdi v Ameriki je šolskim otrokom razmeramo lahko. Če ve imena Washington, Grant, Lee, Lin-eoln in še par drugih, pa že skoro zadostuje.
Vsega pomilovanja so pa vredni otroci v Mehiki, če se morajo učiti imena vseh onih generalov, ki
so hoteli osvobodi ti deželo.
GLAS NARODA. 11. MAJA 1929
MAVRICE RENARO:
ČAROBNA PALICA
Lepega solnčnega opoldne v no-f Žena .se je liotel|i opravičiti: vembru 1912 je potrkal na vrata — Da .sem vedela, bi bila.... askromne kmetije v okolici So L- —Nikar! je prijazno zavrnil sonnaisa redovnik v obrabljeni past. Kar bo, bo dobro. Zelje ali halj; in velikih ok /vanih čevljih, repa. pa časa vode — evo, to je Njegov obraz je bil veder in na- vse .
■ mejan iz »zpod gostih obrvi >o se — Frederic, pojdi na vodnjak mu veselo bliskale vranje črne o-1 po vodo, vedro je prazno. <"■ . Obril se ni bi! že nekaj dni — Na vodnjak! se je začudil ščetine, ki so mu poganjale po li- brat. Ali ne hodite nič več na iz-eu. ga niso delale bas lepega.	virek?
Ko ni dobil odgovora, je še en-i -— Minulo zimo je usahnil, je krat trkal / gorjačo:	odvrnil BarquenoLs. Najbrže zaradi
—	Hej. očka Cruet!	! usedanja zemlje. Zato hodimo po Vrta so se napol odprla. V v--'vodo na vodnjak, več kot petdeset
/i se je pokazal nezaupljiv oohraz. metrov dalež.
"Redovnik j«' snel svoj starinski I —Vidite, je vzkliknil brat se-klobuk in si ga začini en podržal dat. sam ljubi Bog me je poslal! nad glavo.	.Poiščem vam vodo! Gotovo je kje
—	Crueta ni več tu ? je vprašal pod zemljo, nemara celo v bliži-
presenecen.
— Ne, ji žak
Z«
ni, na dvorišču, na vrtu. • i<_'<»\ut*;i .'eni rni mo- — Morda! je skomignil Bar-1 lan ne. Zdaj sem jaz quenois in posilil obraz na reža j.
-t m
kmetije.
da
tod
F.
oko
-	N
—	N rova r j
k inh
>rišl ► l'(St
»stre fru dat. li it
ste vi i •C čez čas, minila. I žete, kako et. Ja/ > Vsaki d v
>ospodar, je ko ga je pr-pam, da mi
Saj res. pravili so mi nekaj, znate s palčieo odkriti vodo. Vzel je vedro in šel ž njim. — Hm. je menil brat in se obr-Ttii je vse- id] gospodinji, vaš mož se rni vini usmiljen di nekam čuden. Ali je bolan? Ne? leti hodim Slaba letina? . »biran milodare. j Se ne preveč, se je izmaknila no imoviti, j- zagtdmja! vprašanju.
prosim vas denarja, je j — R^kli boste, da se vtikam v
usmiljeni brat. Navad- stvari, ki mi niso nič mar, je na-
i* e'J.isil samo na krož-1 dal jeva! brat. Toda glejte, povsod.
Ali se srdite?	ikjer se oglasim, sem kakor domač:
i
je v narečju, v naglasom in moji nasveti niso ravno slabi.
mri!
zbujal zaupanje zasmejal.
Iznenada
ite noter, je reke! kmet. mu je žal prejšnjih l«1-kdo ste; pripovedovali
Felicita!
at je stopil čez prair. Zagledal nsko. koščeno in čemerno, z mirni očmi. Ne meneči se za ijazn: sprejem, je <jost dobro-> pozdravil:
D«>ber dan. manika! Toda do-»: kako vam je ime?
>voril mož.
—	O. verjamem, gospod....
—	Človek ne sme biti slabe volj1, to dobri Bog zameri. Kaj mu je? Skrbi? Ah. vse se prenese, samo da je ljubo zdravje....
—	Sitnosti smo imeli, je zamr-vrat in za^li- mrala. In ne majhnih. Čudim se
le. da vam še niso.ničesar povedali. Tz Saugevilla ste prišli, ne? Ali vam tam niso govorili o nas?
—	Ne.
il k
•i!
— Orožniki so naju nadlegovali.... Spomladi je bil v okolici u-morjen neznan moški. Tmel je pol no torbo zlata in banko\eev. ki je izginila. Frederic je bil obtožen, da ga je oplenil in ubil. Prišli so nama pri oImhIu ; k nam pretaknili vso hišo. In koli-i. zaman se trn- kokrat sva morala v mesto k zasli-zlovoljnost. jšanju! Pa konfrontirali so naju.
odtr<
Izlet pod osebnim vodstvom
Ako niste še določili dneva odhoda na obisk so. rodnikov v starem kraju, se odločite za
26. JULIJA, 1929
s parnikom
"ILE DE FRANCE"
francoske družbe. Ta je splošno poznan radi ko. modnosti, hitrosti ter uljudnosti in postrežbe.
Izlet bo vodil zopet osebno naš uradnik —
Mr. JOHN KREČIČ
Njegove izkušnje pri našem potniškem, oddelku Vam jamčijo za udobnost in brez• skrbno potovanje.
Za ta klet pričakujemo velikega števila potnikov. Priporočamo torej vsakemu, da se čim prej oglasi in si tako zagotovi dober prostor.
Glede nabave potnih listov, vizejev, permitov itd. pišite na domačo
Sakser State Bank
82 Oortlandt Street	New York, A. Y.
m
kakor se pravi. Vidite, brat, to nama je zagrenilo vse dni, ki so nama še namenjeni.
—	Res ? Kaj takega !
Dobri brat je sočutno zmajal z glavo.
—	Frederic prihaja. Ne povejte mu. da sem z vami o tem govorila.
Barquenoise se je vrnil in postavil polno vedro na ognjišče.
—	Ali ne bi hoteli čaše vina ?— se je žena obrnila k gostu.
—	Hvala. Vina ne pijem.
Redovnik je bil prijeten gost.
-Jedel je z velikim tekom, vmes pa -e je neprestano šalil in smejal. Barquenois in njegova žena sta ga poslušala brez besed. Nič ju ni mo-frlo razvedriti, toda neutrndljivl gost si ni dal vzeti dobre volje.
Tako je minilo kosilo. Brat Fe-dat je prvi vstal izza mize.
—	Naprej na delo!
Odprl je vrata na vrt; majhna ograda s sočivjem in sadnim drevjem ter nizkim leskovim grmom. BarsuenoLseva sta hodila za njim. Z velikim žepnim nožem .si je odrezal iz rogovilastega grmr. vitko vejo in ž nje skrbno obral liste.
—	S tako vejo?.... je vprašal BarquenoLs.
—	Da. Stvar je kaj preprosta. Kakor hirto pridem s palieo do, kraja, kjer je talna voda, se mi jame vrteti v rokah.
—	Nu, to bi pa res rad videl!

i- ■ m
Bombe y indijskem parlamentu
Poročali smo že ne kratko. Ja -sta dva indijska fanatika 8. aprila v Delhi ju vrgl z galerije parlamen ta dve bombe proti vladnim klo-pem. pri čemer so bili težko ranjeni Anglež sir George Shuster iu štirje indijski poslanci. Zločin j tako težak, da radi njega gotovo ni nihče bolj poparjen, kakor številni Indijci, ki so ze leta in leta z vso resnostjo delovali na rešitvi zaii*ytanih političnih problemov Indije. Sir George Shu-ster. ki je bil šele pred kratkim kot naslednik Rasila Blacketta imenovan za finančnega ministra. j* eden najodličnejših in najbolj priljubljenih zastopnikov mlajše politične generacije. Doslej še ni znano, če je njegova poškodba rt no nevarna. George Sinister si je pridobil odlične zasluge za Angleško. naprej pri sudanski vladi, nato kot finančni svetovalec kolo-
ske reforme prišla v poštev ustava. ki jf v mnogem podobna kanadski ustavi.
Sir John Simon je bil v parlamentu več ali manj slučajno nav-zočen ; njemu pač ni bil namenjen atentat. Prisostvoval je seji. ker
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FORKION LANOUAQff INFORMATION service — jugoslav burkah
Iznajdbe in iznajditelji.
Nedavno je Thomas E. Robert-
json, ravnatelj patentnega urada v
....	. j Washingtonu, imel radio predava-
sta unela lndji.ski parlament in in-' - ~ t .	• , , , , •
4 '	nje. v katerem je razlatral patetni
dijska vlada nezavisno od ustav-1 • .__ r/, - , v , . , ,
■sistem v Združenih državah in dal
nega vprašanja svoj veliki dan. • r+ t-	in i • . -u
...	J	'	I iznajdit-fjem nekoliko koristnih
Indijska vlada je že nekaj časa v nasvet0v
boju Z radikalno strrgo v parla- Patentni si,tem
mentu. ker je predložila zakon za
poudaril je. — ni bil ustanovljen le v korist iznajditeljem, marveo zato da
pobijanje komunistične propagande v Indiji, zakon, ki pooblašča!,«	, ,	. ,
... i pospeši napredek znanosti m ko-vlado. da lahko izzene sumi p ve e- . ,	,	. . , , ..
„ , , v.	. „ nstnih obrti", kakor to stoji v
lemente. Angleži so prepričani,
vodijo komunistično propagando
T	•	t -	.	- i Vsaj v enem pogledu so ameri-
v Tndiji inozemski agitatorji, m;	/ .
... ski patent razlikuje od patentov sicer v prvi vrsti ruski boljseviki. 1	.it
r> 1-11+ i	i v evropskih državah. Skorai v vseh
Ze preden je vlada ta zakon pred-1	.
t	. . ~ j - . ,	pevrop^skih državah mora iznajdi-
lozila. torej ze prerl vec tedni, je|	J
j i j ,r i- v	- ^, i tel j plačevati davek na svoi pa-
dalff aretirati vec komunLs-tiensh ; '	'
■ . .	a 4. i i	li-i tent, brez ozira na to. <la-li <ra :z-
agitatorjev. Patal kot predsednik
nijalnega ministrstva in nazadnje parlamenta za svojo kot član vzhodno - afriške komisije. Od indijskih poslancev so ranjeni znani parlamentarec sir B. Lalal, S .M. Roy, R. Rio in K. Rao.
Atentat je bil izvršen v času, ki je za indijsko politiko kritičen. Smatrajo pa kot gotovo, da bombni napad nima ničesar opraviti z ustavno spremembo.
Komisija, k i je. proučevala vprašanje spremembo ustave, je svoje delo uspešno dokončala in se je pravkar mislila vrniti v Evropo. Dejstvo, da j<* sir John Simon, predsednik komisije, sedel v loži s Patelom. predsednikom radikalne stranke sva raj isto v. se smatra kot znak, da je prišlo med radikalnimi voditelji in komisijo do nekakšnega sporazuma. Še pred enim letom je Patal Simona oseb-
—	Ne verjamete? Povedal vam j »o bojkotiral. Sir John Simon, bom takisto, ali je v vaši zemlji kaj pred Par (ln(lvi sporočil, da je kovinastih predmetov in zlata! —j osebno prepričan, da bo za indij-Nič čudnega bi ne bilo; nekega dne sem odkril star kovčeg, poln zlatnikov, je dva dva metra globoko!
—	S tako paleico? se je začudila žena.
—	S palčieo, ki jo urežem kjerkoli.
—	Čujte, se je zdajci oglasil kmet. Te stvari mi nismo nič kaj po godu. Zde se mi kakor čarov-ki ž njimi zabavajo ljudi k cirkusu.
—	Nikakor ne! se je branil redovnik in se veselo zasmejal! Poglejte, zdaj začnem Ali kaj stavite, da najdem vodo v tej smeri?
Kmet ga je zgrabil za roko.
■— Ne! je velel osorno. Ne maram. Še za norca da bi me imeli! '— Kakor želite! je vzdihnil
, - 'rablja ali ne, V nekaterih državah osebo ni bil;
. .	i	* • i rasteio tj davki od leta do leta.
nasproten temu zakonu, stavil pa; ...
• - • • t-	-	- Tznaiditeli mora proizvajati svoj
je pogoj, naj bi se procesi proti zel '' *'	'	*'
„	- t	• *	„ vv izirm. ako naj obdržuje patent,
aretiranim komunistom odgodili.	1
če že ne popolnoma ustavili.	|Ako "iromaSen izna.plitelj ne pla-
Atentat je brez dvoma v zvezi j^	;lli ™ ndejstvuje svo-
s to vladno protikomunistična akci- ^a Patonta toknm *otove <lo1,°-jo. Kakor poroča Renter, so bili more kdo drU£ri gabiti njegov pa-
istočasno z bombami vrženi v par-	1,0 da bi
lament tudi letaki z nadpisom : —
"Indijska socialistična repnbli-• Nasproti temu. znajditelj v Zdr. kanska armada." Ker sta bila oba državah dobiva svoj patent brez-Indijca. ki sta vrgla bombe, are- pogojno. Izum je njesrov za 17 let. tirana, se bo vsa zadeva skoro go- Ako ne more izrabljati svojega pa-tovo pojasnila. Po atentatu je tenta. je vse eno. On ga lahko pro-predsednik parlamenta Patal po ^ },oče. Davkov sploh ne pla-kratkem CKlmoru skušal sejo nada- čuje na patent in, ako ea ne pro-ljevati, ker pa je bila dvorana še izvaja, ostane patent vendarle nje-napolnjena s plinom, je moral par-'g0va izključna last lament oderoditi.
Bombni napad in ml godi t ev parlamenta bosta mogoče olajšala sporazum med vlado in radikalno strankt: vendar pa še ni mogoče pregledati posledic atenta in nje-jrovih vzrokov.
Levičarska zmaga na Danskem.
Mala danska kraljevina, ki šteje 3,400,000 prebivalcev na 43,000 kvadratnih kilometrov, je imela -po vojni že v petič volitve v <svo-jo poslansko zbornico. Po ustavi iz leta.	izjKvpolnjeni 1. 1920.
se sestoji danski državni zbor
(Rigsdag) iz senata (Laudsting) in poslanike zbornice (Folketing). Slednja ima 149 članov, ki se volijo za štiri leta. na podlagi enake in neposredne volilne (pravice vseh nad 25 let starih državljanov o-beh spolov.
Od leta 1924 do 1926 je bila na brat in vrgel palico stran. Škoda! j krmilu socijalktična vlada Stau-— Toda do svidenja! V dveh ]e- niugova, ki pa je podlegla v voli-tih, kaj ne? Dotorej se morda pre-i^'ali 2. decembra 1926. Zadnja m;sj;te,	poslantska ^zbornica je štela 53 so-
Segel jima je v roke in se pJcijalistoc, 4 kmečkih levičarjev
slo vil.
Barquenoiseva sta gledala za njim, dokler jima ni v bližjem gozdu izginil izpred oči.
Dve uri nato se je pojavil v kremi. Za mizo sta sedela dva orožnika. ki sta takoj, ko sta ga zagledala, vstala in ga spošitljivo pozdravila.
—	Nu, kako, gospod nadzornik?
—	Imam ga, je odvrnil dozdevni redovnik ter odložil haljo. — Barquenois je morilec. Torba je zakopana na vrtu.
ŽENSKI TENOR.
(Venstre), 29 konservativcev, 16 radikalcev Ln 4 pripadnike manjših strank, med njimi enega Nemca iz severnega Šlezviga.
Novo vla<do je -sestavil poslanec Madsein-Mygdal, po poklicu posestnik, zgolj iz pristašev kmečke levice. Ta vlada pa v Folketingu sama zase ni imela večine, zato se je morala opirati na konservativce. S (pičlimi par glasovi večine se ji je posrečilo vladati brez težav do nedavnega časa, ko se je njeno (razmerje do "konservativnih zaveznikov znatno ohladilo.
Madson-Mygdalov kabinet se je vodil za danske razmere dokaj konservativno politiko, dasiravno se je v prvi vrsti oslanjal na kmečko "levico". Pri državnih izdatkih je štedil, zniževal je delavske mezde in izdatke za socijal-no-po'!itiačne namene. Krepko se je tudi uprl secijalističniiu načrtom po popolni razorožitvi Danske. Vendair baš v vojaškem vpraša-šanju nr mogel docela zadovoljiti svojih pomagačev v konservativnem taboru, ki zahtevajo znatno okrepitev danake vojske in mornarice.
Sploh so se konservativci po dveh letih naveličali podpirati kmečko vlado, ne da bi imeli kaj upanja, da bi mogli kdaj v njej ftfetivno sodelovati. Do javnega razdora je prišlo v marcu, ko so ;	i*MA8	konservativci odtegnili
Na zadnji seji Društva nemškili zdravnikov v Pragi je predstavil asistent dr. Silbiger nenavaren fenomen, mlado, elegantno damo, češko iNemko, ki je presenetila navzoče z izvrstnim izvajanjem opernih arij s — tenorsikim glasom.
Dama je imeda pred leti povsem normalen sopran-ski glas, po neki operaciji pa se ji je začel nižati, dokler ni postal popolnoma tenorski. Glasovni organi ee ji pri tem niso nič spremenili. Dama je »podjetne narave, zato se je izšolala za pravega tenorja in postala ar-tistinja.
vanju za državni proračun z motivacijo, da so izdatki zd armado ', preniaki. Vlada, je pri bojnem glasovanju v Folketingu podlegla s 45 kmečkimi proti 52 socijali-stič-uim glasvom. d očim so ^e konservativci in radikalei vzdržali. MadseraMygdal pa vsled tega
Tujerodni izumitelji.
Te okolnosti so morda največ prispele k dejstvu, da je Amerika postala "dežela iznajditeljev".
Med temi igrajo tujerodci odlično vlogo. Nekatere najvažnejše a-ineriške iznajdbe so umotvor tujerodnih iznajditeljev. ki so napravile te iznajdbe po svojem prihodu v Ameriko. Da omenimo le nekatere: John Erieson. Šved, je izumil mnogo stvari v Združenih državah, med temi oklopnjačo "Monitor'', ki je igrala važno vlogo v Civilni vojni. Alexander Graham Bell. priseljenec iz Angleške, j-.1 izumitelj telefona, ki je izrevolucijoniral naš način poslovanja in zaposlil
poraza ni jxidal ostavke, marveč	^ ^^ kot katera dru?a
si je pri kralju Kistijanu X. iz- moderna iznajdba. Emd Berliner, posloval dovoljenje, da razpusti:Nemčije, je patentiral mnogo iz-Fo'lketing takoj po sprejetju za-jna^b> med tenii izpopolnitve telo-časnega finančnega zakona.	|fona. Nikola Tesla iz Jugoslavi-
Že pri občiriMkih volitvali se je pokazalo, da bodo pri novih par-
je je izumitelj indukcijskega motorja in mnogih drugih prevažnih lamentarnih volitvah napredovali j iznajdb epohalne važnosti. Chas. najbolj socijalisti in da si ne mo-|J. Vanderpoele iz Nizozemske je
poleg drugih iznajdb izumitelj e-lektriene poulične železnice. Chas. P. Steinmetz. svetovnoznan čaroh-nik elektrike, prišel je iz Nemčije tako siromašen, da so morali sopotniki posoditi mu potreben denar, da bi bil pripuščen. Mihajlo L. Pupin. drugi sloviti ameriški Jugoslovan, je izumil pripravo, ki je omogočila telefoniranje na velike daljave.
re vlada Ma&sen-Mygdala nadejati prevelikih uspehov. Potek parlara-eintamih volitev, ki ko se vršile 24. aprila, je le potrdil to domnevo, ker so prinesle znatno okirepljenje levici in oslabljenje desnici. Desničarski konservativci so namreč dobili 233,868 glasov in 24 mandatov, levica pa 402.146 glasov in 43 mandatov, radikali 151.729 glasov in 16 mandatov, socij. demokrat je 593,235 glasov in 61 mandatov, zveza desnice 25,795 glasov in 3 mandate, šlezviška stranka 9787 glasov in 1 mandat, komunisti pa 3655 glasov in noben mandat.
Socijalni demokrat je so pridobili 8, zveza desnice in levice po 3 mandat?, konservativci pa so izgubili 6 mandatov. Na otokih Fa-ror se <bodo volitve vršile kasneje.
VODNIKOVA DRUŽBA V LJUBLJANI
bo izdala za leto 1930 štiri krasne zanimive in poučne knjige. Knjige bodo izšle to jesem. Naročila že sedaj sprejemamo. Vse štiri knjige stanejo en dolar. NaroČite do 1. junija. Na poznejša naročila se ne bomo mogli ozirati.
GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York City.
ROJAKI, NABO ČAJ TE 8E NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DN&VNIR V AMERJjtl.
StotisoČ prošenj za patente na leto.
Tekom prvih 45 let svojega obstanka je patentni urad izdal manj od 10,000 tisoč patentov. Dandanes pa ta urad prejema vsako leto najmanj 100,000 prošenj za patente. Ti se nanašajo na vse mogoče, kar človek dela, začenši od navadne kljuke do najbolj kompliciranih strojev. Pred sto leti je o-sobje patentnega urada obstojalo od treh oseb, dočim danes šteje 1200 oseb. Tedaj je bil patentni urad neznaten, danes pa zavzema impozantno stavbo, ki S9 odlikuje po svoji arhitekturi, dva bloka dolgo in en blok široko, in še ta 0-gromni prostor ne zadostuje vec, marveč mora patentni urad zavzemati tretino neke velike zgradbe čez ulico.
Vsak izumiti} mora izvsti preiskavo pred vložitvijo prošnje. —
Mnoge korporaeije vzdržujejo dragocene eksperimentalne in raziskovalne oddelke, kjer so sapoele-
ni največji talenti ob ogromnih plačah. Njim pomasrajo izvrstni strokovnjaki. S vrli a teh poizkuš'.'-valnic je razviti nove iznajdbe ali bolj ekonomične načine proizvodnje. Njihovi izumi so takoj patentirajo in so dostikrat ogromne vrednosti. Ali uspešno izumova-nje ni omejeno le na velik ' korporaeije, kajti tudi mnosro neodvisni izumitelji so s svojim delom prišli do velikega bogatstva. Na primer, patenti za razne priprave na avtomobilih, za vacuum cleaner. gumijeve pete itd., so bili izdani neodvisnim izumiteljem.
Vsak iznajditelj pa mora znati da ni vsaka iznajdba velike vrednosti. Nekateri patenti se nanaša-šajo le na izpopolitve prejšnjih izumov in so radi tecra manjše vrednosti. Dejstvo je. da se patenti iz-dajejo tudi za najmanjši prispevek k obstoječemu patentu, ako ta dodatni izum pomen ja nekaj več kot le mehanično spretnost. Radi-tega morajo izumitelji znati, da njihovi patenti dostikrat ne dajejo zaščite za ves izum. Oni morajo pokazati kaj je novega v njihovem izumil, tako da se vidi, da gre za izpopolnitev dejanske vrednosti.
1'tesme se tudi dogoditi, da nameravana dovršitev patenta tvori kršitev prejšnjega patenta, v katerem slučaju izumitelj bi moral plačati odškodnino lastniku prej-šnjegn patenta.
Radi teira morajo Iznajditelji preiskovati stvar, da se vidi, kaj je vse zavarovano po patentu. Ker je izdanih že 1,700.000 patentov, mora iznajditelj dati preiskati vse prejšnje patente, ki se nanašajo na njegov izum. predno si naloži stroške za patentiranje. Treba veliko opreznosti in strokovnjaške izurjenosti, radi česar se težko da kaj napraviti brez nasveta dobrega patentnega odvetnika.
Patenti so začeli mnogo a meri-riši,'ih industrij.
Ameriški brzojavni sistem z vso svojo vojsko zaposleneev. je nastal iz Morseovega patenta. Industrija šivalnih strojev je začela s patentom IIo\ve-a. General Electric Co. je postala znana po vsem svetu vsled njenih patentiranih izumov. Westinghouse družbe s tovarnama po vsej deželi in ogromnim številom delavcev je bila ustanovljena vsled Westinghouseovega izuma zračne zavore. Stroji 7.a čevlje in tiskarski stroji so imeli velikanski vpliv na razvoj teh industrij.
Re]lov telefon je bil početek ene izmed največjih korporacij na milijonov telefonov samo v Zdr. svetu, ki dandanes poseduje 19 državah in zaposluje 334,000 oseb.
Razni važni patenti kot oni električne žarnice, avtomobilov in slični so razvili moderne industrije in spremenili način našega življenja.
PEKLENSKI STROJ NA VERANDI
Na zločinski način se je skušala zakonska dvojica Kehrer v St. Gallenkirchei^ na PredarLskem maščevati nad sosedovo družino, s katero živi v sovraštvu. Eno zadnjih noči je močen pok prebudil vaščane iz spanja. Na verandi posestnika Mathiesa je nastala eksplozija. Veranda je bila popolnoma porušena, hišna vrata razbita, vse šipe po oknih zdrobljene. Preiskava orožništva je dognala, da je bil na verando postavljen peklenski stroj. Sum je takoj padel na Kehreija in njegdvo -ženo, eijih hiša meji na gospodarsko poslopje Mathiesa. Obe družini se že leta med seboj strupeno strupeno sovražita. Kehrerja in njegovo ženo so zaprli in sta po daljšem tajen ju priznala svoje dejanje. — Vendar pa Kehrer pravi, da ni stregel sosedovim pd življenju, marveč jih je hotel samo prestrašiti.
GJjAS NARODA, 11. MAJA 1929
Rdeče rože.
B O M A H.
Za Glas Naroda priredil O. P.
Ljubezen - bolezen«
27	(Nadaljevanje.
—	Žalibog. To bi niti ne smelo biti med nama.
—rav imaš. Vendar pa so okoliščine... Hm, in sedaj so zakon *ki kandklat! To t>e mi zdi tako čndno! Če bi le takoj našel pri jaz i:o stališče s tvojo nevesto! Kajti dosedaj, kot ves, ni stal noben člo-evk med nama! dosta bo sedaj .storila to. Ne preostaja mi nič drugega, kot da ae objameva v bratovski ljubezni. Jaz bom šel danes v stanovanje ministra s trdnim sklepom, da se takoj zaljubim v tvojo nevesto! Drugače bom stal popolnoma na strani ter se žalostil do strani.
Grof Rajner je prijel svojega brata za roko.
—	Prav nič se ne bojim zate, Henning. Pre<pričan sem, -da bosta ti in Josta ugajala drug drugemu in da jo bo« kmalu vzljubil kot fcvojo sestro.
—	To upam. Jaz sem tako vesel ter dolžan Josti do«ti hvale, ker ine je oprostila strašnega strahu, da bi mogel priti na misel, da se poročiš z Gerlimlo.
Grof Rajner se je presenečen ozrl vanj,
—	Gerlindo? — Kako prihajaš na to idejo?
—	Kako sem |>rtsel na to? No, lahko bi se zgodilo? In-vidiš, to bi bilo naravnost mučna zame. Raditega sem iže večkrat poskusil videti te manj pogosto... kajti Gerlinda in jaz, — to sta dva nesoglasja.
Grof Rajner je smehljaje zmajal z glavo.
—	Ti si tepe«, Henning! Ni ti treba knKi nobenega strahu. Gerlinda in jaz? (Ne, čeprav jo spoštujem ter cenim, hi je vendar ne morem predstavljati kot svojo žene. — Jaz bi sploh nikdar ne lio-tel vzeti ženske, ki je nekoč (pripadala že nekormi drugemu. Jaz sem svoj la.st.ni človek. Kar vzamem jaz v svoje roke, moa-a biti nedotaknjeno !
Henning se je smehljal brezskrbno.
—	No, i>otem sem se plašil zaman. Kako .pa je Gerlinda -sprejela poročilo o tvoji zaroki? Ona se mora sedaj seveda preseliti v hišo za vdove,
—	Da, to mora storiti. Udala se je z občudovanja vrednim mirom v to.
—	To me veseli. Ona je napravila name vtis, kot da se noče niti za ped umakniti od svojih pravic. Priznavam, da mora biti strašen občutek iti v pregnanstvo kol kraljica, apodena s prestola.
—	V tem vidiš, kako velikodušna 'ter finega občutka je. Ona sr,ma me je prosila za to. da pustim spraviti nekoliko v red hišo za vdove, ker se hoče v (prihodnjih par dneh preseliti tjakaj. Izročila mi je tudi družinski nakit, na katerem je brez dvma viselo njeno sice.
—	To je priznanja vredno. Ona pa je seveda le napravila čednost in nujne potrebe. V splošnem pa si ne morem niti misliti, da bi dolgo ostala v hiši za vdove. Ona ne izgleda kot ženska, ki se bo odrekla vseni veseljem življenja. Kako pa se je postavila napram tvoji nevesti?
—	Prisrčno ter ljubeznjivo. Takoj ji je ponudila sestriski "Ti" in danes zvečer se boš lahko prepričal, kako zaupni sta med seboj. In če bi prišel bližjo Gerlrndi, bi 'tudi zapazil, da si jo napačno sodil.
—	No, — jaz mislim, da jo bom podrobnejše spoznal. Najbolj pa me bo veselilo, če sem se zmotil. Ti veš, da mi ni težko uvideti krivico. ^
—	To vem, moj Henning, — je rekel Rajner prisrčno ter krepko stisnil roko svojega brata.	»
*
Josta je sprejela ob strani svojega očeta oba brata ter Gerlindo v salonu, ki je mejil na obednico. Nosila je svetlomodro obleko iz tanke svile Le na njeni lepi roki je blestel poleg zaročnega prstana še neki nadaljni. Ta prstan je podedovala po svoji pokojni materi ter ga nosila izza njene smrti kak nekak talisman.
Stopila je proti grofu Henningu, ponosno a obenem ljubko ter mu podala roko.
—	Dober večer, dragi Henning! Tako vas vendar smem imenovati? — je rekla in Rajnerjeve oči so zablestele pri tem srčnem podravu njegovega brata.
Grof Hening pa je stal nekaj minut brez vsake besede ter bil zadet prav v svoje srce vsled ljubkosti. Njegove solnčne oči so za-iskrila od neprikritega občudovanja. Pozabil je za trenutek vse krog sebe, — pozabil da stoji pred njim nevesta njegovega brata ter odprl <svoje srce na široko, da sprejme vase to svežo, ljubko postavo.
—	Draga Josta, — to niste Vi, — in vendar, jaz bi vas več ne spoznal! Tako izpremenili ste se. Le oči, — da, te so iste. Vendar pa >o ostale drugačne, — je rekel razburjeno ter brez sape.
Naenkrat pa je dvignil njeno roko k svojim ustnicam.
Njegovo čelo se je -pordečilo in njegove oči so postale velike ter Široke. Naenkrat pa se je obrnil ter rekel razburjeno svojemu bratu:
—	Da, Rajner, sedaj te razumem. Josta je postala čudovito lepa deklica. Vidva bosta krasno spadala skupaj.
To je zvenelo tako impulzivno. tako prihajajoče iz srca, da je vstala na obrazu Joste rdečica. Čeprav se je Rajner veselil prizna-valnih besed svojega brata, je imel vendar naenkrat čuden občutek, da mora potlačiti nekoliko navdušenje svojega brata.
—	Ti si razburjen, Hennh»g, — je rekel negotovo. Da, Rajner, — veseli me -zelo, da bo postala Josta moja sva-
ja, — je rekel prisrčno.
Tedaj pa je odpadel čudni občutek z Rajnerja, kot stvar brez vsake vsebine. Pozabil je zapet na svojo negotovost ter'postal n/-ren. Hennmga pa ni premikala nobena druga stvar kot veselje, da mu j« svakinja simpatična.
Gorko in svetlo je vstalo v srcu Joste ob pozdravu Heuninga in njeno oči ao se ozrle vanj svetlo in gorko. Tako je zrla sedaj nanj kot si ni več upala storiti glede Rajnerja.
—	Ti moraš vedeti, draga Josta. da sem imel strašen strah pred lem, da «bi mi bila nevesta mojega 'brata nesimipatična, — je nadaljeval Henning pomirjevalno. — Jaz bi ne vedel, kaj storiti, če bi je ne vzljubil takoj. Kaj takega se mora namreč pri meni zgoditi na j rvi pogled. Jar namreč vem <akoj, če mi je kak človek simpatičen di pa ne. Jaz »pa sem že prišel semkaj z namenom, da te vklenem v svoje srce.
—	Hvala Bogu in raditega sem tako vesela, k Kmalu nato ao se napotili vsi k mizi.
je vodil Gerlindo in Rajner svojo fcevesto. Hennig je zaročnemu paru in njegove oči eo visele, kot t sanjah, na ivi Joste.
Pierre Vaehet, profesor na pariški visoki šoli za socijalne vede, uči. da ljubezen ni nič drugega n^go bolezen, ki zadene vsakega prej ali slej. Ni sredstva, da bi se je ubranil nobena zdravilna rastlina ne obvaruje človeka pred ljube«znijo — bolezjiijo.
"Važnost, ki jo uživa ljubezen v umetnosti in vedi, je samo posledica napačne orijentaeije naše domišljije. Ljubezen je prava kužna bolezen in dokler ne bodo zdravniki raapolagali s postajami za zaljubljence,bi bilo treba po poetični bolezni inficirane osebo spraviti v azile, strogo lo-ene in izolirane, kakor za bolnike z nalezljivo boleznijo".
"Ljubzeen je bolezen, fenomen, ki ga povzroči zgolj fizična pri-
vla čnost. Prenos bolezni se. izvrši I>o vidnih, slišnih in vonjivih vtisih. Možgani jo obdajajo potem z ob ičajno dekoracijo. Kizična pri-T?kčnost je temelj vsa-ke strasti. Kjer ni koiprnenja tam ni ljubezni".
V današnji burni dobi vlada široko hrepenenje po neizinernosti in po veseljačenju vseh vrst. Svet se je iapremenil. Vozimo se ]>o j zraku, sprejemamo vesti, ki tečejo po etru z vseh strani sveta, vsak dan izpremeni našo eksistenco kaka velika iznajdba. Tudi ljubezen bi se morala po mnenju profesorja Vacheta prilagoditi novim razmeram in d opustit i, da se napravi o nji analiza kot o bolezni.
Ljubezen je bolezen, pravi fran-
KNJIGARNA "GLAS NARODA
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
RAZNE POVESTI in ROMANI:
.40
.35
Kako sem se jaz likal
(Aleše, vee) III. zvezek ........
Korejska brata, povest iz misijo-
nov v Koreji ............
Kmečki punt, trd. vez.
l>roš........................
Krvna osveta ..................
.80 Kuhinja pri kraljici gosji nožici
.35 i ^ Je Markaru sanjalo......
Kazaki ........................
coski profesor v letu 1929. Slovenska narodua pesem smatra ljubezen za bolezen že zdavna:
"Dolga ljubezen gvišna "bolezen — smrtno je ranjeno moje srce ..."
To je še vse hujše kakor pa Ya-chetova 1 jubezen-bolezen !
Ali pa :
"Za bolezen so arcnije — za ljubezen jih pa ni..
Ce je bilo že dosedaj tako hudo. kako bo šele v bodoče, ko je naše življe-n^ko vrvenje in drvenje vedno bolj napeto, ko se dviga hrepenenje in koprnenje po neznanih novostih in je fizična privlačnost s svojimi strastmi gonilna sila v ljubezenske zablode . . .
Dedek je pravil: Marinka in škra-
teljeki .......................
Elizabeta ......................
Fabijola ali cerkev v Katakombah
arovška ukharica ................
Fran Baorn Trenk ............
Filozofska zgodba ...............
Fra Diavolo .................... .50 ^m^ske povest, trda vez.......
Gozdovnik (2 zvezka) ...........1.20 Kraljevič berač.................
Godčevskl katekizem.............25 *V!zev roman (Bar) trd- Vez
Gostilne v stari Ljubljani.......60 £r?ev pot P**™ Kupljenika
Grška Mitologija ............................Kaj se je izmislil dr. Oks......
Gusarji .........................75 Levstikovi zbrani sipsi .........
Had ž i Murat (Tolstoj) .........fiO j
Hektorjev meč .................75
.C0
.30 1.20 .90 .30 .50 .25 .80 1.— .30 1.10 .70 .45 •9ft
Hči papeža, trdo vez..............1.—
Hudi časi, Blage duše, veseloigra .75 Hiša v Strugi .................. -50
Hedvika.........................35
Helena (Kmetova) .............40
Hudo Brezdno (II. zv.) .........35
Humoreske, Groteske in Satire,
vezano ......................80
broširano ...................60
Izlet gospoda Broučka ..........1.20
Iz tajnosti prirode.............. .50
Iz modernega v set a, trdo vez. 1.60
Igračke, trdo vez. „..............1.—
broširano ...................80
Igralec .........................75
Jagnje .........................30
•lanko in Metka (za otroke).....30
lemač Zmagovač, Med plazovi.. .50 Jutri (Strug) trd. v
broš...........
Jurčičevi spisi:
Popolna izdaja vseh 10 zvezkov.
lepo vezanih..................10.—
Sosedov sin, broS............... .40
G. zvezek: Dr. Zober — Tugomer
broširano ...............6.. .75
Kako sem se jaz likal
(Alešovec) I. zvezek ...........60
Kako sem se jaz likal
z v. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70
2. z v. Otročje igre v pesencah —
Različne poezije — Zabavljiee in pusice — Jeza na Parnas, — Ljudski Gals — Kraljedvorski rokopis — Tolmač (Levstik) . . .70
Trdo vezano..........1.—
5. z v. Slika Levstika kritike in polemike .
in njegove
Ljubljanske slike. Hišni lastnik, Trgovec, Kupčijski stražnik. U-raiinik. Jezični doktor. Gostilničar. Klepetulje, Natakarea, Duhovnik, itd.................
Marjetica ......................
Mladi gozdar, broš. ............
Moje življenje ................
Mali Lord ....................
Miljonar brez denarja .7........
Mrtvo mesto ...................
Malo življenje ................
Maron, krščanski deček iz Libanona ......................
.60
.70
.60 .50 .50 .7i5 .80 .75 .75 .65
Mladih zanikernežov lastni topiš ...................
(Alešovec) II. zv..............60' Misterija, roman
.75 1.10
Mlinarjev Janez ................ .50
Musolino .......................40
Mrtvi Gostač ...................35
Mali Klatež .....................70
Mesija ..........................50
Malenkosti (Ivan Albreeht) .....25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino .............25
Mož s raztrgano dušo ............1.—
Na valovih južnega morja...... .30
Na različnih potih .............40
Notarjv nos, humoreska	...35
Narod, ki izmira ...............40
Naša vas. II. del. 9 povesti.....90
Nova Erotika, trdo vez..........70
Nova Erotika, trd. vez. ........."0
Naša leta, trd. vez..............80
broširano ...................60
Na Indijskih otokih .............50
Naši ljudje .....................40
Nekaj iz ruske zgodovine.......35
Nihilist .........................40
Narodne pripovedke ra mladino .. .40
Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ........1.50
§ Petani« parnikoy


11. mala:
Minnew&aka. Cherbourg Albert. Rail in. Cherbourg. Ham bur*
Con te Blancamano. NapolL Genova 13. maja:
Reliance. Cherbourg. H&mbur*
15. maja:
Paris, Havre Berenparla. Cherbourw President Roosevelt. Cherbourg. Bremen
17.	maja:
New Amsterdam. Houlocn« 8ui Mer. Rotterdari
Olympic. Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwerpen Minnesota. Boulogne Bur Mer Columbus, Cherbourg. B'emec Roma. Xapoli. Genova
18.	ir-sja:
St. Leu la. Cherbourg. Hamburg
22.	mala:
President© "W'lson. Trat (Izlet) Mauritania. Cherbourg George Washington. Cherbourg Bremen
23.	mala:
Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen
Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka
Onkraj pragozda ...............
Odkritje Amerike ..............
Pasti in zanki ................
Pater Kajetan ..................
Pingvinski otok ................
Povest o sedmih obešenih ......
Pravica kladiva ..............
Pabirki Iz Roža (Albreeht) ....
Pariški zlatar ..................
Petelinov Janez ................
Prihajač, povest ..............
Povesti. Berač s stopnjic pri sv. Koku ........................
.80 .60 .25 l!— .60 .50
.25 .35 .75 .60
.50
Požigalec .......................25
Plat zvona .....................40
Po stran klobuk.................35
Pri stricu .......................60
Prst božji .....................30
Praprecanove zgodbe .............25
Patria, povest iz irske junaške do-dobe ........................ .30
Po gorah in dolinah.............80
Pod krivo jelko. Povest iz Časov ro-kovnjaCev na Kranjskem...... .50
Poslednji Mehika nee Pravljice H. Majar
.30 .30
V in IZ
JUGOSLAVIJE
PREKO HAMBURGA X naiiml znanim! parnIMi NenadkrIIJiva poatreXba In kuhinja v vseh razredih.
—$198.—
I z NEW YORKA do LJUBLJANE In NAZAJ
v modernem 3. razredu.
(Vojni davek 55 posebej)
HITRO POŠILJANJE DENARJA PO NIZKIH CENAH
Za povratna dovoljenja in druge informacije se obrnite na lokalnega agent* all na —
Hamburg-American Line
89 BROADWAY, NEW YORK
«4. mala:
France. Havre
Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen
25. mala:
Minnetonka. Cherbourg
New York. Cherbourg, Hamburg
Leviathan. Cherbourg
Conte Grande. N a do 11. Gene.«
29. mala:
Aquitanta. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen
SO- mala:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremen
31. mala:
lie de France. Havre Hr!et> Statendam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam
Augustus. Xapolt. Genova
M. junija:
Paris. Havre (IZLET)
M. julija:
He de France. Havre (IZLET)
R DNI PREKO OCEANA
Najkraji« In najbolj ugodna pot za ootovanj« na ogromnih oarnikih:
Paris 15. maja; 7. junija.
(11:30 zv.)	(Ob polnoči)
France 24. maja; 13. junija
(Ob polnoči)	i6. zv.)
Ile de France 31. maja; 19. jun.
(Ob polnofl) NajkrajSa. pot po Železnici. Vsakdo Je v posebni kabini s vsemi modernimi udobnosti — Pijača in slavna franc<2_«ka kuhinja. Izredno nizke cene.
Vprafiajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali
FRENCH LINE
19 STATE STREET NEW VORK, N. Y.
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali pošine znatnJce po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnine prosto.
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street New York .
POTUJTE UDOBNO
HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V
JUGOSLAVIJO
preko Bouiogne-sur-Mer, francija
Znižanje vožnja v III. razredu:
Od New Yorka do Ljubljane J j
in vojni davek.
Potovanje s parnikl Holland-America Line pornenja udobnoet. domače razpoloženje, neprekostjivo kuhinjo ln postrežbo. — Za podrobnosti vprafiaj-te svojega lokalnega agenta vil —
HOLLAND AMERICA LINE
24 STATE ST., NEW YORK CITV
STENSKI ZEMLJEVID
ZA VSAKOGAR
Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljtm. Na zemljevidu eo vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam.
CENA
SAMO
SI.
(Za Can&do $1.20 s poštnino in carino vred.)
Poštnino plačamo mi in poiljemo zavarovano.
VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU
Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem in p redno najdete, bar i££e-te, mine ponavadi dosti easa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere eela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno njrotove. kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se oče zemljepisja.
Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov.' Ima Sest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dol« je S8, širok pa 25 Inčev.
Dostikrat ste ie čitaU v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili 'mani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi moden«.
^ V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SOs
Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah.
Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vae železnice in ceste.
Nov zemljevid za paketno poŠto in Vodnik po Združenih državah.
Zemljevidi Facifičnefg letina, otočja in ameriške lastnine.
Opis dežel, mest, otokov, rek itd.
27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU
No oziraje oe
na U, če ie imate zemljevid ali atiant, ta STENSKI ZEMLJEVID boste dali niti za pet dolarjev.
bo za vas velike važnosti. Ko za boste m
NAROČITE GA PRI S
SL0VENIC
___
s==

—
Kako se potuje v stari kraj in nazai v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v sta> rl kxmj, je potrebno, da je pouCen s potnih Ustih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne la-knfinje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brsoparnlke.
Tudi nedrfavljanl aamorejo potovati v stari krai, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit Is Wasbliigtona, bodisi za eno leto ali • mesecev ln se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotovanjem ta to naravnost v Washington, D. CL, na generalnega nsselnlikegs koal* •arja.
Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 3L julija 1926 se nikomur veC ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec oeeb-no, bodisi v najbližji naselnlškl n* rad ali pa ga dobi v New Yorku pred odpotovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svojo lastni odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJC* IZ STABEGA KRAJA
Od prvega julija Je v veljavi nova amerlSka nriseljenlfika postava. Glasom te postave samorejo u» rl£kl državljani dobiti svoje ieno ln neporočene otroke lxpod 21. leta ter ameriške državljanke svojo mole s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, laven kvota.
Jugoslovanska kvota znala So vodno 671 priseljencev letna Do polovice te kvote so upravičeni stari« amerlSklh državljanov, molje ameriških državljank, U oo oe po L Junija 1928. leta porodil ln po. Uedelcl. oziroma iece ln neporo> •eni otroci Izpod 21. leta onih DO-državljanov, kJ ao bili poetavno prlpušfenl v to deželo sa stalno bL vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd_ ki spadajo v kvoto breo vsake prednosti v isti, pa os a4 sprejema nlkskih prnirsij sa rtkanako vlaajo.
STATE BANK